T ■' * ' "■" ' v> . j ... - ' " ' | • " . it • ■ 1 ' " * TELEFON: OORTLANDT 2876 SspUmbr «1, 1908, 1 Iha Fw^ftoi 1 N^w York, M. T., andsr Act at of Kirch 8,1879 TELEFON: OORTLANDT 287« AHMED ZOGU - KRALJ ALBANIJE BENITO MUSSOLINI JE POSTAVIL NA PRESTOL SVOJO FIGURO Velike slavnosti po vsej Albaniji. — Predsedniku Ahmedu Zogu je ponudil narod krono baje iz hvaležnosti za zasluge, ki jih ft tfldžal svoji domovini. — Kabinetna križa na Bolgarskem. RIM, Italija, 20. avgusta. — Sfetfani agentura je dobila iz glavnega mesta Albanije, Tirane, poročilo, da so vprizorili Albanci velikanske demonstracije, ko je bila izpremenja republika v monarhijo. Predsedniku Ahmed Zogu so ponudili krono iz hvaležnosti za zasluge, ki jih je izkazal deželi. To imenovanje se je sistematično pripravljalo ve več tednov. Ze pred štirinajstimi dnevi je bilo rečeno, da se ho takoj, ko bo zasedel prestol, poročil s hčerko egipčanskega kralja Fuaaa. Leta 1912 se je Albanska odcepila od Turške ter pozvala za svojega vladarja nemškega kneza Wieda, ki je bil pa strmoglavi jen pričetkom svetovne vojne. Po tri leta trajajoči anarhiji je bila ustanovljena v Draču nekaka provizorična vlada pod pokroviteljstvom Italije. Dežela je bila sprejeta leta 1 921 v Ligo naro-dov. I H i | Ahmed Zogu je bil ministrski predsednik, ko je leta 1924 izbruhnila revolucija ter ga strmoglavila. Sest mesecev pozneje je uvedel protirevoluci-jo, ustanovil republiko in postal njen predsednik. Leta I 927 je sklenila Albanija prijateljska pogodbo z Italijo, kar je vzbudilo v Jugoslaviji veliko ogorčenje. POSREČEN IN PONESREČEN POLET Art Goebel in športnik Tucker sta (preletela razdaljo med Csjifornijo in New Yorkom v devetnajstih urah in dveh minutah. >— O Hasselu in Cramer ju ni nobenega glasu. — Vreme je bilo ugodno. CURTISS FIELD, L. I., 20. avgusta. — Art Goebel, zmagalec v Dole zračni dirki na Havajsko otočje in njegov spremljevalec, športnik Harry Tucker iz Santa Monica, sta pristala danes zjutraj ob enajstih in osem minut tukaj ter zaključila svoj rekordni transkontinentalni polet v devetnajstih u-rah in dveh minutah. SOFIJA, Bolgarsko, 20. avgusta. Težave z ma-redonskimi revolucionarji, ki so pred kratkim napotile francosko in angleško vlado k vmešavanju, so imele za posledico kabinetno krizo. Zunanji minister Burov je zahteval od ministrskega predsednika Liapčeva, naj odslovi vojnega ministra Volkova, češ, da je v zvezi z macedonski-mi revolucijonarji. Tudi bivši ministrski predsednik Zankov je obdolžil Volkova istega prestopka. Zankov pravi, da je sprejemal gen. podkupnino ter da se je udeležil zarote, ko je posledica je bil umor generala Protogerova. Cele vasi so bile uničene 1 od orkana na Haiti ju. PORT AT-PJUXCK. Haiti. 20. avgusta. — Število oseb, ki so postale žrtve orkana na Haitiju. .se je ! eenilo včeraj na -dvesto. Med temi žrtvami ni baje nikaki-h i nožem- i cev. Pomožne ekspedieije so dospele medtem v opuatošene vasi. Orkan je izbruhnil v noči 10. avgusta ter drvjat od severa do ju^a, uničujoč prav vse, Ur se mu je stavilo na pot. Več krajev je popolnoma uničenih, med temi Sail Louis de Sud, kjer je ostala pokonci le ena sama hi&a. Orkanu »o skdili nalivi, ki so uničili rastoči pridelek ter pognali tisoče iz njih stanovanj. Poročila; o obsegu nesreče ter izgubi človeških življenj so se zakasnila, ker so se polomila vsa prometna sredstva. ........ t Blazna ženska plavala skozi Hell Gate. 34 let stara Sadie Cohen je bila j v soboto zvečer sprejeta na nekil EaI . __ . .. ^___ * I P^IBMbC'. r • ? t, ški policiji, ki jo je spravHa v St. ! John bolnico a* Loug Island City. 1 Ženska je ušla iz umobolnice na i Wards Islandu ter je plavaJa pol 1 milje skozi Hell Gate, predno so jo 1 zapazili z vlačihiega Čolna. Spra- ' ili so jo nazaj na Wards Island, ko I so videli, da ji ni plavanje prav nič škodilo. 1 _ 1 Afrika in Južna Amerika i ba je Zvezani. - i PRINCETON, X. Y„ 20. avgu- < sta. — Princeton ekspedicija v Pa- , tagonijo je ravnokar izdala poro- 1 čilo, v katerem se doprittaša dokaze. da je obstajala nekoč zveza med Afriko m Juiuo Ameriko potom ] kopnih .mostov. Poročilo je rezul-tat 25 let trajajočega raziskova l nja ter so ga izdali profesor Seott, i Sinclair in Parr. Glavni dokaz za to domnevanje je slicnost številnih dialektov, katere je mogoče najti na <5%eti kontinentih. Poročil se peča tudi s posebnimi preiskavami glede klima-tion i h razmer v različnih časovnih I dobah ter kale, da je obstajalo že [najbolj različno živalsko in rast-[irnsko življenje v prvotnih časih t SPOMENIK KAPITANU C00K-U Havajsko otočje je počastilo svojega razkritelja, kapitana ,Cooka. — Nje gov spomenik je bil od-1 krit na Havaju, kjer je bil umorjen. NAPOOPOO, Havajsko otočje, 20. avgusta. — Havajske narodne pesmi, katere so prepevali havajski žreei na čast razkritelja, kapitanu James Čooku. so zvenele zopet ob krasnih obalah Kealake-kua zaliva, ko je bil Tazkrit spomenik na mestu, kjer so bili Cook in številni možje ubiti od razjarjenih domačinov pred 149 leti. .Št iri bojne ladje jso bile zasidra-1 ne v zalivu in ko so uradniki stopili na krov parnika Haleakala, jih je več čolnov spremilo do iz-krcališča. Spomenik Angležu, blesteč se v solncu. je tvoril središče proslave, ki je segala od starodavnih pogrebnih špilj pa do sijajno pobarvanega tripoda nad tableto, ki zna-ei prostor. kjer so bili kapitan Cook in njegovi spremljevalci "libit! Ko so se uradniki izkrcali, so jih ovenčale lepe havajske deklice z venci. Uradniki so zastopali Zdr. države, Anglijo, Novo Zelandijo, Avstralijo in Havaj ter položili vence v bližino spomenika, nakar so bile slovesnosti premeščene na ploščo 200 korakov proč. Ko je bila spuščena havajska zastava s tripoda, so lahko č it ali vsi navzoči besede: — Kapitan Cook, član kraljev? mornarice, je bil ubit v bližini tega mesta dne 14. februarja 1779. Sir Caruthers iz Avtralije. je imel glavni govor, v poteku katerega je rekel: — Če hočete videti špomenik Cooka, se ozrite na Avstralijo, Novo Zelandijo in ljubke stoke > Južnega morja. Oddan je bil narodni salut 21 strelov iz topov bojnih ladij. Angležinja preplavala LONDON. Anglija, 20. avgusta. Ivy >Hawkes, stara 25 let, iz Surbi-ton, je nastopila včeraj zvečer ob desetih plavalno dirko iz Cape Criz Nez « Frank Perksom, ki ji je dal deset minut prednosti. Prehitel jo j*f>o dvajsetih minutah, a je moral opnstitj tekmo pet oilj ^d Do* ■ - ■ P0JASNENA SKRIVNOST Raziskovalci so dognali, da so bili Fawcett in njegovi ljudje ubiti od sovražnih Indijancev.— Brezžično poročilo poveljnika Geo. Dyotta. KULUENE REKA, Brazilija, 19. avgusta. — Žal mi je sporočiti, da je postala Faweettova ekespdicija žrtev sovražnih Indijancev tekom julija 1925, pet dni potem, ko je prekoračila Kuluene reko, dotok reke Xingu. Posrečilo se nam je najti sled Fawcetta, čeprav smo bili ovirani vsled izgube živil v brzinah reke. Indijanci, ki so šli s Fawcettom, so bili pripravljeni pokazati njih preostanke vdžunglji, a komplikacije z nekim drugim pleemenom so nam preprečile odhod na dotiČno mesto. Naša pozicija je kritična. Dosti smo trpeli. Številni ljudje imajo rmeno mrzlico in naše zaloge so se hitro zmanjšale. Mi nimamo niti dovolj časa, da bi poslali polne po» drobnosti potom brezžičnega brzo-java. Moramo iti ob Xingu reki navzdol brez obotavljanja, ker bo mo sicer sami iujeti. Imamo resne zadrege z Indijanci ter smo se izognili spopadu le s pomočjo strategije. To sporočilo nas je stalo dosti naporov ter povejte našim prijateljem, da smo na poti, predno bo prepozno. Upamo doseči Para v pričetku oktobra. To poročilo je poslal George M. Dvott. konstrukcijske .napake, kajti vre- ki je segala od s-tarodavnih po- SMRT DVEH ZNANIH