IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Haroinina v Jagonigriti tnaia mesečno Din 19.—. v inotemttvu mesečno Din 75.—» — Uredništva in npravai Maribor. Raška testa 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Ljubljano, Do* lavsks ib&rniea — Celje. Delavska tbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi te ne vrečeh. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — MaU oglasi trgov, tnačaja vsaka beseda Din /.—% moU oglati. U staUh v so$l»Ue Hume«* deUvstvu Im natntiienten. vsaka beseda Din OM Ste«. 48 e Maribor, fetrtek, dne 25. aprila 1940 • Leto XV J. p. Ali smo socialisti res proti Hrvatom? Vsej naši javnosti mora biti znano, da smo mi socialisti bili odkriti (in brez iskanja koristi za svoj pokret) borci za lako ureditev naše države, ki bo zadovoljila težnje in potrebe velike večine Slovencev, Srbov in Hrvatov na političnem, gospodarskem, socialnem, in kulturnem področju. Iz teh vidikov smo vedno iskreno pozdravljali vsako resno gibanje za dosego tega cilja. Naši predstavniki, zlasti s. Topalovič, so takoj ob nastopu združene opozicije izjavili, da sprejmejo vsak sporazum o ureditvi države, ki ga bodo sklenile meščanske stranke in ki bo‘zadovoljil večino Slovencev, Hrvatov in Srbov ter temeljil na načelih čiste demokracije in Političnih svoboščin, ker smo se prepričali, da je politika centralizma in politika diktatorskih režimov od l. 1929 dalje spravila edinstvo države v veliko nevarnost. Želje po tako zadovoljivi ureditvi države, kakor je bila izražena v sporazumu združene opozicije od 8. oktobra 193% leta, smo ob vsaki priliki javno pozdravljali, dasi smo socialisti že od ustanovitve stranke, t. j. od leta 1921. dalje bili za edinstveno' državo, z enim zakonodajnim telesom in z eno1 parlamentarno vlado, ter da naj se država organizira na osnovi popolne občinske okrajne in oblastne samouprave. Ta naš preokret je temeljil na izkustvih dosedanje brezuspešne politike za dosego medsebojnega sporazuma in enakopravnosti v državi, katero so vodili — menjaje se — zastopniki vseh važnejših meščanskih strank v državi, neizvzemši HSS in drugih. Vedno smo povdarjali, da ni nihče bolj interesiran na končni in za vse zadovoljivi notranji ureditvi države, kakor delavski razred, ker je ta od notranjih sporov, kriz in gojitve vsestranskega šovinizma največ trpel v gospodarskem, socialnem in političnem oziru, zlasti pa vsled okmjenja političnih svoboščin, vsled česar je bil oviran v obrambi svojih pravic in napredka. Vsak pojav in nastop združene opozicije smo z idealizmom spremljali in pozdravljali. Vsaka njena manifestacija po enakopravnosti, svobodi in demokracije je bila tudi naša manifestacija; vsako izjavo v korist demokratične ureditve države, ki je prišla od strani prvakov Z. O., zlasti od predsednika g. dr. Mačka, smo podčrtali in razširili med svoje pristaše. Pri volitvah za Narodno skupščino v decembru 1938 smo brez obotavljanja postavili svoje kandidate na listo, katere nosilec je bil g. dr. Maček. Šli smo še dalje in smo se skušali ob priliki sklenitve novega sporazuma z dne 26. avgusta 1939 med Dmgišo Cvetkovičem in dr. Mačkom, s katerim se je porušil sporazum Združene opozicije od 8. oktobra 1938 vživeti v položaj, *eri ie nastal po volitvah, opravičevali smo postopek g. dr. Mačka kot manjše zlo, smatrali smo, da je tudi ta sporazum korak naprej h končnemu sporazumu, zlasti ko smo čitali in slišali od g. dr. Mačka, da jamči, da bo ta njegova politika omogočila demokracijo in politično svoboščino za vse državljane. Da z nadaljnjo politiko sedanjega režima ne moremo povsem soglašati, je razumljivo, ker ta v marsičem nasprotuje prejšnjim obljubam, zlasti, kar se tiče glavnih osnovnih vprašanj in onih, ki se tičejo tudi delavstva. \ - * • iVl '.‘V tir ' tRavno tako je morala »De- zl N aveim ki v L N orveš k em ojm z nemci na Glavni bojišči pred Trondhjemom in severno od Osla Po poročilih Reuterja in Havasa se izkrcavanje zavezniških čet in vojnega materijala na norveški obali nadaljuje. Namen nemških vojnih operacij je bil, streti sleherni odpor norveške armade, predno bi bili sploh prišli zavezniki na norveško kopno. Norvežani pa so se, •ir < j \ vendar- le postavili v bran to » U -V '■ Med tem so se izkrcali zavezniki na I več mestih norveške obale in prišli takoj v stike z norveško armado. Pregled vojnega položaja nudi sedaj sledečo sliko: BojIHe pred Narvikom V narviškem fjordu so se izkrcale angleške čete najprvo. Angleške vojne ladje so očistile pristanišče od nemških vojnih in prevoznih ladij, dočim je suho-zemna armada pričela z operacijami zelo previdno. Nemška armada, menda okrog 3000 mož, je v Narviku in okolici odrezana od sleherne zveze in je mogoče samo dvoje: ali da se vda, ali pa u- makne na švedska tla. t M • .......... Ji • \ 11 * n r ‘» > Po novejših poročilih so se šele zadnje dni razvneli boji za posest mesta Narvika, v katerem je bilo okrog 1000 nemških vojakov, dočim jih je ostalih 2000 razmeščenih ob železniški progi proti švedski meji in 40 km od Narvika, v planinah. Na|va2nejie fe bojiSie pri Trondhjemu Zavezniki so izkrcali svoje čete na jugu od Trondhjema, v Romsdal fjordu, pri mestu Andalsnes in na severu od Trondhjema v Folden fjordu pri mestu Namsos, Iz Andalsnesa so prodrle zavezniške čete po železniški progi v do- lini Romsdal do Dombosa in od tu proti jugovzhodu, ob železniški progi skozi Gudbransdal proti Lillehamru. Drugi del pa je krenil iz Dombasa po železniški progi proti Trondhjemu. Nemci so poskušali spustiti pri. Dombasu večje število vojakov s padali, da bi razdrli žel. progo, vendar vojaki niso uspeli, ker so bili zajeti in deloma potolčeni. Pri kraju Storen, 40 km jugovzhodno od Trondhjema, do kamor vodi železnica iz Dombasa, so v teku boji med Nemci, Norvežani in zavezniki, ki prodirajo od juga proti Trondhjemu. Iz Namsosa, severno od Trondhjema, pa prodirajo zavezniške in norveške čete ob železniški progi skozi Steinkjer proti