298 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Njegovo Veličanstvo sklicuje delegacije na 16. dan t. m. v Pest, kamor gredo tudi poslanci državnega zbora dunajskega. Ogersko. — Iz Buda-Pešta. — Državni zbor se je začel 3. dne t. m. Prestolni govor, ki sta ga sestavila Lonyay in Szlavy, zopet obeta, kakor je poslednji dve leti obetal po Andrassy-u zloženi kraljev govor, cele kupe r e f o r m; al menda bodo tudi te reforme ostale le obljube, kakor so ostale prejšnje. Na obrazu seje bralo Deakovski stranki, da ni kaj posebno vesela; razcepljena je v tri veje: v sredini so pravi Deakovci, poleg teh pa konservativci in reformerji. Tudi levičniki niso edini. Hrvaški poslanci zo razcepljeni na 2 polovici; 11 unionistov (magvarov) se je vpisalo v Deakov klub, ostali (narodnjaki) se vedejo kakor gostje tega zbora, — in prav imajo, kajti neki Varady seje pridrznil zboru predlagati, da se pooblastnice v hrvaškem jeziku, s kterim so zagrebški poslanci pnsli v ogerski zbor, prestavijo popred vmagyarski jezik in potem še le bero v zboru! Večina zborova vendar je ovrgla razžaljivi predlog. — Pri odobravanji volitev bode huda borba, ker je od obeh ogerskih strank mnogo protestov v zboru. — Čujte* krasen izgled, svobode magjarske"! Madjarska vlada je že zaprla tri Srbe, ki so bili pri svečanosti v Beligadu, in vrednika „Pančevpa" Nemčija. Iz Bero lina. — Danes menda cesar avstrijski in car ruski zapustita Berolin in končan je shod trojnih cesarjev v prestolnem mestu nemškem. Časniki cele Evrope pa ugibujejo nasledke tega shoda, ker nobeden nič gotovega ne ve. To je gotovo, da od 6. dne t. m. do danes je „nemška slava" stala na vrhuncu in pred Bismarkom so na kolenih ležali vsi tisti Velikonemci, ki njega molijo za boga nemškega. Vsak prijatelj človeštva mora želeti, naj bi ta tricesarski shod pomenil m i r sveta; al vsakega, kdor si je iz zgodovine poslednjih let učil, kam meri veliko-nemška politika, navdaja strah, da ne bi ta shod bil — konec mirnih časov. Kdor ve, da Bismark je bil glavni vzrok, da je protiprusko ministerstvo Hohen-wartovo padlo, ki je A v s tri j o imelo pomiriti, vidi, da ta mož „von Blut und Eisen" na vsem narodom pravično Avstrijo ima z demonskim gledom obrnjene svoje oči kakor boa konstriktor na svojo žrtev. V boji, ki se utegne pred ali pozneje vneti med nem-štvom in slovanstvom v Evropi, pridejo hude ure nad Avstrijo, ki se bode po modrosti svojih vladarjev le otela nevarnostim, ako poznava, da ni nemška država, ampak da je država mnozih narodov, ki jih je previdnost Božja združila v eno celoto.