Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežice, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane SPREMNA BESEDA UREDNICE Nedolgo nazaj sem prosila teto, ce gre lahko v vrtec iskat otroka. Takoj me je zavrnila, da ne more, ker ta dan raznaša upokojencem vabila za izlet. Prav sedaj ob pisanju tega uvodnika se potepajo. Seveda ni pozabila zraven pristaviti, da gre lahko jutri v vrtec, ker tega tudi ni želela izpustiti. Tako otroke kot svoje prijatelje v društvu upokojencev Gunclje – Male Vižmarje ima neskoncno rada. Za oboje poskrbi. Za na upokojenski izlet bombone za na avtobus skrbno kupi že teden prej. Ko gre z vozickom po otroka v vrtec, s seboj vzame prigrizek in po potrebi tudi klobucek ali kapo, odvisno od vremena. Ne prepušca nakljucju, ali sem jaz za otroka dovolj dobro poskrbela. Moja teta je skrbna in zelo empaticna, moja teta je malo posebna. Pa to ni prav nic narobe, ker jo imamo tako najrajši in prav s tako živimo že njenih nekaj desetletij! Njena posebnost je tudi to, da nima problemov sodobne družbe. Njej ego ni v napoto in v zmoto, ker ga ne premore. Ne hlasta za materialnimi dobrinami, se ne ponaša z njimi naokoli. Njen dan je hitro lep, ce je le preprost in ce je v krogu ljudi, ki jo sprejemajo. Njen dan je lep, ce ji skuhaš kosilo, jo mimogrede pobereš na poti iz dela, ko gre peš proti domu ali jo pelješ na izlet pa tudi, ce lahko sedi pred televizorjem in gleda njej ljube nadaljevanke. Njen dan je najlepši, ce je obkrožena z otroki. Mogoce zato, ker so skupaj pristni in mogoce tudi zato, ker v sebi nima strahu in otroci to cutijo. O ne, tudi ona se ne da zlahka. Nepristnim nasmehom ne nasede! Kar stran jo pobriše in si tudi misli svoje. Laži in osladnosti ne mara in to tudi pokaže. S popolno ignoranco! Zakaj pišem o svoji teti v teh uvodnih besedah? Ker bi bilo prav, da v svetu brez casa za soljudi, polnem ega, želji po vec, nenehnem hitenju in primerjanju en z drugim, pomislimo sem in tja, kako enostaven je svet enostavnih ljudi. Mateja Brus, odgovorna urednica IZ VSEBINE: Cistilna akcija CS Šentvid 2022............................................................3 Pohod po Kroni Slovenije.................................................................3 V gozdu je prostora za vse.................................................................4 Cebele naše prijateljice.........................................................................5 Vse kar je vredno imeti je vredno deliti............................................5 Noc knjige 2022....................................................................................6 Kje se skriva vic?..................................................................................6 Energetski izziv Slovenije.......................................................................7 Plecnikove slide na Šentviškem............................................................8 Po sledej Jožeta Plecnika.................................................................9 Program Šentviških dnevov 2022........................................................9 Šport za zdravje..................................................................................10 Prvi rojstni dan Šole zdravja.................................................................10 Mobilni mladinski center v Šentvidu tudi poleti...............................11 Erasmus+ -izmenjava..........................................................................11 