DIPLOMATOV Smrt bivšega ameriškega poslanika v Angliji. - -Harvey je bil dalj ča*a bolan. — Lord Haldane je podlegel srčni hibi v starosti 72 let. >— Njegova ljubezen do Nemčije ga je »stala mesto v kabinetu. — Anglija je Nehvaležno nastopila proti njemu, — je rekel Lloyd George. DUBLIN, N. H., 20 avgusta. — Danes je umrl tukaj po dolgem bolehanju colonel George B. Harvey, bivši ameriški poslanik v Veliki Britaniji. Bolehal je dolgo časa. Postal je žrtev srčne hibe. Pokojnik se je proslavil tudi kot pisatelj in žurna-list. Kot poslanik je odstopil tri mesece pred Hard-ingovo smrtjo. Zatem je bil urednik Washington Post. Rojen je bil leta 1 864. «- Letalo Goebela, Lockhead-Vega, s Pratt & "Whitneys "Wasp" motor- ' jem je /apustilo včeraj popoldne ob dvanajstih in sest minut mesto Los Angeles ter zaključilo s tem svoj polet v devetnajstih urah in dveh minutah. S tem je bil zlomljen rekord, katerega sta uveljavila poročnika MacGready in Kelly, ki je znašal 26 ur in 50 minut. ROCKFORD, 111., 20. avgusta. Dosedaj še nikakih znakov o Has-sellu. Davno preko časa. EtA. Te besede so bile včeraj sporočene radijskim potom iz Mount Evan sa, Grenlandija, trgovski zbornici v Rockfordu ter so očividno po-. ! menjale smrtni zvonec za Greater i Rockford iii" njegova dva pilota, Bert. Hassella in Parker Oamerja. I Sporočilo je podpisal Elmer ; Etes, aeroplaZLski mehanik, 'ki je ' bil poslan naprej, da čaka na aero- i plan. Greater Rockford je letel iz i Cochrane, Ont., v Mount Evans, na drugem delu svojega poleta iz Rockford v Stockholm, Švedska. V i Mount Evans, bi moral dospeti včeraj zjutraj ob osmih. Vse kaže, da se je aeroplan na poti ponesrečil. Mogoče se je pokvaril stroj ali pa so se pojavile konstrukcijske .napake, kajti vremenske razmere niso mogle biti krrve, ker so bile izvanredno u-godne tekom celega včerajšnjega dne. Komunisti zahtevajo referendum glede križarke BERLIN', Nemčija, 18. avgusta. Sklep kabineta za agradbo nove velike križarke, ki je dovedel do ostre opozicije v najširših krogih nemškega delavstva, je našel včeraj odgovor komunistične stranke, ki je zahtevala splošen referendumi glede tega vprašanja. S tem je postalo vprašanje bojnih ladij vprašanje najv*ečje politične va&nosti. Domneva se, da voditelji z (lahkoto mobilizirajo deset odstotkov volrlstva, ki so potrebni za splošno ljudsko glasovanje. Tako glasovanje bi bilo drugo v zgodovini -nemške Republike. Prvo se je vršilo prfd dvemi leti ter.se je tikft&o ekspropriacije dinastij. Sklep MuellerjeVega kabineta se smatra sa politišsa anever, da se zagotovi podporo ljudskih in centrkstičnih strank. Socijslno-de-mokratiČna stiWka je zavzela v volilni kampanji odločno stališče proti grajenju bojnih ladij. » » -*T--- ; Nova pifapvska unija v Oklaitomi. V««««. f OKMULGEE, Ofcla., 20. avgu-- sta. V— ^foVa krajevna unija med-r xresejebo i VSTAJA V MONGOLU! Dve brigadi Kitajcev sta bila baje odposlani, da zatreta upora v notranjosti Mongolije. PEKING. Kitajska. 20. avgusta. Dve brigad; kitajskih mandžur-skih čet sta bili poa»lani iz Man-čuli v Pajantala, da zatreta vstajo v notranjosti Mongolske. Transsibirski železniški promet jc bil v Mandžuriji, zapadno od Km jI a rja zopet obnovljen, a brzojavne in telefonske črte so še vedno prekinjene. NVki maudaurski oklopni vlak v Unnd v zapadni Mandžuriji, je pomagal pri zavrnitvi napada na mesto. katerega je vprizorila mongolska kavalerija. Prebivalstvo T'nur-ja pa je vsled panike zbežalo iz mesta- GAZELA ŽALUJE ZA SVOJIM DRUGOM. OKMUIiOBS, Okla., 20. avgn feaj^to unija jBed- ►'3*1»B* or-jrai opoatitj teknm pet «4j «d Do- Ranjen v boju z bratom. Zabozdranrk, dr. Herman Go1-denberg, s št. 4 Hamilton Terrac, Bronx, je dobil danes zjutraj soglasno s polieijo v svojem uradu na Broadway nevarne poskok be. ko je skušal zabraniti svojemu bratu Samuelu samomor. Orožje se je sprožilo pri boju in krojda j»* prodrla zobozdravniku v tHo. Odvedli so jra v jHrfiklwiit-no bolnico, kjer smatrajo njegovo sta- • nje za nevarno. Kot se jrlasi, se je hotel 50 let stari Samuel Goldenberg' usmrtil s strelom, potem ko mu je brat očitaj njegovo potratno življenje. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75 w 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo- tarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraja v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. ...i—.....i.-i— ... i, i. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov "koi gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZfRŠUJEMO PO CABLK lBtTER ZA PRI8TOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK JU- 82 CORTLANDT STREET, NEW YOttK, N. Y. >- • nunHONK CORTLA5HW 4M? - » . f.fj- "SEKSE&i .Jj««B> . ■ :..... ■ * ' 1 1 1 !. 11 i li i ■ ■ u» - ■ ' - -- »K*. - sr-^ GLAS NARODA list slovenskih dda^eeV Y Ameriki [N«jT*ejK ibmuU dnevnik 1 ▼ Zdruiemh 4ri*rmh 1 VeliiitTM leto . . . $6.00 ■ Za pol lota.....$3.00 i Za Mew York celo leto . $7.00 I Za bMMautvo celo leto $7.00 1 I Hm largest Storamua Daily in § ■ the United State*. 1 lagwori every day except Sundays L and legal Holiday*. 9 75,000 Readers. TELEFON: OORYLAJTDT 2870 ifrtfl M Second mass imsr. Bsptemnsr n, liw, wis rosnmws a« new tots, m. t, nnosr Act or oobstsm of IirA s,U7l TELEFON: OOSTLAHDT S87« ■■1 =____rsr-a-=--—. ------■ III t ——iii^——— NO. 186. — STEY. 196.__HEW YORK, TUESDAY, AUOU3T 21, 1988. — TOREK, 21. AVOP8TA 1988._VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI Bill, samec para slovitih arabskih gazel v Bronx parku, je mrtev in njegova družica, Coo, žaluje sedaj osamljena v svoji kletki ter čaka zaman na njegov po-vratek. Pred več dnevi je nadel parnik Mae Evoe truplo Bills, ležeče v notranjosti zarasle kletke. Njegove ume nožice so hile trde in njegove žive oči ugasle. Avtopsija dr. Norbeoka je razkrila, da je umrl Bill oid krogle, ki mu je prebila pljuča. Policija in detektivi Bronx a so iskali vandala, ki je ustrelil Bill a, a dosedaj lado-kusei in tudi to, da je bila cigara v začetku zelo draga. Privoščili so si jo lahko le dobro .situirani Ijud. je. Sploh kaž- zgodovina tobaka zelo zanimivo razvojno linijo. Ljudje so najpoprej kadili pipo, ki sk.* je udomačila v Evropi koncem ltt. stoletja. Pipo so prinesli v Evropo mornarji, s katerimi so prišle na kontinent tudi prve cigare. Cigara je bila prvotno doma 1 Zapadnji Indiji in v Srednji Ame riki. Mornarji so jo prinesli na Špansko. Xizozmsko, v Anglijo in Francijo. Dolgo časa so se cigare uvažale celo v Nemčijo. Iz nemških Ink so jih razpošiljali na vse strani Evropo. Sele v drugi polovici 18. stoletja .se je cigara kot kadilno sredstvo dovolj posplošila. [Xemci so tedaj zaceli misliti na lastno tvornico cigar, zadeli so pa na velike težave. Policija je bila strastna iia>jrrotnica cigar in naj-poprej ni dovolila niti zidati poslopja za njih izdelovanje. Pozneje pa je prepovedala pušiti cigana ulicah, cestah in v javnih nasadih. Ta ukrt-p je utemeljevala a izgovorom, da .-o eigare zelo škodljive zdravju. Šele revolucijonarni pobret 1. 