fubijshkd Aire dmthbtttkd urom fiuut pw. wy authorized by w apt of potomk i. my. on mi at thb pot office of row tobc. t. rt org* u um fwi\ i b. BgrUgg, i. m. ^
Največji atomski dnevnik t Združenih državah.
Valja n celo leto.......-..$6.00
Za pol leta.............,-..$3.00
Za Hew York oelo leto.....|7.00
Za fnosemstro celo leto____$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily In the United ttataf.
lamed every day except Sunday* and legal Holiday*. ST 75,000 Headers.
TELEFON: 2870 CORTLANDT.
Entered as Second Olaaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT*
NO. 7B. — ŠTEV. 75.
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 31, 1921. — ČETRTEK, 31. MARCA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
DVA MOŽA KRIŽANA V NEW MEXICO
UMETNIKI SO BILI PRIČE PROCESIJE, BIČANJA DVEH LJUDI V NEKI MAJHNI VASI V NEW MEXICO NA VELIKI PETEK. — STANJE OBEH JE RE3NO.
Albuquerque, N. M.. 30. inarea. — Dva človeka sta bila križana v Penitente vasi v Ahiquiu, v severnem delu New Mexico na Veliki petek in tozadevne eeriraonije so izvršili člani bratovščine Hermanos <ie Lnz (Bratje luči), verskega reda. — soglasno z izjavami nekega N'ordfeldta in Gustava Baumanna, umetnikov iz Santa Fe, N. M., ki sta dospela semkaj.
Nordfeldt in Baumann pravita, da sta bila člana oddelka dveh ducatov turistov, ki so vodili križanje ter bičanje, ki se je vršilo* pred križanjem.
Skozi več kot pol lire sta bili dve človeški žrtvi privezani na dva velika lesena kriza, s katerih so jih koncem tega časa sneli, krvaveči in izčrpani. Stanje obeh je resno ter se dvomi, da bi okrevala.
Penitentes ali spekorniki, ped katerim imenem so člani organizacije Hermanos de Luž boljše znani, so Indijanci, v kojLh žilah se pretaka tudi nekaj španske krvi. Glasi se; da ima red številne pristaše v odaljenih vaseh te države. Čeprav se domneva, da red Lzmi-ra, vleče vendar še vedno nase precejšno pozornost in to radi skrivnostnih ceriinonij, katerih se Amerikanci ponavadi ne morejo vde-ležiti.
Principi in pravila tega reda so baje prišli iz Italije in preko španske v Mehiko in od tam v Združene države.
Veliki petek je soglasno z obema umetnikoma ena izmed redkih prilik, ko se Ainerikaneem dovoli prisostvovati najbolj sloves-l.im cerimonijam, katere izvršujejo Penitentes.
— Penitentes, stvorjeni v dolgo procesijo, — je rekel Nordfeldt, — in korakajoč počasi, bičajo same sebe z biči posejanimi s trni, ki so bili preje namočeni v slani vodi, tako da povzročene rane skele. Fn mož je nosil velik lesen križ, pod kojega težo se je pogosto ves izmučen zgrudil na tla. Procesija se je končala s tem, da se je postavilo oba križa ter privezalo nanje dva člana bratovščine.
Med Penitentes se smatra za čast, če je kdo izbran za križanje.
KORLIČKU SE NI IZPOLNtU ŽELJA
Sedaj je pod strogo kontrolo v malem mestu Steinamanger na madžarsko-avstrijski meji.
JEJ TE ČEBULO!
Washington, D. C., 30. marca. Jejte čebulo, — je bil nasrvet, katerega je dal danes ameriškemu narodu poljedelski department. Če se ne bo povečalo konsuma Čebule, bo ostalo veliko stare čebule, kajti še sedaj je na razpolago 2500 železniških vozov.^
Če se ne bo porabilo stare čebule, bo ostala tudi nova, ki bo prišla letos na trg celi mesec preje kot ponavtdi.
LETALEC SI JE ZLOMIL HRBTENICO.
Nachez, Miss., 30. marca. — ročnik \V. D. Coney je hotel pluti v aeroplanu razdaljo med Cronwille, La. ter San Diego, Cal. Nad tukajšnjim mestom se mu je pa zrakoplov pokvaril in padel na zemljo. Poročnik si je zlomil hrbtenico ter par ur kasneje umrl v bolnišnici.
Njegova dva tovariša, sta vsak v svojem zrakoplovu srečno dospela na cilj.
Budimpešta, Ogrsko, 30. marca. Kot zastopnik regenta Horthy-ja si- je podal grof Štefan Bethlen v malo mestece Steinamanger ob r ad2ar4ko-a\>trijski meji. V tem mestecu je ramreč poiskal zave-t šče bivši avstrijski cesar Karol (ki je najbrže mislil, da bo vse popadalo pred njim na kolena, ko bo dospel na Madžarsko. Op. ur.)
Grof ima na razpolago veliko množino vojaštva, ki bo v kali zatrlo vsako gibanje, kojega cilj bi bila državljanska vojna.
II Karlu sta odpotovala tudi ministrski predsednik Teleky in grof Julius Andrassy. Na vsak način ga bosta skušala pregovoriti, naj čimprej zapusti Madžarsko.
Bivšega eesarja stražijo nočin-dan vojaki.
Skoraj vsi njegovi pristaši so ga zapustili. Danes je obvestil vlado, jria se namerava izseliti v kako nevtralno deželo, morda v fcpan-*ko.
Budimpešta, Ogrsko, 30. marca.
Tukajšnji španski poslanik je dares izjavil, da se nahaja bivši cesar Karol pod španskim pokroviteljstvom ter da je Španska pripravljena nuditi mu za\*etiS<V.
Pariz, Francija, 30. marca. — Francoska vlada se bo z vsemi silami upirala, da se ne bo bivši avstrijski cesar Karol vrnil na ogr ski prestol. Zavezniki so že ponovno obvestili ogrsko vlado, da ne bodo trpeli nobenega gibanja, kojega cilj bi bil spraviti na prestol habsburško dinastijo.
ZANESLJIVO IN HITRO
oakrbaj« DENARNA IZPLAČILA T stari domovini In opravlja drugo
Frank Sakser State Bank
82 bftliMtt street Ne* York
Za Belo hišo v Washingtonu je krasen park, v katerega za časa Wilsonove administracije ni imelo občinstvo pristopa. Poroča se, da je lansko leto šla Mrs. Harding mimo ograje tega parka, in ko se je vstavila, jo je stražnik precej surovo odgnal. Tedaj je baje sklenila, da bo dala park občinstvu na razpolago, če bo postala "first lady" dežele. To se je tudi zgodilo. Vstop v park je sedaj dovoljen
vsakomnr, in slika nam kaže 'naval pred vhodom.
ZBORNICA IZKLJUČILA

Če bi bil le en glas več, bi bil Jager ostal. — Kapitalisti kopljejo sami sebi grob.
LITVINOV IN DRŽAVNI TAJNIK HUGHES
Kot znano, so zakonodajalci države New York jako "napredni" zakonodajalci. Ne morejo in ne ne, ker bi bilo v tem slučaju njimi kak socijalist, najbrže za to ne, ker bi bioi v tem slučaju njihovo kapitalistično čustvo ranje-
no.
Toda vseeno se je začelo zoriti. Omenjeni štirje so bili izključeni z veliko večino glasov, dočim je pri zadnjem slučaju, pri socialističnem poslancu Henry Jageru manjkal samo en glas, da bi ostal.
Za izključitev je bilo namreč oddanih 77 glasov, 62 pa proti.
Proti izključitvi Jagera so glasovali med drugimi tudi poslanci Ullman, Lieberman,, Reiss, Dick-stein, Antin ;n O'Connor.
Litvinov pravi, da ščuva Hughes Rusijo. — Z dr. države so slabo informirane, — je njegovo mnenje.
Rev&i, Estonska, 30. marca. — V svojem komentarju glede zadnje poslanice amriškega državnega tajnika Hughesa, tikajoče se pogojev, pod katerimi bi se zopet lahko pričelo s trgovino z Rusijo, je Maksim Litvinov, načelnik sovjetske delegacije v inozemstvu, ki je pred kratkim stavil Washingtonu predlog za obnovljenje trgovinskih odnosa j ev, rekelt
—	Bojim se, da bodo mase v Rusiji razlagale ter obžalovale ugotovilo Mr. Hughesa kot poskus, da se vmešava v notranje zadeve Rusije ter skuša izpremeniti načrt za ruski socijalni sistem in da bo vsled tega upravičeno rekel, da niso naprodaj sadovi revolucije, za katere se je boril več kot tri leta in radi katerih se je podvrgel velikankim trpljenjem.
—	Jaz osebno nisem mnenja, da je bil to pomen ugotovila, ki le daje izraza gotovim skrbem glede j varnosti življenja in lastnine Aine rikancev, ki bi obiskali Rusijo v trgovske namene. Tak strah temelji na napačnih informacijah glede dejanskega stanja stvari v Rusiji ter bi ne smel predstavljati nobene ovire za trgovinske odnosa je.
—	Želim ugotoviti na najbolj odločen načiu v imenu svoje vlade, da se bo nudilo primerno varstvo ameriškim državljanom in njih iinportiranemu blagu in tudi potrebna jamstva, da se bo upoštevalo postave in običaje mednarodne trgovine.
Prepričan sem, da bodo trgovski odnošaji kmalu zopet obnov ljeni, a sprejem, predlagane ruske misije v Združene države bi pospešil to zopetno uvel javi j en je trgovinskih odnošajev ter razpršil nesporazumevanja in netočnosti, k? so dovedle do ugotovila ameriškega državnega tajnika.
TURŠKO VOJAŠTVO SE UMIKA PRED GRKI
Poroča se le o bojih z zadnjimi stražami, kajti Kemal paša se izogiba bitke. — Umikanje.
Carigrad, Turčija, 30. marca.— Grške sile na severni fronti v Mali Aziji so zepletene v boje z zadnjimi stražami Turkov, — se glasi v poročilih, ki so dospela semkaj. Grki so vkorakali v mesto Eskišer v ponedeljek ponoči.
Grki so tudi zasedli Ada Bazar v Ismid pokrajini Male Azije, — soglasno s poročilom na Exchange Telegraph Company iz Aten.
— Dosti je vzroka, za domnevanje, — se glasi v carigrajskem poročilu na londonski "Time«", — da si je turško nacijonalistično poveljstvo izbralo obrambno črto, ki teče od Kastamini v južni smeri proti Angori, kjer so koncentrirane glavne turške sile.
General Gouraud, poveljnik francoske armade na iztokxi, ki je dospel včeraj v Carigrad, je izdal ugotovilo na časopisje, v katerem svari Turke, da so simpatije Francije podrejene njeni zvezi z Anglijo, "ki je bila zapečatena s krvjo na bojnem polju.
Rekel je, da bo mogoče dejstvo, da je prišlo do dogovora med turškimi nacijonalisti ter ruskimi boljševiki, neugodno uplivalo na izvršen je franeosko-turškega dogovora. ki bi prinesel Turčiji velike prednosti.
BULGARSKO MINISTRSTVO OBTOŽENO.
Boj aid, poslužujte ee vseh zadevah te slovenske banket ki j« pod »talnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnioe In $60,000.00 rame* saklartm. Frank Sakser, predsednik. ▼Seraj smo računali sa pofcljatve jugoslovanskih kros po
dečih eenaht
300 kron----$ 2.35	1,000 kron____$ 7.60
400 kron .... $ 3.10	5,000 kron .... $37.26
500 krom .... $ 3.85	10,000 kron .... $74.00
Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja te večkrat nepričake vano; is toga razloga nam ni mogoči podati natančna * eene vna prej. Mi računamo po eeni Istega dne, ko nam poslani dinar dosp#
Hm latear Stats Baak	12 Mutism* mm
Sofija, Bulgarska, 30. marca. — Obdolžbe, naperjene proti bulgar-skemu ministrstvu, kateremu je načeloval Vazil Radoslavov, in v katerih se glasi, da je bilo to ministrstvo odgovorno za vstop Bul-garske v svetovno vojno na strani centralnih zaveznikov in proti zaveznikom, je odobril danes parlament, kajti dve tretini članov sta glasovali za obtožbo. Člani tega ministrstva bodo stavljeni pred vojno sodišče.
Vsi obtoženi možje z izjemo Ra-doslava, ki je pobegnil iz Bulgar-ske, se že nahajajo v ječi od lanskega leta naprej. Parlament je odločil, da se mora takoj vršiti sodnijska obravnava.
Važno za potnike.
Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, ds mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski sli ameriški potni list lahko potuje kadar hoče.
Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride t New York.
V vsakem nora m obrnite na tvrdko:
mn Mim state bank ti Oortlaadt Strast Saw Ta*
KAJ PRAVI ITAUANSKI GENERAL CADORNA?
CADORNA PRAVI, DA JE PARIZ ONEMOGOČIL IZVRŠEN JE NJEGOVIH VOJNIH NAČRTOV. — PREPREČIL JE PRESENE-TILEN NAPAD NA AVSTRIJO.
Rim, Italija, 30. marca. — Knjiga generalnega poročnika grofa Cadorne, bivšega vrhovnega poveljnika italijanske armade, ki nosi naslov: — Vojna na italijanski fronti, — je ra\nokar izšla. To jo zgodovina priprav Italije za vojno ter razvoja načrtov do poloma pri Kobaridu.
General Cadorna pravi, da je bila ob času, ko je izbruhnila evropska vojna, nezadostno opremljena, tako glede kakovosti kot glede števila mož in materijala. Artilerija je obsegala le 128 topov srednjega kalibra, poleg 150 oddelkov s strojnimi puškami. Nikake težke artilerije ni bilo. Italijanska vlada je bila slaba in nestalna ter o-\ irana od dela članov parlamenta.
Bivši itlijanski vrhovni poveljnik pravi, da je obstojalo njegevo prvo delo v reorganiziran ju armade, naročanju orožja in municije vsake vrste ter preosnovanju načrtov štaba, ki so bili vedno defenzivni. Izpremenilo se jih je v ofenzivne. Cadorna izjavlja, da so ga držali v popolni nevednosti in temi glede diplomatičnega položaju in da ni niti vedel za klavzule Londonske pogodbe glede ozemelj, katere naj bi anektirala Italija.
General Cadorna izjavlja, da se je dobro zavedal težkoč in dolžine vojne, kajti v maju 1915 je pisal baje vojnemu ministru, ila l>i bila prazna iluzija pričakovati, da bo vojna kratka.
Računal je s tem, da napade Avstrijce nepričakovano in zavra t-no (prav po italijanski), a tega ni mogel storiti deloma raditega, ker je Italija devetnajst dni prej stopila iz trozveze, namreč preti pričetkom sovražnosti, dočim je Francija iz strahu, da Italija ne bo držala besede, dane v pogodbi, ki je bila sklenjena v aprilu 1915, objavila to pogodbo, s čemur je bila Avstrija informirana, da bo Italija prisiljena napasti jo najpozneje dne 26. maja.
Tako je Italija, — nadaljuje Cadorna, — stopila v vojno nepripravljena in celo bre^, vsake obljube sodelovanja od strani zaveznikov. Ker se je Rusija umikala ter ostala Srbija pasivna, ni mogla francoska akcija preprečiti, da bi se ne poslalo nemških čet v Tren-tin.
General Cadorna pravi, da je že v juniju 1915 priporočil enotnost akcije od strani zaveznikov, da pa se je to doseglo šele tri leta pozneje. Italija je bila edina dežela zaveznikov, ki se je borila na sovražnem ozemlju. (Pri Tagliamentu?)
Leta 1917 je general Cadorna predlagal, da naj se s koncentrirano akcijo zaveznikov zdrobi Avstrijo in v tem ga je podpiral Lloyd George, angleški ministrski predsednik. Prosil je za osem zavezniških divizij ter tristo topov srednjega in težkega kalibra. Glasilo pa se je takrat, da bo vojna odločena v Franciji in «300 topov artilerije se je ponudilo pod pogojem, da se jih vrne v treh mesecih. Le en del te artilerije je bil poslan in poslani topovi, obenem z drugo artile-rijo, so bili umaknjeni v septembru istega leta.
Po pogovoru z generalom Nivellom je prišel baje Cadorna do prepričanja, da Italija ne more računati na pomoč zaveznikov.
Cadorna pripisuje poraz pri Kobaridu, kjer so Avstrijci potisnili Italijane nazaj s so*:ke fronte, v glavnem dejstvu, da se ni izvedlo njegovih povelj, da se spravi celo artilerijo v obrambne postojanke. Če bi bila artilerija umaknjena iz ofenzivnih postojank, — pravi Cadorna, — bi se poraz lahko preprečilo ali omejilo. General Vapelo pa ni umaknil svojih topov, ker je nameraval vprizoriti proti-ofenzivo, o kateri ni hotel Cadorna ničesar vedeti.
Cadorna opisuje odredbe, katere se je uveljavilo, da se omeji posledice prvega umikanja do Tagliamenta in pozneje do Piave. Ni imel namena umakniti se dalje kot do Piave, ker ni hotel štab zaveznikov spraviti preko divizij, ki so prihajale v Italijo. Priznava, da mu ni maršal Foch svetoval, naj se umakne do Ade ali Mincio, pa<č pa pravi, da je absolutno nasprotoval prošnji Cadorne, naj zasede deseta francoska armada Montello gričevje in cfa je ta armada ostala ob Mincio reki.
General Cadorna pravi, da je napačno ugotovilo, da je prišel maršal Foeh v Italijo, da nasvetuje malo več eneržije v bojevanju. Tudi pravi, da so umik do Piave izvršili Italijani sami in da so jim nudili zavezniki le moralno pomoč.
OBREGON IN TRGOVINA Z MEHIKO.
BOLJŠEVIK1KI SO ZAČELI KONCENTRIRATI SVOJE ČETE NA MEJI.
MOKRI VAL V HARDFORDU.
Hardford, Conn., 28. marca. — Krajevna policija je aretirala radi pijanosti včeraj šestdeset oseb in s tem se je. doseglo rekord izza uveljavljenja Volsteadove postave.
36 SLUČAJEV INFLUENCE V NEW TORKU.

London, Anglija, 30. marca. — Dopisnik tukajšnjega "Times" poroča iz Heslsingforsa, da je vojni svet, ki je pred kratkim zboroval v Moskvi, sklenil koncentrirati bolj še viške čete na poljski, ru-munski in kavkažki meji.
Vojni minister Trocki ima baje ■tiri miljone mož na razpolago.

Newyorški zdravstveni urad je včeraj izjavil, da je v New Yorku vsega skupaj šestintrideset slučajev influence. Dva človeka sta umrla na tej bolezni v zadnjih dveh dneh.
CENA TRDEMU PREMOGU JE PADLA.
Washington, D. C., 30. marca. Tukajšnji prodajalci premoga na debelo so izjavili, da bo s 1. aprilom tona trdega premoga za petdeset centov cenejša.
Mexico City, Mehika, 30. marca. Vladno politiko, katero zasleduje sedanja mehiška administracija, jc branil predsednik Obregon v svojem nagovoru na delegacijo trgovcev iz New Orleansa, ki je bila včeraj sprejeta od predsednika v Narodni palači.
Obregon je izjavil, da nudi Mehika najbolj«? prilike in prednosti severo-ameriškim trgovcem in podjetnikom, ki investirajo kapital in da se bo vlada borila za to, da se razširi jamstva za vse pošteno misleče ljudi, ki hočejo imeti legitimne dohodke in dobičke od svojega investiranega denarja.