Maj in Juni -meseca spominov v mozaiku casa..................................12 Pomlad odeta v glasbo.................................................................12 Nogometni treningi, priprave... ........................................................13 Stran za najmlajše.................................................................14 Teden Anglešcine v Mednem 2022.....................................................15 Kajak kanu klub Tacen........................................................................15 Napovednik................................................................16 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V spomin na ta dan, ko je Slovenija tudi formalno postala neodvisna, praznujemo Dan državnosti. Izdajatelj: Odgovorni urednik: Mateja Brus Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever, Urša Sofranic Bogdanovic in Andreja Becan. Oblikovanje: Marko Vertacnik Številka 2. Leto izdajanja XIII. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Makor, d.o.o. ISSN Številka 2385-9458; C507-2530 Mestna obcina Ljubljana Cetrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si številka 2. letnik XIII., maj 2019 Šentvid nAd LjubljaNo Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežice, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Na naslovnici: Poletno tihožitje Vir: splet V nedeljo, 10. aprila 2022 smo se odpravili na drugo etapo poti po pohodniški poti 'Krona Slovenije', ki jo je pripravil Viki Grošelj, ki nas je tudi vodil po grebenih med Katarino in sv. Jakobom. Iz hladne, v meglo zavite Ljubljane, smo se odpravili dokaj zgodaj, saj smo bili dogovorjeni, da pohod zacnemo na parkirišcu pred osnovno šolo na sv. Katarini ob 8.30 uri. Ko smo se iz Medvod dvigali proti sv. Katarini se je megla zacela tanjšati in modrina nad njo je obljubljala jasen in soncen dan. In res. Na Katarini nas je pricakalo sonce in prava zimska pravljica, saj je dan prej zapadel sneg. S parkirišca smo se odpravili proti vznožju Jeterbenka, kjer smo lani zakljucili prvo etapo pohoda, letos pa 'uradno' zaceli drugi del. Kaj hitro smo z glavne poti zavili na gozdno stezo in se pocasi zaceli vzpenjati v smeri sv. Jakoba. Vzponi so bili obcasno res strmi in nekoliko spolzki zaradi snega in vlage, a najpogostejši razlog, da smo se ustavili je bil precudovit razgled na Julijske in Kamniške Alpe. Pogled proti Ljubljani je razkril levrhove Šmarne Gore in Grmade, dolina pa je ostala ves cas potopljena v megleno morje. Veliko prej kot smo pricakovali, smo se zaceli vzpenjati proti cerkvi sv. Jakoba. Tu smo se ustavili za krajši cas, se naužili res krasnega razgleda in se po nekaj 'gasilskih' slikah odpravili nazaj v dolino, proti gostišcu Legastija, ker bomo prihodnje leto zaceli tretji del poti, ki nasbo pripeljala v Škofja Loko. CS Šentvid CISTILNA AKCIJA CS ŠENTVID 2022 Letošnja, lahko recemo tradicionalna, cistilna akcija Cetrtne skupnostiŠentvid je potekala v soboto 9. aprila 2022. Ob 9. uri smo se zbrali na parkirišcu nad rugby igrišcem Oval v Guncljah, od koder smo se odpravili v razlicen dele naše cetrtne skupnosti z namenom, da jih vsaj malo polepšamo in naredimo prijetnejše za vsakdanje sprehode in obiske. Letošnja udeležba je bila nekoliko manjša kot v preteklosti, kar pripisujemo napovedanemu slabemu vremenu, deloma pa tudi bližajocim se praznikom. Kljub temu se nas je zbralo kar nekaj: clani Smucarskega društva Dolomiti so bili