jugu in so dospele do Stiklestadta, kjer so v teku večji boji. Nemci skušajo motiti izkrcavanje zavezniških čet in njihovo kretanje s pomočjo bombardiranja iz zraka. Njihova letala neprestano napadajo na Andalsnes in Namisos, potem pa tudi posegajo v boje, ki se razvijajo za posest poprej omenjenih krajev. Nemci trdijo, da prizadevajo zaveznikom težke izgube, zlasti njihovemu brodovju. Zavezniki pa zanikajo, da bi imeli kakšne pomembne izgube. Hudi boji se razvl|a|o nad Oslom Nemci so nad Oslom prišli do črte Lillenhamer—Hamar—Elverum. Zasedli so tudi okolico teh krajev do sev. ležečih gorskih pobočij. Tu so sedaj trčili ob Norvežane in zaveznike. Z zavezniško armado so najbrže v stiku šele pri Lil-lenhamru, do kamor so zavezniki prodrli ob železnici iz Andalsnesa, skozi Dombas in Gudbransdal. Ako bodo zavezniki pri kraju Storen, južnovzhodno od Trondhjema uspeli, petem bodo imeli tudi prost pot za napredovanje po železnici po dolini reke Glomme proti Elverumu. Ti boji bodo odločili o nadaljnjem prodiranju Nemcev severno od Osla, ali pa o njihovem umiku. Pri Bergenu Ni posebnih bojev. Nemci dovažajo vojake in vojni materijal v te kraje s pomočjo letal. Njihova poročila trdijo, da so v okolici Bergena razorožili celo norveško divizijo. Zavezniki napadalo nemška letallSfa Zavezniška letala in vojne ladje so neprestano v akciji proti nemškim leia-liščem na norveški obali, zlasti pri Sta-vangerju. Dva velika napada so izvršili •Angleži na dansko letališče Aalborg. V zadnjih poročilih javljajo Angleži, da je bilo v treh dneh preteklega tedna uničenih 100 nemških letal. Izgube na morju Iz Londona javljajo, da so bile v preteklem tednu do 20. aprila potopljene samo 3 angleške trgovske ladje. Angleška trgovska mornarica je zgubila doslej 672.778 ton ladij, nemška pa 450.000 ton, od tega so 114.000 ton ladij Angleži stavili v svojo službo. V skupinskih prevozih je plulo doslej 17.746 zavezniških ladij, od teh je bilo torpediranih samo 29; od 2830 nevtralnih ladij, ki so plule v spremstvu vojnih ladij, so bile torpedirane 3. Nemtiia in Balkan Uvoz petroleja iz Romunije v Nemčijo Po objavah londonskih listov je znašal izvoz petroleja iz Romunije v Anglijo v prvih šestih mesecih vojne 634 tisoč ton, t. j. 7 odstotkov več kot v istem razdobju sicer, dočim je dobila (Nemčija s Slovaško samo 383 tisoč ton ali 22 odstotkov manj kot sicer. »Berliner Borsenzeitung« pa piše: »Ako bi vzhodne evropske države aktivno ali pasivno sodelovale v proti-nemški blokadi, bi se našla Nemčija prisiljeno, nastopiti z največjo naglico proti dotični državi, kot da bi bila do-tična država v vojni z njo. Toda Nemčija si ne želi vojnte na Balkanu, ker to ni potrebno in tudi ni v njenem interesu.« Nov nemlko-romunskl trgovinski dogovor Med Romunijo in Nemčijo pa je bil sklenjen dne 22, aprila tudi nov trgovinski sporazum. Nemčija ni uspela pridobiti Romunijo, da bi ji prodajala večje količine petroleja kot doslej in prav tako se ji ni posrečilo, da bi bila romunska vlada priznala nemški marki večjo vrednost v primeri s tečajem romunskega leja. Donava — nevarnost za Jugozapad Iz Bukarešte poročajo, da sta v ustju Donave zadela en italijanski in en grški parnik in se potopila, vsled česar je nastala ovira v prometu. Oblasti so uvedle preiskavo, ker so domnevale sabotažo. Ugotovile pa so, da je do trčenja prišlo, ker italijanski parnik ni vpošteval predpisov rečne plovbe. Šele pretekli teden je bilo rešeno vprašanje rečne policije na Donavi, ker je Nemčija trdila, da se pripravlja sabotaža. Zato so taki dogodki več kot neprijetni, da ne rečemo — nevarni. Ste poravnali naroinlno! lavska Politika« registrirati, da je nerazumljivo. da novi režim noče dati možnosti, da bi delavske ustanove, kakor so: Del. zbornice, Osred, urad in Okrožni uradi za zavarovanje delavcev, Borze dela prišle v roke onim, ki bi pri svobodnih volitvah dobili zaupanje od strani članstva. Kajti prepričani smo, da ako že obstojajo ovire za razpis volitev v Narodno skupščino, ni prav nobenih ne notranjih, ne zunanjih političnih ovir za razpis volitev v delavske ustanove in Še manj pa razumemo, da bi bile kake ovire za uvedbo polne svobode in enakopravnosti za delavsko strokovno gibanje v državi in prenehanje umetnega podržavanja gotovih strankinih strokovnih organizacij, ^ i 1 ’■ > Ker je »Delavska Politika« vse te nedemokratične pojave, ki so v ostrem nasprotju s prejšnjimi izjavami g. dr. Mačka in drugih zabeležila in jih odklonila, se od gotove strani, zlasti od strani slovenskega dela JRZ in njenega organa »Slovenca« skuša prikazati nas socialiste kot nasprotnike Hrvatov in njihovih teženj. To gotovo ni res. Če je kdo proti Hrvatom in njihovim opravičenim zahtevam, je tega iskati na nasprotni strani. Tam naj se prelista vse i njihovo časopisje od 1. 1935. dalje, zlasti pa izza časa volitev v Narodno skup- ščino 1. 1938., pa se bo vsak prepričal, kaj je res. Mi smo bili in ostanemo dosledni zagovorniki zadovoljive ureditve države, ali ostanemo obenem tudi dosledni zagovorniki prave demokracije in političnih svoboščin in obenem nasprotniki vseh, ki uresničenje teh postulatov zavlačujejo, ali celo sabotirajo iz čisto strankarskih ali lokalnih interesov. — Zato nismo in ne bomo nikdar proti Hrvatom in njihovim pravicam, smo pa in ostanemo proti vsem, ki zavlačujejo demokratske svoboščine in. ki onemo-gočujejo delavstvu svobodni razvoji njegovega gibanja, pa naj si bodo ti nasprotniki med Hrvati, Srbi ali Slovenci. Zavezniki hočejo vedeti kaj namerava Italija Opozorilo italijanski vladi, da Anglija in Francija ne bosta trpeli nobene enostranske spremembe sedanjega stanja na Sredozemskem morju. Pretekli teden je bil v znamenju velike politične napetosti, ki je zavladala med Italijo na eni in Francijo ter Anglijo na drugi strani. Iz pisanja italijanskih listov in izjav vidnejših predstavnikov italijanskega režima je bilo razvidno, da se priprav^ Ija Italija na važne odločitve in mogoče tudi