— Čeprav je res, da nismo bili še priznani v Washingtonu, — je nadaljeval predsednik, — je tudi res, da so postajale prijateljske vezi med mehiškim in ameriškim narodom z vsakim dnem močnejše in trdnejše. Čas bo prepričal one, ki žive v naši bližini o laž-njivosti grdih napadov, katere vprizarjajo na nas naši sovražniki. Kakorhitro nas bodo dobro spoznali, bodo našli tudi dosti razlogov, da nas cenijo.
DVESTO TRUPEL AMERIŠKIH VOJAKOV NA&LL
Paris, Francija, 30. marca. — V neki goščavi Argonskega gozda
so našli v zadnjem tednu nad sto trupel ameriških vojakov.
American Graves Registration Office jih je dozdaj že 130 identificiral.
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi ia Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali sa poši-ljatve italjanskih lir po sledečih cenah;
50 lir	$ 2.60
100 lir	....	$ 4.60
300 lir	....	$12.80
500 lir________$21.50
1000 lir____$42.00
Vrednost denarja sedaj ni stal« na, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej.
Mi računamo po eeni Istega dne, ko mam poslani denar dospe ▼ roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, all pa New Tork Bank Draft
FRANK BAKfflER STATE BAOTg 0 OortUnd* St* New York
k Jr	. ...	,'„: . iikd
——
mmm
i
GLAS NARODA, 31. MARCA

"GLAS NARODA"
(•UWCNIAN DAILY) Ommmš mn« PuMltM by
SLOVEHIO PUBLISHING COMPANY
la MrMratlMi
r*AHK iAKIML fiwlinl_LOUII aCNEPIK. Trtmnr
©f 1'iiIimm of thm Corporation	Addr..... of Abovo Offlctora:
« Oofttoo*t «rpoC ^ ;	o* Manhattan. Now York City. N. Y.
Za coio loto voli« Not nt Amtrmt	Za Now York za co4o loto I7N
U» Canada	»mo za pol iota HJO
Za pol tata	HJI Za Iwosemetvo za oolo Iota VM
Za totrt lota	yiO_za pa« lota —_|UQ
• LAINARODA
(Volco of tfto PooPlo>	b.
ImmoO Ovary day oxcopt Sunday« ana Hal Maya.
_gubacrlpUop y w)y M 0«_
Atfvortloomant on aoroontant
Doptol brca podoloa ta uobaooH oo na prlobčujajo. D«-nar nal aa EImotoII po-MUaU po Mod«t Order. Prt apreaaembl kraja. ovoiotkoT prosimo, da aa nam _tudi projinjo blvmliif« naznani. Aa. hltr«>la najdemo naalovnlka«_
QLAANAROOA ■3 ^ortlantft Stroot So rough of Manhattan. Now York. N. Y. _____Tolop»>onot Cortlantft »76_
da «e z njimi kolikor mogoče pofuri ter se bodo vršile koncem mai -ca ali začetkom aprila tekočega leta.
Iz teh izjav je za vsakogar jasno, da je sedanja začasna reška vlada" izigrala Reko popolnoma v roke Italije, da oficielna Italija te igre ni zavrnila, ampak se z njo strinja in z njo sodeluje. Iz teb izjav je tudi'jasno, da se hoče s pomočjo Italije t. j. s pomočjo italijanskih karabinerjev in z italijanskimi lirami mastno plačanih fašistov še dalje izvajati nasilje nad poštenim prebivalstvom, ki ne mara tod Italijo in še nad-ilje zabranjevati vrnitev stotinam beguneev. — Vse to pomenja, da je Italija poeazila rapallsko pogodbo, še predno se je na le-tej dobro posušilo črnilo. Svojo besedo je snedel tudi general Caviglia^in od svoje strani pogazil svoječasr.i opatijski dogovor.
Kako so zamišljene bodoče reške volitve v konstituauto. nam povedo volilne listine. V teh listinah so kot volilei vpisani d'Annunzio, Tamaio, Priolo in drugi D'Annimzijevi oprodje; vpisati se more dati vsak italijanski državljan, ki se začasno mudi na Reki. Nasprotno io pa izpuščeni stari prebivalci in občani Reke, ki sedanjim mogot-ccm niso po volji. Po zadnjih vesteh se je D'Annunzio tudi osebno zopet vrnil na Reko, iijer njegov režim sploh ni bil odpravljen.
Vse to so stvari, ki se nas in naše države krvavo tičejo. A vendar se v Bel gradu nič ne <rane in naša diplomacija ostaja nasproti vsem tem dogodkom lako brezbrižna, kakor bi se vršili kje na luni. Kje so sedaj Vesnič in njegovi pomagači, ki so sklepali rapallsko pogodbo in jo nat* povzdignili pred celim svetom kot največjo pridobitev Jugoslavije in	kot največje dobrotvorce države SHS? Ta pogodba je v eni najbistvenejših točk — v točki, ki naj bi dala Jugoslaviji za vse njene nezaslišane žrtve vsaj videz protižrtve — ta točka je danes najrevnejše ogrožena, celo že pogažena. Z reškim | vprašanjem je v najtesnejši zvezi luka Baroš, ki jo rapallska pogodil« i priznava nam. ki nam jo pa hočejo sedaj tiste italijanske imperialistična sile, ki delujejo v reškem vprašanju, ugrabiti, nas zanjo 'ogoljufati. Kje je Vesnič s svojimi pomagači, da brani sedaj svoje j'1 ogromne pridobitve", da brani veljavnost rapailske pogodbe? Na i dan z vami!
Peter Zgaga
- -- a
v
Urednik mi pravi, aa še dosedaj ni dobil poročila o konvenciji JRZ.
Jaz sem sicer čital poročilo v čikaških listih, čital sem tudi račun, iz katerega je razvidno, da je ostalo od šestdesetih tisočakov približno petsto dolarjev "cash".
*	o *
To je znak temeljitega gospodarstva. Poleg tega "easha"' imajo še par tisoč delnic neke ljubljanske tiskarne.
Imeti delnice v Jugoslaviji, je skoraj isto kot jih imeti pri Tro-štu.
*	• *
Na konvenciji so se delili tudi darovi. Darovi po dostojanstvu in zaslugah. - Socijalistično glasilo "Proletarec" je dobilo iz miljon-dolarskega sklada tisoč petsto dolarjev.
* ♦ * .
Dober tek, gospodje. Resno bi
vam bilo svetovati, da se sedaj lotite dela ter se naučite živeti brez podpor. Kajti zlat vir za jugoslovansko republiko nabraneg«. denarja, je po dveh letih mahoma usahnil.
• • o
Bodite tudi pripravljeni na razne tirjatve. Stoteri in tisočeri se bodo namreč oglasili ter zahtevali nazaj svoj denar, s pripombo, da gft niso dali za soeijalistična glasila, pač pa 7.a jugoslovansko republiko.
Išče se časnikarske agente.
d#ne manufakture za 8000 K, ker je pa njima izplačal v obrokih le 1040sta vzela 9 kosov manufakture in jih prodala v Zagrebu 1 za 9000 K. en kos manufakture < sta pa pustila Šusteršieu. da se | oškoduje ž njim za tistih 1040 K. , Kot priča zaslišani detektiv Flo- t rijan j«* povedal, da je bil Šuster- , 5ie policijski konfident. Prs i drž. j j pravdnik Dome-nieo priči: "Ali ( niste vedeli, da j«' bil Šusteršič ra-di del eŽn osti tatvine že kazuo-van? To je lep konfident/' Vo-tant dvorni svetnik Regally: "Listi so poročali, da sta bila Šus.ter-šič in njegova-žena obsojena za-l j radi deležnosti tatvine, pa imate j ,take konfidente!" Po končam raz-j j pravi je razglasil svetnik Skaber-ne sodbo, s katero je bil Šusteršič obsojen na 7 mesecev ječe,. poostrene s postom vsakih 14 dni.
Velika tavina. __
Neznani lopovi so vlomili v vinu"-ari jo Rob. Ledererja v Skal-cah pri Konjicah in odnesli perila v vrednosti 50,1 C0 kron.
Proti veseljačenju in pijančevanju.
Pverjeništvo za notranje zadeve je izdalo naslednjo odrc-dbo: Vt*-Ueljačenje in pijančevanje sta prekoračila meje dopustnosti. Medtem ko nekateri sloji trpe la-jkoto in pomanjkanje, zapravijajo' \drugi denar čez vse mere in zapeljujejo ljudstvo sploh k zaprav-j jljivosti. Vsled tega se odreja glede društvenih veselic, plesov na povabljene goste in drugih prireditev, ki se vršč izven gostiln in kavarn, sledeče: 1. Alkoholne pijače se pri teh prireditvah smejo točiti in uživati le do 11. ure; li. godba sme igrati le do 12. ure; S. j kaka taka prireditev se mora kon-ičati v takem času, da se dotični prostori najpozneje ob 1. uri popolnoma izpraznijo; 4. srednješolska mladina Ln osebe, ki niso izpolnile 18. leta svoje starosti, se takih plesov ne smejo vdeleževati. Društva, ki bi se pri svojih priredit vali ne držala teh predpisov, se bodo razpustila.
r
Jugoslavia irredenta.
Sklepi fašistov za volitve.
Iz Trsta poročajo: Kongres fašistov je v nedeljo 6. februarja sprejel resolucijo, ki poudarja naeijonalni značaj bodočega volilnega boja in poziva vse Ttaljane na enotno fronto pri volilni borbi. "Piccolo" pojasnjuje resolucijo, izvajajoč, da ima Julijska Benečija na meji italjanskega naroda še posebno defenzivno nalogo pri volitvah in da obstoji io/.-[ ka nevarnost za mir in red. za narodno in mednarodno življenje! italjanske države v slučaju pre-j maknitve etničnega (narodnost-' nega) ravnotežja v deželi. Mandati ne smejo služiti posamnim! asp i rac i jam. ki so brez realnega i temelja in politično neopraviče-j ne, marveč narodovim potrebam. Sklenila se je fašistovska zarota | proti Jugoslovanom za bodoče vo-' litve v italjanski parlament.
Teorije boljševizma vključujejo zanikanje skofo vsega mučno pridobljenega znanja tekom stoletij. Brez dvoma je dosti tega znanja napačnega, a nekateri .leli tega zranja bi bili lahko koristni, in to e»*lo za boljševike. Eno tako znanje je naprimer starodavni rek. <la je dosti dosti in da je vsled tega to. kar jr. preveč, preveč. — Ino-i zemskim opazovaleem se zdi, da je to na mučen način resnično glede: boljšeriške publieitetr. Boljš. viki so imeli dosti časnikarskih agentov, vključno nekatere najboljše, kar jih je najti na svetu. Ravno v, sedanjem času so zaposleni z v.liko oglaševalo kampanjo, ko je namen je dokazati svetli, da so po-tali vsega refipekta vredni ljudje, da so položili na stran bombe in platnenice in da si r.e žele nič drugega kot da lahko v inira delajo.
Na ne-sre<*o pa govori preveč ljudi. Dočim dajejo nekateri bolj-šciški voditelji v pogovoru z inozemei izraza svojemu mučnemu presenečenju, da se jih je osumilo vmešavanja v politiko drugih dežel, smatrajo drugi člani boljševiške oligarhije za potrebno potola-iiti svoje domače komuniste s povestmi, da je bila velika svetovne revolucija le postavljena na stran za nekaj časa. Lenin daje koncesije kmetom ter govori, da bo dal koncesije tudi privatnim trgovskim podjetjem. Znano je. da ni mogel ničesar dobitj od ruskih kmetov, — Povedal je Angležu Vrllsn, da jih bo skušal ociganiti, a vsa znamenju kažejo, da ni ruski kmet oni, katerega se tako lahko ocigani. — Kt r se mu ni posrečilo prisiliti ga in tudi ne ociganiti, bo sedaj Lenin poskusil skleniti > ruskim kmetom kompromis. Ob istem času so sklepali kompromise t udi s privatnimi podjetji s priznanjem, da j< < ejanski obstojala ona nedovoljena trgovina, k: se je vršila po jav nih ulicah Moskve in Petrograda tekom cele dob" komunističnega režima.
Vse to izgleda prav ta\o kot ponovitev staro basni o lisici in c
grozdu Lenin ne more dobiti, kar hoče in vsled trga se bo delal kol da hoče le to, kar more dobiti, vedno v upanjn, da bosta po kratkem času lahkoverni kmet in kupčije željni inozemcc postavila sovjetske vlado malo bolj solidno na njene noge, nakar se bo mogla slednja xo pet vrniti k svojemu staremu poslu revolucije. Med tem časom pa sf je vse to predstavljalo v inozecar.tvn kot popolno ekonomsko izpre obrnitev. Boljševizem «e je baje opustilo in Lenin je baje zašel v raz red kapitalistov.
V i>fem trenntku pa priha.ia Mr. Iiers»in na «^an z izjavo, "dr ne bo kljub vsem nasprotno se glasečim časnikarskim poročilom Ru s j.i opustila komunizma." Vlada bo postala kapitalist v zadevah ino
z cms k e trgovine, a le v namenu, "da ohrani komunizem v notranjosti svojih meja." To se je zpodilo ob zelo neprimernem času. skorc prav tako neprimernem kot je revolucija, podpirana z ruskim denar jem, ki je izbruhnila v Nemčiji ravno v trenutku, ko so ruski boljše \iki skušali prepričati ves svet, da je Tretja imernac" jonala degene nrala v navadno organizacijo za izmenjavo prijateljskih spominski! razglednic.
Brez dvoma potrebujejo boljševiki lokomotive in druge kori stne predmete, katere morajo importirati od drugod, a še dosti bol; potrebujejo dobrega časnikarskega agenta. Ne velikodušnega časni karskega agenta, obdarjenega z veliko fantezijo, tipa, kot jih je vi deti v kino-slikah, kajti že preveč takih so imeli. Potrebujejo prebri sanega časnikarskega "inženirja", ki bo gledal na to, da se nihče ^ organizaciji ne pomenkuje z inozemskimi poročevalci mi na to, da bo do šie vse javne objave skozi njegov urad in sicer v obliki mimeogra fičnih ugotovil, odobrenih od sveta ravnateljev.
Za takega časnikarskega agenta bi Lenin lahko zamenjal cel la dijski tovor platina in kavijarja.
Iz Slovenije.
Umrli so v Ljubljani:
Frančiška Brajer, hiralka. 61 let.
Marija Zaletel, vdova mestnega delavca, 60 let.
Alojzij Grahek, dninar. 68 let.
Frančiška Če rt al ič, bninjevče-va žena, 51 let.
Amalija Rupor, gostilničarka, 63 let.
Matevž Kostner. kočar, 81 let.
Marija Dolinar, občinska uboga, 85 le*.
Katarina Kralj, livarjeva vdova, 80 let.
Anu Zemljič, šolska učenka, 7 let.
Marija Bošt^ančič, posestniko-va hči, 4 dni.
Jožica Vidic, skladiščnikova liči. 11 mesec ©v.
Vinko Kremz.fr, rejenec, 6 mesecev.
Marjan Jerovsek, sin krojaškega pomočnika, 5 mesecev.
Barve naše trobojniee.
Dr. Josip Mal je omenil v 11 Slovencu". kako «o naatalle barve rancoske trikolore, ki so iste tri barve, kakor pri naši trobojnici. Sestava teh treh barv je pa že zelo ;tara. Francoski duhovnik Jean le Mathe je koncem 12. stoletja •istanovil red Trinitarcev. Ta red ii je postavil za glavno nalogo, •eševati jetnike iz sužnosti. Vsta-lovitelj reda je imel, ko je pel iovo mašo, prikazen. Videl je be-ooblečenega apgelja, nosečega na >rsih križ iz blaga modre in rdeče )arve. Papež Inocenc III. je po-rd.il leta 1198. red Trinitarcev in ljihov grb ter določil barvo obleče menihom, namreč belo kuto in i a prsih modro-rdeč križ. Papež je tedaj posvetil Trinitarcem be-o-modro-rdečo sestavo barv kot <nak osvobojenja sužnjev. Tudi js\'obojenim Trojcem, Ju go slo va-iom, naj bodo isto barve simbol jvobode. Zanimivo je, d^ imajo vsa tri plemena — Slovenci, Hrvati in Srbi — v svojih narodnih praporih iste barve, četudi v drugačni vrsti.
Severova zdravila wdriujcjo
z^rj-.jf v družin j ti.
1 w
Izčisti svojo kri. ] |
Sedaj pctr=buj*te spomladansko
zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko js človek po večlhi zaprt v sobi in mu manjka zraka in ciban -ja—poet&ne vaš sistem ok&rao. pra-bava nepravilna in udje več ali f > manj Tz*g'.bim.
Severa's Blodal
(creje Sevarov Kričistilec) je pravo oonovljevaino zdravilo, ki bo deialo blagodejne r.a izmenjavo vašega si-ste-T.a. k. ga tako iebta. Pomaga i ► cio pcpra.e nenaravnih razmer in deluje rogulzter zz zdravljenje Ložnth izpu^dajsv. Cena $ 1.2S.
Fn vsth I^karjiL
M . Fj* SEVERA CO.-CEO AR RAPIDS, IOWA
Dopis.
Jesenicami in Podroščieo zopet celokupen tovorni in osebni promet. Dnevno redno vozita dva me-.šana vlaka. Oba vlaka imata zvezo s Celovcem in Beljakom.
Moskovski balet.
Neki Gorenjec pi«e: Vozil sem se po železnici iz Ljubljane domov. V kupeju je sedela neka gorenjska gospodična, ki je svoji tovariši 7. veliko gorečnostjo hvalila moskovski balet, katerega je videla v Ljubljani, rekoč: "Ah, videla sem moskovski balet, sveto vnozn an, ki ga je prejšnji car tako protežiral." Hudomušna pri-1 jateljica ji je pa rekla: "Zakaj pa Ljubljana posnema Moskvo? Bo še balet, kakor ga sedaj plešejo v Moskvi, prišel v Ljubljano."
Primanjkljaj pri poštnem dnevnem račnnu.
Pri sklepanju dnevnega računa je zapazila poštna upraviteljiea Bižal V Grahovem, da ji manjka 12.000 kron. Ker je mislila, da je to le pomota, je zaprla urad ter se odpeljala v Cerknico, kjer je ostala do drugega dne. Naslednji dan je pa na.znanila orožniški postaji V Cerknici, da ji je bilo u-kradenih 12,000 kron. Orožniki so takoj uvedli ol>širne poizvedbe in »o aretirali nekega osumljenca.
In če ste res tako radodarni, zakaj niste podprli slovenskih klerikalcev, ki v resnici delujejo za avtonomijo Slovenije.
In navsezadnje je bila med darovalci za miljondolarski fond pretežna večina takih, ki niso bili še nikdar člani kakega pristranskega socijalističnega podjetja.
Odkar ni Kristana v Ameriki, je tukaj precej novega. Kristan je dobro vstanovil S. R. Z. ter ga je spočetka dobro vodil. Njegovi nasledniki mu pa zanikerno upravljajo.
Izraz zanikernost js plod subjektivnega mnenja. Ce mu bo Kristan z objektivnega stališča pritrdil. bo dobilo vodstvo klofuto, katero mu večina darovalcev iz dna
srca privošči, želi in zahteva. * * *
Agitacija za Slovensko Republikansko Združenje se je začela pod belim praporjem nepristranosti.