1848. je prinesel tudi cigari zaželj^ no osvobojen je. Revolucija jo j" v nekem oziru službeno priznala in tako je cigara v 19. veku nastopila zmagoslavno pot po svetu ter odnesla popolno zmago nad ostalimi vrstami. Cigareta je dete cigare. Po vsej pravici jo imenujejo njenega otroka. Tudi cigareta je bila .spočetka velika redkost in tako draga, da si jo je lahko privoščila samo velika gospoda. Udomačila se je šele pred 30. leti. Ker je bila manjša od cigare, je težko prodirala v življenje Ampak kakor ni moprla e:gara zatreti pipe. ni mogla niti cigareta popolnoma izriniti cigare. Danes so v prometu vsi tri, pipa, cigara in e i ga r"t a. Vsi tri stanejo mnogo denarja. Razmerje med cigaro in cigareto je najlepše označil nemški pi-atelj Scdioen- ADVERT1SE in GLAS NARODA Za veliko udeležbo se priporoča "Slovan". JUGOSLAVIA IRREDENTA New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 526 Meters 920 Kilocydcs The Edison Ensemble JOSEF BONIilE, Dtrtt-.iT Stalna i adio-Izložba xa -jdoba~>st na£ih odjemalcev in javnosti 'e na 124 W. 42nd Street. The New York Edison Company Yam na razpolago. than, ki je p>al: "Cigara je lepa gospa. c grant a pa dražestna ljubica". Pipa. cigara in cigareta so m danes razdelilo med » boj ka-lilce ter jih obvladajo, kakor pijanec alkohol in orij ntalce hašiš. TIHOTAPSKA AFERA NA POLJSKEM Peter Zgaga I S pota. V splošnem je po Minnesoti precej slabo z delom. Le po Aurori, Biwa'biku, Me Ki nI e y. Ely in Eve-lethu se nekoliko dela, toda delavcev je dosti preveč. Delavci so. zaceli odhajati od tukaj. Nekateri so celo pustili svoje domove. Xa Ely, kjer se je končala 13. konvencija J. S. K. J. je vse v navadnem tiru. Xa Ely je še vedno par delegatov in to onih, ki so tukaj na počitnicah. Vročina jc nekoliko pojenjala, in deževno vreme je odgnalo mnoge turiste. Te dni sem že videl, kako so se lastovice in druge ptice zbirale, da se presele v druge, mrzlejše kraje in prežive tam zimo. Kosci so pokosili travo, far-merji pospravili svoje pridelke. V elyski bolnišnici leži rojak Frank Hribar, ki se je moral ]>odvreči težki operaciji. Upati je, da bc kmalu okreval. Ponesrečil se je mladi rojak An ton Mervar, ki je prišel z Aurort sem za delom. Zdravi se že drug mesec. Prvi je elan JSKJ, ZSZ ir in KiSKJ, drugi pa KSKJ. Pozdrav! Matija Pogorelec. Brooklyn, N. Y. Slovenski publiki v Greater Xeu Yorbu in okolici se naznanja, d« je s-klenilo pevsko in godbeno dru štvo "Slovan" prirediti svoj drug in zadnji piknik v tej sezoni, v ne deljo 26. avgusta v gozdu nad Rev nim Lazarjem. Začetek piknika ob 11. uri do poldan. Kakor vedno na piknikih "Slo Nikdar prej. .. take privlačnosti na platnu! Divji svareči zvonovi., tisoč glasov v izbranem zboru., krilci blazneia.. u-sodno bitje ure.. NAJVKČ3A FILMSKA GODBA GOVOREČI FILM! Slavni Emil J ANNINGS "THE PATRIOT71 Paramount Slika Ernst L.UB1TSCH produkcija. ZMERNE ČENČ Neprestano ob delavnikih od 9:45 dopL "DOM PltESENEČENJ" r1alt0 Times Square ' * RESNIČNO SH L. A J ENO!" [ PRAV VSAKDO — ] I kdor kaj iiče; kdoi I I kaj ponuja; kdor kaj I i kupuje; kdor kaj pro- j 1 daja; prav vsakdo J ■ priznava* da imajo 1 i čudovit uspeh — i f MALI OGLASI j § ▼ **G ! a • N a |»SV ] SSSKP . 'C * " Z - Ponesrečil se je v rabeljskem rudniku 20-letni delavec Pran Sovdat z Bovškega. Izdihnil je v goriški bolnici. Pokojnik je bil vrl slovenski ladenič, ki je vneto sodeloval na prosvetnem poljiu. Odvetnik dr. Miagostovič iz Gorice se je najbolj drl za zasedbo Dalmaeije pri otvoritvi dalmatinske čolnarine v Barkovljah. Dalmatinci imajo v Julijski Krajini težko življenje. Domači Italijani jih grdo gledajo, še bolj pa reignikoli. V sodni dvorani v Gorici je nedavno napadel dr. Mia-gostoviea neki regnikoLski odvetnik in ga ozmerjal s "suhim Hrvatom". Dalmatinci si želijo nazaj v Dalmacijo, seveda pod italijansko zastavo. Pa se kruto varajo. Ako bi Dalmacija padla pod Italijo, bi udri i v njo regnikoli in Miagostovič bi trpel v Dalmaciji pod njimi, kakor trpi v Gorici. Dalmatinci s slovanskimi priimki naj se vrnejo k svojemu rodu, iz katerega so izšli. To bi bilo za nje najboljše! Avangvardiste iz Solkana. Šempetra, Podgore in Ločnikca je pozval v Gorico fašistični tajnik Caeeese. Lepo jih je pozdravil in dobrikal se je fantičkom, rekoč, da Italija pričakuje mnoigo od njih. Posečajo naj pridno televadnice in šport- na gojijo, da bodo krepki in čvrsti za vsako borbo in vsako zmago. Izkaznico fašistične stranke imajo in puško so dobili. Zato morajo biti vedno pripravljeni, da jih pokliče domovina na pohode, ki jih ji narekuje usoda . .. » PRIPOROČILO V Cleveland, Ohio je odpotoval Mr. Jože Zcftenc, ki bo pobiral naročnino za Glas Naroda, sprejemal naročila za knjige itd. / Rojakom ga toplo priporočamo. Iz GleVehinda se bo podal tudi po drugih slovenskih naselbinah, kar bo pravočasno objavljeno. Uinn ««• Mm*. "' .v** - . . __- n. Že lani so poljske caritLske oblati izsledile dobro organizirano tihotapsko družbo, ki jc tihotapila blago čez mejo preko takozvane zelene meje v Šleziji. Zdaj pa >o prišli na .-••led novi tihotapski alVri. > katero je država š? bolj ošk > lova-na. Tihotajwri so prenašali čez mejo zlasti saharin. Carinske oblasti . delj časa keinpa-jo na Long lslandu. liaje so preskrbljeni z vsem potrebnim. 1 no. pa saj morajo biti. Dva slaba soseda imajo: na desni ;e Revni La/ar. na levi pa Revni Hudič. Kljub temu sta pa ta dva seseda v marsikaterem oziru boljša ot marsikateri, ki ima stokrat bolj krščansko in več obetajoče me. IMP0RTIRANI TOBAK Škatlja en funt hercegovlnskega mešanega tobaka ............$2.00 ŠkatFja pol funta ................ 1.00 Škatlja en funt turškega ......3.00 Škatlja pol funta turškega ...... 1.50 Škatlja en funt finega ruskega tobaka ......................4.50 Stroj za delati cigarete ..........15 Škatlja 100 strojnic (hils) ......15 Abadie, francoski cigaretni papir .08 Zavojček 60 ko*ov ............. 4.00 Otoman, dunajski cigaretni papr, knjižica ..... ................05 Zavojček sto kosov za .......... 3.50 Škatlja za tobak, fino izdelana .50 Škatlja za tobak iz nemškega srebra za .......................1.00 Adriatic Importing Co. 606 — 11th Ave., New York, N. Y V nedeljo bo zadnji letošnji piknik "Slovanu"'. Hvala lepa za vabilo. tad;i jaz sem letos vse zamu-lil i.n tudi pri zadnjejn nočem de- i izj' ine. Vsem pa priporneain. naj se ira udeleže. Kajti z nn-noj bi si ne bil nihče nič na boljšem. V teh dneh. haš v teh dneh. podane človek nekako >iteu. kisel in otožon. Ža vsaj jaz sem tak. Siten je, ker je starega /.manjkalo ; ki*>«'l. ker mora kiselkasto piti; in otože.n. ker >e dan vse prepočasi krajša, ter je še daleč, daleč lo sv. Martina. * Ugoden slučaj je nanese), da sp volnene nogavice in kratke kiklje niso istočasno pojavile. * Kot znano, je Ilenrv Ford velik zagovornik suše in prohibicije. Pred kratkim je rekel: — Ameriški narod je v .sedanji dobi pre-hit«'r. da bi bil moker. Najbrž je hotel povedati, da bi se republikanski kari kaj lahko spodrsnilo na mokri poti. ProhibiCijski raport. Pijača " se začne severno od Brooklvnskega mostu, dasi jo je tudi južno dovolj. Do 1. ceste prevladuje židovska roba : cukren rozitiec — $.'J.0<) ga-lono; kvart s seltzerjem — $1.00; med 1. in 14. prodajajo Italijani nekoliko ceneje, pa ima po pesi barvo in okus. Vsak se trikrat pri-duši. da je najmanj tri leta staro, pa je še gorko od fabrikacije; slovenska gostilna je zopet začela obratovati. Kozarec mošta 20e. kvart 75e. za galono pa ne vem natančno. (Ce Dempsey kelnari, se bolj ma-lo na galone prodaj. ^lošt je iz belega grozdja. Sladak. Močan. Pokusil ga še nisem. Žganje — pol vinskega kozarca. Skoro v v.saki hiši. vsaj v enem flooru. ?]nkrat kuhano, seveda. Dvakrat ga ne kuhajo. Pravijo, da ga gre preveč v škodo. Tistim. ki ga kuhatjo ni toliko zameriti kot tistim, ki ga pijejo. Kiinljevca ni več. Ženske so se utrdile in nočejo več piti eukrene vode, v kateri je bil kimelj namočen. Hrepene po močnejših idealih. Brinjevec dober. Dobi se v Rid-ge wood. Cena od $10 do $16 ga Iona. Kakovost ista. odvisna le od člove ka, ki kupi. Meni naprimer bi pokazali vrata, pa naj bi pokazal karkoli. V splošnem se vodi ne dela škode. Krivico se ji pa večkrat dela. posebno takrat, ko jo pobarvano za denar prodajajo. To je moje javno poročilo. Dojiti bi lahko povedal in poročal, toda moje besede niso merodajne glede pijače. Merodajen je edinole musolini. GLAS NARODA I_-• - , Owned and Published by BliOVENTC PUBLISHING COMPANY, t (A Corporation) Fr*nk Bakxer, President Louis Benedik, Treasure. Place of businew of the corporation and addresses of above officers P2 Cortl«Ddt St, Borooyh odE Manhattan, New York City, N. Y V. " OL AS NARODA" ✓ (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo teto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.0 •n Kanado ............................