na odkrit nastop na strani Nemčije. Kako prekaren je položaj, nam najbolj razodeva nota, ki sta jo priobčili italijanski vladi Anglija in Francija, v kateri povdarjata, da ne bosta trpeli nobene enostransko započete spremembe sedanjega stanja v Sredozemskem morju. Zaveznici ista pripravljeni raz-govarjati z Italijo o njenih željah in predlogih, toda v Londonu povdarjajo v naprej, da kakšnih takih italijanskih zahtev, kot so se že čule pred začetkom vojne, ne bi mogli odobriti. Odgovora iz Rima še ni. Dokler ga ne bo in dokler se ne pojasni točno, kaj Italija namerava, smatrajo v Londonu in Parizu, da je potrebna »skrajna čuječnost«. Predno je bila izročena zavezniška nota v Rimu, so italijanski listi namigovali, da bi utegnil Mussolinijev govor ob priliki obletnice ustanovitve Rima prinesti odločitev v zadržanju Italije napram Parizu in Londonu. Ko pa je Mussolini dne 22. aprila govoril, je dejal samo, da predstavljata delo in orožje parolo današnjega človeka za vso Italijo. Ta izjava torej ni prinesla ne odločitve, niti pojasnila. Ali je imela v tem pogledu zavezniška nota kakšen vpliv, ni mogoče reči. Podčrtava pa se, da je * '' ■" m L i •. : . V' odšel nemški poslanik M;ackensen iz Rima na poročanje v Berlin. ’1 ' - ' iV; k V. -■ >’ Odločnost Anglije in Francije se mogoče zrcali v teh le par primerih: Znani francoski časnikar Sauervvein, skozi čigar usta večkrat govori francosko zunanje ministrstvo, kakor govori italijansko zunanje ministrstvo skozi usta časnikarja Gayde, je napisal v »Newyork Times« članek, v katerem pravi, »da bi vstop Italije v vojno, čeprav je nezaželjien, ne mogel preprečiti zavezniške zmage«. Tako pišejo tudi angleški listi. Francoska vlada je prepovedala Italijanom v Tunisu proslavo obletnice ustanovitve Rima. Nadalje je na Sredozemskem morju prišlo že do par demonstracij zavezniškega brodovja, tako n. pr. te dni pred grškim otokom Krfom, kjer se je zavezniško brodovje po/javilo preje, predno so priplule tja italijanske vojne ladje. Italijanski tisk pravi, da je Italija postala nemirna, ker se ji zdi, da so zavezniki odločeni pridobiti nevtralne države na Balkanu, ki tvorijo predozemlje italijanskega imperija, na svojo stran. Po teh izjavah sodeč, je Italija pod-vzela gotove mere, ki’ pa niso ostale prikrite Angliji in Franciji. Tako torej nota Anglije in Francije nima v mislih samo morebitnih sprememb na Sredozemskem morju, ampak tudi na Balkanu, ki obdaja Sredozemsko moqe s severa. Spričo vsega tega je jasno, ako se tudi mi, kot nevtralci zanimamo za vse, kar se dogaja okoli nas. dama in m sveto* stili, da bi nam kdo uropal. Mislim, da sem bil v svojih izjavah dovolj jasen.« Odlotna izjava ministrskega predsednika o naši pripravljenost! Dne 23. aprila je bila objavljena izjava ministrskega predsednika Cvetkoviča predstavniku nekega francoskega lista o našem zadržanju v sedanjem vojnem spopadu; Cvetkovič je dejal: »Mi smo nevtralni. Hočemo tudi ohraniti svojo popolno nevtralnost. Iz-javili smo že, da ne zahtevamo od nobenega našega soseda nič. Hkratu pa smo tudi javno povedali, da ne bomu nikomur nič svojega dali. To smo povedali tako, da ne more biti več nobenega dvoma. Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene, da se z orožjem branimo, kakor smo delali včasih. Kar smo ustvarili tedaj, ne bomo nikdar pu- BlvSI policijski minister interniran Oblasti so internirale bivšega policijskega ministra v vladi dr. Stojadinoviča in nekdanjega upravnika policije v Beogradu Milana Ačimoviča. Internirali so ga v Bosanski Rači. ,.Delavska Politiko" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! Prvomajska štsvilka našega -lista bo izšla v ponedeljek, dne 29. t. m., na kar opozarjamo vse naše inserente in zbiratelje oglasov in jih prosimo, da nam pravočasno pošljejo tozadevna naročila Pozor pred vohuni in agitatorji! Vojaški poveljnik mesta Beograda je opozoril javnost, da naj sodeluje pri razkrinkanju vohunov in tu'ih agitatorjev, ki so se pojavili v naši državi, hoteč izvedeti vojaške tajnosti in s svojo propagando povzročati zmedo med narodom. Predvsem je treba biti oprezen v občevanju s tujci. Vsakdo naj se zaveda, da so tudi najbolj ne-i dolžne informacije, ki bi jih dal kakšnemu tujcu, lahko izredne važnosti. Vsakdo se naproša, da svoja opazovanja sporoči osebno pri poveljstvu mesta Beograda, v Ljubljani pa Dravski diviziji. Vohunstvo. V zadhjem času se je vnela povsod prava protivohunska furija. Opravičeno. V vsaki vojni je vohunstvo pomoček v zalezovanju nasprotnika. To je namen tistih, ki vohune najemajo, namen vohunov pa je lahko »žrtvovanje za domovino«, še večkrat pa bo-! gati zaslužek. Vohunstvo je v službi te ali one vojne stranke. Tako je bilo večinoma. Danes, v »moderni dobi«, je stvar nekoliko drugačna. Vohunstvo je razpredeno pri -Sv. Križu nad Jesenicami 13 članov in 6 žen, 50 otrok pa je bilo poslanih na morje. Zobozdravljenje je bilo dovoljeno 173 članom. — Upokojencev je bilo 721, vdov 336, sirot 218. — Dohodki pokojninskega zavarovanja soi znašali 3,-4 milijonov dinarjev, izdatki 4.85 milijonov dinarjev in primanjkljaj I,20 milijonov dinarjev — Te številke povedo, da je treba sanirati Bratovsko skladnico z državnim denarjem. To so v svoji agitaciji pri volitvah v Bratovsko skladnico zagotavljali tudi beli in ZZD, ko ipa smo dne 20. t. m. poslušali na znanem shodu, smo zaman čakali, da bi bili dobili kakšno tako zagotovilo. HRASTNIK Delovanje socialistične stranke obnovljeno. ' Prošlo nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil v Hrastniku v prostorih »Konzumnega društva« sestanek socialističnih zaupnikov, ki je bil zelo dobro obiskan. Odzvali so se, lahko rečemo, vsi stari poborniki stranke, manjkalo pa tudi ni mlajših sodrugov, kar je dokaz, da socialistična misel v Hrastniku živi. s poživitvijo stranke pa se bo še bolj razplamtela. Sestanek je otvoril in vodili s. Malovrh, oblastno upravo pa je zastopal s. Čebular iz Ljubljane, ki je v