Vodili so jo pod rdečim praporjem, dočiin se sedaj izpreminja
rdeča barva v črno — pogrebno. * * *
Značilno je, da v " računu" niso izdatki definirani. Zapisano je namreč kar enostavno: za propagando, toliko in toliko tisočakov.
Med "propagando" spadajo najbrže tudi "Palm Beach" obleke, katere so nosili "proletarci"
a la Zalaznik po Ljubljani. * * *
Kot so poročala dekleta iz domovine, je bila to precej čedna propaganda.
* * *
Daleč, silno daleč smo prišli v Ameriki. Človek res ne ve, pri čemi da je. Eno je pa gotovo: strahovito smo se modernizirali, in imamo jasen pogled vnaprej. Tudi z raznimi pojmi nas ne more nihče več slepariti. Kljub temu, da je vse zavito v gošt»» meglo, je pribita istina naslednje;
Ko vidi človek napisano besedo ' prescription' * se spomni nehote na Snops;
če sliši besedo "morala" pomisli na bordel;
in če vidi kratice " J. B. Z.", ve prav dobro, da pomenijo:
"Ja Bes Znajo".

'T?
R?ka in rapallska pogodba.
V rapallski popo<!l)i se je rešilo reško vprafevnje tako, da postane Reka popolnoma samostojna država, ki se uredi sama po volji svojeua prebivalstva. Temu prebivalstvu so se *ajamčile vse državljanske svoboščine in v tujini živečim reškim beguncem se je dalo zagotovilo, da se bodo mogli pravočasno in neovirano vrniti na svoje domove in sodelovati pri volitvah v konstituento. Kaj je ip vseh teh pogodbenih določb, jamstev in zagotovil nastalo, nam jaano povedo ta le dejstva, ki jih je v seji reškega mestnesra zastopstva dne 22. februarja navedel predsednik začasne reške vlade £r. Grossieh, ko je odgovarjal na rame interpelacije. Dr. Grossieh je povedal:
— Ko je sedanja reška vlada prevzela oblast, je svoje imenovanje naznanila v Rim in prosila generala Caviglio za pomoč pri obnovi mesta.
Dalje je sedanja vlada prosila v Rimu, da naj kralj, italijanski karabinarji ostanejo tudi bodoče na Reki v službi reške vlade. Z veseljem naznanjam, da se nam je ta želja izpolnila in kralj, karabi-nerji dobe te dni na rokavu poseben trak. ki bo označeval njihovo
posebno službo.
Generalu Cavigli je vlada poklala spomenico, v kateri je znova naglasila, da je reško prebivalstvo z gl&sovanjem zahtevalo aneksi jo Reke. Mesto more sprejeti začasno samostojnost edino pod pogojem, da ga Italija smatra kot gospodarsko pripojenega Italiji, da reška iuka sodeluje z Italije in z njo za trgovinsko življenje naroda z osta--limi lukami visokega Jadrana. Spomenica opozr.rja Italijo, kakšna' nepopravljiva.škoda bi bila zanjo, ako bi nad Reko zagospodoval! kak tnj narod, in posebno Jugoslavija.
Ko je bila odposlana spomenica, so odpotovali v Rim reški rek-! ierji. Bili so kar najbolje sprejeti in že danes morem jfdr. Grossieh) ! izjaviti, da v kratkem dobimo posojilo za zameno, za izplačilo od- { bkodnine tistim, ki so bili ob dogodkih v decembru oškodovani, ka-l kor tudi za ureditev javnih služb Na račun tega posojila nam je con- j te Caceia Dominnioni ob svojem prihodu na Reko že izplačal milijon lir. Rektor Rubinich se vrne v par dneh, kakor upam, z denarjem.
Začasna vlada je tudi pri contu Caceia posredovala, da se na noben način ne dovoli vmešavanja Jugoslavije v reško vprašanje. —i Conte Caccia je zajamčil, da se bo ta zahteva v polni meri vpošteva-
Kar aetiče volitev v konstituauto, je le v interesu sedanje vlade
.......
Zoper sokolstvo in orlovstvo t Soli
je protestiral skrajni šolski svet v Slov. Bistrici. Sklenil je soglasno, da bodi iz šole izključena vsa-«a politika. Šola naj služi «9dino-te pouku in vzgoji; zato naj se v šoli ne agitira ne za Sokola ne za Orla. ker se drugače širi med mladino že v nežni mladosti na-■jprotst vo in sovraštvo.
Za wpttšowo Praksanrje.
Kakor se vidi, so resolucije, sprejete na velikem zborovanju v Dol. Lendavi imel? vendar nekaj uspeha. Ministrstvo pošte in telegrafa je imenovalo večje število uradnikov in pomožnih moči za prekmurske poštne postaje. Ministrstvo saobračaja pa je odredilo, da se imajo dela za železniško zvezo Ljutomer-Arno&t-Mur-ska Sobota čim preje začeti. Da se je vsaj nekaj ukrenilo za zapuščeno Prekmurje, je predvsem zasluga vrlega poslanca župnika Klekla in našega časopisja.
Bedni promet nad Jesenicami in Podroičico.
Z 21. februarjem se otvoril med
Nesreča ali roparski umor?
Mrtvega so našli v veži njegove hiše ležati 541etnega posestnika Ivana Krta iz Košič št. 6. Zagledal ga je njegov 531etni hlapec Jožef Kregar skozi okno in takoj obvestil sosede. Kregar je šelssosedi v vežo, v kateri je ležal Krt mrtev z ranami na .glavi in roki. Rane so bile Jtake, da je bil Krt ali ubit ali pa da je padel s stopnic v vežo, v kameri je bilo ra^no orodje: lopate, žage, krampi itd., m da se je ubil. Še predno so prišli orožniki, so truplo prepeljali v mrtvašnico v Tunjice. Mačke so mrliču popolnoma odžrle nos in ofoe ušesi ter precej pesti desne roke in desnega kazalca. Krt je imel večjo svoto denarja, ki ga ni bilo mogoče najti. Ugotovilo se je, da so Krtovi sorodniki odnesli več hranilnih knjižic. Denar se ni našel, dasi je Krt prodam pred tednom v Kamniku kravo za 8000 kron. Krt je stanoval v hiši sam, hlapec Kregar je q>al v hlevu.
Korupcija pri stanovanjskem uradu.
Izročen je bil v zapore deželnega sodišča v Ljubljani oficijal stanovanjskega urada Besov. Mož je imel referat za nakazovanje stanovanj in se je pustil podkupovati. Ko je šlo Jožku Sever ju za lokal družbe "Alko", je znal Besov tako namigavati. da mu je dal Sever enkrat 200 in drugič 100 kron; Serverjev kompasjon Karel Seljak je pa dal Besovu 200 kron. Dalje je dal Simon Klimanek Besovu enkrat 400 in drugič 000 K, da je pospešil njegovo stanovanjsko zadevo. Brata Novakovič sta plačala neki osebi stanovanjskega urada, ime ni znano, 5000 K. Be-sova je nagradil Vojteh Posehl kar štirikrat j prvič mu je dal 300, drugič 1000, tretjič 400 in četrtič' 400 K. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo, katera zna odkriti Se
marsikatero umazanijo, ker je 6e-sov delal kupčije ca nakazovanje stanovanj kar na debelo.
Obsojeni občinski svetovalec.
Pred sodiščem v Ljubljani se je moral zagovarjati mehanik, gostilničar in občinski svetnik v Zg. Šiški Jože Šusteršič, ker je bil obtožen radi deležnosti tatvine. V razpravi sta nastopila kot priči kaznjenca Ban in Podkrajnik, ki sta bila obsojena po ljubljanski poroti prvi na 5 in drugi na 2 leti težke ječe. Povedala sta. da sta prodala Šustersiču 10 kosov ukra-
Doktor B F
MULLIN
411 Fourth Ave Pittsburgh, Pa.
Prvi i a najboljši Doki or Specialist za Slovence.
Ima 40 let izkušnje v zdravljenju moških bolezni. Zdravi vse moške bolezni uspešno in hitro. K n jemu prihajaj o Slovenci od bitni in daleč, da jih ozdravi. Če ste tudi Vi bolni. Hite k njemu, on Vas brj najbolje ozdravil.
Pazit«;, da prid te na pravi naslov.
BOJAKI, HAHOOAJTB &£ KA "GLAS NAHODA". KAJ VSGJI SLOVENSKI DNEVNI! & SD**iafeft DtiATta
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi mučni bolezni dne 13. marea moj soprog oz. oče JOHN BBLIHAB.
I.<«po hvalo izrekam vsem. ki so ga spremili na pokopališče. Iskrena hvala Iilažu Medišovee in njegovi soprogi ter Josipu Štern in njegovi soprogi, ki so prostovoljno šli pobirat za venec, katerega so položili na njegovo hvsto v zadnji pozdrav. Srčna hvala vsem, ki so kaj darovali za mene in moje otroke. Posebno se zahvaljujem Petru Šolar za vse, kar mi je dobreera storil, kakor tudi Mihaelu Kibnikar, ki je imel veliko pota in sitnosti zaradi mene. Še enkrat vsem skupaj uajiskvenejša hvala!
Ti pa, <lragi soprog in oče, spa-vaj sladko, naj ti bo lahka žemljica !
Žalujoči ostali: Agnes Belihar, soproga. Matilda, Amalija in Angela,
otroci.
1819 Sheffield Ave., Chicago, B£ (31-3—1-41
_
_
_- --:■';
_
_.____
Lorain^ Ohio.
Vsa znamenja nam pričajo, da se obrača na bolje. Da si pa ne bo kdo dozdeval, da se vse obrača na bolje v prid delavstva, moram tukaj pojasniti, da za nas <le-lavski razred postajajo vsa znamenja čimdalje bolj temna. Le j stara mati zemlja dobiva zopet bolj živahno lice.
Da se pa zopet nekoliko razvedrimo in vsaj s kako veselo urico preženemo otožnost in dolgočasje, je sklenil prirediti tukajšnji dramatični odsek kluba "Lipa" v nedeljo dne aprila v K<>-česovi dvorani zanimivo trid«'jan-jsko predstavo in sicer popoldne i ob 1.30 in zvečer ob T. uri. Pri igri "Zanikerna trojica*' sodeluje tukajšnja slovenska Victor f?odl>a. kakor tudi FY. Anzel. Natančni vspored vidite na letakih. Na veselo svidenje 3. aprila!
J. Bruss, tajnik.
Sebe samega zataji, živel b»,š kot v raji!
Drajr. Jesen ko.
PROGRAM KONCERTA
katerega prirede pevska društva SLAVEC (slovensko), GAJ (hrvatsko) iw GUSLJE (srbsko) v nedeljo 10. aprila
v D. A. Šo ko lovni na 72. ulici v New Yorku.
L Jadransko morje, A. Hajd-rih; Slavce, Gaj, Guslje.
2. a) Moč ljubezni, J os. Pro-ehazka; b) Planinska roža, dr. li. Ipavec; moški zbor Slavec, j 3. Oj i i dušo, F. 8. Vilhar; te-■ nor-solo Mr. M. Filak.
4.	Osu se nebo zveadania, srbska narodna; mešani zbor, Guslje.
."». Oj djevama. IV. Abt; oktet. Gaj.
| C. V mraku. Anton Vilar; mešani zbor, Slavec.
7. O j vi magle, F. S. Vilhar; bariton-solo, Mr. SI. Benkovič.
5.	a) Ljubavi, II. Vogric; b) Hrepenenje, Oskar Dev; kvartet, Slavec.
9.	U zoru, Muhvič; moški zbor, Gaj.
10.	Slovenac, Srb, Hrvat, F. S. Vilhar; Slavec, Gaj, Guslje.
Začetek ob 7. zvečer.
(3x 29,31—3 1,5,7—1)
^ r ,
_gliAg NAHODA, 31. MARCA «21

▼sem je več harmonije in harmonija je glavna stvar, ki je potrebna za uspeh organizacije. Če se vse točno reši, je delo olajšano in člani so bolj zadovoljni. Če so pa člani zadovoljni, bodo z veseljem priporočali svoje društvo nečlanom. V številu naraščamo in tudi v finančnem oziru bomo narasli. Samo opazujte nas, natančno nas opazujte.
I Nekatera društva imajo povprečno dober sistem, toda z našim se ne more primerjati. Zdravniški oddelek mora voditi zdravnik. Vzrokov za to je dovolj. Naš sistem dokazuje, da mora biti tako. Vse prošnje so hitro rešene, in s tem se odpravi vsaka sitnost, ki bi pri-&a, ali je že nastala. Vzemimo, da bi kdo zaprosil za članstvo, pa bi se njegova prošnja par tednov zadrževala. In v slučaju, da bi v tem času takega moža pobilo, bi nastale velike sitnosti. Poznam slučaj dveh mož, ki sta v nedeljo zaprosila za pristop. Prošnja je bila odobrena v torek, v sredo je pa oba ubilo v jami. Če bi bile te prošnje le za en dan zadržane, si lahko mislite, kakšne sitnosti bi nastale. Zadržavanje ni dobro niti za družbo niti za člane. Za glavni urad bi bilo boljše, če bi bil za $3000 naprej. Toda to je bratska organizacija in to bi ne bilo bratski. Mi nočemo nobenega prekašati in naš namen ni dajati komu kaj, do česar ni upravičen. Mi izvajamo pravo bratstvo. Izvajamo ga tako kot ga učimo. Isto naj rečem tudi glede bolniške podpore. Bolnik potrebuje podporo, kadar je bolan. Najbrže nimamo nobenega drugega vira dohodkov. Zdravnikov račun neprestano narašča, in tudi zdravnik noče čakati na denar. Vsled tega je potrebno, da bolnik čimprej mogoče dobi denar. Moja navada je, da vsak večer izčistim svojo pisalio mizo. Jaz želim, da bi bil denar čimprej mogoče izplačan — najboljše *e isti dan. Ni boljšega oglaševanja kot je to. Prepiri in dokazovanja so mlatenje prazne slame. Šteje in odločuje le ček.
Centralizacija pa ni samo v enem oziru, pač pa v več ozirih dobra. Prej so morala prirejati društva plese, žrebovanja itd., kajti imela so prazno blagajno. Sedaj je pa konec tega. Vi plačate svoje asesmente, drugo pa pride samo posebi. To je Dil dober korak, napravljen v pravo smer. Oni, ki so to napravili, zaslužijo vse priznanje. Zadovoljen sem in ponosen, da sem v njihovi sredi. Večkrat sem bil že na napačni strani, toda v tem oziru sem z večino.
Dr. Jos. Grahek.
Potrat aJe asa.
i
Nekoč sem bil navzoč pri seji nekega društva. Ker je bila veselica pred vratmi, se je bil dnevni red v toliko izpremenil, da bi se i-ajprej vse potrebno izvršilo, kar se veselice tiče. Šlo je gladko in lepo po redu; kje se bo veselica vršila, kakšna bo vstopnina, kdo bo , delal in kdo kofciandiral. Naenkrat se pa oglasi rojak s pametnim predlogom, da bi dobitek, ki bi ga izžrebali na veselici prinesel mogoče precejšen dobiček. Takoj je bilo odobrenih za nakup dobitka /dvajset dolarjev.
1 Tedaj se je pa pričela komedija. — Kakšen bo dobitek? — je vprašal eden članov. — No, možka urna verižica vendar _ je rekel drugi. — In če slučajno ženska zadene dobitek t — Najboljše je, .da se kupi žensko zlato zapestnico.
,} Debata se je pričela in z debato vred ogenj v strehi. Polovica jih j je bila za verižico, polovica za zapestrico. Precej trdi izrazi so začeli . I pada ti, in predsednik je zastonj miril in opozarjal. Če se prav spo-j min jam, je trajala debata cele dve uri. Predlogi so se stavljali, podpirali in zavračali. Končno je prišla enemu dobra misel v glavo, .jPredlagal je namreč, naj se kupi za deset dolarjev možko verižico in i za deset dolarjev žensko zapestnico. Vi bi slišali, kakšno ploskanje je sledilo temu predlogu. Vsi so bili naenkrat zadovoljni.
Zal, da se seja ni mogla nadaljevati in se ni dalo rešiti važnih društvenih vprašanj, ker je kazalec kazal na uri že nad volnoč.
No, člani J. S. K. J. presodite, če je to društvo delalo pravilno,
in če je znalo gospodariti z najbolj dragoceno stvarjo na svetu _s
časom T
Poglavitna stvar je, da naj bo vsaka društvena seja stvarna. Razpravlja naj se le o stvarnih zadevah. Vso važnost naj se posveča pametnim predlogom ki bi bil društvu v korist. Vsak nespameten predlog naj se takoj zavrže in naj bo debata o njem prepovedana.
Sempatam se dobi kak Član, ki je po naturi opozicijonalec. Protestirati mora, pa če je stvar dobra ali slaba. S takimi protestanti je velik križ. Ker je navada, da imajo seje nekako ofieijelen značaj, ima ponavadi mož z dobro namazanim jezikom v vseh ozirih prednost. Nekateri bi mu radi odgovarjali, odgovor imajo pripravljen na jeziku, v pravo besedo ga pred vsemi navzočimi nikakor ne more-j jo izpremeniti. V takem slučaju je najboljše, da se znjim po seji prijateljsko in neoficijelno pogovore. Videli boste, da bodo vaše pri-proste besede njegove visokoleteče prepričale.
Tako postopanje sicer ni v polnem soglasju z društvenimi postavami, ki določajo, naj se o društvu debatira samo v društveni dvorani Skrivnosti se res ne sme spravljati na dan. o onem, kar bi bilo društvu v korist, se pa menda lahko tudi na cesti razpravlja, ali kjerkoli drugod.
Od tega boste imili vsi sami največjo korist. Pod pogojem seveda, da je debata stvarna in resna.
Nespametne debate so pa potrata časa katerega nima najbrže nihče preveč na razpolago.
Da je to resnica, vam kaže resničen slučaj, katerega sem zgoraj navedel.	||' j = £
Urednik. *
Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. L J.
CENTRALIZACIJA. Z velikim veseljem pišem o tem predmetu in sem tudi delal na to, da bi se sedanji sistem kolikor mogoče izboljšal. Da je to uspeh, ne more nihče dvomiti. Vse dela z veseljem, in članstvo je zadovolj-i.o. Kar me je nadvse presenetilo, so bile razne prijazne izjave tajnikov na zadnji konvenciji Mislil sem, da bomo o tem predmetu debatirali najmanj en dan. pa se dobro spominjam, da se je sistem ta-la> zadovoljivo obnesel, da ni bilo treba nobene debate. Prve tri me-» sem imel z novim sistemom nekaj neprilik, toda ko so se Člani prmgdili, je šlo vse kot po maslu. V svojem oddelku sem rešil vse zadeve točno, tajnik jih je pa v svojem. Plačevalo se je točno in to je vse, kar člani zahtevajo.	ImSffl'
Kot sem rekel, sktem je sistem. Tema pa ni samo sledilo splošno zadovoljstvo, ampak je tudi blagajna preeej narasla. Tajniki so poročali, da lM#o imeli ie nikdar tako malo neprilik kot sedaj. V
Dopisi.
Reading, Pa.