$6.00 Za pol leta--------------------—......%3.5 Za pol leta ...............................%3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.0 Za letrt leta ............................11.50 Za pol leta .............................. Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement. "Olas Naroda*' izhaja vsaki dan itvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj s blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeni kov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitrej najdemo naslovnika. _ "OLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876 PROTIITALUAN&KE DEMONSTRACIJE r ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? ker je naš promet največji in ker so naše zveze v starem kraju najbolje vpeljane! (Jdokmt:, ki izvirajo Iz poslovanja t velikan obrata, pridejo na&m» stranln« v korist. NaSi stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled tear so ceno pri nas nižje kot pri agentu ali zavoda, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvrtenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi naSega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da so posveta našim nalogom največjo pozornost. Nafttf denarne nakaznico odpošljemo z vsakim brzoparni-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamudo in na-daljnega posredovanja. Nafto ceno so objavljene dnevno ▼ lista "Glas Naroda". Im smska nad $2M.— računamo primerno nižjo eeoo, katar* Vam radevolje ■pmoflam prodno nam pošljete nalog. MI lamam največ poslov a strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najstts fte taka daleft proč od poslovnega središča Ameriko. PoftijHe tocaj Vafto prihodnjo denarno poftiljatev nam v » - « isimv« H SAKSER STATE BANK m oomuuCm srazET, bw yobs kot se regulirajo drage stroke o- ob 7, kar bi dajalo dečkom zadosti troskega dela. ičasa za jspa vanje. Orgai/izaefje prodajalcev časopisov, ki se osnujejo na načelu samouprave, .so dokazale, da morejo znatno prispevati k uveljavljanju regulacij. Izkušnje tako-zvanih newsboys republik v Milwaukee n Bostonu ao vzorne, ker so dokazale, da taki klubi pod pravim vodstvom več vplivajo na kon. struktivno na dečke, kot katera drugo sredstva. Preiskava ni našla ničesar, kar bi govorilo proti dostavljanju časopisov na dom. razun ako radi tepra dečki spijo premalo, ko gredo na delo v ranih urah. Povrh t^ga so dečki, ki dostavljajo časopise na dom. navadno iz boljših družin. ki boljš<* poznajo ameriško življenje in znajo zaščititi otroka pred zlorabo. Razmere dokazuje-jo* da za te otroke ni treba tnko strogih regulacij kot za poulične prodajalce časopisov. ERWIN ROSES: I LOPOV, MOJ PRIJATELJ Zbudil .sem se nenadoma, z no prijetnim občutkom, da je nekdo v sobi. Moj posluh je i/vrsten — zdelo se mi je, da slišim oprezne korake. Skrajno neprijeten položaj. Najrajši bi bil zakričal. A to liliji me je takoj postalo sram. Že od nekdaj sem sovražil neoroikano glasnost in plebejski hrup. Strah in pniplašenoKt sem kar zatajil, kakor .se spodobi možu. Oh, zdaj mi je bilo jasno. Nekdo lahko sto pa po preprogi.... Ali niaem še v jKjstelji )>opus>l cigarete? Nekje pod blazino morajo biti vžigalice. Oprezno, zelo oprezno jiii iščem, zd: se mi. da bodo minula leta. preden jih najdem. Tinam jih. Z vso opreznostjo odprem škgtltco, nastavim vzipraJLeo ....r-r-rf".... Gledava drug- dnicrejra. Xezna-nee v moji .sobi ni videti preprost človek. N.j'-tujeju inkognito — zaradi galantnih doživljajev ali česa sličnega!" Prižgal si je cigareto. "Prav za prav je vse to jako preprosto. Ali mi verjamete, da ve. čina ljudi zelo trdno spi? Vse je fe na tem, da nalahno odpirate vrata. Pri svojem poslu sem popolnoma miren. Mnogokrat mine cela ura, tla temeljito in neslišno pre-iščem obleko svoje žrtve. Običajno vzamem le gotovino. (V se drugo jutro kdo pritoži — navadno jih je več — nihče ne sumniči mene. Brez skrbi ostanem še nekaj dni v hotelu. Zakaj pa ne bi? V najhujšem primeru mi ne more nihče dokazati, da je denar v moji listnici. Veselo in neprisiljeno je pripovedoval vse to in neprestano pušil moje cigarete. Moj neznanec mi je bil res po godu! "Ali se vam posel obnaša?" ga vprašam. "Hvala — zadovoljen sem tako rekoč. Želim si pač še nečesa. Vidite. v razkošnih vlakih, v orijent-ekapresu, v spalnih vozovih, bi se dalo izvrstno delati. Seveda, za to je treba večjega kapitala. Troški 'so velikanski. Toda tam ti lahko enkrat nspe, da »i zagotoviš obstanek, če si spreten. Upam, da se kmalu ponudi prilika...." Zasmejem se. "Rad bi se poslovil," pravi moj neznanec, "nekam utrujen sem. Ali dovolite? Saj mi ne boste delali neprilik ?.... Prav za prav si štejem v dolžnost. da bi ga predal policiji in spravil na varno. Toda obljubil sem mu — torej.... "Oujte, prijatelj Jim," mu resno rečem, "do enajstih dopoldne nameravam spati. Dotlej odpotu-jete, jelite? Saj me razumete f" Jim vstane, razumel me je, in pristopil nekoliko bliže k postelji: " Hvala vam za vašo izredno prijaznost!" CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA V ITALIJO Uvedena je bila posebna brzojavna složba v Italijo, katera mm omogoča pošiljaii — DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.— Dosedanja pristojbina jo bila $3.—. Opozarjamo naše stranke, da naj nam naročajo v zelo nujnih slučajih denarna izplačila potom direktnega brzojava, ker je sedal pristojbina loko nizka. Brzojavna pisma stanejo Se vedno samo $1.—. Pripominjamo So, da mm znižali pred kratkim pristojbino za izplačila ameriikih dolarjev od 3na 2%. - ZA NAJCENEJŠO IN NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO SE OBRNITE IZKLJUČNO NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New Yet*, N. T. mnmmmmnmmammammi■asaaMaaaaaMMM« Zabliskalo se mi je pred očmi. na prša mi je legla kakor skala, tema se je zgrnila ok->li mene.... Ko se zbudim, je sveča skoro popolnoma dogorela. Ne morem se ganiti, v grlu čutim bolečine. Ust ne morem odpreti, nekaj me davi. Rok.- in no imam zvezane. Tako ležim vso dolgo noč. dokler me ne reši natakar, ki mi prinese kavo. Na svoji posetnici. ki jo najdem na mizi. čitam: "Spoštovani gospod! Oprostite mi. prosim! Potrebujem vaših štirideset mark, zakaj moje prilike so v tem trenutku neugodne. Treba je tudi, da popravim svoj nocoj šnji poraz.... vaša jeklena ura mi jako ugaja. Tzre.lno fino obliko ima in zelo precizno je izdelana. Tudi samokres sem vzel s seboj.— Vaš prijatelj Jim." Agitirajte ea "Glog Naroda", naj večji slovenski dnevnik 9 Ameriki fcggsSS SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blacajna velikega vojvodo, roman ................. M Čebelica................... H Iz deiel potresov, Ban kart. .10 Izbrani apial Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenja, ga* vorjenju ln muhmm življenju. Ronton ..........LN Liberalizem........................71 Materija In Energija, Cornell .71 Otroci Solnea, Pregelj, t. v. L— Predhodniki in Idejni utemelji, telji ruskega rwllram — (Prijatelj) .............lJg Pravo In revolucija, — Leo Pltamte JI Sosedje, Cehov .......... JI Tigrov! zobje, Maurice Lo- blanc ................... Ji Vojaka na Turškem ...... M Peami t prozi. 49. t. v. .. JO Sodnikovi, Stritar, ........ M M iHtude a reipnla n Zeyer, t T,............. .g§ Vladar.....................SB Večerna pisma, Kmetova .. jM I Uvod t Filozofij«, Veber .. Tnsnast hi Vera, vedoslovna Rudija. Veber ......... Zbvani spisi ft. Maselj Pni. llmharskl .............. Ul Crtra, Fr. ZbsflaUc, povest M I 9 K 11 Gospa t mtrja Igra v S. dejaajto...... .V ▼ 3. dejanjih............ Ji ftfriii, narodna pravljico* «L dejanj Skopuh, trmriUs v (L dsjn- ajlh ................... .« Vrtinec, drama t 8 dejanjih .7B Veleja, drama t S dajanjih M "GLAS VA&ODA" 82 flnrtirtitt Kb _ - . ■ In m * - Sv. Dne 1. julija je stopil v veljavo zakon o poŠtarinah, ki ga je sprejel Kongres v minulem zasedanju. Tukaj navajamo spremenjene poštarine (postage rates) : Privatne dopisnice ali razglednice (post eard-s), na katero je bilo poprej potrebno prilepiti znamko za dva centa, se morejo sedaj pošiljati samo za en cent. Za paketno pošto (parcel post) se je poprej plačevalo dva centa za postrežbo (service charge). Ta pristojbina je sedaj odpravljena, zato pa so dodali dva centa pristojbini za prvi funt teže v prvih treh zonah in cr cent za prvi funt v ostalih zonah. Nove pristojbine za paketno pošto so sledeče: Lokalna zona: 7 centov za prvi funt in po en cent za vsak nadalj-ni funt teže. Prva in druga zona: 7 centov za prvi funt in po 2 centa za vsak nadaljni. Tretja zona: 8 centov za prvi funt in po 2 centa za vsak nadaljni. Četrta zona: 8 centov za prvi funt in po 4 cente za vsak nadaljni. Peta zona : 9 centov za prvi in po 6 centov za vsak nadaljni funt. &esta zona: 10 centov za prvi funt in po 8 centov za vsak nadaljni. Sedma zona: 12 centov za prvi funt in po 10 centov za vsak nadaljni funt. Osma zona: 13 centov za prvi in po 12 centov za vsak nadaljni funt. Za pakete, ki se nabirajo na podeželskih cestah (rural routes), stane poštarina dva centa manj. kot zgoraj navedeno, ako se imajo dostaviti v prve tri zone, in en cent manj, ako so naslovljeni v o-stale zone. Posebna poštarina je določena " - za bnjige, ki jih knjižnice pošiljajo eitateljem in jih ti vra'njo nazaj, ak'» rake knjge nc vsebujejo oglasov, nz'iu popisa nov»U knji^ Pr:stojbina znaša 3 ceni.; za prvi jfnnt teže in po 3 cente za vsak na-'daljr.i funt.( ako se kjig.* pošiljajo 'tamor'-oli v treh prvdt z«;nar ali zno+raj i"ej iste drživa. Vsaka rofetno pošiljatev (razun prvoklasnih, t. j. pisem) bo ma-nipulirana in dostavljena z isto hitrostjo kakor redna pisma, ako je na njth prilepljena znamka — "special delivery" od 15 centov za pakete, ki ne vagajo čez 2 funta, 25 centov za pakete od 2 do 10 fnntov in 35 centov za pakete čez 10 funtov. Minimalna pristojbina za registracijo (priporočanje) poštne po-šiljatve ostaje 15 centov poleg redne pristojbine. OdskcKinina za izgubljeno pošiljatev ne more presegati -$50. Pristojbina za odškodnina od $50 do $100 znaša 20 centov in tako dalje do $1 za odškodnino do $1000. Te spremembe so stopile v veljavo dne 1. julija Početkom 1. avgusta pa je stopila v veljavo znatno znižana pristojbina za zračno pošto (ai| mail). Poštarina za zračno pošto znaša sedaj 5 centov (mesto dosedanjih 10 centov) za prvo unco in po 10 centov za vsako nadaljno uncO težine. Po zračni pošti se morejo pošiljati vse poštne pošiljatve razun onih, ki bi se mogle poškoditi vsled zmrznjenja, vštevši zapečatene pakete, ki ne vagajo čez 50 funtov. Vse pošiljatve za zračno pošto morajo biti jasno označeno z besedami "Via Air Mail", napisanimi pod znamkami nad adreso. Pošiljatve za zračno ipošto se morejo registrirati. Ostale poštnine, kakor tudi pristojbina za inozemsko pošto, ostanejo nespremenjene. kot se regulirajo drage stroke o-troakega dela. Children's Bureau naglaša, da je v evropskih mestih najti jako malo dečkov, ki proda jejo časopise, ker se s tem poslom bavijo starejši moški in ženske in invalidi ali pa se časopisi prodajejo s stojnic in rednfh prodajalnic. Tr-bali bi odrediti zadali visoko minimalno starost, v kateri sinejo dečki prodajati, kajti okolečine so take, da je ta posel škodljiv otrokom 14 do 15 let. kamoli ne onim 10 in 11 let. Kjer prodajanje časopisov s strani otrok ni prepovedano, marveč regulirano, bi se moralo pa prepovedati prodajanje po noči in za ča>a šolskih ur. Ako se odredi, da je 6.30 zvečer najkasneje, do kedaj smejo dečki prodajati ča-o* pise. bi bil vzet v poštev največje prodaje in otroci bi mogli iti domov. dokler je še svetlo po zimi. Zjutraj naj bi bil najranejši ča^ SSSSiSS i Nasi 4'ulični trgovci" velemest. Majhni "ulični trgovci" (street i polovice dečkov v vseh teh mestih Majhni "ulični trgovci" (street merchants) spadajo med najmlajše otroške delavce. O njih je federalni otroški urad nedavno obelodanil obširno študijo. Dani zakoni predpisujejo čim dalje višjo starost za otroke, ki delajo za zaslužek v večini raznih strok, je iz poročila tega urada razvidno, da je prodajalec časopisov v mestih ostal enako mlad in majhen, kajti ena desetina in celo do ene petine vseh prodajalcev Časopisov v osmih mestih Še ni dovršila starost h deset let. Podatki te preiskave izpodbijajo splošno domnevo, da so ti otroci navadno zanemarjene sirote ali edina podpora ob vd o vel i materi in da mlajši prodajalci časopisov prin i-šajo domov največji del svojega zaslužka. Osmoriea mest, kjer se je ta preiskava izvršila, so: Atlanta, Ga., Columbus, O., Newark in Paterson, X. J., Omaha, Ner., Wilkes-Barre, Pa., Troy, N. Y., in Washington, D. C. Preiskva se nanaša na več tisoč otrok. Svoje informacije je prei-iskava dobila od samih otrok, od šol, od mladinskih sodišč in od družin. Ugotovilo se je, v kakih razmerah ortroci živijo doma, da se preiskujejo gospodarske potrebe družin in naziranja staršev glede tega posla. Ostale informacije so dali časopisni agenti in u-pravitelji raznih novinarskih pod- Večina izprašan *rh otrok ni trdila, da jiii je resnična gospodarska'potreba prignala k prodajanju čaaopisov. Večinoma so otroci živeli v precej udobnih stanovanjih, kjer sta živeta oba roditelja otrok in je bil oče glavni vzdrževatelj družine. Največji odstotek otrok, ki so izjavili, da prodajejo časopise, ker jim je treba zaslužka, bil je v enem mestu in tudi tam je znašal le 28 odsto izmed vse& otrok. Naj-Tfiji odstotek otrok pa, ki so dajali xm sqsl&fck svojim atarifcm, 1* je nakl k 11 odrto. Manj od polovice dečkov v vseh teh mestih razun enega in celo le dve tretini v dveh izmed teh mest prodaja časopise, ker jim je do zaslužka, vštevši zaslužefic za svoje osebne stroške. Pomanjkanje prostora za igranje in otroško zabavo je glavni vzrok, zakaj otroci iščejo dvla kot ulični prodajalci. To okolščino so poudarjali z izjavami kot "nimam drugega delati", "vsi dečki to de-delajo" ali "vsi pravijo, da je dobro prodajati časopise". V vseh mestih se je izkazalo, da zaslužek raste s starosti dečkov. Dognalo se je, da od 11 do 21 odsto prodajalcev časopisov je v starosti pod. 10. letom. V vsakem mestu so našli otroke, stare in 7 let, ki prodajajo časopise, in v enem mestu celo otroka petih let, dasi ta mesta imajo zakone, ki predpisujejo, da mora biti deček najmanj 10 let sar za prodajanje časopisov, in se eno mesto nahaja v državi, kjer državni zakon predpisuje najmanj dvanajst let. V večini mest so dečki, 14 in 15 let stari, zasluaevali dva in trikrat več kot dečki, stari 10 in 11 let. Dasi prodajanje časopisov ne ovira pohajanja šole, se je vendarle dognalo, da dečki, ki prodajajo časopise, nimajo časa za potrebno okrepčavo, za pripravljanje šolskih nalog niti za družinsko življenje. V manjših mestih ni najti vseh onih zlih okoliščin, ki cvetejo v slovitih "news' alleys" velemest, in razmere, ki prevladujejo v razpečeval nicah časopisnih podjetij, so različne. Vendarle ravno v teh "distributing rooms" je najti do* stikrat več ljudi, od katerih deček se utegne naučiti iz prve roke narečja, filozofije in tehnike potepuha in lenuha ali eek> tatu, kvart o. pirca in moralnega pokvarjenca. Na osnovi svoje preiskave prihaja Children Vt Bureau do zaključ-ka, d* bi se deeje predavanje oojo^p^T' JHtMNklo wjfitfiwitjf QBidbbi, ____________________________ -u Mte rwmmmmmmmi NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 inehea po fSe. Člani L.ARTETA "JADRAN" g spremljevanjem orkestra. 