jedrnlatem govoru poudaril pomen stranke za delavstvo, čemur je sledilo živahno odobravanje. Govorili sta še ss. Tanšek in Beutl, nakar je sledila izvolitev odbora. Na predlog s. Beutla so bili izvoljeni sledeči so-drugi: predsednik Malovrh Karel, tajnik Kos-mos Joče. blagajnik Urlep Gvidon, odborniki: Beutl Fr., Oberčkal, Podpečan ml. in drugi. Takoj se je prijavilo tudi mnogo sodrugov za vstop v stranko. S pozivom na složno delo, za prospeh obnovljene socialistične stranke, ki naj bo vodnica vsemu delovnemu ljudstvu, je s. Malovrh zaključil lepo uspeli sestanek. — Družnost! Tiskovni sklad. Na sestanku socialističnih zaupnikov v Hrastniku, dne 21. t. m. je nabral za tiskovni sklad »Delavske Politike«-s. Oberčkal iz kemične tovarne din 104.50. ZREČE Železarna končno obsojena radi nadur. — Poročali smo že, da sta morala dva odpuščena kovača tožiti »Štajersko železoindustrijo« radi plačila nadur, ki sta jih več let opravljala v tovarni, ne da bi bite dobila za to plači* lo s 50 odst. poviškom. Okrajno sodišče v Konjicah je že pred meseci po zaslišanju delavcev in tovarniških uradnikov obsodilo pod- jetje, da mora plačati kovačema skupno okrog II.000 din za te nadure. Toda tovarna je vložila proti sodbama prizive na okrožno sodi- , šče, ker baje sodišče ni zaslišalo kot priče ing. Brernca, ki je skupno, z inozemcem g. Machom iz Nemčije solastnik tovarne. Toda okrožno sodišče v Celju je prizive zavrnilo kot popolnoma neutemlejene in potrdilo sodbe. Toda »Štajerski! železoindustrijski družbi« to še vedno ni bilo dovolj, ampak je vložila proti obema prizivnima sodbama še revizije na Vrhovno sodišče. Medtem sta delavca za svoje nadure tovarno v zavarovanje svojih zahtevkov že zarubila in so tako rasli stroški od stopnje do stopnje, dokler iii končno prišla sodba Vrhovnega sodišča, ki je sedaj obe reviziji zavrnila in je s tem končnove-Ijavno odločeno, da bo morala »Štajerska že-lezoindustrijska družba1« v Zrečah delavcema plačati odslužene nadure. Pravda pa je trajala skoro eno leto. SV. KRIŽ PRI ROGAŠKI SLATINI Rudarji priporočamo tistemu kmečkemu hlapcu, ki je ob priliki volitev delegatov v Bratovsko skladnico v Velenju agitiral pri tukajšnjih rudarjih za neko strokovno organizacijo, da naj v bodoče tako delo opusti, ker si bodo rudarji že sami izbrali izmed sebe delegate, ker bolje vedo, koga naj poverijo s temi posli, kot pa kmečki hlapec. . 4 Kmetu pa. pri katerem.je hlapec v službi, svetujemo, da naj hlapca ne pošilja na agitacijo med delovnim časom in se ne izpostavlja proti rudarjem, od katerih je imel samo dobiček, ko jih je imel na hrani, da je lahko dobro vnovčil svoj fižol in zelje. MARIBOR Malska akademija 4et«vskš?i kulturnih društev se bo vršila v soboto, dne 4. maja t« 1. s pričetkom ob pol 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«) na Aleksandrovi cesti. Vstopnice v predprodaji se dobijo v upravi našega lista in v tajništvu KMO ter pri društvenih odbornikih in zaupnikih. Opozarjamo na to važno prireditev vse delavce in delavke in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice. <, i Zanimive volitve v tovarni J. Hutter in drug. Te dni se vršijo v tovarni J. Hutter in drug volitve, s katerimi se bo' odločila nadaljnja usoda »Pokojninskega fonda delavcev« te tvrdke. Kakor smo že poročali, je te volitve zahtevala tvrdka radi spora, ki je nastal okrog vprašanja posojila, ki naj bi ga dobila mariborska mestna občina iz sredstev te ustanove. Vsi trezno misleči delavci so proti razpustu oziroma likvidaciji te ustanove, ker se zavedajo, kako velike važnosti je pokojninski fond za delavce, iz katerega bi člana lahko dobivali v slučaju onemoglosti in starosti podpore odnosno pokojnine, saj bodo rente, ki jim jih nudi zavarovanje za starost in onemoglost pri OUZD, zelo nizke. Peščica ljudi pa se je seveda zelo zavzemala za likvidacijo tega fonda J* Ti»»- ‘ '»T1 vendar pa vprašanje likvidacije te ustanove ni tako enostavno, kakor si to nekateri pred-stavjajo. Tudi v slučaju, če bi se tem elementom posrečilo dobiti potrebno večino nezavednih delavcev, ki bi se pri volitvah izrekli za likvidacijo, se bedo trezni delavci lahko tej neumnosti uprli in obvarovali vse prizadeto delavstvo pred občutno škodo. Kobanski teden je zelo lepo uspel in gre požrtvovalnim kobanskim kulturnim delavcem in Ciril-Metodovi družbi, ki jih je vzela pod svoje okrilje, res vse priznanje. Poleg drugega se je vršil v sredo zvečer v veliki »Sokolski dvorani« koncert pevskega društva »Kobanci« iz •Kamnice pod vodstvom svojega učitelja g. Laha, ki je pravi dobro odpel svoj program, za njim pa je kmečki trio (trornbeta, klarinet in harmonika)', iz Selnice ob Dravi s sodelovanjem domačina g. Robnika, ki je v pristni kobanski govorici ponazarjal kmečke šege s Kozjaka, poskrbel za domorodno zabavo. V soboto zvečer so dobro uvežbani diletanti iz Selnice vprizorili v dvorani »Zadružne banke« igro »Revček Andrejček«, ki so jo igrali v ko-banščini in s kobanskimi rekviziti. V nedeljo dopoldne se je pa v mali dvorani »Sokolskega doma«, kjer je bila Šušmeljeva razstava, zbralo veliko število zastopnikov javnosti in kulture ter ostalega občinstva: nastopil je mladinski pevski zbor iz Selnice ob Dravi, ki je pod vodstvom učitelja g. Lorbeka odpel prav čeden program: narodnih pesmi. Zbor ima odličen glasovni materija!, je dobro ubran in discipliniran. Vsega priznanja so vredni učitelji, ki še poleg svojih težkih službenih dolžnosti vršijo s tolikšno požrtvovalnostjo važno kulturno delo, zlasti na tako eksponirani točki, kakor je naša severna meja. Po tem koncertu je g. ak. slikar Golob tolmačil razstavljena slikarska dela, našo narodno umetnost in tuje vplive v nji. Slikar Lojze Šušmelj je s svojo razstavo, res lepih umetnin, dosegel izreden moralni uspeli; želimo mu tudi gmotnega uspeha. Za zaključek je nastopil še enkrat g. Robnik, ogrnjen s pristno kobansko »kabani-co« in s širokim lipovim klobukom na glavi in je povedal več prav šegavih kobanskih, da so se poslušalci do solz nasmejalt. — Zamisel te prireditve je bila prav posrečena in upamo, da bo ostala trajna. 