Paccno prečitam vsako številko Glasila JSKJ. in vedno čitam lepe in koristne članke od članov oziroma sobratov naše Jednote, kateri me celo zanimajo. Zanimajo me pa najbolj članki našega glavnega tajnika PiAlerja, ker tako vestno in vzpodbujajoče dopisuje v Glasilo in vselej raxtol-mači reči, katere članstvu nso jame. Nadaljj so tudi	tr-
___________

hovnega zdravnika izborni in jih priporočam, da jih članstvo nase Jodnote vpošteva. Tudi urednik našega Glasila se je tem pridružil s koristnimi članki, kateri bodo članstvu veliko pripomogli, kar ae tiče združenja. Torej kličem: Le tako naprej, in tudi drugi člani ne izoatsnltel
&tsl sem tudi imena organizatorjev sa pridobivanje članov m članic v nafto Jednoto. Teh je 92.
_
IP mm »mourn jEimu
ttamovuxma MTA im_mnn TOAP KLT, Km.	EBKOBPO&I&ajva LRA im
PmdMdnlk: EUDOLF PERDAN, 933 EL lSSth St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALtANT, Box 106, Pearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BJftOZICH. Ely.
Blacajn** nelspU&nU amrtnla: JOHN MOYEBN. 034 N. 2nd At*,
W. Delat*, Minn
Vrhovni adravslk:
Or. JOO. *. GRAHEK, 843 E. Ohio St. N. 8., Pittsburgh. Pa.
MAX KKRŽlfiMK, Box 872, Bock Spring«, Wya MOHOB MLADIC, 2003 So. Lawndal- Ave, chlcaco, ILL PRANK fiKRABEO, 4822 Washington Bt.. Denver, Colo.
LBONARD 8LABODNIK, Box 480, E^Minn. GRE4JOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 0127 St. Glair Are., Cterenland. O.
j* a- fcfc ni <Kll>aff *
VALENTIN PIRC, 810 Meadow Are., Rockdale, Joliet, I1L PAULINE EKMENC, 039 — 3rd Street, La Salle, m. JOSIP 8TKRLE. 404 F*. Mm Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELABC, 700 Market Street, Waukegan, ILL p- Jednotino uradno fia*llo: ,'GLAS NARODA", t-—-^
Vm stvari, tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne poillja-tro naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltoCbe naj se poSUJa na predsednika porotnega odbora. Protaje ca sprejem norih ČLanor la boinllka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom
sa obilen pristop. Kdor Celi postati član te organizacije, naj se sglasl tajniku bljlfuega društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drnStev ss pa obrnite na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko v stanovi a 8. člani sli članicami.
iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
O ZDRUŽENJU. Ki ga menda prodmeta, o katerem &e bi 1» toliko razpravljalo pri naših podpornih organizacijah, kakor bas o xdruienju. Že beseda združenje je lepa &ama na sebi, če pa pomislimo na združenje naiib podpornih organizacij, se nam nehote predstavi pred oči veli-< a.^tna trdnjava našega naroda v Ameriki. Zato ni čuda, da je že bilo toliko debate o zdrulenju in da je še bode.
& tem ko je zadnja konvencija J. S. K. J., osvojila svojo združevalno pogodbo, je nasa Jednota tako rek oo prišla avtomatično iz-\ >■'.i akcije /a združitev. Druge organizacije smatrajo našo pogodbo kot neizpeljivo, naša organizacija pa smatra pogodbo drugih organizacij k t ne popolnoma pravično. Moje osebno prepričanje, če primerjam obe pogodbi, da se najdejo napake v obeh. Edino bodočnost bo pokazala meritoričnost teh pogodb.
ideja združenja ne bo zaspala dokler ni realizacije. Prav lahko se pa prigodi, da bomo morali nekoč položiti na stran vse naše dosedanje pogodbe in pričeti z novim delovanjem. Dosedanje delovanje t ', bilo v zvezi z izkušnjami, zato bo tem teije imeti uspehe. Ko smo, prišli na zadnjo konvencijo, smo imeli pred seboj težavno situacijo. Pogodba, katero se je nam predložilo je bila za sprejeti ali pa za ovreči. Nemogoče je bilo premeniti par pogojev, kateri so na vsak način potrebni. Če hočemo upoštevati enakopravnost, mora pogod-, ta izvirati iz vseh organizacij namesto od ene. Danes ni nihče toliko j popolen, da bi bil neizmotljiv.
Ko bi delegacija bila prepričana, da se edino pravično združenje zamore vresničiti, bi vseeno sprejeli ono predloženo pogodbo. Vsaka | bojazen, da bi bili ogoljufani, odpade, kajti odločilno besedo ima Zavarovalniški oddelek vsake po&amezne države. Njih naloga je pa-j žiti, da so varovane pravice članstva, predno odobrijo kako pogodbo, i Mladinski oddelek je pri vseh pogodbah ignoriran, akoravno se L i tudi združil. Pri t«-m pa je dejstvo, da če ima kateri član vpisane otroke pri dveh organizacijah, bi v slučaju zdrnžitve ena zavarovalnina odpadla, kajti pri zavarovanju otrok je narejena meja za posinrtnin.ske podpore, katera ne sme biti višja kot zakon določa. To je seveda le malenkostna stvar, vendar članstvo nobene organizacije ni o tem poučeno. Nekatere države imajo že sedaj take zakone, da r.e dovoljujejo bratskim organizacijam plačati več kakor eno zavarovalnino za umrlega člana Mladinskega oddelka. Če je zavarovan pri več organizacijah je pogoj, da vsaka organizacija plača le delno posmrtnino, vse organizacije skupaj pa eno celo posnvlnino.
Združenje za naio Jednoto z drugimi je zaenkrat negotovo. Tudi »plodno glasovanje ne more istega vresničiti. Z združenjem se premeni carter Jednote, kateri se pa po naših pravilih za m ore premeriti edinole potom konvencije. Sploh pa tudi zakoni držav zahtevajo, da odobri tako važno vprašanje najvišja instanca, to je, konvencija.
Kakor sem že omenil, je ideja združenja neumrljiva in zato bo gotovo enkrat prišlo do vresničenja. Toda, dokler ne bo večina pri-šia do prepričanja, da smo vsi enaki, ne bo realiracije. Članstvo vseh naaih podpornih organizacij je enega in istega razreda, — razreda trdega delavstva. Zatorej je vsako očitanje o nezrelosti članstva te ali one organizacije brezpomembno. Tako očitanje navadno pride od takih ljudi, ki nimajo nobenega vpogleda v notranjost organizacij. Vseeo pa taki očitki škodujejo, delajo slabo razpoloženje med članstvom organizacij in razpad, ki je še premostljiv, Lipoma širi...
Joseph Fishier, gL tajnik.
Vem, da vsi neumorno delujejo, da pridobivajo nove člane, kjer je to mogoče, kjer pa tega ni mogoče, pa mislim, da se ne bo to štelo v zanemarjenost organizatorjem. Premisliti moramo, da je več naselbin, kjer se ne da dobiti nobenega novega člana. Naprimer Reading je precej veliko mesto, ali naseljenih je le malo Slovencev, tem več je pa druge narod-riiosti. Poljakov, Slovakov, Italja-nov, Nemcev in domačinov Ame-rikancev. Vem, da jih je le malo ali pa sploh nobenega, da ne bi pripadal h kaki organizaciji, zato pa je težavnejše pridobiti veliko novih članov.
Vendar pa, kakor je razvidno, napreduje naša Jednota. Imamo le«po število mladih moči za nami, .■>d katerih moremo pričakovaii, da bodo dobri člani in bodo vodniki, ko bodo naše moči pešale. Imamo pa še otrok od naših članov, ki jih niso še vpisali oziroma priporočili v društvo, kar pa lipam, da to kmalu store, kajti bolje je podpirati domačo slovenske organizacijo kot pa kako tujerodno družbo, ker človek se ve vsaj kako ravnati pri posluževanju svojega jezika kot pa pri organizaciji, pri kateri se mora posluževati jezika, katerega človek ne razume. Zato pa priporočam vsem članom, da vpišete svoje otroke v JSKJ.
Kar se pa tiče združenja slovenskih podiporih organizacij, ne bom tu veliko razpravljal. Kar je pa pokazala enajsta redna konvencija. sem uvidel, da je članstvo JSKJ. večinoma za združenje, kot je bilo razvidno iz poročil njih zastopnikov. Kako bo pa združitev izpadla, bo pa imelo članstvo še priliko razsojat. Jaz za svojo osebo sem in bom vselej za združitev, pa najsi bo pod katerokoli organizacijo, kre združenje je vedno močneje kot pa raz-cepljenje. Prepričan sem, da se marsikateri še spominja basni, katero smo čitali še, ko srno trgali hlače po šolskih klopeh, o očetu in njegovih sedmih sinovih. Sinovi so se vedno prepirali in pretepali in vsak je hotel biti močnejši. Oče jih je miril in svaril, da se naj ljubijo med seboj, toda to vse ni nič pomagalo. Nekega dne prinese oče sedem trdo povezanih palic ter jih preedloži, rekoč: "Kateri izmed vas je tako močan, da prelomi teh sedem trdo povezanih palic!" Sinovi eden za drugim so poskusili svojo moč ter napenjali svoje moči, kateri bo zlomil te palice, toda vse posku-šnje so bile zastonj. Oče jih je pa mirno gledal in rekel, da on to z lahkoto naredi. Položil je palice na tla, jih razvezal ter vsako posamezno prelomil. Sinovi so pa rekli: "Tako je lahko, tako tudi mi z lahkoto naredimo." Oče jim je s tem dokazal, kako močna je /-družitev. Nekaj sličnega je tudi z našimi slovenskimi organizacijami
Nadalje opominjam člane društva št. 61 JSKJ., da se polnoKte-vilno v deleže prihodnje mesečne redne seje, koja se bo vršila dne 9. aprila. Na dnevnem rodu bo neka važna reč za rešiti. Takrat se bo vršilo tudi žrebanje za tri dobitke, o katerih se je sklenilo na februaraki seji. Vse one tike-te, ki morajo še priti, naj ae prinese na gori omenjeni dan, da se preštejejo. Takrat se bodo tudi oddajali certifikati mladinskega oddelka. Vsak oče je prošen, da1 pride na to sejo, da se bo na certi-l likate podpisal, da jih je v resnici prejel, ker jaz ne bom nosil certi-l fikatov od hiše do hiše kot kak "coatHar".
Ker se nahajamo v slabih časih, v časih brezposelnosti, uvidi m, da marsikateri noče priti zato na' sejo, ker ne more ravno takrat1 plačat asesmenta m zato raje ne' pride. Cenjeni sobranje, to vas naj1 ne zadržuje od seje. Čas imamo,' da plačamo do 25 ga v meseca, a če v za ni na seji, vam se pa piše kazen. Ko pa morajo plačati kazen, se pa hudujejo. Društva obstoj«' k članov, Jednota pa od društev. Vsi smo t eni zvezi In vsi moramo enako praviia izpolnjevati, ker bo za vsa enako nareje-'
na. Kdor si jih pa predstavlja poj svoje, se jako moti. Naletel sem že na člana, ki mi je dokazoval vse drugače kot bi moralo biti, rekoč: Tako je pri tej organizaciji, ker sem član iste. Toda tak se jako moti, ker mi se moramo ravnati po naših pravilih. Oe spadamo k več organizacijam, ne moremo smatrati vsa pravila enaka, nego vsaka za svojo organizacijo. Nahajamo se. kot je že omenjeno, v slabih časih, in ravno ko ne bi pomlad bila, bi se morali kisati za pečjo kot kisle kumare v loncu. Tako se pa vsaj moremo giba/ti v
>	prosti naravi ter s tem dolgi čas preganjamo. Članstvo težavno
, plačuje mesečne doneske. Prosim
>	pa člane, da naj se vsak opravi-, či, kdor ne more plačati, saj dru-, štvo ga hoče drage volje počakat
oziroma založit, da se le pove, da bo plačal, ko bo mogel. Marsikateri si misli: "Kaj se bom nje-, mu opravičeval in mu kako čast; nalagal." Cenjeni sobratje! Jaz moram vsakemu čast nalagati in; i z vsakim lepo postopati. Vsak;
lahko uvidi, da delujem z vsakim i j enako. Ne oziram se ne na levo, i ne na desno, ne na prijatelja, ne ;na sovražnika, vsakemu hočem 'ustreči, kolikor mi je le mogoče. ^Toliko pa si naj vsak premisli, da jaz nimam pravice samovoljno s razpolagati z društvenim denar-j jem. Znano mi je, da smo za člana plačali za 2 meseca svoto $4.18, in ko je prišel tretji mesec, sem t ga vprešal, -da li misli še društvo obdržati, odgovoril mi je, da ne. Društvo z veliko težavo pride do $4.18. Sklad, kojega plačujejo I člani na mesec po ne zadostu-i je za pokritje društvenih srtro-, škov. Ako se hoče pokrivati, se ; mora previdno delovati. Pri tem1 i se pa bi dalo veliko pomagati od . članov, ki žive izven naselbine.
Pravila velevajo, da mora vsak . potujoči čian imeti potni list. Ker s je pa bilo to nemogoče do zdaj,' je zadnja konvencija dala član-1 i stvu veliko olajšanja s tem, ker L se lahko potni list vzame po novem sistemu tudi za dobo treh me-| "secev. Ker se pa nahajamo v ča-. J sili kri/, r. naj bi člani pošiljali me-. sečne doneske, kakor jim je mo-» go če. vendar pa naj bi ne bilo'
>	treba jih opominjati za vsaki me-' . sec posebej. Veliko jih je pa, ki
; zahtevajo, da se jim še potem, ko , pošljejo za en mesec, odgovori, če je v resnici tajnik prejel svoto. Moja srčna želja je, da naj se ne
>	tirja tajnika, da bi jih moral za i vsak nier.ee posebej opominjati in
zopet potem odgovarjati. Res je,1 da oddaljeni člani nimajo drugih plačil, oziroma jim naše društvo tega ne nalaga kot mesečne doneske, to je asesment, poleg tega 'smo pa podvrženi domači člani, da prispevamo, ko se priredi kaka veselica ali žrebanje ali kaj »ličnega. S tem se naj ne sodi tajnika. da je nemaren, da noče pisati, ker jaz rad pišem vselej, ko j je potreba. Uvidel sem pa tudi od gotove strani, da marsikateri pošlje mesečni asesment in pošlje le to, kar ima plačati za Jednoto, ne pomisli pa na društveni sklad, da društvo mora imeti tudi oni malenkostni sklad, katerega je društvo uredilo kot pokritje svojih srtroškov. Nekoč seni take že opomnil, da je toliko premalo poslal, pa se mi je odgovorilo, da v pra-jvilih stoji, da imam jaz le toliko za plačati. Pomisli naj se, da danes mana več ne pada, da bi za-moglo društvo od nje izhajati.
Bolniške karte sem tudi odposlal na vse oddaljene člane in le potom njin se naj vsak javi bolnim. Ako bo karta pravilno izpolnjena pri zdravniku, bo vsak pravično podporo dobiL Če pa ne bo : karta pravilno izpolnjena, tajnik j ni za to odgovoren in ni ga potre-1 (ba zato potem doLžiti, da je njegova krivda. Vem, da je prejel 'vsak celo po dve karti, naj jo( 'vsak tudi smatra za to, za kaj je' narejena. Ne javljajte se kar tja-vendaa bolnim.
Pravila je prejel vsak član, zato jih prečitajte v prostem času J Tajnik mora vpoštevati pravila kot drogi član, ker pravHa velevajo: nevednost pravil ne opravi-, čuje nikogar.	j
— RAČUN —
med društvi in Jednoto
za roesee februar 1921.
.^tev. rtrušt. Tk>hcKlbi.	lz«latki.
1	? 531.64	$
2	454.13	300.R4 102.01	75.00
4	133.'82	42.00
5	183.0r»	38.00 O	132.17
0	533.81	503.00
11	92.50
12	241.zl	2R9.00
13	lftO.13	33 00
14	87.03
15	201.17	75.OO
16	247.28
lj	503.18	180.00
19	319.55	100.00
20	259.42	565.00
21	206.19	68.67
22	184.58	87.00
25	403.55	177.92
26	224.45	15.00
27	110.37	G3.00 1 2S	69.69	24.00 . 29	200.95	117.00 S so	448.10
i 31	240.34	20.00
32	1<M.09	20.00
33	221.56
35	174.70	12.00
30	547.52	295.10
37	917.05	212.87
38	917.05 SS	114.73
39	286.40
40	253.17
41	81.57	32.00
42	234.64	35.00 " | 43	106.52
! 44	170.98	200.00
I 45	351.23	117.03
47	158.81	1,000.00
49	212.72
50	95.67
51	60.92
52	164.64	109.00
53	294.16	15600
54	89.30	39.00
| 57	131.50	90.00
58	179.94	9.00
! 60	109.14
\ <U	149.40	18.00
I 64	56.61
. 66	189.47	88.00
6.-	122.66	25.00
t 69	92 . SO
' 70	169.98
' 71	320.66	123.95
, 72	49.25	19.33
{ 75	151.43	65.29
76	81.19
77	156.90 7S	213.71
i ™	43.78
•	53.00
^	10.00 48.21
144.15	154.00
55	2S0.84
'	W 37	15.00 65.30
147.90	18** 76
^	12761	6400
, 00	47.04	11.00
I	107.64
W	305.95	4f{00
99	102.27	30.00
100	54.54
101	90.09	»V4 fil 103	166.85	booo K'4	73.87
105	131.88
106	fio.n«
107	29.42
1C8	119.52	54.67
0934	70.00
110	235.88	»000
111	100.10
"2	61.17	11.OO
114	287.91	02500
110	119.53	106.00
117	40.35
118	37.20	3100 "9	45.98
31'°	115.52	25.00
121	65.88	28.00
122	227.99
123	55.58	oT
124	83.83	29.00
125	104.33	135.00
126	49.86
127	00.86
128	158.01	123 00
129	«5.54	49.00 1?0	36.40	14.00 131	29.28
1S2	52.31
133	59.74
Za mesec januar.	; "7
3	161.89	"S 16	238.67
1*	491.15
1 —	189.17
I --	151.02
64	61.32	1
84	139.91	""
90	41.66	~~
114	282.48
i	____
Skupaj	$19.681.57	$7,623 24
Joseph Fishier, gl. tajnik. »• ________
I S temi vrsticami sem hotel nekoliko priti v javnost pred članstvo driwtva fit. 61 JSKJ. Tipam,
| (Nadaljevanje na 4. strani.)
OLA3 NABODA, 31. MAROA *21
Dopisi.
r' —
(Nadaljevanje » 3. atnmi.)
da se bo čljtasivo po tem ravnalo, kakor tudi, da .se mi ne bo štelo
v zlo, če bi se kdo »tel užaljenega, ker nisftu kak šeatoiolee, zato! *e izrazim po svoje.	L
Ob sklepu pozdravljam vse čla-, ne iu ulajiiee «lrtMlva sr. Jurija it**v. 61 JSK.F.
Jolrn Pezdire, tajnik.
Barberton, Ohio.
Ta mewe i main za poročati le,
dobre vetrti za naše drnštvo sv.1
i
Martina Nt. 44 JSK-J. Dosegli smo
ta ine-ee namrrč številko 100 v članstvu, kar je zelo dober napre-J dek, če pomislimo, da se je lansko leto is»ro vrtilo vedno le okoli 70. in da sit štirje člani odpotovali vi stari kraj. Od novega leta je pri-' stopilo v nat*e društvo 21 članov; in elaMte. C.V bo hIo tako naprej, bomo na koncu Veta gotovo dosegli btevilo 200, kar si gotovo! vsak želi.