25984F (Nočni Čuvaj (Pevec na Not« MARY UDOV ICII in JOSEPHINE LAUSCHE Skladba Dr. Wm. J. Lauacb«. 25085F (Cingei — Cong«!, Duet (So Ptičica Zoran«, Duet t ANTON SHLBEL, Bariton s spremljevanjem orkestra. 25S86F (še Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero_ 10 inch 75c. ANTON SHUBEL. Bariton 25082F (Bod- MoJa, Bod' MoJ« t* (Nebeška Ž«nitev MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE 25683F (Sladki Spomini , (Čez Savco v Vas Hodii VOJAŠKA GODBA MKRUG" ^ tBtTTF (Štajerski Lendier " f (Dolenjska Polka ' ' • HOYER BRATA ' vi 2M78P (Neverna Ančka, Valček «*: (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnic« Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET * 25IMP (Kukavica (Upanj« SLMONČIČ BRATER 7 S5000F (St. Ciarski Valček (Newburgh March 25M7F (Ainc Polk« (štajerii * 2501IF (Spic Polka ' ^ (PokiotiŠ » ŠTRUKELJ TRIO tftMF (Ober Štajerii - t (Slovenski Poskočni Čotii 25081F (Nemiki Valček * ' (Cerniška Polka i s J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Dud SM30F (Danici (Domače pesmi 2M75F (V slovo - (Slovenske pesmi ttiTOF (En let in pol (LJubca moja HOYER TRIO s Petjem t 2SA70F (Al* Me Boi Kaj Rada imsia (Odpri Ml Dekla Kamrico 1 MOŠKI KVARTET MJADRAN" SSM7F (Na planin« „ i • » fFantJa s« zbirajo HOVER TRIO * SSMISF (S*-no i« enkrat. V«I6«lc (Ven pa not, Polka 2SM2F (Poiter Tanc 'X (Ribenika Polka 25074F (Sokolska Koračnica (Kd« j« moja Ljubica. V«lCek COLUMBIA ORKESTER SBMRP (Dv« črni Oči (Carlotta Valček 1 12070F V finskih dolinah, Sotll Na krovu ladije, Valfiek Jabrlov Norite tal Kvintet lSNtT Lastovk valček Usmili se me, Valček Ruski Nofltetni Orkestet 1X972F Spomladnl Valtek Sladke vijottlee. Valček Roški Novltetnl Orkester 2Sw71F Aebelska koračnica Reclment po eesil trt (u petjem) H^sr Trio mar Polka ttaparjav Ti si moja, Vaižek Bo/er Trio mmr Jaka na St. Oairn, Polka Clevelandski valček siayn Trio 12 inrii f L28 Člani jadranskega kvartet \ . ■ spremljevanjem Orkestra. ONSr \ Kmefiu Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 ▼■AKI POŠILJAT?! PRILOŽIMO 800 IGEL RRRZPLAČNO - Manj kot Sest plošč ae ne poSlje. - SLOVENK PUBLISHING CO. 82 Cordamk Sbeei New. ,YorK,w|y. I _:_______ |l KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 &LA& XABOPA, AVG. 193S MONT ORIOL— IOK4V. Spisal Ouy ds BSanpassaxrt. — Zs G. N. priredil O. F. GLAS NABOsDA, 21. ATG. l§2i u SLAVNA PEVKA IN NJEN SIN 47 (Nadaljevanje.) Trgovci pa so. tudi računali z izgledi na bogate ženitve. Lov na deklico z bogato doto je lahko mogoče dolg. V vsakem slučaju pa je treba preiskav in naporov, da se očara deklico. To in-\olvira napore, obiska, veliko razkazovanje cneržije, — česar pa je bil Gontrim. po svoji naravi brezskrben, absolutno nezmožen. I>olyo čas« je rekel samemu sebi. ko je slehrni dan bolj občutil pomanjkanje denarja : — In vendar moram misliti na to! Vendar pa ni mislil na to ter ni videl nobene poti iz tpžkoč. Bil je naV»*7.an tuj vsakovrstne dvomljive pripomočke, vsj ljudje na koncu svojih virov in konečno, po dolgem bivanju /. družino, nm je Andermatt naenkrat stavil pred-lojr, naj se poroči z eno Oriolovih hčera. Iz prva je molt'a.1 iz previdnosti. čeprav se mu je mlada d njim. obrati čed-j i-o deklico, kajti on je imel mlajšo zelo rad. Vsled tega si je izbral Šarloto Oriol in i>o krake.ni času je pritiral stvari tako daleč, da bi bilo mogoče staviti formalen predlog. Ker pa je namenil oče drugi hčerki doto, po kateri je koprnel /ndermatt, je bil Gontran ali prisiljen opustiti misel na poroko ali pa se obrniti proti starejši hčerki. Njegovo nezadovoljstvo je* bilo zelo veliko in včasih je že mislil na to, da pošlje svojega zeta k vragu ter ostane samee, dokler bi se mu ne nudila kaka druga prilika. Kavno takrat pa je bil popolnoma brez cvenka, tako zelo, da je moral naprositi v kabini Paula za 25 dolarjev, po številnih svotah, katere si je izposodil, a nikdar vrnil. Po par dneh pozornega dvorjenja starejši Oriolovi hčerki, bi jo prav lahko pridobil zase kot mlajšo, Nato pa bi bil lahko prepričan, da ima v svojem svaku bankir-j ja, katerega bi vedno lahko napravil odgovornim in kojega denarnica bi bila za njega vedno odprta. V kolikor bi prišla v pošte v njegova žena, bi jo odveel v Pariz ter jo predstavil kot hčerko nekega Andemattovega partnerja. Raz-veniega pa je nosila ime vročega vrelca, h kateremu bi je nrkdar več j ne pri vedel nazaj, po ko reč se postavi, da reke ne tečejo nazaj k vrel-J cem. _ j! V četrtek so se vsi obotavljali dolgo časa, predno so odšli na Pavj de la Nugere. Oblačno nobo in moker zrak sta obetala dež. Gontran pa je vstrajal toliko časa, dokler ni pregovoril drugih, ki so se še omahovali. Lunč je bil slovesna zadeva. Kristijana in Paul sta se sprla prejšnji večer, iz nobenega očividnega razloga. Andermatt se je bal. da s** ne bo završila poroka Gontrana, kajti stari Oriol je govoril o njem še isto jutro v dvomljivih izrazih. Gontran, ki je bil obveščen o tem, je bil besen ter je sklenil uspeti. Aarlota, ki je imela občutek zmage svoje sestre, ne da bi razumela vzroka te nenadne izpremenibe. bi zelo rada ostala v vasi. Le s težavo so jo pregovorili, da je odšla ž njimi. Vsledtega je "Noetova barka", obložena do vrha. odvedla običajne potnike proti visoki planoti, ki obvladuje pogled na vulkane. Lujiza Oriol, ki je naenkrat postala zelo zgovorna, je predsedovala na čelom potovanju. Pripovedovala je, kako se je rabilo skalo pod Volvicnm, ki je enostavno strjena lava. za grajenje vseh cerkva in hiš po okolici. To je tudi vzrok, ki daje mestom Overgna njih temno. ožgano zunanjost. Pokazala je svojim tovarišem in tovarišicam kanienolome, iz katerih so jemati te skale. Nato stezi v gozd. Treba vam je le slediti ste-7i, da dosežete mesto! Vsi so stopili iz kočije, z izjemo markija, ki jc mislil, da je vreme pregorko. Lujiza in Gontran sta odšla naprej in Sarlota je ostala zadaj, s Paulom in Kristijano. ki sta korakala počasi. Pot skozi gozd »e jima je zdela precej dolga. Ko so prišli na vrh, poraščen z visoko travo, ki je vodila do roba starega kraterja, sta izginila Lujiza in Gontran kot med obleki. Ko so ju ostali dosegli, je postal Paul Bretigny poetičen. Pred njimi se je odprl pogled na obširno pokopališče vulkanov. Mladi ljudje so zrli na vse to z začudenjem. Ob njih nogah se je širila kotlina prvega kraterja de La Nugere, globok, travnat bazin, na kojega dnu je bilo še vedno videli tri velikanske skale rjave lave, dvignjene za zadnjim dihom vulkana. Gontran je zavpil: — Jaz nameravam iti na dno. Pojdite, gospodična, vprizorita majhno tekmo navzdol! Prijel je roko Lujize teh jo potegnil za seboj. Šarlota pa je tekla za njima. Naenkrat pa se je ustavila ter ju opazovala, ko sta tekla .naprej. Obrnila se je ter splezala nazaj h Kristijani m Paulu, ki sta sedela. Ko se jima je zopet pridružila, je padla na kolena, skrila bvoj obraz ooleko Kristijane ter pričela trpko iheti. Kristijana, ki je razumela in katero so žalosti drugih v zadnjem času prodirale kot rane v svojem lastnem srcu, jo je objela z obema rokama ter mrmrala: — Uboga mala, uboga mala! Deklica pa je še nadalje jokala in z obrazom na tleh, je trgala] trsvo, nevedoča, kaj počne, Bretigny je vstal, kajti beda male deklice in bolest njenega ne-dolincga srca sta ga napolnili naenkrat z rcliko jezo proti Gontranu. J ffMjserMajM.