2e prva prireditev je ustvarila prisrčno vez med mestom in deželo, ki se naj goji in poglobi, kar je zlasti tu na meji danes zelo potrebno. Rezervna častnika, sanitetni poročnik tir. Josip Ivanšek iz Maribora in artilieriiski podporočnik Franki Ferdinand iz Studencev pri Mariboru sta razrešena svojega vojaškega čina. Obsodba gostilničarke radi vznemirljivih vesti. Mestna .nolicija je obsodila gostilničarko Plauc Milko in njeno hčerko Plauc. Trudo na Koroški cesti št. 3 radi širjenja vznemirljivih vesti vsako na din l(M>0 kazni, odnosno v slučaju neizterljivosti na odgovarjajoči zapor. Proti obsodbi sta obe vložili pritožbo na bansko upravo, ki pa je obsodbo potrdila. Ovadbo sta vložila dva rumunska zdravnika, ki sta prenočevala v hotelu ge, Plauc, kjer tudi sicer prenočujejo večkrat tujci in tudi drugi mariborski inozemci se shajajo v tej gostilni. Cena kvasu je določena v Mariboru brez dostave na din 33.25, z dostavo na doim pa na din 34.25. V krajih izven mesta, kjer se ne pobira uvoznina, pa se sme kvas prodajati po din 33, odnosno po din 34 za kg. 569.738 din je v mesecu marcu dosegel pro-tituberkulozni sklad. Smrtna kosa. V ponedeljek, dne 22. t. m. je preminula 79 letna Dobič Marija, mati sodru-ga Dobiča Martina. Pogreb se je vršil v sredo, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališču v Radvanju. Težko prizadetim svojcem izrekamo tem potom naše iskreno sožalje. Umrl je dne 21. aprila na kliniki v Gradcu po krajšem bolehanju lastnik kavarne »Central« g. Josip Mastnak, v starosti 58 let. Pokojnik je bil dne 24. aprila vpepeljeu \v graškem krematoriju. Vpepeljeua je bila dne 16 aprila v graškem krematoriju umrla članica »Ognja« Roiza Per-meter. To je sedaj že 28. vpepeljitev »Ognja«. Siiod. Na Koroški cesti so imeli gospod »Smo naredili« pretekli teden zelo uspel shod, ki se je razlegal v pozno noč. Saj se je tudi lahko, ker se je vršil v pristno njegovi »na-I rooni« gostilni. I Pro-lavo 100 letnici rojstva velikega ruskega skladatelja Čajkovskega priredi šola »Glasbene matice« v petek, dne 26. t. m. ob 20. uri v »Narodnem domu«. O premogu in organski kemiji predava pod okriljem »Ljudske univerze« v petek„ dne 26. t. m. dr. Marij Rebek, univ. profesor iz Ljubljane. Izredno zanimivo in poučno predavanje pojasnjujejo eksperiment! in skioptične sliVe. Staro mestno pokopališče Mestni svet mariborski je na podlagi § 3 točka d zakona z dne 30. aprila 1870 drž. za-’ konik štev. 6H z odločbo z dne 6. februarja 11914 št. 2149-1914 odredil zatvoritev starega 'pokopališča v katastralni občini Koroška vrata j (Strossmajerje\ a ulica), last stolne in mestne | župnijske cerkve v Mariboru in sicer z dnem 131. marca 1914 (kateri termin je mestni svet na prošnjo stokie mestne župnije z dne 28. marca 1914 z odlokom z dne 30. marca 1914 št. 9689 podaljšal do 30. aprila 1914 s pripombo, da se družinski grobovi še smejo uporabljati skozi pet let, grobnice pa skozi dobo 10 let; končna odstranitev vseh spomenikov, križev, ograj itd. pa se mora izvršiti po 40 letih. Glasom iste odločbe si je mestni svet pridržal pravico, da končno opustitev tega pokopališča odredi lahko’ tudi v prejšnjem terminu. V seji dne 6. decembra 1928 se je mestni svet mariborski poslužil gornje pravice in skrajšal rok za odstranitev spomenikov itd. do 1. januarja 1940. Vse navedene odločbe so postale pravo-močne. Prošnjo Julija Pfrimerja in tov. z dne 26. februarja 1939, da se rok za končno opustitev pokopališča podaljša do 1. januarja 1954 ali pa vsaj za nadaljnjih 10 let, je mestni svet mariborski v svoji seji dne 24. marca 1939 zavrnil. Pritožbo Julija Pfrimerja in tov. proti gornjemu sklepu je Kr. banska uprava dravske banovine z odločbo z dne 21. septembra 1939 II št. 16556-3 zavrnila. Povodom obravnavanja prošnje Julija Pfrimerja in tov. za podaljšanje roka za ekshu-macije je mestni svet mariborski v svoji seji dne 29. decembra 1939 sklenil, da se zatvoritev ' pokopališča izvrši 1. januarja 1940, pač pa, da se bo na prošnjo posameznikov in, sporazumno z mestno župnijo kot lastnico zemljišča — v slučajih, ki so vredni posebnega ozira, o takih prošnjah posebej dovoljevala ekshumacija in prenos trupel, toda ne preko 1. maia 1940. Prebivalstvo se vsled tega ponovno opozarja. da je bilo staro meštnio pokopališča z dnem 1. januarjem 1940 končnoveljavno za-tvorjeno in da 1. maja 1940 poteče zadnji rok, do katerega mestno poglavarstvo še dovoljuje ekshumacije. S I. majem 1940 prenehajo torej popolnoma vse pravice meščanov na starem pokopališču. Z navedenim dnem preneha torej tudi pravica do event. nadaljnjega vzdrževanja, obiskovanja grobov itd. Nasprotno se morajo v smislu pravomočne odločbe mestnega sveta mariborskega z dne 6. februarja 1914 št. 2149-14 oziroma ■/ dne 21. decembra 1 prejeli nabiralci po pisanju »Gorenjca« od ministra za telesno vzgojo din 20.000 Sedaj bi pa radi obdarovanci zvedeli od pristojnih činite-ljev zakaj so pravzaprav prejeli male zneske v obliki vinkuliranih knjižic ... CRNA PRI PREVALJAH Redni letni občni zbor DKD »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 2. uri popoldan v dvorttni gostilne Knez v Crni. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjevi volitve ter predlogi. Sodrugi in sodružice, udeležba je dolžnost! Vsak sodrug in sodružica naj pripelje s seboj tudi somišljenike, da so pomnoži družina naše kulturnie organizacije. Zavedajmo se vsi, da je le v izobrazbi moč in naša rešitev! — Odbor. Člansko zborovanje »Konzumnega društva za Mežiško dolino«, ki se je minulo nedeljo dopoldne vršilo m gostilni Knez-Krulec ni bilo tako obiskano, kakor bi to zahteval zlasti sedanji težki čas, koi draginja z dneva v dan narašča. Zborovanju je predsedoval predsednik krajevnega odbora s. z. Ipavec, o poslovanju zadruge in letnem zaključku pa je obširno poročal z. Topolovec; ki je temeljito razložil vse težave, kakor tudi uspehe, ki jih kljub izrednim prilikam zaznamuje gibanje zadrugarjev v Mežiški dolini. Zadruga se bori s pomanjkanjem razpoložljivega obratnega kapitala, drugače pa je zdrava in skuša kljub težkočam zadovoljiti svoje člane, kolikor ie to največ mogoče. Po volitvah novega krajevnega odbora so bili izvoljeni delegati za občni zbor zadruge, ki se bo vršil v četrtek, dne 2. maja t. 1. v Prevaljah Na sestanku je kratko poročal tudi z. Jelen iz Maribora o pomenu zadružnega gibanja. Popoldne istega dne se je vršilo enako člansko zborovanje tudi na rudniku Sv. Helena. ZAGORJE OB SAVI Sestanek socialističnih zaupnikov. V petek, dne 26. t. m. se bo vršil s pričetkom ob 4. uri sestanek socialističnih zaupnikov, na katerem bo poročal s. Eržen iz Maribora. STUDENCI PRI MARIBORU Draginja in delavska zaščita. V soboto, dne 27. t. m. s pričetkom ob pol 8. uri zv*čer se bo vršil v gostilni pri »Beli zastavi« a a Pekrski cesti sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Draginja in socialna zaščita; 2. obramba delavcev v gospodarski krizi. Ne sestanku bodo poročali ss. dr. Reisman, Eržen Viktor in Jelen Aidtolf. Vabimo vse naše sodružice in »odrufle, da se tega sestanka v čim večjem števuu uda-žijo. Javne občinske volitve na Hrvatskem — 16. maja Spekulacija z žitom S pomočjo navideznih kupčij na žitni borzi. Na Hrvatskem so po nastopu novega režima, dne 26. avgusta l. I. odstopili domala vsi občinski odbori, ker se je pričakovalo, da se bodo takoj izvršile nove občinske volitve. Banska uprava je morala imenovati nove začasne u-prave, toda pri teh imenovanjih je prihajalo redno do sporov. Kot primer naj navedemo slučaj v dalmatinski cbčini Kistanj, kjer so bili v dveh urah izmenjani štirje župani, — Najprvo je bil razrešen Lazar Krneta, ki je predal posle v navzočnosti sre-skega načelnika iz Benkovca, vpokoje-nemu šolskemu nadzorniku Iliji Kutlaču. Komaj pa je Kutlač prevzel posle, ko je eno uro na to prispela brzojavka, da je postal župan Drago Krne. Krne še ni dobro prevzel posle od Kutlača, ko je prišla nova brzojavka od banske u-prave, s katero se Drago Krne zopet razreši in Kutlač imenuje. Gotovo je bilo še več podobnih primerov in tako na Hrvatskem res ni preostalo drugega, kot izvesti volitve, ako ni HSS hotela tvegati celo vrsto prav resnih sporov med krajevnimi prvaki za županska mesta. To pa seveda nikakor ne opravičuje odločitev HSS, da se na Hrvatskem izvedejo občinske volitve z javnim glasovanjem. Listi HSS se zaman trudijo dopovedati javnosti, da bodo te občinske volitve, četudi javne, pa vendar svobodne, ker ne bo za nobenim volilcem stal žandar ali policaj, kot je to bilo pri prejšnjih volitvah. To je lahko vse res, toda pritisk na volilce ne vršita samo žandar in policaj, ampak vsak gospodar na svojega hlapca, vsak obrtnik in tovarnar na svojega delavca, vsak trgovec na svojega nameščenca, vsak upnik na svojega dolžnika itd. Javne volitve v samouprave so nemoralne in je zato le obžalovati, da je HSS, ki se je proti javnim volitvam najbolj ogor- j čeno borila, sklenila izvesti prve volitve j odkar je prišla na oblast, z javnim gla- j sovanjem. Kdor je res pravi demokrat, ne more ; preko tega in ne bo takega postopanja j nikdar pozabil. Javnost si ne more tolmačiti naglega naraščanja cen na blagovnih oz. žitnih borzah, zlasti v Novem Sadu. Stvar pa je čisto enostavna. Na žitnih borzah sklepajo špekulanti med seboj navidezne kupčije in pokupijo vse blago, tako da ga resničen kupec mora iskati ter seveda ponuditi mnogo višjo ceno, ako ga hoče dobiti. Špekulant pa plača za vsak namišljeno kupljen vagon samo 100 din takse. Ako cena žitu ne gre kvišku, zgubi največ teh 100 din pri vagonu, ako pa se cena vsled spekulacije dvigne, je teh 100 din pri vagonu kdo ve kolikokrat zaslužil. Oblasti bi morale izdati ukrepe, ki se jih poslužujejo države zelo često tudi na denarnih borzah, t. j. da borze zapro ali pa sicer onemogočijo spekulacije z lastnim posredovanjem,. Nikakor ne gre, da bi se brez vsake utemeljitve dražil' naš vsakdanji kruh, ki ga stotisočem tako zelo manjka. Koruza je zadnje dni preteklega tedna dosegla ceno din 205 za 100 kg. Ko je Prizad sklenil kupiti koruzo v Romuniji in Bolgariji, je pričela cena na borzi v Novem Sadu padati in znaša sedaj 198 din, pa bo še bolj padla. Stari radikali vztrajalo na svojem stalliiu Prihod Ace. M. Stanojeviča v Beograd po povratku v Niš je omogočil konsul-tiranje (posvetovanje) glavnega odbora. Trdijo, da je predsednik glavnega odbora potrdil popolno svojo soglasnost z drugimi člani glavnega odbora. Rezultat teh posvetovanj je potrdil prej zavzeto stališče. Radikalom se ne zdi potrebno, da bi karkoli izpreminjali na svojih pogledih na sedanjo politično situacijo. Pozivajoč se na svoj program smatrajo, da so široke samouprave absolutno zadostne. Zaraditega niso sklepali o nikakršnem formuliranju svojega stališča. Tiskovni sklad Maribor: Zupanc din 10. Kos Rud. din 20. Zagorje ob Savi: Jamnik Martin din 5. Celje: Na predavanju zbral s. Tratnik din 82.25, s. Stanovšek din 5. Vsem darovalcem iskrena hvala! Posnemajte’ Američani zapuSiafo Mad-2?rsko Budimpeštansko ameriško poslaništvo je pozvalo vse na Madžarskem bivajoče Amerikance (okoli 400), da v najkrajšem času zapuste Madžarsko. — Sličen poziv so dobili Američani tudi v nekaterih drugih balkanskih državah že pred meseci z zahtevo, da odpotujejo do konca aprila t. 1. Najnovejše vesti ZaveznKki vojni svet o možnosti spopada na Sredozemskem morju Dne 23. aprila je zasedal v Parizu vrhovni vojni svet Anglije in Francije, ki sta se ga udeležila tudi delegat poljske in norveške vlade. Na sestanku so razpravljali o vseh problemih in tudi o možnosti spopada v Sredozemskem morju. Zavezniki dobe devet velikih vojnih ladij V Franciji bodo v prihodnjih dneh dograjene štiri velike vojne ladje po 35.000 ton tonaže, v Angliji pa pet ladij. Vse te ladje bodo najmoderneje izdelane in oborožene. Iz