Zadnja konvt-nrija je zelo mno-(?•<» naredila v prid ua.ši Jednoti,! in Mani organizatorjem je ag'ita-'
eija za nove <-lane zelo lahka, ker, lahko/n emo povsud, ne da bi .se' h valili: "Naša pravila so naj-ImjIjiUi pristopite k nam." 1'rej nas je vedno s trudila, tista nesol-' V elitno* t, Mtlaj je šla in napredek je uatu zagotovi joti. Va*, kar m?! nam je treba sedaj, so novi člani, t im vev nas btt, manjši ImkIo stro-. *>ki, rerja Kurn>»st.
Je pa še nekaj tiru+ftnru. kar po-] vzroi'a, da /-lani prikopajo v nase! vrste. To je točka, ki je sedaj v j naših pravilih, da se ne sme ne samo versko ampak tudi ne pro- j tiversko barvo razkladati bodisi( na sejati ali v 'Jlasiiu JSKJ. Ni po v>u>4 tako. društva, b kate-j rim raor»-š pristopiti le, ako si! istega prepričanja kot ona dru-' štva. Ako se bo to točko v pravilih skrbno varovalo, da nam ne iz-pine ali *e ne prelevi, se bo obenem tudi že preskrbelo za prill odnutft naie dobre Jednote.
('lanom našega druitva sv. Martina bi priporočat da se malo bolj redno vdeležujejo mesečnih »ej, ker ve«" k rat pride kaj važnega za ukreniti, pa ne ukrene, češ: po>'akajmo do drugega me-«eca. morda bo kaj več članov prialo na sejo. Kar se tiče mesečnih sej, se je sedaj v toliko spremenilo. da iste ne trajajo več ur »kupaj kot je bito nekdaj, ampak le okoli eno uro ali še manj. Torej izgovor, da ne pridete na seje, ker so predolge, ne bo veljal več. Pridite torej na prihodnjo sejo in prij>eljiie kaj novih kandidatov a seboj.
A. Okoliš, tajnik.
Naznanila.
Denver, Colo.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Jožefa at. 21 JSKJ. v Denver ju, da se prihodnja seja dne 11. aprila začne točno ob 8. uri zvečer; to velja za nadaljnih £e*t meaeeev. namreč do meseca oktobra. Društvene prispevke začnem pobirat točno ob 7. uri. Prosim vse člane omenjenega društva, da bi se 1x4j reslno vdeležo-vali društvenih sej kakor do sedaj. Obenem pa prosim tiste člane, ki no na potnih listih in ao jim potekli, da iarte oftmove, zakaj vsak ve, kdaj mu poteče, da jih! ne bo treba vedno pismenim potom opominjati, saj vsak ve, koliko ima za plačati.
S aobratskim pozdravom Joe Sli ray, tajnik. Stoekyard Sta., l*ox 75,
Denver, Colo.
Ckicago, m.
Društvo Zvon Št. 70 4SKJ. bo priredilo dne 29. maja v Cicero, 111., PIKNIK. Vstod tega so člani družtva naprošeni, da se tega piknika vdeležč v polnem številu. Že več let ne imelo naše društvo nobene veselice, zatorej upam, da bo ta prireditev dobro obiskana od našega članstva.
Prosim in vljudno vabim vsa druitva v Jolietu, Waukeganu in Chicagi, da se blagovolijo vdele-žiti te naše veselice, tako tudi vsi cenjeni rojaki in rojakinje iz naše naselbine in okolice.
Nadalje naznanjam in prosim vse tiane agoraj omenjenega dru Ittva, da se v polnem številu vde-l*M prihodnje seje dne 17. aprila
HWiičiiiifliihi>ič>..... - „
■ .iiSki "T idai
v navadnih prostorih v cerkveni dvorani.
Z bratskim pozdravom William B. Laurich, 1900 W. 22. Place, Chicago,'111.
VABILO na plesno in zabavno veselico, katero priredi društvo sv. Alojzija itev. 36 JSKJ. v Conemangh, Pa., dne 2. aprila, to je na belo soboto. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz te okolice,! Ja nas blagovolijo po set it i na o-j menjemi dan. Za dobro godbo inj izvrstno zabavo je v največji me-j ri preskrbljeno. Vstopnina za ^ moške 50/, za ženske 25<t. Zače- . tek ob 8. uri zvečer. K obilni vde-lezbi vabi	Odbor, j
POZOR DRUŠTVENI TAJNIKI'J
Društvene tajnike J. B. K. J ' prosimo, da vse iapremembe našlo-1 vcv n Glasilo pošljejo naravnost' na glavnega tajnika. 1> na našlo-1 vc in izpnmembe, ki jih dobimo od glavnega tajnika se moremo ozirati.	,
Upravništvo Glasila, i
— RAČUN —| MLADINSKEGA ODDELKA j
med društvi in Jednoto
za ——c februar.	j
f-tov. dni5t. T>otiodki. Izdatki. --- •
1	$ 31.20	$
•J	11.9T.
n	4.r/»
4	2.85
5	*> e S.-Ji
12	3.80
i?,	10.30	j
1«	2CS0
IS	n0.3T>	168.00'
IS	10 so
•JO	0.8.1
22	17.53
25	3.5't
98	l>.7r»	48.00
27	m
2»	18«n
no	r.4r»
31	4 3T>
32	6.30 m	7.50
as	rtnn
as	2-
37	23.85 14. GO
40	ft.ftO
41	4.«0
43	2.*»
44	1.40
45	22 SO 49	ft.SO
51	.00
52	240 57	7.»Tt
n.oo
«0	1.05
r,i	11.55
04	.no
CM	4fl0
08	n«5
ca	ijjr>
70	<5 Tft
71	4.15 7.1	4 7?! 7«	3.15 77	1.33 7»	2.70 «1	2.70 R2	1.05 R5	«15 f¥l	S.nTi R7	1.05 RS	.45 04	14.40
m	s 2n
105	5ir.
a no
1.05	2 or,
100	.15
1W	15.75
WO	1 20
U«	11J8S
114	24 10
TIG	8.25
no	2 51»
120	l.f*5 1C1	3 00
j 122	iom
,123	n4",
124	5.30
121	2 40 ]T2«	3.15 120	fi«0 132	3.55
fctltnpaj	«500.40	$216.00
PwMr. ipljiiii kmiiwiiirti?
Dvfeaeano je, da sta bivši tajnik splošne delavske sveže <}riffuelles in peneralni tajnik lista "Hiuna-nite", Dnonis, ki sta bila postavljena sodninr oblastvom na razpolago, prejela od Abcamoviča čeka IG,000 frankov za boljseviško propagando na francoskem.
DEPOBTACUA JPBLEGATOV.
Haag, Niaocenska, 30. marca.4 Proti-bilitaristični kongres, trajajoč tri dni. ae je zbral tubaj na Velikocoč. Kiiaseisake oblasti so deportirale lest nemžkik ddegs-j tov, ki so hoteli prekoračiti mejo bres potnih listov.
Razvoj potovanja preko ameriškega kontinenta.
Na mesto prerijskih sknnerjev, v katere so bili vprefeeni voli, poni-ekspresa ter ielezniških vlakov je stopil aeroplaa, ki b« prekosil vse, kar se je doseglo dosedaj.
"Wesward the eourse of empire takes its way; The four first acts already past,	,
A fifth shall close the drama with the day Times*s noblest offspring is the last.
(Škof Berkeley).
Tristo let je poteklo izza časa, ko «o bile napisane zgoraj navedene vrste in sedaj se je pojavil z zapada, na krilih noči oov Loehin-var na najbolj presenetljiv način, da izpolni prerokovanje.
Ko Je prišel Jack Knight, zaposlen pri zračni posti iz oblakov navzdol na trato Checkerboard Field v Chicagu po najbolj presenetljivem nočnem potovanju v zgodovini, je zaključil peto dejanje dra-ine zavojevanja carskega zapada od strani človeka in to je storil z aerop lanom.
Brez dvoma ste bil; raz vesel jen i, ko ste čitali posameznosti glede uspeha zračne poste Združenih držav, ki je obstojal v transporti-ranju osmih vreč pošte iz San Francisea v New York v triintridesetih urah. Ali ste pa pri tem razmišljali o čudoviti ,povesti počasnega razvoja transportaeije, ki je bila sedaj zaključena z aeroplanomf
To je pionirska povest o neprestanih bojih proti največjim, oviram. katere more narava staviti človeku na pot. Prvo dejanje se pričenja leta 1830, ko je kapetan Benjamin Bonneville, ki je služil v armadi Združenih držav, planil v divje ozemlje, takrat nepoznano ter si priboril pot preko kontinenta, ki bo za vedno nosil v zgodovini i-me zapadne hemisfere
Ta neustrašni picnir, ki je bil izgubljm za civilizacijo za tako številna leta, da so častniki armade Združenih držav črtali njegovo
ime iz seznama častnikov, je prišel po številnih naporih do pacifit-ne o!»ali, poleni ko je šel po poti, ki je bila. pozneje znana deloma kot
Oregon Trail, deloma pa kot stara Salt Lake Trail in California — Trail.
Zasledoval j«* svojo nevarno pot po dolini reke Platte ter prišel v pokrajino Skalnatega pogorja ali Rocky Mountains. Odvedel je prvi sprevod vozov preko sedla, ki veže severno in južno verigo skalnatega pogorja.
fSel je naprej preko Wasach gorovja, v Utah, dokler se ni razkrilo njegovim pogledom veliko slano jezero. Odtam je šel skozi gorato Mevado ter preko nevarnih Sierras in prišel tako v državo Zlatega zapada.
Tako pade zavesa na prvo dejanje v drami, v kateri se je merilo zrezo z iztokom in zapadom z leti.
* * *
Skoro dvajset, let pozneje se je zastor zopet dvignil nad to zgodovinsko pozomieo za drugo dejanje. Obsega dva prizora, veliko se-ljenje Mormonov leta 1£47 in naval na zlate rudnike leta 1849.
To je bila doba prerijskih skunerjev, velikih voz, pokritih s plah-tami, ki so prevažali aele družine in njih ponavadi borno lastnino. Tako seljenje Mormonov kot naval na zlate rudnike se je završil preko iste poti, katere si je priboril kapetan Bonneville na tako sijajni način in spričo tako ogromnih nevarnosti. Pot je vodila preko valovitih savan in preko velikanskih gorskih obronkov.
V	tem dejanju je vstopil nov element nevarnosti in sicer v obliki sovražnosti indijanskih plemen. Brez dvoma ste že čitali povesti o nevarnostih, katerim so bili izpostavljeni junaški pionirji, ki so šli proti zapadu v namerni, da si ustanove primeren dom ali pa si pridobe bogastva; povesti, kako so Indijanci z veliko naglico in v velikih truipah navalili na potnike ter pomorili cele ekspedieije in konfaio povesti o karavanah, ki so izgubile pot v Veliki puščavi ter umirale od žeje.
To so bile grozote, katerim so bili izpostavljeni prvotni pionirji, ki pa jih niso strašile. V teku štirih let se je ."zaznamovalo osem tisoč teh slavnih vozov, kako so prišli mim'o "forta Kearny v Nebraski in ti vozovi so prevažali le Mormone, dočim je enako število vozonr prevažalo one, ki so iskali /lata na daljnem zapade.
Tako pada zopet zastor in sieer v tem slučaju na drugo dejanje,
v katerem se je komunikacijo merilo z meseci.
# * •
Sedaj prihaja tretje dejanje, najbolj zanimivo in presenetljivo v .prvotni zgodovini zapada, — doba poni-ekspresov. To je bila najkrajša doba med vsemi ter je izpolnila zev med živalsko in mehanično transportaeijo. Razvili so jo tako drzni značaji kot je bil Buffalo Bill. S svojim sistemom postojank se je ta sistem transportaeije najbolj približal modernemu načinu. Bila je jutranja zarja poštnega prometa na ravno raiKr;tem zapadu. Drzni jezdeci so jahali preko gora in skozi doline, skozi puščave, kjer jih je mučila žeja in pogosto skozi velike oddelke sovražnih Indijaneev.
Z majhnimi izpreinembami je ležala pot teh jezdecev ob istih slavnih potih, po katenh so hiteli že preje proti zapadu drzni pionirji
To je bil prvi organizirani sistem hitrega prevažanja pošte. — Iv.a vsakih petindvajset nrilj je bilo najti hleve, kjer so neprestano čakali hitri in lahkostopajoči konji. Vsak teh ek&presnih jezdecev je pre jahal po 75 milj na dan ali pot treh postaj.
Ta služba je cvetela od leta 1860 pa do jeseni naslednjega leta. Jezdec, ki je prišel na kako postajo s svojo dragoceno vrečo, polno poštnega blaga, je skočil s svojega konja ter zajahal svežega in nadaljeval svojo pot brez zamude ali obotavljanja. Na ta način se je čas med srednjim zapadom in pacifično obaljo skrčilo na osem dni. Tako poslano pismo je stalo $2.50 za vsako unčo, proti dvem centom za vsako pismo, katero prevaža Jack Knight in drugi z aeroplanom.
Dnevi poni-ekspresa so se končali v jeseni leta 1861, ko je dovršen je pacifičnega brzojava napravilo konec koristnosti te naprave, fcj tem se je završilo tretje dejanje drame, tekom katerega se je mero komunikacije skrčilo na tedne.
• * •
Otvarja se četrto dejanje in prvikrat imamo mehanično transportaeijo z završenjem transkont in en talnih železnic, pričetek dobe, ki je napravila konec slikovitosti daljnega zapada. Številni pa so bili presenetljivi doživljaji, katere so doživeli ljudje, dočim se je te proge gradilo. Prilika ea doživljaje je bila dejanski tako velika, da je privabila pustolovsko razpoložene ljndi, vključno Buffalo BillaJ samega, in ti so sklenili z železniškimi družbami kontrakte, soglasno s katerimi so morali dobavljati delavcem sveže meso bivolov.
Prva teh velikih železnic je bila dovršena leta 1869 in z obratovanjem te železnice se je zaključilo Četrto dejanje, tekom katerega se
je mero komunikacije skrSilo na dneve.
# * •
Petdeset let pozneje se ^e zastor zopet dvignil in sicer sa peto dejanje drame. Dvignil se je v San Franciscu, še p redno so prvi prameni dnevne loči osvetlili dne 22. februarja iztočno nebo. Ob polpe-tih zjutraj je pilot Nntter zapustil aerodrom v San Franciscu v De' Havihmd biplann, ki je bil opremljen a motorjem 400 konjskih sil in ▼ oddelku za pošto je bilo osem vreč pošte.
' Dvignil se je kvišku, zasledovan od neštetih žarkometov, ki so ga zasledovali s svojimi močnimi žarki.
V	manj kot eni nri je imel pred seboj vrhove velikanske Sierre Nevade, ki so se komaj odbijali od temnega nočnega neba. Brez obotavljanja se je hitro dvignil v zrak in sioer do višine 18.000 čevljev nad morsko gladino.
Pod njim ni bilo ničesar dragega kot prepadi, katerih j»a ni
i mogel videti. Čeprav pa ni videl teh nevarnosti, je vendar vedel za njih -obstoj in vedri, je tudi, da ni nikjer ob obronkih teh velikanskih goes my ti nobenega varnega irkrcatisča w sfaaee ju sifc. Bila je to sa-tmo stvar uspeha ali pa smrti Neustrašen pa je vozil naprej, bres misli na nevarnosti
Ko je napočilo jutro, je videl pred seboj strehe Reno v Nevadi. Spustil se je navzdol ter se izkrcal dve uri in šestnajst minut potem, ko je zapustil San Francisco. Završil je najbolj nevarno potovanje, kar se jih je kdaj lotil človek, — potovanje, ki jt trajalo sedemdeset let nazaj celih šestdeset dni.
(Konec sledi).
Frva dolžnost Jugoslovanov po aaeksip ,
Italjani so Wilsona hudo napadali. Sicer res ni govoril in delal prav tako, kakor so oni hoteli, toda krivico so mu delali. Njegova izjava z dne 8. januarja 1918 o mejah Italije, ki naj se določijo pa narodnostni črti, gotovo ni bila všeč Italjanom, ki so se sukali okoli londonskega pakta, ali eez leto dni je stal že "Wilson na pri-morsko-notranjih tleh, in zavržena je bila pravična misel o narodnostni meji. Prve dni maja 1919 so bili pri njem trije slovenski člani pariške delegaeije. V razgovoru je povedal precej jasno, da bodo primorski Slovenci prisojeni Italiji. Rekel je, da dobro ve, da na Goriškem, v Istri in na Notranjskem prebivajo Slovene!, ki nočejo ničesar slišati o Italiji, ali to so prirodne meje Ita-' lije. tako je izvajal Wilson, razvodje je merodajno, ako pa vedo za kako prirodnejšo mejo, pa naj mu jo povedo. Eden izmed gospodov v deputaeiji pa je nato opozoril, da je že Napoleon videl v soški črti prirodno strategično črto za Italijo, nakar je Wilson odvrnil: Jaz nimam Napoleonovih moči. Tako je Wilson revidiral' svoja načela o samoodločbi naro-i (lov, in Italjani naj mu bodo hva-' ležni, kajti preko njegove črte J jim je bilo lahko skočiti in zajeti-skoro vse, kar je vseboval london-' ski pakt.	j
Mogoče so bile Wilsonove misli j poštene in pravične, ko je grovo-] ril Evropi iz Washingtona, ali kol s? je mudil v Evropi, je zadel na trde sklepe angleško-francosko- j italjanske in sam zašel na napač-! no pot, ki je od jemala pravice šib-' kemu in dajala močnemu v roke, | da je razpolagal s šibkim po svoji volji.	»
Spomladi 1919 smo že mogli zaključiti, da bo teka meja tam nekje pri Postojni. Tako se je zgodilo, ker ententa ima pravico pač na svojem jeziku, udejstvuje pa krivico. Pa Angleži in Francozi nimajo ne časa ne volje, d^, bi se pečali s par tisoči revnih Slovencev, njim je čisto vseeno, kam spadajo in ker je Italija zahtevala niihovo ozemlje, so privolili za-
vezniki in s tem je pravde konec. Razblinile so se v nič vse politic-j ne in gospodarske obljube malim narodom.
Obrnimo se torej od Angležev in Francozov, pa pustimo sicer že pozabljenega Wilsona in nagnimo se do Italije in Jugoslavije. Tu o-stanimo na svojih tleh, pa tu presoja jmo, kaj treba storiti za bodočnost. Svoj čas smo poročali, kako je italjanski publicist Mario Nordio v Ljubljani, Zagrebu inj Belgradu nalotel na odporno razpoloženje napram Italiji. Ugleden srbski politik v Belgradu mu je bil na vprašanje o bodočih odno-šajih med Jugoslavijo in Italijo pomembno, s finim nasmehom odgovoril, da je odvisno mnogo od tega, kako bo italjanska vlada postopala s svojimi Jugoslovani. Italija nujno potrebuje zlasti gospodarskih zvez 7. Jugoslavijo, zato
It i ti s pogajanji in išče stikov v svojo korist. Naglasa potrebo prijateljskih odnošajev in medsebojnih vezi. Italija dela tako, ker jej je silno treba Jugoslavije. Okoristiti se hoče ^ njo kar naizdatnej-še. Nastane vprašanje, kako se bo to vršilo? Ali ostane pri okoriš»'e-vanju in bo nam odprta pot, da se tudi mi okoristimo z Italijo, ali se okoriščevanje izpridi v izkorišče-vanje, da to nus Italjan iz/.emal in hodil po ceno blago k nam, delal pri nas za drag zaslužek in nam prodajal svoje izdelke za velik denar?