najštevilcnejši, pa pevke innjihove prijateljice in prijatelji Ženskega pevskega zbora Svoboda,clani društva Draiss, clani Sveta CS Šentvid in kar nekaj posameznikov.Samostojno akcijo pa so organizirali v Vrtcu Šentvid. Akciji se jepridružil tudi Center za socialno delo Šiška, ki je z družino Strojan ocistil okolico objektov Na rojah. MESTNA OBCINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA BREZPLACNE RACUNALNIŠKE TECAJE VAbLJENI NA 35-URNE ZACETNE 30-URNE NADALJEVALNE IN 20-URNE IZPOPOLNJEVALNE TECAJE (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) Vec na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/starejsi/ izobrazevanje-starejsih/ Cudoviti razgled, Foto: Maja Švagelj PRIJAVITE SE LAHKO NA VAŠI CETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID TEL. ŠT. 512 46 07 in 512 41 22 ALI V SLUŽbI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA bOLLE. V GOZDU JE PROSTORA ZA VSE Preživljanje casa v gozdu ima za otroke pozitivne ucinke. Preko igre pridobivajo raznolike izkušnje, potrebne za vsakdanje življenje. Sreco imamo, da velik del Slovenije prekriva gozd, katerega lahko s pridom izkoristimo za kvalitetno preživljanje casa v njem. Aktivno ucenje v gozdu pa ne koristi samo otrokom, pac pa tudi nam, vzgojiteljicam, saj nam omogoca razvijati nove ideje in metode dela ter krepi osebnostno rast. Gozdno okolje nam nudi mir, povezanost z naravo in priložnost, da se lahko umirimo ter nešteto možnosti gibalnega udejstvovanja. V gozdnem okolju otrok raziskuje, razvija in preizkuša lastne potrebe po gibanju, samozaupanju, razvija pozornost, umirjenost in spoštljiv odnos do narave. V kolikor nam cas in vremenske razmere dopušcajo, se v gozd odpravimo 1-2x tedensko. Na poti do gozda otroke seznanjamo z nekaterimi cestno prometnimi predpisi – varno preckanje Celovške ceste, upoštevanje prometne signalizacije in opazovanje prometa. Pot do gozda je razgibana in otrokom omogoca veliko gibalnih izzivov (hoja, tek, plezanje, preskakovanje jarkov, luž, opazovanje markacij, tabel, kažipotov). Otroci so v gozdu »raziskovalci«. Preko cutil spoznavajo rastline, drevesa, liste, trave, plodove, grmicke, mah, prst, kamenje, palice, živali in le-te na varen nacin uporabljajo pri svoji igri in izvedbi dejavnosti, imajo možnost poslušanja šumenja listov, vetra, žuborenje potoka ter oglašanja ptic. Povecevalno steklo otrokom omogoca opazovati in raziskovati podrast ter male živali v gozdu. Svobodna izbira materialov in pripomockov pri raziskovanju gozdnega okolja pri otrocih spodbujata potrebi po otrokovem gibanju, prosti igri, svobodi, raziskovanju, iskanju izzivov in gradnji samozavesti. V šolskem letu smo z otroki obiskovali gozd, opazovali spremembe v daljšem casovnem obdobju in razlicnih letnih casih. Otroke smo spodbujali h gibanju na prostem ne glede na vreme, zato smo se v gozd odpravili v vsakem vremenu. Starše smo dan pred odhodom v gozd v sporocilu prosili, naj otroke oblecejo in obujejo športno in vremenskim razmeram primerno. V gozdu smo spoznali veliko dreves. Pogovarjali smo se o delih drevesa in opazovali, kako se drevesa med seboj razlikujejo. Opazovali smo debla, skorje, liste in iskali razlike ter podobnosti razlicnih dreves. Pri raziskovanju smo si pomagali tudi z gozdnimi prirocniki ter tako našli in izvedeli marsikaj novega. Našli smo veliko storžev, vejic, želoda, praproti, kosov lubja, listov, nekaj manjših vejic iglavcev, maha na lubju in kostanja