ČeSke I MEŽICA Zaključek mezdnega gibanja rudarjev pri svinčenem rudniku V našem poročilu o zaključku mezdnega gibanja rudarjev pri svinčenem rudniku v Mežici so bile pomotoma izpuščene draginjske doklade za delavke, ki znašajo: V 1. skupini din 3.3U, v II. skupini din 4.80 in v III. skupini din 6.60. Ta dostavek je vnesti v omenjeno poročilo, priobčeno v »Delavski Politiki« z dne 23. aprila t. 1. LIBOJE Inozemci mečejo naše državljane na cesto. Med delavstvom vre. Dan na dan razpravljajo o usodi treh naših starih sodrugov, ki jim v keramični tovarni niso plačevali mezde po veljavni kolektivni pogodbi, čeprav je bilo jasno, da bi jo morali dobiti tako, kot so neštetokrat zahtevali. Vse intervencije organizacije in zaupnikov, kot tudi delavcev samih so bile brezuspešne. Zalegla ni uiti intervencija samega zastopnika sreskega načelstva, kjer so se vršila ponovna pogajanja in razpravljanja. Ko je zadeva prišla končno pred sodišče in je tvrdka le morala plačati, je posegla po ma-,s'Sevanju. Tri delavce, katerim je dolgovala vsakemu okrog din 5000 in se je pred sodiščem ugotovilo, da bi morali dobiti: ta denar že davno izplačan, je tovarna .pod krinko pomanjkanja dela vrgla na cesto. Med ljudstvom vlada splošno razburjenje, da si upa inozemski eksponent v današnjih časih na ta način na naših tleh tako preganjati jugoslovanske držav-liane, ki niso ničesar drugega storili kot to, da so v svoji revščini zahtevali oo tovarne plači'o zaslužene mezde. Dne 3. maja se vrši-io zopet pogajanja in je upati, da bo zadeva vendarle rešena v zaščito naših državljanov in se radi tega še vzdržujemo daljnjega razpravljanja o tem nezaslišanem preganjanju ter razburjanju ljudstva. Oblast bo gotovo posegla energično vmes. da v kali zaduši takšno rušenje javnega miru in reda. Spomenike odvažajo v livarne, »Der Neue Tag« poroča, da so vsled odloka obeh prima-torjev v Pragi (nemškega in češkega komisarja) odpeljali spomenik češkega pisatelja Kuderne v Motali in ga izročili za zbirko kovin kot dar za Hitlerjev rojstni dan. Ista usoda je doletela tudi znani spomenik francoskega zgodovinarja Ernesta Denisa v Pragi, ki jei napisal slavno zgodovino češkega naroda in je bil tudi sicer odličen zagovornik češkega osvobojenja med svetovno vojno. v t * I v- ' t W Vt Tudi obleka za novorojenčke samo na nakaznice. CTK javlja v praških listih opozori-tev oblasti glede ureditve uporabe tekstilnega blaga, da se sme do nadaljnjega oddajati potrebna obleka, perilo kot tudi posteljnina za novorojenčke samo na dobavne listike. jr i , Vsak dan javljajo praški listi obsodbe čeških industrijalcev, trgovcev, obrtnikov in zasebnih uradnikov, ki so obsojeni po zakonu o pobijanju draginje na visoke zneske. »Lidove Noviny« pravkar poročajo, da sta bila v Olomoucu obsojena dva češka mesarja vsak na kazen 25.000 kron, torej skupno na 50.000 kron, kar znese v dinarjih okrog 82.000 din. Stare radio-žarnice so za lastnike brez vrednosti, toda za predelavo važna surovina. Pri nakupu novih žarnic morajo vsled tega lastniki radio-aparatov oddati stare žarnice, ki jih sprejema vsaka trgovina z radio-apafati. Vsakdo, ki odda stare radio-žarnice, okrepi s tem odpornost nemSkega gospodarstva. (ČTK.) Janez iz Nepoinuka v filmu. — Kakor na ,polju književnosti' in godbe, skušajo Čehi tudi s svojimi' filmi oživeti pri narodu spomin na češko zgodovino in svetlejše dneve preteklosti. Sodeč po vesteh čeških listov so uoorabili tudi ljudsko pripovest o usodi spovednika češke kraljice Zotfije, Jana iz Nepoinuka iti generalnega vikarja praškega nadškofa Jana iz Jenštajna zai film »Prstan kralja Vaclava«. V tem filmu bodo tudi pokazali, kako je dal baje kralj Vaclav pod Karlovim mostom v Pragi potopiti Jana iz Nepoinuka v reki Vlta- vi ker ni hotel iizdati tajnosti, katere je zvedel pri spovedi kraljice Zofije. V filmu nastopa med drugimi zgodovinskimi osebami tudi vladika Vavrinec, profesor Karlove univerze v Pragi, ki je znan kot branilec češčine na tei univerzi in pisatelj za časa kralja Vaclava IV. Viničarske V službi pri grofu Carlu dss Enfisns d’ Avernas Viničar od Sv. Križa nam piše: »Tudi k nam je prišla »Delavska Politika« s iporočili o živ-jjenju viničarjev, ki simo jih z velikim zanimanjem čitali. Prosim, da sprejmete v naš delavski list tudi mojo pritožbo, ki jo imam z grofovskim posestnikom vinogradov pri Sv. Križu, Tu ima grof Carlo des Enffans d' Avernas štiri vinograde, ki smo jih obdelovali tudi štirje viničarji. Plačevali so nas z delovno mezdo, niso nam pa dali še vsega drugega kar nam pritiče po viničarskem redu, to je nagrado 100 din od orala vinograda, ne tropin, kurjave, stelje in sem zato vložil v smislu viničarskega reda tožbo na viničarsko komisijo pri občini Sv, Križ. Toda kaj se mi je zgodilo? Imeli smo razpravo pred viničarsko komisijo, pri kateri sem imel jaz kot svojega zastopnika s. Ulbla, a grofa je zastopal njegov oskrbnik, od katerega sem moral po 5 letnem delu v vinogradu slišati, da baje sploh nisem viničar po viničarski uredbi, ker smo baje obdelovali štirje vse vinograde in da zato na enega ni prišla predpisana velikost pol orala vinograda in da nisem izučen viničar, čeprav sami delal kot viničar že skozi 20 let. Prišlo je do glasovanja, pri katerem je moj zastopnik vztrajal na tem, da sem zaščiten po viničarski uredbi, ker sem obdeloval vinograd kot viničar, in to popolnoma v redu, a predsednik je glasoval z zastopnikom grofa proti in tako sem bil od komisije zavrnjen, že radi tega, češ da baje komisija za mene sploh ni pristojna, ker nisem viničar. > Proti tej odločbi sem vložil pritožbo na sre-sko načelstvo t %*.»»