Kmalu se bodo vršila gospodarska pogajanja in tu se postavi temelj ali za pošteno medsebojno gospodarsko življenje ali za ita-ljansko izkoriščevanje Jugoslavije.
V prvem slnčaju pridemo zopet do gospodarskih srtikor z našimi primorskimi brati, v drugem pa bi bila nam in njim vsa gospodarska pot zaprta in gospodarsko poslovanje med Jugoslavijo in Italijo bi urejevali izključno Italjani. Primorski Jugoslovan bi bil potisnjen v kot in Italjan bi diktiral vse zveze. Naša belgradska vlada ne sme nikdar pozabiti na primorske Jugoslovane, kakor Italija ni nikdar pozabila pred voj-^no na Italjane ob naši Adriji in kakor ne pozablja sedaj niti na o-'no peščico, ki ostane pod Ju gos! a-jvijo. Po političnem udarcu v Ra-pallu ne sme slediti gospodarski udarec marveč se mora uveljaviti
Priklopitev Avstrije k Nemčiji.
Kakor poroča "Neue Freie Presse" iz Berlina, je zastopnik neke berlinske korespodence imel z avtstrijskim zveznim predsednikom dr. Hainisehem porazgovor, v katerem je ta glede vprašanja priklopitve Avstrije k Nemčiji dejal, da mu on kot Velenemec gotovo ni sumljiv, da bi agitiral proti priklopitvi. Toda treba je dobro preudarjati. če je sedaj pravi čas za to. Ali se more pričakovati od Nemčije, da bi sprejela siromašnega brata, ga hranila in novo oblekla? Ali ne bi bilo bolje, če bi se mi v Avstriji prej o-krepili, da ne bi prišli k Nemčiji kot pepelčica, marveč kot čini-telj, ki je nekaj vreden? Ozir na Nemčijo zalita, da se vprašanje priklopitve za sedaj nekoliko odloži. Nihče ne ve, kako bodo končala londonska posvetovanja. Ali naj bi se Nemčija zaradi prideli-tve izpostavila, dvojni nevarnosti f
Vprašanje priklopitve se ne bo dalo potem nikdar odpraviti, ker Avstrija ne more nikdar postati popolnoma samostojna. Dr. Xtai-niseh bo srečen, če kot star mož še doživi uredite v priklopltvene-ga vprašanja. Avstrija potrebuje sedaj najbolj kredite, da bi mogla za prihodnja leta nabaviti sirovin in živil. Treba pa je lastne energije in dobre volje za delo. V notranjosti se je Avstrija dobro konsolidirala. Zaznamovati je kot napredek, da se tudi cerkev začenja nahajati na republiko. Tudi delavstvo se je pomirilo, toda ne sme se pozabiti, da prihaja mnogo ruskega dcuarja v deželo za agita-cijske svrhe. Nadejati se je, da bodo ta prizadevanja jalova. Na vsak način se Avstrija krepi, čeprav počasi; ako ne bo nobenih ovir, bo v doglednem času toliko | okrevala, da se bo mogla z dobro ■zavestjo in ne s praznimi rokami bližati nemškemu bratn.
ROJAKI, NAROČAJTE SE FA SLOVENSKI DMXVMU V SDK. • GLAS NAJtODA", HAJVE&JI r» UAVAf
J taka pogodba, ki bo sploh koristila Jugoslaviji in ki ne bo stavila zaprek Jugoslovanom tostran in onstran julijske meje. Gre za gospodarsko bodočnost našega živ-Jjii pod italjansko oblastjo. Belgradska vlada, stori svojo dolžin ost !
1	K. v "Slov. Narodu".
NAZNANILO
t
Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St, New York
Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.
Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah.
Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pbfilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase:
Frank Sakser Stale Bank
Zrn iiKu kmpSjm j» polno Tphž»n» «rot» $150,000.00 in djen
Kflffltsl (lOO^IQ^L ^jUNYiii skbid (SOyOOda
Za Frank Sakser State Bank
PRANK SAKSER, predsednik
GLAS NARODA, 31. MAROA "21
Godci.
(Nadaljevanje.)
Ti<*to leto je bfla huda zima. Ded Balent se ni ganil od peči. dasi ni bila zakurjena. Zaslužil je
bil jeseni in je tunel živeti ob tistem. Tožil je, da že dobro ne vidi, da m noge slabe, da mu sapa ne pu-tti hoditi, sploh, da je pri kraju, da *e boji smrti in da se mu zdi, da ga ntisne takoj, *"e bi stopil v ti>>t i mraz zunaj. Zalka je hodila s teto Martčko sama po gostiln alt. A teta Marička je razjezila n«kuč, ko sta prišli domov in ji je zanohtalo, da je kar i rt »pitala «*d mraza:
"Ni/- ne boi ležal'*, je za vpila .nad dedom Balentom. "jaz se ne bom sama mučila, da bi ti sedel doma!"
I>t-d Ha lent se je grel pri mrzli in je bil ž« malo zadremal.
Nc voljen je rekel:
"Kaj boš? Jaz ne morem. Saj ne vidim. Vse leta, vragvedikaj, po mestu, pa naj grem, da me povozijo."
"Pa pojdi z dekletom!" je rek-J la teta.
"Bom pa Sel. k« me podiš", je odvrnil nejevoljno ded, "samo da boa tiho."
In res sta šla drugi dan. Igrala' sta xpet p»» gostilnah.. V neki go-j stilni Hta videla strica Bolko. Sta-j rec je vrtil svojo lajno, in otroci,' ki *> sli iz šole, so ga obdajali in' se mu smejali ter letali okoli nje-i ga; on pa je stal resno in poslušal' glasove pesmi ter slišal tudi t iste j glasove, ki jih ni bilo več čuti iz, lajne, a 011 jih je vendar slišal.I Otroci so se kepali in metali okolij njeSžu' in on se jim je smejal. Zal-1 ki pa <e je zdelo, da se hudobneži norčujejo iz njegove godbe. Prijetno ji j»- bilo hoditi z dedom, bolj kot s teto, a brez kitare se ni. tamburiea vjeniala s harmoniko.' in /.večer se je ded Balent skre-' Hal - teto Maričko in po dolgem' prepiru sta določila, da pojde en <lan s teto. drugi dan z Zalko. In] to je ostalo.
Zima je bila huda, vedno hujša, in nekega dne je umrl krojač, ki je stanoval poleg. Prišli so in so' ga pokopali. Sarn ded Balent je[ h*-! za pogrebom, pa še on se je s poti vrnil. Kar pretreslo ga je.* J
"tilejte", je dejal, "dve leti je' bil mlajši od mene, kakor je pra-vil, pa ga je kar stisnilo, Bog mu' daj dobro!" In ni mu šlo iz glave,' da je krojač umrl in da ne sliši več tistega dolgočasnega drdra-1 nja iz sosednje sobe.
Nabili so na vrata, da se odda1 soba v tej hiši. Prišli so pogledat: ljudje, pa nihče ni hotel vzeti." Smrdelo je po sobi, slaba postelja je stala v kotu in poleg nje šivalni stfroj najstarejše oblike. Soba je bila kot klet, majhna in temna. Prišli so zidarji, zamazali »o špranje, popravili jkmI, prebelili! vse in pometali stare alike, poste-! Ijo in stroj iz sol»e. Prišli «*) zopet ljudje gledat, vsakega je spremila čevljarjeva žena in dokazova-' la, da je boljše na prostem kot v' teh kleteh. In res ni nihče vzet
Tisti dan pa je prišel k muzi-[ kantoni stric Bolka. Nenadoma je prilezel, ker sicer je prišel do-j poldne ob določenih dneh. Tresla .se je roka starcu in v rokah jej nosil nekaj deščic m par piščali. Pri jokal je v "sobo" in se onemogel sesedel na posteljo.
"Kaj pa ti je?" je vprašal preplašeno ded Balent, ko mu je pad-j lo v glavo, da je prišel že drugi] .starec-znanec sem umret in da je tretji na vnrti on.
"Vrgel me je na cesto, brezbožnem!" je tarnal stric Bolka in s tresočimi rokami kazal deščice, še mokre in polzdrobljene piščali.
"Kdo!"
"i. naš mladi. Pijan je bil, pa pravi: Ne godite mi zmiraj, ne more otrok spati. Kaj ne bo spal,' odgovorim, saj še lažje zaspi, sem dejal. Pa ne maram, pravi on. E,1 pravim, bogve kako bo še, saj veui, da sem ti na poti. Kar se razjezi, pa mi vrže lajno na cesto, za njo pa ile mene, nesrečnež, da bi ga Bo* ne potipafl z močno roko..." Stric Bolka je zajokal in gledal neprestano ostanke svoje ljubljene lajne.
"Kam naj grem v tej zimi? Kar k tebi sem prišel."
"Bo že", je rekel ded Balent, ki je bil tako gin jen. da niti govoriti ni mogel, ker je zelo ljubil stnea Bolko; teta Maričk* pa je začela res jokati naglas.
,#Saj bom takoj skuhala i« tolažila strica Bolko. In medtem sta ae ded Balent in
i
stric Bolka zmenila, da vzamo v
najem krojačevo sobo, ki že tako ali tako pripada k temu stanovanju, stric Bolka se je potolažil, opravil na polico zadnje ostanke svoje lajne, obrisal si iz oči zadnje solze, in sta začela z dedom Balentom računati, če zmorejo vsi skupaj še ono sobo, in ko se je pokazalo, da pojde vse dobro, če bo šlo vse v redu, sta začela pre- ; migljati, kako bi kaznovala mladega gospodarja, ki je vrgel strica liolko na cesto in mu razsul lajno. Nove lajne stric Bolka ni hotel vzeti, hotel je svojo srtaro, a te ni bilo... Sklenila sta mladega tožiti, in pri kavi se je »trie Itolka že malo posmejal.	1
Pa nikoli ne pride ena nesreča
sama. Stric Bolka je ostal pri njih in zmiraj prosil: Igrajte kaj, zaigrali bi kaj... Čevljarjevega pomagala pa je to motilo in kar'ni m<rg«d delati. Priletela je čevljar-jeva žena na vrata in vpila: !, "Kaj pa zmiraj evilite in cvi-lite na svoje p bičali, stare, razbite, da mi ničesar ne store! Vi lahko, ko lennhariee, a mi moramo delati."	I,
Teta .Marička se je razjezila, ded Balent pa je povesil spodnjo , ustnico, kakor vselej, kadar je bil jezen. Stric Bolka pa je molčal in zan ičevalno (»ogleda! na čevljari-eo pri vratih.	1
"Kar hočemo mi. kaj tebi mar", je rekla teta Matička, ki ' ni hotela, da bi mislil stric Bolka, 1 da s<» komu v strahu.
"Kajpak, kar hočete!" je vpi- 1 la jezična baba pri vratih. "Bomo šli k hišnemu gospodarju pritožit se, pa boste šli, kamor boste hoteli) tam pa delajte, kar hočete, pri nas pa ne. Mi imamo delu in hočemo mir!"
"Mi smo v svojem stanovanju in plačamo sami", je rekla teta Marička.	j
"Kaj boste plačali, berači", je vpila vmes čevljarjeva žena. ( "Kaj boš", se je razjezil ded Balent, "kdo pa tebe kaj prosi, aba grda?"	;
"Ze ste prosili, že, pa še boste; poglej, kako še govore ti prite-penci beraški!"
"Ti nisi tu nič plačala pa nič nimaš govoriti", je rekla teta Marička.	j "Pa ti nas ne boš tu motila in mojih ljudi od dela odvračala s tistim cviljenjem. Smo že siti; če ne, boste pa šli!" , "Zaradi tebe že ne", je rekel počasi in mirno ded Balent. ' "Boste Že videli!" je zapretila čevljarica in jezno zaloputnila trata.
"Kaj se bo jezila baba, ko nima nič zapovedovati", je rekel ded Balent, pljunil od jeas po tleh in se stisuil k peči.
"Res je, kaj se bo hodila prič-kat?" je pritrdil stric Bolka, teta Marička pa je vpila svoje, da bi soseda slišala skozi steno, kako so muzikantje razžaljeni. Kljub temu so čez nekaj časa zopet god-li: ded Balent .na harmoniko, teta Marička na kitaro in Zalka na tamburieo. Stric Bolka pa si je otiral solze iz starih oči in nazadnje vzdihnil:
"Ne smem se spomniti svoje lajne; nehote me zalijejo solze."
Čez nekaj dni pa se je zopet iz-prctnenilo. Pozabili so z vrat odtrgati papir, da je tu stanovanje prazno, in prišel je mlad človek, {slabo oblečen in vprašal za stanovanje.
Ded Balent je sedel pri peči in 1 za godrnjal: "Kaj če?"
Teta Marička je merila tujca od nog do glave in rekla:	.
"Stanovanja išče gospod." i Zalka je pogledala izza vrat in j se skrila v sobo.
"Pa ga vzemi", je svetoval [stric Bolka, "se bomo pa mi malo stisnili. Saj jaz tako nisem mno-' go 11a oni strani. Dobro je, č* kaj več dobite."
Mladi človek je medtem gledal ono sobo, in pri vratih je vpila čevljarjeva žena:	j
"Saj ni tu stanovanja; saj je že oddano."	]
Teta Marička pa je kazala slabo stanovanje in rekla, da bodo izboljšali, da pridejo boljše stvari v sobo, da se zakurili in da je soba gorka in sploh tako, kofc govore gospodinje o svojih sobah, !naj so že dobre ali slaibe.	j
"Pa ga vremi", je dejal ded Balent, "če bo kaj prida .plačal."
"Revei je", je rekla tata Marička.	j
Poslovanje lju Njanske pote.
Kozja brada povzročila pretep in 1	smrt.
Posestnikov sin Anton Biftega-lija iz Velike Stange je bil jezen na 18-letnega Karola Ooža. ker se je ta takrat z Benegalijevim bratom stepel, ker je Čož nosil takrat na klobuku lepo kozjo brado. Dne 31. oktobra 1920 ob žegnanju v V elk i Stanki sta se Benegalija in Čož sprla. Čož je pred Benegalijo stekel, ko jra je Benejralija dohitel, sta se pa začela pretepati. Benegalija je spravil Čoža z obrazom proti zemlji obrnjenega pod sabo in ga je z veliko močjo in v veliki j«'zi sunil šestkrat z žepnim nožem v hrbet. Čož je dne 20. novembra 192C v ljubljanski bolnici na zadobljenih poškodbah u-mrl, Benegalija se je pred poroto zagovarjal s silobranoin in. da j«* bil pijan. Obtoženca je zagovarjal dr. Pegan. Benegalija je povedal, da ni kriv. 'Poljubil sem ga V je rekel obtoženec. "Z nožem, kaj ne?" je pripomnil dvorni svetnik Rigali}'. "Ne, na usta sem ga poljubil", je odgovoril obtoženec, ki j#? pristavil, da se je le branil, ker !da ga je Čož s kolom tepel po hrbtu. Ker se je Beuegalija jokal, je pripomnil, dvorni svetnik Regally: "Ko sem vam pred osmimi dnevi naznanil razpravo, ste se smejali; preti osmimi dnevi polno smeha, danes pa solze!" Po izvedeniškem mnenju dr. Tičarja in dr. Lisjaka je bila rana smrtno-,nevarna. vendar pa ni izključeno, de bi pokojni ostal pri življenju v slučaju takojšnje zdraviliške pomoči. Po govoru drž. pravdni-ka Laurenčak t je Benegalija prec govorom zagovornika dr. Pegana rekel; "Nisem ga nalašč!" Porotniki so z 10 ne proti 2 da zanikali nr. nje stavljeno vprašanje glede
J
ha uboj. soglasno pa potrdili vprašanje če je Benegalija prekoračil silobran. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora.
Poneverjeni čevlji.
Trgovski sotrudnik Alojzij Va-gner in šivilja Marija Rahoše iz Novega mesta sta živela skupaj. Vagner jo je izdajal za svojo zaročenko in tudi za svojo žeaio. Predno sta prišla lani meseca decembra v Ljubljano, sta živela v j Zagrebu. V Ljubljani se je Va-j gner ^oznanil s trgovcem Mirkom 1 Mlakarjem, kateremu je rekel, naj mu preskrbi čevlje, katere 11111 bo v Zagrebu drago prodal. Mlakar je še listi večer prinesel v Vagner jevo stanovanje 50 parov čevljev 'in domenilo sta se v navzočnosti Rakoeeve, da se bosta drugo jutro skupaj peljala v Zagreb. Ker drugo julro Vagnerja ni bilo na kolodvor, se je Mlakar sam odpeljal v Zagreb. Vagner je vzel 29 parov čevljev, o katerih je zastavil trgovki Ani Skubieevi par za j600 kron, ostalih 28 parov pa je .nesla Rakoše- j v Št. Vid. tam je jdiujro jutro Vagner vzel izvoščka jin se z Rakoševo odpeljal v Škofijo Loko. kjer pa ni mogel prodati .čevljev. Prodajal jih je tudi na [Jesenicah in v Kranju. Prodal pa j? samo 5 parov čevljev za 2100
}	a	1
[kron. V Kranju so Vasnerja in 'njegovo družico aretirali. Areti-jral ga je detektiv iz Ljubljane. Ko * je opisal zadevo oškodovani Mlakar je rekel Vagner: "Plačal bom ,vse!" — Dvorni svetnik Regally: ,"Kar -. ^ajle plačajte!" (Veselost,
Vagner je utihnil). — Porotniki 1 - . - - . .. so nanje stavljeni vprašanji so-
'glas pritrdili. Sodba: Alojzij Vagner obsojen na 13 mesceev težke
"Daj mu strehe, daj", je poprosil stric Bolka.
"Mi lahko shajamo s tem prostorom". je rekla Marička.
In ostalo je pri tem. Popoldne je bil tujec v sobi in plačal je naprej in vsi so bili zadovoljni; teta Marička pa je pobrala vse lepše stvari: table, prt o ve, podobe in vse prenesla v drugo sobo.
Zvečer je že teta Marička potili o ma povedala muzikantom, da je mladi gospod tudi muzi k an t, kajti 11a mizi so ile gosli in note so ležale zraven. Vsi so bili veseli.
"No bo napačen človek", je menil ded Balent.
"Godec je — pa berač", je rekel stric Bolka.
Ko se je storil večer, je tujec! zaigral. Krasno so pele gosli. Ded Balent je samo kimal z glavo m rekel: Ta pa ta... Stric Bolka se je solzil, in teta Marička je tiho! kuhala kavo in se držala na smeh.1 Zalka je sedela na pručici in za-j mišljeno poslušala zvoke, ki so prihajali iz druge sobe. Tudi čevljarji so prenehali z nabijanjem in dolgo časa se ni slišalo druge-] ga kot otožni glasovi, ki so čudno doneii v ozki sobi in se izgubljali1 kdovekam, dokler ni zavpila nad' pomagati čevljarjeva žena in jih podila na delo ter zmerjala muzi-kante in njih neumnosti, češ: sedaj je prišel še eden za nameček,' kot da jih ni bilo že prej zadosti. Dolgo je igral; nazadnje se je sli-j šalo, kako je trdo položil gosli na mizo, in vse je ostalo tiho. Samo Zalki se je zdelo, da še vedno sliši tiste otožne glasove, ki tako ne-! mirno, hrepeneče done po sobi in' se gube bogvekam.