^ *..... ........il".,",""."" Zdaj ■ sem bivša milijonarka. Ta ižkušnja je biij poučna, nego ona milijonarke. Šele zdaj znam prav ceniti denar. Ko mi je ostalo od milijonov 20,000 š^grlin- gov, ^em mislila, da sem beračica in da mi ne preostaja drugega nego samomor. Toda bogastvo in j siromaštvo sta samo relativna poj-|tna. Vse je odvisno od tega, kako j človek pojmuje in ceni življenjske : vrednote. Izguba bqga«ftva mi je J omogočila spoznati žnačaj ljudi do I najmanjših podrobnosti. Prišla sem slednjič do prepričanja« da je člo-jvek sr&Vn samo. če zna biti vesel in če ima vsaj nekoliko humorja, j V boga.st.vu ni *re<"p. ^ morem si i mislit i nič zabavnejšega, nego je I opazovati ljudi, ki rac zdaj prav tako prezirajo in omalovažujejo, kakor so me nekoč sj>oštovali,- cenili in častili. Izpromenile so se samo moje premoženjske razmere, vse drugo je ostalo pri starem. ?lavna operna pevka madama Schumann Ileink in njen sin Ferdinand, ki se mudi pri nji v Hollywood, Cal. Pevka ima kljub svojim 1)7 letom še vedno krasen glas. Ko sem bila milijonarka. Bivša ni Mjonarska baronica Lchmann je pripovedovala v in timneiu pogovoru s svojimi prijatelji, kakšne občutke ima človek, če je milijonar in če izgubi svoje milijone. Redkokdaj izve svet o izkušnjah, občutkih in doživetjih skrahiranih milijonarjev. Vzrok je ta. da milijonarji ne potrebujejo denarja in da jim ni treba pisati spominov. Poleg tega so pa mnogi milijonarji zelo skromni. Pomankanje informacij o življenju milijonarjev me je prisililo, da sem sklenila izpopolniti to vrzel. Bila sem namreč nekoč sama milijonarka. Ne čudim se, da vidi svet v milijonarjih nekaka nadnaravna, nepopisno srečna bitja. Povprečni človek, ki hrepeni po bogastvu, vidi v kopičenju milijonov nekako nepojmljivo zagonetko. Tisk se rad peča z milijonarji in njihovim življenjem. Najbolj se pa svet zanima za način, kako so prišli do o-gromnega imetja. Za širše občinstvo ima pomena samo ta njihov talent. In tu lahko omenim za zgled svojega očeta. Bil je dokaj znan klasični filolog in zgodovinar, toda J to ljudi ni zanimalo. Gla vno je bilo. da je imel milijone. Nedavno sem čitala članek o pesimističnem milijonarju. Pisatelju se je zdela smešna misel, da jc mož. ki ima toliko denarja, pesimist in melan-holik. Ni si mogel misliti, da je nesrečen nekdo, ki ima dovolj denarja, da lahko zadosti vsem svojim potrebam in željam. Kakor misli dete, da mora kralj vedno imeti na glavi zlato krono in sedeti na zlatem prestolu, tako je mislil ta pisatelj, da milijonar neprestano dobro pije in je in da se vedno in povsod imenitno zabavi. Če bi bilo to res. bi bilo težko pojasniti, kaj [milijonar počenja, da svojih milijonov ne zapravi. Milijonarje lahko razdelimo v dve kategoriji in sicer nove milijonarje, ki ne znajo dobro naložiti svojega denarja, in kulturne milijonarje, katerim je denar sila in sredstvo za uveljavljen je njihove ustvarjajoče vo]je. Govoriti hočem v glavnem o aristokratih in ne o plutokratih med milijonarji. Teh ni posebno mnogo. Aristokrati med milijonarji so mednarodni v tem pomenu, da je v*;šja inteligenca vedno mednarodna. Priti v njihovo družbo ni lahko, kajti denar ni edina kvalifikacija. Dejala bi, da je to najožja in najbolj nedostopna družba na svetu. Vsak milijonar. v milijonarski aristokraciji ve, koliko je vreden drugi. Če hoče o-ceniti imetje svojega kolege, sodi vedno in nezmotljivo po obleki in nakitu, ki ga nosi žena dotičnega milijonarja. Milijonarjeva žena je vedno najzanesljivejše merilo bančnega računa. Pravi milijonarji so vedno skromni. So trgovine, ki ku: ipujejo blago samo za milijonarje in njihove rodbine in vsak milijonar dobro pozna izbrano blago teh trgovin. Toda ni pravila brez izjeme in tako je tudi z milijonarji. Nekoč me je ogledoval neki prijatelj mojega očeta po svoji stari navadi od nog do glave, da ugotovi, kaj imam na sebi. Moj nakit mu je zelo ugajal in ko je vprašal mojega očeta, kje ga je kupil, ■i oče ni mogel spomniti, kje prodajajo take nakite. Dejal je, da ga je našel v neki stari zaprašeni trgovini, kamor je zašel slučajno, ko je blodil po samotnih ulicah. Povedal je tudi, koliko je zanj pla-čal. Za navadnega zemljana bi bila to ogromna cena. toda naš prija. telj je izjavil, da nakit ni drag. Omenjem ta doživljaj, da dokažem, da žive milijonarji svoje posebno življenje in da kupujejo v čas i tudi robo. ki bi jo premožni ljudje niti zastonj ne marali. Nezmotljivi so aristokrati med milijonarji tudi v presojanju ljudi. Vsak praAi milijonar pozna človeški značaj do najmanjših podrobnosti. Saj ga vse življenje obdajajo licemerci in hinavci, ki se mu prilizujejo, da bi čim več iz tisnili iz njega. Zato pa zna ceniti iskrenost in hrepeni po njej bolj nego navadni ljudje. Vsak aristo-krat med milijonarji želi imeti pri. jatelje, ki bi ga ljubili zaradi njega samega, ne pa zaradi denarja. Bila sem dvakrat omož^na in obema soprqgonja sem zatajila, da sem spoznala njun značaj. Milijonarke imajo vedno okrog sebe dovolj čestilcev. Če hrepene po iskreni ljubezni, morajo igrati vlogo siromašnih žensk, ali pa se poročiti z milijonarji. Nekoč sem se seznanila z moškim, ki ni vedel, kdo sem. Takoj mi je povedal, da bi se rad oženil z milijonarko. Šel je celo tako daleč, da me je prosil, naj mu pri tem pomagam. Čim je zagledal elegantno oblečeno žensko z dragoeenim kožuhom in krasnim nakitom, je mislil, da je našel pravo. In ko je končno zvedel, da sem milijonarka, je bil v dno duše užaljen in ogorčen. Očital mi je, zakaj se tako preprosto oblačim in zakaj mu nisem povedala, da imam milijone. Očividno je mislil, da se mora milijonarka bahati in bil je preprčan, da sem ga vlekla za nos. Milijonar mora živeti dvojno življenje. Moj oče je rad hodil v pripro6ti obleki in tako sva se cesto izprehajala po siromašnih o-krajih evropskih mest. Hotel mi je , pokazati življenje siromašnih slojev in to se mu je posrečilo, kajti o svetu in ljudeh vem več, nego oni, ki niso imeli milijonov. Milijonarji radi potujejo anonimno, da spo-i zna vaj o življenje in ljudi. Na po-- tovanjih sem spoznata mnogo mi-> lijonarjev, ki so hodili od hotela s do hotela, čpš,. da mi.'do grla siti • recepcij, banketov in posetov. V*. .i ~ . -. P T i DVE RT J HE IN O LAS NARODA Pozor, rojaki! • Is naslova na ttatn, kalaraga prejemate, je rasridtno, kdaj Vam je naročnina poila. He čakajte to. raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri snem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fantm, A. Hocheva*. Saa ttnuMlseto. Jaeofe Leasts. COLORADO Denver, J. Scbntte. Pocbte, Peter Cnllg. Jobn Gena. Fr. Janeah. A. 8afttč. Sallda. Loula Coetello. WalMokm M. J. Bmt INDIANA lirilimp»lli Loots Baste* ILLINOIS Aurora, i. Verttlefc CUcags: Joseph Pit«* J. BarCM. lira. P. Laortch. Clem. J. Fabian. De Poe. Andrew gpillar Mist, A. Anzelc, Mary Batablch. f. Zaletel, John Kren, Joaepb Hrorat La Sane, J. Spellch. Maaeaotah, Frank Auguatla North Chiracs. Anton Kobe* BprfngfleU. Matija Barbortefc. fill—It. J. Horrath. Wankegaa, Frank Petfcort* KANSAS Gtrari, Agnes Motel* Kanaaa City, Frank 2aga» Ptttaborg, John RepovB, MARYLAND Stayer, J. Cerne. BUtzariller, Fr. Vodotjivsa. MICHIGAN CalnsMt, M. F. Robs. Detroit, J. Bartrh. Ant. iaarfd. MINNESOTA Chlaholsk Frank Goals. A. Psalas. Frank PnoelJ. Ely. Jos. J. PeabeL Fr. Ssfcnla Eveleth. Lonla Goal* Gilbert. Lonla VeaaeL Hlbbing. Jobn Porte. Virginia. Frank Hrratte* MISSOURI ' St. Loots. A. NsbrsoL MONTANA . Klein. Jobn R. Rom. Waahoe. L: Cbampa. NEBRASKA UHW^ Mr. DnNnncK, NEW YORK Gowsnda. Ksrl SternfftLs. Uttle Falls, Frank Maala. OHIO Bsrhertoa, Jobn BaKnt. Joo HttL Ondaai