ter jih razvrstili v naravoslovne škatle. Igrali smo se razlicne socialne, gibalne, glasbeno -didakticne igre v gozdu – objamemo in božamo drevesa, zarajamo okoli njih ter prisluhnemo naravi. Igrali smo se igro Listjelov, prisluhnili zvokom gozda, razvijali domišljijo ob igri Ce bi bil žival, bi lahko…, porocali v živo iz RTV-ja Gozdek (zgodilo se je v gozdu) in se za eno dopoldne spremenili v drevo v igri Jaz, drevo. Nekaj dejavnosti je imelo tudi poudarek na delu v paru. Otroke smo nakljucno razdelile in poskrbele, da so skozi igro krepili tudi njihovi socialni odnos in sodelovanje. Vzgojiteljice smo otrokom pripravile orientacijski pohod z nalogami. Gozd smo opazovali, raziskovali in ga obcudovali v vsej njegovi raznolikosti. V gozdu smo izdelali vec razlicnih kotickov, ki smo jih poimenovali »gozdna igralnica«. Krepitev ravnotežja in lazenje na podrtem drevesu Otroci so se preko spontane igre razvili v ustvarjalce: izdelovali so past za medveda, iskali pravljicna bitja, si pripravljali šotor iz vej, ustvarjali gozdne slike, uporabili drevo (štor) kot inštrument, iskali luknje, se gugali na vejah, tekali in preskakovali štore in veje na tleh, hodili in lazili po podrtem drevesu in krepili ravnotežje. Z velikim veseljem so predstavili svoje umetnije in izdelke. Plakat gozdni bonton Otroke smo vprašale, kaj jim je všec v gozdu in zakaj radi hodijo v gozd? Dobile smo veliko zanimivih odgovorov: Lepo se pocutim v gozdu, ker so lepa drevesa in ker je cista tišina. Rada grem v gozd. Všec so mi storži, ker so bolj bodicasti. Rad se igram skrivalnice, rad grem tudi z družino in nabiramo kostanj. V gozdu mi je všec, ko vidimo kužke in volkove skupaj. Lepo mi je, da pticki pojejo. V gozdu se rada igram s prijatelji in skupaj divjamo. Otroci menijo, da je naš gozd lep ne glede na to, ali je vreme deževno ali soncno, toplo ali hladno. Strokovne delavke smo spoznale, da je tisto najpomembnejše, kar lahko gozd ponudi otrokom, igra, ki je v naravi pristna in kvalitetna. Mlajši kot so otroci, bolj spontano raziskujejo naravo. Zato smo v veliki meri odgovorni vzgojitelji in tudi starši. Najvec, kar lahko podarimo otroku, je cas, ki ga preživimo v naravi. Menimo, da vsak trenutek, ki ga otroci preživijo v gozdu, na travniku ali ob potoku, pomembno prispeva k otrokovemu vsesplošnemu razvoju. Besedilo in slike: Maša Bertoncelj, dipl. vzgojiteljica. CEbELE NAŠE PRIJATELJICE 20. maja obeležujemo svetovni dan cebel. Tudi v vrtcu Šentvid smo posamezni oddelki pozornost namenili tem pomembnim žuželkam. Z našimi najmlajšimi smo si ogledovali fotografije cebel v knjigah, na svetovnem spletu, natisnjenih fotografijah ter preko njih spoznavali zgradbo cebeljega telesa. Preko pestrih dejavnosti smo raziskovali življenje cebel, njihov pomen za cloveka ter delo cebelarja. Z otroki smo pokušali razlicne vrste medu, med uporabili pri pripravi sadnega napitka, izdelovali prave medene lizike, se ustvarjalno gibali na zvok cebel, se igrali gibalno igro cebele v panje, se igrali igro spomin na temo medovitih rastlin, spoznavali smo opremo cebelarja ter tudi veliko likovno ustvarjali z razlicnimi tehnikami na to temo. Dejavnosti v oddelkih smo povezali tudi z mednarodnim Erasmus+ projektom Kids in nature (Otroci v naravi) v katerem sodelujemo s partnerskimi vrtci iz Turcije, Romunije, Bolgarije, Litve in Latvije. V zacetku maja je v Litvi, v kraju Alytus potekalo drugo mednarodno projektno srecanje, katerega tema so