Muzikantje so dolgo časa molčali. Vsi so bili gin jen i. ! "Ta pa zna! Kdo bi si mislil, da pride ravno tak med nas", je prekinil molk ded Balent.
"Dobro igra", je pritrdil jitric Bolka.	j
' "Še vkup bomo zaigrali", ~je rekla teta Marica. "Kot nalašč je k nam zašel."
To je vzbudilo Zalko iz njenih misli. Spomnila se je nečesa. Po-• leti sta bili s teto Maričko na kmetih. Tgraii «ta po vasi in v gostilni. Zvečer sta sedeli na pragu gostilne in še vedno igrali. Prišel 'je k njima fant z orglicami in je igral na usta, kar sta oni igrali. Gledal je njo, kako j* igrala na tamburieo, ter jo spremljal vedno z očmi.	b
j "Kako to delaš, jraneaT^ jo je vprašal, ko sta končali. "Jaz bi se rad naučil."
"Pa se uči", je rekla Zalka.
(Dalje prihodnH.)
"To ni težko", je začela tačas teta Marička, "to je otročarija,' tamburiea. Pa tudi lepega glasu nima in naša ne zna dobro igrati.1 Kitara je težja, pa tudi lepša. To ni nič."
Fanta pa je zanimala samo tam-' buriea. Položil je krajcar Zalki v roko in rekel:
"Še eno sama zaigraj!"
Ona mu je tako rada zaigrala; rajši bi bila zastonj zaigrala kot j za krajcar, dala bi bila krajcar, nazaj, pa si ni upala, ker se je ba-1 la tete. Teta je vzela krajcar inj rekla:
"Pa mu zaigral, no!"
In ona je zaigrala, on je srtal pred njo in kot da se je hotel ta j večer natrciiti na taimburico, je gledal neprestano, kako ona pre-j miče prste više in niže.
Nazadnje je zaigral zopet na, orglice in odšel po vasi.
Zvečer sta igrali v gostilni inj on je bil tam; plesali so. Zalka ga! je včasih pogledala, kako veselo je plesal. Ko sta prenehali, je prišel k njeni mizi, vzel njfcno tamburieo in poskušal na njej zaigrati pesem. Takoj mu je malo. šlo. dekleta pa so gledale in se mu! smejale. On jim je zaigral na orglice in plesali so zopet dalje. Teta Marička pa je bila trudna in zaspana in je silila spat. Odšli ;rta. Ona se je ozrla še enkrat po njem. Igral je na usta in plesal z dekleti in se ni ozrl, ko je ona odhajala...
Danes se je Zalka spomnila nanj. Bil je ravno tak kot ta, ki je prišel opoldne na stanovanje. Bil je zagorelega obraza, črnih oči, kodrastih la«, ki so segali da-i leč naprej na čelo, gostih, črnih ,brk pod nosom, vse je bilo tako...
"Zdaj dajmo pa mi", je rekla1 teta Marička, ko je prenehal, "boj vsaj vedel, pri kakih ljudeh je."| I "Pa dajte, no", je silil stric; Bolka.	i I
I "Ne vem, če bi", je ugovarjal ded Balent, kot da ga je sram. ."Mi ne znamo tako..."
"Kaj bi ne", je rekla teta Marička, "mi znamo po starem, on ■pa po novem, po našem je lepo, po njegovem pa njegovo. Vsak je 'svojega vreden." ! "Pa začni, Zalka, tisto hrvat-jsko", je rekel ded Balent, "tista je še najbolj za tamfourico." ; In Zalka je začela, tiho, počasi, nežno — teta Marička je udarila j na kitaro in ded Balent je pritegnil s harmoniko. Končali so po navadi, da je ded pritegnil še par-krat kot za nameček in da je teta [udarila s palcem na vseh pet strun.
Naturalizacija. 23
Obseg pravosodne sile ali poInomočL
(Glej ameudniente, elen II.)
SEKCIJA II.
1.	Pravosodna sila naj obsega vse slučaje, tikajočih se postav ua temelju te ustave, postav Združenih držav ter sklenjenih pogodb
«»*li takih, katere bi se sklenilo na temelju njih avtoritete. Obsega naj vse slučaje, tikajoče se poslanikov ali drugih javnih uradnikov in konzulov; vseh slučajev admiralitete in mornariškega pravosodja: vseh sporov, v katere bi bile zapletene Združene države; sporov med eno državo ter prebivalci druge države; med državljani različnih držav; meti državljani iste države, ki si laste zemljišča na temelju dovolil različnih držav ter med eno državo ali njenimi državljani ter zunanjimi državami, državljani all podaniki.
Prvotno in prizivno pravosodje najvišega sodišča.
2.	V vseh slučajih, tikajočih se poslanikov, drugih javnih odposlancev In konzulov ter onih. v katerih bi bila kaka država sopri-7adeta kot stranka, naj ima NajviSje sodišče prvotno pravosodje. V vseh drugih slučajih, katere se je preje omenilo, naj ima Najvišje sodišče prislvno pravosodje, talto glede postav kot glede dejstev, s takimi izjemami in takimi regulacijami kot bi jih sprejel in uveljavil kongres.
Kazensko postopanje za zločine.
3.	Karensko postopanje za vse zločine, raz-ven v slučajih impeachmnnta. naj se vrši po^om porote in taka r>r»st<>r»ania naj se vrše v državi, v kateri je bil imenovani zločin izvršen. K»dar r»a ni bil izvršen v nobeni izmed držav, naj se vrši postopanja na takem mestu aH mestih kot jih določi kongres potom postave.
* i
Izdajstvo, — kakSno in kako se ga kaznuje.
SEKCIJA III.
1. Tzdajstvo proti Združenim državam nat obstaja le v tem. dn Se vojnje vojno proti nJim alt da se stoli na strani njih sovražnikov, katerim se nudi pomoč in ugodnosti. No-%
Ix-na oseba ne more biti spoznana krivim izdajstva razven vspričo pričevanja dveh prič glede istega očividnega dejanja ali na teme. lju priznanja v javnem sodišču.
2. Kongres naj ima polnomoč, da določi kazen za izdajalstvo, a nobena obsodba radi izdajstva ne sme imeti za posledieo pokvarjenca krvi ali zaplembe* razven tekom življenja obsojene osebe.
CLEX IV.
Akti, rekordi itd. vsake države.
SEKCIJA T.
1'elno vero in kredit je treba dati vsaki d»žavi javnim aktom, rekordom in sodnijskim Izstopanjem vsake druge države. Kongres lahko potom splošnih i »ost a v določi način, kako se take akte, rekorde in postopanja odobri in 'učinek tega.
Privilegiji državljanov.
SEKCIJA II.
1.	Državljani vsake države so upravičeni "ilo vseh privilegijev in imunitet državljanov v
različnih država.
Begunci pred pravico.
2.	Osebo, obtoženo v katerikoli državi izdaje. ali kakega drugega zločina in ki bi po-l>eCTila pred pravico ter se Jo najde v kaki drngi državi, naj se na zahtevo eksekutivnih oblasti države, iz katere j>e pobegnila, izroči ioni državi ter jo prevede vanjo, ki ima pravosodje nad zločinom.
(Nadaljevanje sledi.)
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
vzemite v roke in|Mko knjlso ali časoptft, beleinlco (note-book> In anflieiko-sloveiiekl besednjak, ki ga je eestavil dr. Kern. Vsako neznano angleiko besedo poglejte v bessdnjaku. kake se Izgovori In k«k pomen Ima; zapišite neenane besede v beleinlco In Jih veticrat ponovite. V nekaj mesecih beete Imeli lep xaklad besed, katorlit M ne dali za stotine denarja.
Jeeenkl In zlmekl večeri ae kot nalaič za učenje. Vsaka al oven-ska hlia bi morale Imeti ta besednjak. Naročita ga na Bledeči na. slov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Avenua CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku Je f9. — Istotam lahko naročite za 11^5 Zormane-VS pesmi, ki vam bodo ugajsle.
o<c=i>oo<rz>oo<rir>o
DOCTOR LORENZ£;>
KDINI |LOVEN«KO GOVOREČI ZOKAVNIH	1 » F
ftPKCMALIST HOiKIHBOLCZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Mojo. stroka je zdravljenj« akutnih ic kroničnih boleant Jas cazfi ie idravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh bolesnih In ke* cnftm slovenako, cato vm inort&a popolnoma razumeti in sporna ti vaao belecen, da vas ozdravim in vrnem mod in ?dra~>j. Skozi 23 let sem pridobil posebno skainio pri ozdravljenju mofktt bolezni. Zato «e morete popolnoma zanesti na meno, moja s krt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampalr pridiU čimprej e.
Jas ozdravim zastrwr*<am kri. maacljo In Has go Ssisod, Seieaei v g rtv, to-padanje lee, bolečine v keetMi. eta/s rane. itvčne bolezni, oslabeloet. beleoaf v mehoeju. ledcah. Jetra* ta tetotfsu. monies, rsvanatltssm. kater. >im iu« taduha M.
Uredno vre ee: V pendeljek. aredeh In petkih «<l S. ure sjirtral ds a seeeidno. V torkih, četrtkih In sobotah od S. ur« stutral Oe a
ure zvečer. Ob nedeljah pa do a ure plpoldne. 9>«iTI N« ZDRAVIM. PRIDETE OSEBN*. NE POZABITE ISIE IN
[	N/.1LOV.
Dr. L0RENZ 644 Penn Kit. PITTSBURGH, PA.
I Nekateri drugI sdravnlkl rabijo totmače. *a vas razumajo- Jaz zn%m brvatakh če it etereta kreJa. rate vae laftje Mrtvi«, kar «aa mnem.
jeee in Sfarija RakoSe na 8 mesecev težke jeee. Goljufivo dvojico! je zagovarjal dr. Wurzbaeh.
j
Važno za potnike! ;
Jugoslovanski konzulat nam je poslal naznanilo, v katerem pravi, da se bo pristojbina za jKitne liste nekoliko zvišala.
Tozadevno naznanilo slu ve v
slovenskem prevodu:
Tem potom se obvešča vse prizadete, da bo od 9. marca naprej j taksa za legaliziran je dokumetov
jumei-i^kih državljanov kot tudi dtžavljajiov kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki ne dokažejo svojega državljanstva s potnim listom, $2.40 za vsak dokument. Ta izprememba se je izvršila na temelju zakona o taksah in pravice odnosa je v med liažo kraljevino in Združenimi državami.
Naši državljani, ki se žele izkoristiti s postavno takso enega dolarja za legaliziranje dokumeen-tov. naj vedno dostavijo tudi številko svojega potnega lista in datum zadnjega vizeja, ee jim ni že rok potekel, tla bi bilo na ta način jinogoee izvršiti kontrolo. Oe je pa i rok potekel. naj pošljejo potni .list v podaljšanje. 0:ii. ki pa i sploh nimajo potnega lista, naj se ie.tGeasno naznanijo s prošnjo za j potni list, ee so pa že to borili, ; naj povdarijo v prošnji za legaliziran je.
' Zvišanje krožnih cen v Italiji. ^
Zzorniea je sprejela uadaljne '"lene zakonskega načrta o zviša-' ,11 ju krušnih cen.
Slovaški komunisti
so na zborovanju v Razsahegvjti sklenili pristopiti k ITI. internaci-jonali. Zborovanja se je udeležilo 88 slovaških, 36 ogrskih, 14 nemških, 6 rusk in skih in 4 čeških odposlancev. Ob koncu so prišli še žandarji in prepodili zborovalo*. Več jih je bilo ranjenih, med temi tudi dva poslanca v praški zbornici Svet lik in Darula.
NAZNANILO.
Pittsburgh, Pa.
Tem patom se naznanja vsem delničarjem in elanom Kranjsko-Slovenskega Doma v Pitteburffhu, dase ne bo vršila glavna letna seja prvo nedeljo v me-seeu aprilu, kakor določajo pravila, auipak se visi prvo nsdeljo v mesen maju, dne 1. maja ob 2. uri popoldne. Izpremeniba je bila potrebna valed birme, ki se bo vršila v slovenski cerkvi prvo nedeljo v mesecu aprilu.
Vsi delničarji in člani so naproxen i. <la se v kolikor mogoče velikem števila vdeleže glavne seje in vsak naj prinese svojo člansko izkaznico S seboj, kajti kdor pride brez nje. ne bo imel vstop na sejo.
i Obenem so pozvhni vsi delničarji K. S. Doma, da se zasigumo vdeležč sestanka delničarjev, ki se vriši dne 10. aprila ob 10. uri d« pridne v klubovih prostorih.
Z bratskim jKizdravom
Frank Trempus. tajnik.
^Zdolaj podpisani bi rad izvetTel za sledeče moje prijatelje: JA-! XEZ ŽLOGAR. okraj Suhor: j JANEZ KRIŽE, okraj Suhor;
ŠTEFAN ftFKUTE. okraj Se-1 mič. Prosim jih, da se mi odzovejo, saj oni vedo. zakaj jih iSČem. ali pa če izmed rojakov kateri ve. kjer se dotični nahajajo. prosim, da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen. — Jožef Zlogar. vas Rosalnice št. 37. p. Metlika, Slovenia, Jugoslavia.
(31-3—1-4)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn krt. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler Je na]-
starejfll slovanski
*dru vnlk specialist v llttshurghu,
ki Ima 24-letnc
Drakao v sdravlje-
n 1u vseh moCklh
LfvaiuL
Zastrupljen;« kr-
wltim «5u6. k* ga Je Izum«! Jr. prut Erllch. C> imate motolje tli mehurčka po Uiesu. v *rlu, Izpadsnje iu, bolečine v kaeteh. pridite In izčlaei) vam bcm kri Ne Sakujte, ker t« bo Vzen naleze.
Vse me Ske bolezni Kdiavfm po o-kraJSani metodi. Kakor hitro opazit« da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in Jaa vam »a. bom «opet j*,.rrjl.
Hyro«o!f> ali vodno kilo ozdravim v 35. urah in „loer brez operacije.
Uolezrii n:*hurj; , ki p*>vzru£aJo bo-l*^ine v krtin In hrbtu In vCaalh tudi pri puS&ntJu vode. ozdravim r coto-v«#tJo
Rfvrr.Htizem. trifanje. bopjCtne c-teklln- 3rb*-»-lc<», ikrufl«- (n druse ko ž..e bolezni, ki nu.ttanejo valed nesete krvi. ozdravim v krajem 6a«L In nI p«»tref>nr> letati,
Nekate-i drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razunr.cjo. Jaz"*n?n: Se Iz starega kraja, zato vas lalje cdravlm, ker vas razum-n slovenski Uradne ure: ob delavnikih od S. do S *>b nedeljah od S. do t.



v
Gl^S NARODA, 31. MARCA *21
71	(Nadaljevanje.)
—	Mi potrebujemo odpora od strani otoka Saint-George, da si
ohranimo prebivale® mesta, armado in naša dva vojvoda. To jej wpri<>o okoliščin, v katerih se nahajamo, skrajno potrebno.
—	Seveda, — je odvrnila t'laire, — kajti čeprav nisem tako i/.ve/bana v vojnih stvareh kot gospa de Tourville, se mi vendar dozdeva, da se ne more napasti prostora, ne da bi se ga preje pozvalo, nuj se uda.
—	Kar pravite, - —je popolnoma resnično.
—	Torej se bo poslalo parlamentarja na otok Saint-George?
—	Brez dvoma.
—	Dobro, jaz hočem biti ta parlamentar.
Oči Leneta so se razširile od začudenja.
—	Vi! — je vzkliknil, — vi! Torej so naše dame vse postala} pravcate Amaconke!	i
—	Pustite mi to, dragi gospod Lenet.
—	Prav imate. Najslabše, kar se vam more zgoditi, je, da zavza-iuete Saint-George.
—	Torej dogovorjeno?
—	Da.
—	Ali mi obljubite nekaj f
—	Kaj I
—	Da ne bo liikdo izvedel za ime in lastnost parlamentarja pod ti rug itn pogojem kot če se mu podjetje posreči.
—	Dobro, — je rekel Lenet ter podal gospej de Cambes roko.
—	In kedaj bom cdšla?
—	Kadar hočete.
—	Jutri T
—	Dobro, pa naj bo jutri.
—	Dobro. Vidite, sedaj je stopila gospa princesinja na teraso gospoda predsednika de Lalasne. Odstopila bom gospej Tourville >voj del triumfa. Oprostite rne pri njeni visokosti ter me dajte odvesti v stanovanje, katero so mi pripravili. Moram storiti nekaj priprav ter razmišljati, kajti to je prvo poslanstvo, katero sem prevzela in kot znano, je cela stvar odvisna od prvega nastopa.
—	Za vraga, — je vzkliknil Lenet, — prav nič se ne čudim, če ie hotel Laroehefoucault postati radi vas nezvest gospi de Longue-^ile. V številnih stvareh ste več vredna kot pa ona.
—	To je mogoče, — je odvrnila Claire, — ter ne zavračam vašega komplimenta. Č€ pa imate le količkaj upliva na gospoda Laro-ehefoucaulta, ga potrjujte v njegovi prvi ljubezni, kajti njegova druga me navdaja s etr^hom.
—	Skušal bom, — je odvrnil Lenet smehljaje. — Danes zvečer \am bom dal navodila.
—	Torej dovolite, da zavzamem Saint-George za vas?
—	Pač moram, ker želite tako.
—	In oba vojvoda in armada f
—	V svojem žepu imam še nadaljno sredstvo, da jih pokličem
na liee mesta.
Nato je dal Lenet kočijažu naslov stanovanja gospe de Cambes, se poslovil od slednje ter odšel k princesinji.
Štiriindvajseto poglavje
Istega dne, ko je dospela gospa princesinja v Bordeaux, se je vršila na otekli JSaint George velika pojedina, na katero je povabil Canolles najbolj odlične častnike posadke ter governerje drugih trdnjav v provinci.
Ob dveh popoldne, ob uri, določeni za obed, je bil Canolles obdan od celega ducata gospodov, kojih večino je prvikrat v svojem življenju videl. Pripovedovali so o velikom dogodku prejšnjega dne, zbijali šale na račun dam, ki so spremljale princesinjo ter so bili zelo malo podobni ljudem, ki odhajajo v vojno ter imajo v svojih rokah najbolj važne interese kraljestva.
Sijajno oblečen, je Canolles prekašal vse drug^ glede veselosti. Dal je naročilo, naj še ne nosijo na mizo.
—	Gospoda moja. — je rekel, — prosim tisočkrat za odpuščanje, a manjka še en gos*
—	Kdo pa f — so rekli mladi ljudje ter se ozrli drug v drugega.
—	Governer trdnjave Vayres, kateremu sem pisal, čeprav ga ne poznam in ki lahko ravno raditega, ker ga ne poznam, zahteva nekaj obzirnosti. Prosim torej odloga za pol ure.
—	Governer forta Vayres! — je vzkliknil neki star častnik, ki jt bil oči vidno vajen točnosti. — Če se ne motim, je to markij de Bernay, a on sam ne opravlja službe ter ima namestnika.