Anton Bobek, Cbarloo Karttnger. Lonla Rodman. An too Ma-etch. Juth. Slapnlk. Bodld. F. Bajt. Girad. Anton Nsgode. Lorain. Lonla Balant in J. liali NUea. Frank EogorBsk. Warreo. Mrs. F. Rsebsr. YoongBtoom, Anton KikelJ. OREGON Orsgaa Ctty, J. RoMar. PRNN8YLFANIA fts^rldi^ Frank Jskls. = Paaawnw, Loots Hribar. , . Itraddath. J. A. Gens. Brought an. Anton Ipnroo. Claridge, Fr- .Toahnr. A. Jertna Coocnangh, J. Brsssvee. J. PIka V. RoranBak. Cmft—. Fr. Maebak. Export, G. Prsvte. Loots t ■gaeBl A. 8kerH Fart ell. Jerry Okorr Fereat Ctty. Mstb. Ratio. Imperial, VsL Potenci, ilrniwabnig. Frank Novak. Ctty In skoOso, Frank Fs hhs7l nlsTjokn PoUne. Meittp Eo iniait TSnAatf Mno^FrDaoMhar. HttdMog, Jate Enak am, —------ »-T----■-•—;-----—'- z. ., ; ~ - ~ J~ * - .» --j . . ^ - Kfitanj* iMcnibnv - SHipNng ^ St. arsuMa: AquiUnl«. CMrbcurg. Oeo. WaSblnston. Ctakoort, Bra-nia. a.avswata; France, H»tt» (1 A. ML) . MajMtle. Cherbour*. inttf, ca«rbourn. Astverpen. Cleveland, Hamburg Lcvlatban, Ch«rbourv. Berlin. Cb«rbounr. Veondam, noulo^aa «ur Her, Rotterdam. ' - Cent« BtancunatMK NapolL oenora ta. «vau«ti: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 0..M«MU: Bcrengarla, Cherbourg. Xm«rlc». Cherb^urf, Brtmio. tO. avfuata: Dtwdca, Chcrbcu.-s It. avgbita: Olympic, bwbscrf., 1. ••ptembra: Pari«. Hnvr<- (1. A If.) B^lrenland, cherbuurR, AntwerpfQ - . liambur-.. Clitrbours, llajnhurnr New Amsterdam. Boulogne hur'Mer, T'otttr«J»m «■ m tem bra: Rnolat'«, Ch«-rbourj, Hamburg 1. ter *mbra: Mau.etaniii, Cherhourj Pres. liardi nr. Cherbotir* septembra: Ite -de France, Havre tl A. M.) Homeric, Cherbourg illrin^waski«. ClirrlKiurg Pebnland, Cherbourr Albert Ballin. Cherbourg, llamburj Columbu*. Cherbourg. Br»*nii»ii Conle O'rande, Napoli »Jenov a Rotterdam, Boulsrn« nur iler, Kot-terdam " - 12. septembra: Aquitaiiia, Cherbourg Pre«. Roosevelt, Cherboura 14. eeptembra: Kepubitc, Cherbourg, Hrevn 1$. septembra: Krajic-, Havre (1 A. M ) r Majestic, Cherbourg Lapland. Cherbourg Antwerpen " Sew York, Cherbourg, Hamburg L.evtthan. Cherbourg Augustus. Napoti, Genova. (Prvič nov parnik.) 18. septembra: Orinoco, Hamburg, direktno It. septembra: Berengaria. Cherbourg. Hkupno po-■ tov&nje. Ceorge Washington, Cbt.bourg. Bremen 20. septembra: Stutlgart. Brrmrn Colombo, Palmero, Napoli, Genova' 21. septembra: Satumla. Trst 22. aepteoibra: Pari«. Kavre <1 A. M ) Olympic. Cherbourg Arable/ Cherbourg, Antwerpen MTnnetonka. Cherbourg DeutBchland, Cherbourg. Hamburg Beriln. Cherbourg, Bremen Vol^ndam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam 25. Septembra: Relinace, Cherbourg, Hamburg 2«! septembra: Ma.uretanla. Cherbourg 27. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 28. septembra: America, Cberbourg, Bremen 29. septembra: fie de France, Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwer-pen» Cqnte Grande, Napoli, Guiova Veendam, Boulogne, Bur Mer. Rotterdam 2. oktobra: Pres. Wilson. Trst m Resolute, Cherbourg. Hamburg Aquitania, Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg. Brpmen 8. oktobra: France. Havre (1 A. M) Majestic, Cherbourg. Pennland. Cherbourg, Antwerpen Mlnnewaska. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen CnJumbus, Cherbourg. Bremen Roma, Napoli, Genova 10. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 13.- oktobra: Parts Havre fl a: W } Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Lapland. Cherbourg Albert Baltln, Cherbourg. Hamburg Conte Gran«!^, Napoli," Genova ' Rotterdam. Bolougne sur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Manreta'nla. Cherbourg George Waaiilngton,' Cherbourg, Bremen 20.' oktobra He de France, Havre (1 A. JI ) Homreic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Ant-werpen Mlnnelbnka, Cherbourg New York; Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen Augustus, Napoli, Genova New Amsterdam, Boulogne sur Mer Rotterdam 23. oktobra: Reliance, Cherbourg. Hamburg Ftttaborgfc. z. Jskabe. Ig. Magister. Fine. Arh in U. Jakoblch, 1. Quo J. PognCar. Pi eala, J. Demahar. Roe ill. J. Pssdli* Dotty Bta. In okoltso. J. SketX, Fr. jchlfw. Waot Wnwlao, Joaepb Joraa. WBsck. J. Patoma! OVAB Baipor, Fr Krot* VUCONRt*' —Isaokiii. Joseph. Tratnik to Joa \oren. 1 ' Radao la okaHco. Frank Jstsis ruitijion John SorsMa. Waat AHia. Frank Bkofe. momw Rack 0priap, Loots Taodiac. IHspiniilDa A. Z. Arko. Task naatopnlk Ista potrdilo ss are (nekatero »Tpa^.^atoyotka roja Nsroemns ss "Qlu NarodT-Ba sie lacs fe.oo; sa pot lota 9WK>. jUtttti MOO $XeS; sa-d^rtrlsei, Jr x'^ar^-^---U— 2\ oktobra: Aquitania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden Cherbourg. Bremen 27. oktobra: France, Havre tl A. Ml SalurnU, Trst Majestic, Cherbourg Deutsrhland. Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 31. oktobra: Bej-engari*. Cherbourg Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen COSULIČH LINE izlet v slovenijo V»j potniki, ki !>.«»., t^ii,, ereOni. d« b'-do potovali « r» m iziftitu, bodo g j-rtljajTo irrl xcremljani prav do Ljubljane pod osebnim vodstvom lir JAKA IK.KJANC.*, znan'-ga Spremlj. valca. tm lw. j-krl«-! uh«-vo in plen T.-r 1.« tekom potovanja * vami. V>»inj... Iz Trsi« traja »i.rno t »ar ur. Nobenih »iroSkov Z-t viz. j. Wlik.-. »rw^n^ kabin*- Snh« za terifke, snt.a z a pisanje, kadilnlra in ba r*. Ogrom«-n je.lilni ea.lon, kopeli In prfne kop» Ji Godha m kinern^to-pritf vsak dan v »retj,-ni r»zr'du. SATURN IA odpluje iz New York* 22. SEPT. wENE ZA III. RAZRED iz New Yorka do LJubljane $10«.37 — za tja In nazal $180.74. Davek poaebej. NsbavHe si zgodaj permit. Vozni listki po vsah agencijah. Druga odplutja: Presidente Wilson — 2. okt., 13. nov. Saturnia — — — S. nov., 11. dec Cene in znitane cene za drugi razred de Luxe Irs M«»drazreflni drugi razred po vseh agencijah. PHELPS BROS. A CO, Ger». Ag»ntj« 17 Battery Place, New York - 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajka In najbetj ugodna pot aa potovanje na ogromnih oarnlkih: France — 24. avg. — 14. sept. Paris — 31. avg. — 21. sept. I Ue de France 7. sept.; 28. sept.! (Ob polnoči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je * posebni kabini t rwml modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja, laredno nizke ' cene. Vpratajte kat«re»-ko.l nooblaeeaeaee agenta ali FRENCH L'NE It State Street. Hew York, E Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj. Je potrebno, da Je potičen o potnih Ustih, prtljagi in drugih a.vareh. Vsled naše dolgoletne la-kuSnje Vnm mi Kamoretno dati najboljša |K>jasnila in priporočamo, tedno le prvovrstne brwiparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potoniti v stari kraj, toda preskrbeti et morajo dovoljenje all permit la Wasliingtona, bodici za eno leto aH 6 meseet-v in se mora delati pro5nj6 vsaj en ineser pred odiK>tfivanjem ln to naravnost v Washington, D. C.» na generalnega naselnlškega komi-Barja. Glasom odredbe, ki Je »topila t veljavo 31. julija 1956 se nikomur reč ne pošlje permit i»o poŠti, ampak ga mora iti iskat v$ak prosilec'osebno. bodisi v najbližji nastlni&ki u-rad ali pa ga dobi r New Torku pred od pot ova njem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega Julija je v veljav! nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje te ne in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 871 priseljencev letnou Do polovice te kvote so upravičeni sta-rifii ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene ln neporo-. Ceni otroci izpod 21. leta onih n*»> državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti ▼ Isti, ps se ne sprejema nlkakih prošenj ta sme> rikanske vlzeje. SAKSER STATE BANK . -~~,.t£ Stmt NEW Y0BK * flfltiliŽifeiiiVatiiiiTr siMš&ii