bile cebele. Udeleženci smo si izmenjali primere dobre prakse ter izmenjali težave s katerimi se srecujemo pri svojem delu. Sodelovali smo na delavnicah, kjer smo skupaj z otroki vrtca Voloungele spoznavali opremo in delo cebelarja, pomen cebel, pridelavo medu in izdelovanju medenih izdelkov. Spoznali smo življenje cebel, v panju poiskali matico ter jajceca. Poskusili smo tudi cebelje pridelke: propolis, maticni mlecek ter med. V visoko gredo na vrtcevskem igrišcu smo posejali medovite rastline, ki bodo na vrt privabljale cebele. V vasi Musteika smo si ogledali kako na tradicionalen nacin v drevesnih deblih gojijo cebelje družine in pridobivajo med ter v turisticnem centru Marcinkonyos prav tako na tradicionalni nacin izdelovali svece iz naravnega cebeljega voska Vzgojiteljici sva se v vrtec vrnili z didakticnim pripomockom o fazah življenja cebele ter vzorci mešanice medovit rastlin, ki jih bomo z otroki posejali tudi v našem vrtcu. Avtorici besedila in fotografij Tjaša Pajek in Anja Vrhovnik Aktualno »VSE, KAR JE VREDNO IMETI, JE VREDNO TUDI DELITI« Gimnazija Šentvid tudi letos sodeluje v projektu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah. V okviru projekta se izvajajo razlicne dejavnosti, med njimi tudi projekti oddelkov. Na zacetku šolskega leta vodstvo šole pripravi razpis za projekte oddelkov. Projekt mora biti naravnan na oddelek ali šolo, vkljuceni morajo biti vsi dijaki oddelka, jasno morajo biti zastavljeni cilji in ucinki projekta ter financni nacrt. Kljucne kompetence, ki jih dijaki razvijajo, so: kreativnost, timsko delo, motiviranost, financna pismenost, nacrtovanje, postavljanje vizije ter eticno razmišljanje in vedenje. Dijaki so k projektom pristopili precej motivirano. Ideje oddelkov so bile zelo razlicne, predvsem pa kreativne. Najvec oddelkov se je odlocilo za razlicne zbiralne akcije oziroma dejavnosti, s katerimi so dijaki izražali socialni cut ter skrb za socialno ogrožene skupine. Tako so zbirali igrace za otroke v bolnišnici, prehranske izdelke za družine v stiski, hrano za pasje zavetišce, pripravili so dobrote za brezdomce, pisali pisma za lepši dan in pisma starostnikom. Nekateri razredi so v prednovoletnem casu okrasili šolo in razrede, pripravili pogostitev in izdelali novoletne vošcilnice. Dijaki 2. e so se odlocili za zbiralno akcijo. Zmagala je ideja, da zbirajo razlicne igrace in knjige za otroke. Takoj so pomislili na ucence v isti stavbi in otroke v bližnjem vrtcu. Pridno so pospravili svoje sobe ter v šolo prinesli razlicne in lepo ohranjene igrace, družabne igre, slikanicein knjige. Pripravili so jih za ucence v podaljšanem bivanju OŠ Šentvidin otroke v Vrtcu Šentvid (enota Vid) ter jih obiskali. Zadovoljstvo in nasmehi na obrazih so bili obojestranski, ucenci pa so dijakom v zahvalo podarili bonbone. Vzgojno-izobraževalni proces je kompleksen proces. Veliko je naucenega znanja, ki ga dijaki usvojijo pri pouku, še veliko vec pa je vrednot ter vseživljenjskega ucenja, ki ga dijaki spoznavajo, zacutijo in ponotranjijo z razlicnimi dejavnostmi ob pouku. Projekti oddelkov naGimnaziji Šentvid so vsekakor priložnost za vzgajanje in izobraževanje. Helena Lazar, razrednicarka 2. e, Gimnazija Šentvid Foto: arhiv Matevž Kovacic NOC KNJIGE 2022 NA OŠ FRANCA ROZMANA STANETA Veseli nas, da nam je zopet uspelo izpeljati nepozabno noc. Noc knjige 2022. Vse skupaj se je zacelo s preprostim vprašanjem: »Ali bi letos imeli Noc knjige?