—	Potem ne bo prišel, — je odvrnil Canolles, — ali pa bo prišel njegov namestnik. On je najbrž na dvoru ter išče odlikovanja.
—	Baron, — je rekel eden izmed gostov, — meni se zdi, da ni treba biti ravno na dvoru, da se napreduje in jaz poznam nekega komandanta, ki se ne more pritožiti. Za vraga! V treh mesecih kapitan, podpolkovnik in governer otoka Saint-George. Priznati morate, da je to lepa pot.
—	Moram priznati, — je rekel Canolles ter zardel, — in ker ne vem, komu naj pripisujem to uslugo, moram domnevati, da je to do-Iri genij moje hiše.
—	Mi poznamo dobrega genija gospoda governerja, — je rekel poročnik, ki ga je sprejel v trdnjavi, ter se priklonil. — To je njegova zasluga.
—	Nočem kratiti zasluge, — je rekel neki drugi častnik, — kajti prvi sem, da jo priznam. K zaslugi pa je treba dostaviti se priporočilo neke dame, najbolj ljubeznjive dame v eeli Franciji, seveda ra kraljico.
—	Le nikakih dvomnosti, grof, — je odvrnil Canolles ter se nasmehnil. — Če imate svoje lastne skrivnosti, jih ohranite zase, če pa pripadajo vašim prijateljem, jih ohranite za one.
—	Priznam, — je rekel neki drugi častnik, — da sem domneval, ko sera cul o zakasneli ju, da nas bodo prosili za potrpljenje radi kake krssne obleke. SeJaj pa vidim, da sem se zmotil.
—	Torej bomo obedovali brez žensk? — jev prašal neki drugi.
—	Seveda. Če ne povabim gospe princezinjc in njenega spremiva, ne vem, koga bi lahko imeli pri mizi, — je odvrnil Canolles. — N*e pozabite, gospod j« moji, da je naše kosilo, resna stvar. Če bomo govorili o državnih zadevah in poslih, bomo vsaj dolgočasili le same sebe.
—	Dobro rečeno, komandant, čeprav vprizarjajo ženske ravno v tem trenutku pravcato križarsko vojno proti ne še mu ugledu in go-spodatvu. O tem priča, kar je rekel v moji navzočnosti gospod kardinal proti Don Louisu de Haro.
—	Kaj pa je rekel? — je vprašal Canolles.
—	Vi ste zelo srečni! Ženske na Španskem se pečajo le z denarjem, koketiranjem in ljubimci, dočim ženske v Franciji ne sprejmejo nobenega ljubimca dokler se niso prepričale c političnem mišljenju. Ljubimski sestanki imajo vsled tega za predmet pogovora državne zadeve.
—	Tudi vojno, katero vodimo, imenujejo žensko vojno, — je rekel Canolles, — kar more biti za nas pravzaprav le laskavo.
V istem trenutku je poteklo pol ure in vstopil je lakaj, ki je naznanil, da je servirano.
Canolles je povabil svoje goste, naj mu slede. Ko pa so pričeli iii, je bilo čuti iz predsobe.
—	Gospod governer iz Vayres.
—	Aha, — je rekel Canolles, — zelo ljubeznjivo od njega.
Napravil je korak naprej, da sprejme nepoznanega tovariša. Naenkrat pa je stopil poln presenečenja, korak nazaj ter vzkliknil:
—	Riehon, Richon, governer trdnjave Vayres!
—	Jaz v lastni osebi, moj dragi baron, — ie odvrnil Richon, ki je ostal resen.	*
—	Ah, tem boljše, tisočkrat boljše, — je rekel Canolles ter mu prisrčno stisnil roko. — Gospoda moja, — je dostavil, — vi ne poznate tega gospoda, a jaz ga poznam ter lahko rečem, da bi tako važne službe ne mogli poveriti nobenemu bolj poštenemu človeku.
(Dalje prihodnjič.)
COLUMBIA
OD 135.50 — $350.00 — TOLIKA ZALOGA — PLO&Č V VSEH JEZI-
GRAMOFONE S^ššS^.0*
VICTOR NAVINŠEK, 331 Grseve St, C0NEMAU6H, PA.
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na <noj hotel, kjer debite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Ciste sobe z eno ali dvema poste-I ji ms, Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach ■Jfcr,r
VABILO
SPOMLADANSKEM KONCERTU
PEV. in TAMB. DRUŠT. "LIRA" ¥ nedelja dne 3. aprila 1921
V PILSEN AUDITORIUM
1857 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. It katerem se slavno občinstvo najuljudneje vabi. VSPORED:
1.	Pozdravni nagovor.
2.	Kitica Hrv. nar. pjesama ................................
Udarja Tamb. Zbor Radost.
3.	Slovenska pesem ............................ Karlo Adamič
Moški zbor poje pev. dr. Soča pod vodstvom a. Kovačiča
4.	Želja Slovenca na tujem ...................... Fr. fJerlich
Moiki zbor poie pev. dr. Sava. Pr-t vodstvom a Drof, Kari M. Coufa!.
5.	Zbirka na piano ..........................................
Proizvaja o. William Wukshinich.
0. Mornarska .......................................... Striiat
Ženski zbor. poj« pev. dr. Jugoslavija pod vodstvom a Adolf Erst.
7.	Bi mirna nw ...................... W. Novak — A. M. Hess
Mešani zbor. poie pev. in tamb. dr. Lira- Vodi o. prof. Arno M. Hess,
8.	We Are. Can an Can't ........ From Hose Dreams, <>j>erette
Pojeta Valeria A. Terkutl in Marie S. Meglen. Na piano spremi ia
Lillian B. Terkull.
9.	Franlca ...................................... Karlo Adamič
Moški zbor, poje pev. dr. Slovan, pod vodstvom a J. Tiso'.
10.	Itance of the Demon .................................. Hoist
Igra na piano gdč. M. Dolenc.
11.	Pred durmi ...................................... Pavič
Samospev, poie ga. u. Nemanich; na piano spremlja odd. M. Dolenc.
12.	I»oma kras ...................................... Novak
Moiki zbor, poie hrv. pev. dr. "Zora": vodi g. prof. Arno M Hess.
13.	Divja roža ...................................... h. Volarič
Dvospev. poj« ga. S. Nemanich In gdč, A. Pečnik. Na piano spremila
gdč. M. Dolenc.
14.	Jugoslovanska himna .......................... Karlo Adamič
Moški zbor. poje pev. dr. Soča. pod vodstvom g. Kovačlča
15.	Ameriške pjesme ............................................
Tambura hrv. tamb. zbor Radost.
16.	Pogovor z domom ................................ W. Krek
Mešani zbor. poje pev. dr. Lira; vodi a. prof. Arno M. Hess.
17.	Prosta Zabava in Ples.
Za Ples igra orkestra Šinkovec. Začetek ob 2 popoldne. Za obilen obisk vabi	ODBOR.
KRETANJE PARNIKOV
KKOAJ »RIBLIŽNO OOM.MIM ■ __N«W YOWKA, _
LAPLANO	2 aprila — Cherbourg
LA LOHFWINE	Z aoriia _ Havn
NOOPOAM	2 aprila — Bouloona
LEOF-OLO.NA	ft MM-ll« — Hivra
ADRIATIC	6 aprila — Cherbourg
HRES. WILSON 6 aprila — Trst
MAURETANIA	7 aprila — Cherbourg
LA TOURAINI	7 tenu — Hivrt
BELVEDERE	9 aprila - Trst
KROONLANO	9 aprila — Boulogne
ROTTERDAM	• aprila — Cherbourg
AQUtTANIA	12 aprila r- Cherbourg
ROCHAMBEAU	12 aprila — Havre
FRANCE	14 aprila — Havre
PESARO	14 aprila — Genoa
ZEELAND	16 aprila — Cherbourg
OLYMPIC	20 aprila — Cherbourg
CANOPIC	20 aprlia — Genoa
SAXON IA	21 aprila — Cherbourg
RYNDAM	(9 aprila — Boulogne
ROUSILLON	j 28 aorlla — Havre
IMPERATOR	-28 aprlia — Cherbourg N. AMSTERDAM 30 aprila — Boulogne
CHICAGO	,30 aprlia — Havre
LA LORRAINE	aprlia — Havre
FINLAND	30 ao-|ia Cherbourg
AQU'TANIA	3 ma-ia — Cherbourg
NOC^DAM	7 mala — Boulogne
LAFAYETTE	7 mail — Hayre
LAPLAND	7 mala — Cherbourg
CRETIC	ill ma'i — Genoa
MAURITANIA	mala — Chert"»urg
OLYMPIC	14 maia — CK.rbou-i
KROONLAND	1 -4 mala — Cherbourg
ZEELAND	i d mala — Cherbourg
AQU1TAN1A	mala — Cherbourg
99
Grozdje! Mošt! Grozdje! Mošt! j
Rdečkasto grško prvovrstno grozdje (koranU) 100 funtov $14.00	i
Rdečkasto kalifornijsko, malo zrnje (korants) 100 funtov $15.00	| Belo Kalifornij. najboUSe vrste grozdje (muSkatei) 100 funt. $22.00
Belo KaJifornij. druge vrste grozdje (mufikatel) 100 funt. $21.00	, Črno kalifornij-. nuj bolj Se vrste grozdje <xin~->ndel) 100 funt. $23.00
Črno kalifornij.. druge vrste grozdje (zinfandei) 100 funtov $22.00	I
ČTno kalifornij.. najboljše vrste grozdje fbarbera) 100 funt. $27.00	j
K Črno kalifornij.. druge vrste grozdje (barbera) 100 funL $25.00	0
(r z vsakim naročilom za. sto funtov poSljite vnaprej are $5.00.	m
m	Garantiran MOŠT. iz svežega grozdja, sod 50 galon $60.00.	M
^ Ko naročujete moSt, pošljite vnaprej $20 00 aa vsakih petdeset galon.	J
5f	Rdeče barve ena on ca $1.00, en funt $11.00.	i
S	DALM CALIFORNIA GRAPE CO.	Ž
p «6 CORTLANDT STREET	NEW YORK. N. V. ^
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St
Poučim knjigi.
Hitri računu	.50
Nemški abcednik	-85
Nemako-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti	.30
Slovensko-angleiki slovar, trdo v platno vezan	1.50 Rlovensko-nemški slovar
(Jauežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček	1.00
Zabavne in rasne drug« taji««.
Amerika In Amerikan-
ei	5.00
Knjiga za lahkomiselne
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem	.50
Zbrani spisi Jakob
AleŠovec Kako sem te ju likal. Prvi del	1.29
Dragi del	1.25
Tretji del	1.00
Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1£0
New York
Ne v Ameriko. Sesti del	1.25
Gledališka igra.
Revček Andrejček	.50
Zemljevidi. Združenih držav	.25
Celega sveta	.10
Kranjake dežele	JO
Zemljevid Evropa	.30
Velika stenska mapa
Evrope	2.50
Zemljevidi: New York, DU Kens., Colo., Mont. P»-, Minn., Wis^ Wyo„ W. Va„ Alaska
vaaki po	.25
Molitven iki. Rajski Glasovi,
v platn ovezano	.90
v usnje vezano	1.80
v kost vezano	1.70 Sveta Ura,
v platno vezano	1.00
▼ usnje vezano	2.00
t kost vesano	1.80
POIZVEDBA. w
Iseeta se brata IGNACIJ in f MATIJA KOROŠIC, doma iz No-j ve Cerkve pri Celju, sedaj biva-; joea po svoji priliki v New Yor-j ku. Naslov istih bi rada izvedela1 njuna sestra Marija Verdi, rojena j Korošic iz Celja. Ako kdo ve na-j slov zgoraj imenovanih, je naproxen, da to javi podpisanemu jugoslovanskemu konzulatu, ali pa če sama čitaita te vrstice, naj se sama javita.
Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes* 443 West 22. St., New York City. (30-31—3)
Kje je moj brat IVAN AMBRO-ŽIČ? Doma je iz Dan št. 11 pri Ribnici na Kranjskem. Pred 6. leti je zadnjič pisal nekje iz države Minnesota. Za njegov naslov bi rad izvedel radi dedšei-ne brat Ignacij Ambrožič, posestnik v Danah štev. 11, pošta Ribnica, Slovenia, Jugoslavia. (30-31—3)
\30
Glad« can za voina listka in m Sruea MjMnlla. obrnit« mm n« tveka.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. Now York
Anchor Line
Parnik
"ITALIA
odpluje 12. aprila
v Dubrovnik iti Trst
Cena za kabine ...... $200.00
Cene za tretji razred:
V	Dubrovnik ..........$125.00
V	Trat ..............$115.00
V	Trst preko Napoija in
železnica ............ $ 06.50
in $5.00 vojnega dvka.
V	vašem mestu Je Cun&rd _
1 Anchor agent, pojdite k njemu.
Patenti.
Na zahtevo vam bo poslana I | brezplačno dragocena knjižica | a Informacijami o patentih.
Iznajditelji
In drugI, pišite ponjo.
Ime A M. WILSON Je ie znano 30 LET in vsaka nam poverjena patentna zadeva bo deležna najboljše pozornosti. Pošljite model ali sliko vaše iznajdbe v pregled.
Pilite dane« po aiovenako patentno knjižico v slovenaksm Jezi-ku na a:ede£i naslovi
A. M. WILSON ,NC-i
Registered Patent Attorneys
320 Victor Bldg., Washington. D. C.
PRODAM HIŠO
štev. 35 v Tržiču na Gorenjskem.
Hiša je zidana, blizu šole in cerkve. Pišite na: Z. Jakshe, North Side Sta., Box 366, N. S. Pittsburgh, Pa.	(31-3—2-4)
NAJLEPŠA PRILIKA!
Kdor hoče kupiti prav poceni posestvo v starem kraju, naj piše na: M. Omerzu, R. D. 1, Ply Creek, N. Y.
Kje sta moj brat FELIKS in sestra ROZAUJA ŠTRUKELJ? Jaz bi jima rad javil, da mi je doma vse pogorelo, pa ne vem za nju naslov. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za zgoraj o-menjena, da ju o-pozori na ta oglas, da se nri javita. — Anton Štrukelj, Št. Vid štev. 43 nad Ljubljano, Jugoslavia
French Line
C0MPA6N1E GENERALE TRANSATUKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LA LORRAINE .............. 2.	aprila
CHICAGO .................... 5.	aprlia
ROCHAMBEAU .............. 12.	aprila
LA BOURDONNAIS ........ 19.	aorlla
FRANCE ..................... 20.	aprl a
LA LORRAINE .............. 30.	aprila
NARAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA .................... 7. meja
NEW YORK - VIGO - HAVRE.
ROUSILLON ................ 28 aprlia
Direktna ielexnlika xveza Ix Pariza *
vse glavne točke Jugoslavije. Hitri parni ki e štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopniK Jugoslovanske vlade bo pričakal potnike ob prihodu ni-lih parnlkov v Havru ter Jih to£no oJ-pr^mll kamor so namenjeni. Parnikl Francoske črte so transoortlratl tekom vojne na tisoče čehoalovaikih vo-laov brez vse neprllike.
Za ilfkarte In cene vpraisjte v
0RU2B1NI PISARNI, 19 Stati St.«. t. C
ali pa pri lokalulh aaentlh.
^»mmniiimniiiiiiiiiiiiiHHnmrn
NAZNANILO.
Johnrtown, Pa.
Vsem članom in članicam društva Mirni Dom št. 45 SDPZ. se tem potom naznanja, da se polnost evilno vdeleže prihodnje seje v, nedeljo 3. aprila, k«* imamo voliti delegata na konveneijo. Pro-j si m še enkrat, da se polnodtevilno vdeležite, da lahko damo dobra navodila našemu delegatu.'
Z bratskim pozdravom
Joseph Intihar, tajnik.
Jaz spodaj podpisana želim se-znati, kje se nahaja moje sestre mož FRANK GABRENJA. doma iz vasi Martinjak, podomače ga kličejo Matevžkov. Vse, kar vem, je, da je bival v Clevelan-du, Ohio, za naslov pa ne vem. Zato prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se sam oglasi. Imam zelo važne reci za sporočiti mu iz starega kraja. On biva tu v A-meriki že priližno osem let, v pa ima ženo z družino. Jaz nje-1 gove žene sestra se ie vnaprej zahvaljujem onemu, kateri bo* izpolnil mojo prošnjo. — Mra. Anna Kušlan, Box 614, Eveleth, Minn.	(2x 29&31—3)
tJ I M

Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravo8») in Trst.
ARGENTINA ........ 2. aprila
PRES. WILSON ____ 6. aprila
BELVEDERE ...... 9. aprila
P »tem listkov, tannin an <«• tot. ie v Jua«el«*ij| in artlU.
RaakoAne oeeonesll prvega« i ■a In betlsu rimfe
PMnlU tretje«« razreda ti »Ti si« brespleAne v Hm.
PHELPS BROTHERS &. CO. .
j 4 West sSST	New York !
LLOYD SABAUDO
3 Stat* Stmt
New York
Prihodnji odphitj« Is S T. cam I k aa 2 vijaka S. S. PESARO
14. aprila. Isdajajo a« direktni voxnl Uatkl 4o
vseh aiavnih meat v JuffoalavUL BrezplaCno vino potnikom S.
Pozor rojaki in rojokiojo!
Tam Biattjo krwl laaJe v <tik tednih. Od Alpcvponafe zrastejo v OUh tednih f^RrHit Ihmii brke in brada- TTniMttain ali koadbol m ondrnvi popoTao— v 9tSh dneh. Od BrnallPtlnktPre Taas pirfyjo iM -aaje popolnoma natural kakor an hOfl t mladosti- Zdravilo m rmae, innfrfW kraste, bole, turove, m kozje oCeen, bradovice. potne noje, onehHnet 2enta~
rane fctodfne bolmi m adnvtjo httro in pocenL PiSte takoj p» eenft M in kraaen Šepni Ofiliiir in hnjHBfo p« leto 1821 pofljem aaatonj. PoSjita Sc marko an poitnino, knJMBm, valja van. kena v potrebi veC kot $10.
Mnb MttM
•M Wmmm Anu N. K. nrihni. Ol
V zalogi ga je le se sto iztisov!
Sloyensko-Amerikanski
Koledar
a leto 1911
40C. • poitnino vred
Naročite sedaj!
NAZNANILO.
Rojakom v West Va. se naznanja, da jih bo obiskal rojak Josip Cerne, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, vsled česar ga vsem priporočamo, da mn gredo na loko.
Uprava GLAS NARODA.
PREONO SE CDLOčITE
aa svojo družino ■nntihji^t ti) prijatelja naročiti ▼ocni listek, ali poslati denar t domovino, da si n potnik sam kupi, pilite najpr ▼o sa tozadevna pojasnila na sna-in zanesljivo tvrdko
BAKBWt STATE BANK 83 Cortlsndt St.. New Yor%
k!^ i 11 v^ i i vm

■ hj^bt .:;šati .v-iBHi
' '	> • »» . ufMibaik
iS^neaKaaiSHa^HB^Hn

5
ŽENSKA VOJNA.
«gptfgylasld roman. w rnaoosM spisal AM—0« Dassas. Sa "(Hm Naroda" priredil O. P.
Opomba: Naročilom j« priložiti denarno vrednost, bodisi Msl^^potei irtinid aH poitnih mm