- v . . .i, t u * l i.,•« t Mi * 1 st a a. 5 urna razprava pred viničarsko komisijo. Pri Sv. Marjeti je imel te dni nek viničar, zastopan po s. Ulblu razpravo pred viničarsko komisijo, ki je trajala nič manje kot od 'A8. ure zjutraj do */«l. uro po obedu. Viničarja je tožil nek bogat meščan iz .Maribora na takojšnjo izpraznitev viničarije. ker baje noče delati, ampak mu je baje ukrade! deske in seno. Izkazalo pa se je, da je viničar res vzel s poda gospodarjevega hleva 3 deske, toda jih ni ukradel in porabil za sebe. temveč je z njimi obil svinjske hleve ter s tem samo .popravil gospodarjevo kočo. Glede sena pa je gospodar pravil, da so baje krave 3 krat na dan žrle seno, a s. Ulbl je odločno zavrnil gospodarja, da s tem še viničar ničesar ni zakrivil, ko pa tudi gospodar 3 krat na dan je, ali pa še večkrat. Viničar pa je dokazoval, da mu gospodar za velikonočne praznike snloh ni dal nobene krme in so krave vse tri dni o Veliki noči lačne mukale v hlevu, kar je naravnost kaznjivo trpinčenje živali. Končno se je gospodar udal in se poravnal z viničarjem, tako da bo še naprej ostat v koči iti mu obdeloval vinograd. Angleška letala so ponovno napadla dansko letališče Aalborg. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Švedska protiletalska obramba se je izkazala v zadnjih dneh, ko je od 20 nemških letal, ki so preletela njeno ozemlje, sestrelia 6. Poljski gozdovi, DNB poroča, da bo Nemčija pričela racionalno izkoriščati poljske gozdove in naučila prebivalce uporabljati tudi smolo in skorjo dreves. Fašistično reksistično gibanje v Belgiji je v popolnem razkroju, Reksistični poslanci izstopajo drug za drugim iz stranke in odlagajo mandate. Prvi maj na Slovaškem. Slovaška vlada je preklicala lanskoletno prepoved proslave 1. maja. 1. maj je postal zopet državni praznik, seveda v istem smislu1, kot v Nemčiji. Slovaška pozna samo režimske strokovne organizacije. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Evgen O’ Neili: Ana Christie O’ Neili je ameriški pisatelj, Irec po. poreklu, ki je dosegel svetoven sloves ravno s svojo »Ano Christie«, ki smo jo v popolnem Župančičevem Prevodu videli sedaj tudi na mariborskem odru. ».Ana Christie« je izrazito psihološka drama in obravnava zgodbo prostitutke, dekleta, ki je padlo po krivdi svoje okolice, ki se pa prečisti v žaru prve resnične ljubezni in odide skozi globoko trpljenje v srečnejšo bodočnost. Drama, ki je odlično' ujeta v naš čas, učinkuje v svoji neposrednostih z vsemi svojimi konflikti, krizami in katastrofami. Spretna zgradba, izrazito in premišljeno zavozlanje, dramatična rešitev konflikta, ki do konca vzdržuje napetost dejanja, pa še pristno ameriški »happy end«, vse to je v zvezi z vsebinsko težnjo pripomoglo drami do svetovnega uspeha. __ Uprizoritev na mariborskem odru je dosegla izredno močan uičinek in je nosila v celoti in v vseh potankostih >pečat polne, mestoma brutalne oderske sile. Zasnova mariborske »Ane Christie« ni bila samo realistična, ampak vseskozi nazorno in izrazito naturalistična. Igra je bila tako polna in poudarjena, da je celo etični konec zbledel pod siloi predhodnega težkega in mračnega dogajanja in ni zapustil občutka sproščenosti. Vsa intenziteta oderskega izraza je bila dosežena z vsemi odprtimi registri zunanjih sredstev tako v kretnjah kakor v glasu. Ce bi1 sodili mariborsko »Ana Christie« s stališča sodobne oderske tehnike, na katero ie v izdatni meri vplival film, ki upošteva predvsem notranjo vsebinsko moč, ki je zelo umerjena, disciplinirana, nivelizirana, stilizirana in civilizirana, bi morda lahko celo rekli. da ni sodobna, da je v njej preveč življenjske sile. A ravno ta polna sila daje slutiti, da gre rast mariborske drame premočrtno naprej in zato je tudi v tem czim močni uspeh igre lahko režiserju g. VI. Skrbinšku v posebno zadoščenje. Ga. Kraljeva je z Ano Christie podala novo podobo svoje močne vsestranske umetnosti in ustvarila pretresljiv lik. Zunanje najmočnejši, v 1. dejanju celo preveč hrupen je bil stari Christ g. P. Koviča, odersko zelo učinkovit lik, v vsakem gibu pravi stari nomorščak. Kurjač Mat g. VI. Skrbinška je bil v celotni igri najbolj kultivirano izoblikovan, dovršen v karakterni gesti im besedi. Poseben uspeh je žela ga. Za-krajškova, ki je tako odlično označila Marto, da ie ta dobrosrčna, nostarana mornarska ljubica naravnost zaživela pred nami. Tudi vse ostale manjše vloge so bile posrečeno izdelane in zajete v svojo okolico ter so po svoje doprinesle k polnemu uspehu. — S. Delavski pravni svetovalec Nepričakovano nas je zapustil po kratki In težki bolezni v ponedeljek, 22. aprila naš iskreno ljubljeni šef, gospod Josip Mastnak kavarn«. Vpepeljitev pokojnega se je vršila danes popoldne od 4. url v graškem krematoriju. Dragemu, značajnemu in nad vse dobremu šefu bomo ohranili časten spomin 1 Maribor, 24. aprila 1940. Nastavljancl kavarna „Can«ral“ Podpora ob orožnih vajah (Kranj) Vprašanje: Mož moje sestrične je vpoklican na orožne vaje. Sestrična je uslužbena v tovarni Ali ima pravico na podporo. Odgovor: Po uredbi iz lanskega leta imajo rodbine, katerih hranilci so vpoklicani v vojaško službo, pravico zahtevati podporo, če so ostale vsled tega brez rjujnih sredstev za žvljenje. Ker ima Vaša sestrična zaslužek v tovarni, ki verjetno zadostuje za njeno pre- življanje, ji podpora ne pripada. Ako pa ta zaslužek ne zadostuje za njeno preživljanje, o čemer odloča odbor za podpore, ki je pri j vsakem okrajnem sodišču, bo tako podporo 'verjetno prejela; prošnjo je vložiti pismeno ali ustmeno na zapisnik pri občini, v kateri prosilec stanuje. Ker se daje podpora praviloma od dne vložitve prošnje, 'se seveda s prošnjo ne sme čakati tako dolgo, da pride vojaški obveznik nazaj. MALI OGLASI Ifaiieit*telfl hnpa* fe|o nbjcene|3e pri nailh Inaerc ttlfaj Popravila vseh vrst koles, Šivalnih strojev kakor emajliranje in poniklanje vseh nadomestnih del za kolesa. BOGOMIR GRUBER, palača dr. Sedaja, Valvazorjeva ul. 30, smer Frankopanova ulica. FRANC REICHER, MARIBOR Triaika cesta 18, se priporoča cen], občlastr* za Izdelavo oblek za gospode tn dame po nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava« hdafa in arejule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Lladska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.