« Sledila so dogovarjanja na hodniku, srecanja uciteljev, iskanje zanimivih zunanjih gostov… in že smo tudi med ucenci zacutili vznemirjenje. Le-to je narašcalo z izobešenimi plakati, ki so vabili na dogodek, nagradno igro in prijavnicami v rokah uciteljev. Prijavnice so v hipu pošle in ucenci so nestrpno pricakovali sredo, 20. 4. 2022, ko so se proti veceru odpravili v šolo. Seveda niso smeli pozabiti avtorske pesmi, ki jim je služila kot »vstopnica« na dogodek. Vas zanima, kaj vse se je dogajalo in kdo je bil skriti gost? Tina Jama Kovac, Aleksandra Kociper Vodeb Moja skupina se je udeležila likovne delavnice. Vsak si je izbral fotografijo slovenskega pesnika ali pisatelja. Podobo pisatelja smo dobili tako, da smo z žebljicki prebadali podlago, nato pa s crnim flomastrom izrisali crte po pikicah. Dodali smo še kljucne dodatke: nos, ocala, lase, vrat, usta… Naša umetnina zdaj ponosno stoji v knjižnici. Morda bo dobila svoje mesto na šolskem hodniku. Katarina Brežnjak, 6. a Na delavnici smo sami izdelali papir. Casopisni papir smo natrgali na košcke in ga namocili v vodo. Papir smo zmleli v mešalniku. Pest dobro nasekljane kaše smo stisnili in postavili na cedilo. Kašo smo previdno položili na krpe, popivnali in povaljali z valjarjem ter iztisnili še preostalo vodo. Nekateri smo papir polepšali še z dodatki listicev in cvetov rastlin. Ucenci 5. a Izdelovali smo lovilce sanj. Z lovilci sanj so indijanske matere zašcitile svoje otroke, saj poberejo vso slabo energijo. Naši izdelki so nam res prinesli lepe sanje, razen Hani, ki je sanjala dolge prste Adija Smolarja. Ucenci 5. b Na delavnici smo brali zgodbo o Malem princu in njegovem potovanju po vesolju. Na svoji poti je srecal mnogo zanimivih, posebnih ljudi in živali, ki so svoje modrosti delile z njim in on z njimi. Potem smo še delali kazalko origami metulja, ki smo ga z razlicnimi vzorcki porisali in popisali z mislimi. Ucenci 3. b Prisotna sem bila na dramski delavnici. Naslov dramske igre, ki smo jo ob zakljucku dogodka tudi odigrali, je bila Lojzkina smrt. Za glasbeno spremljavo naše igre je poskrbel šolski vratar, ki je igral na orglice. Kiana Frntic, 7. b Hvala uciteljem za to nepozabno noc! Fotografije: Arhiv OŠ Franca Rozmana Staneta KJE SE SKRIVA VIC? Ljubljana, 30. februar 2023 Mnogi so ogorceni, saj ne najdejo vica, ki se je skril v besedilo novice. Minister za kulturo, ki je pristojen tudi za podrocje informiranja, miri, da je se pod nadzorom, le natancneje je treba brati. Izjavo je dal tudi minister za obrambo. V novici se je, po besedah ministra za kulturo, skril vic, ki pa ga mnogi ne najdejo. Težava je, po besedah ministra, v tem, da mnogi clanka ne preberejo do konca. Ce namrec prebereš le naslov in podnaslov ali pa clanek le preletiš, potem se hitro zgodi, da ne spoznaš bistva clanka. Iz društva ogorcenih bralcev so sporocili, da kljub branju novice s strani vec clanov niso našli vica in da gre za zaroto proti bralcem ter da clanek namiguje na to, da je v vsaki novici skrit vic, a minister je na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana prav zaradi tega clanka in vznemirjenja, ki ga je povzrocil, zatrdil, da ne gre za zaroto in da je dejansko na koncu clanka vic. Poudaril je, da je potrebno biti potrpežljiv in clanek prebrati do konca. Po njegovem mnenju clanek ni predolg, da ga ne bi mogli prebrati vse do zadnje povedi. Pogosto je ravno zadnja poved kljucna in ponudi tisto, kar bralec pricakuje -v tem konkretnem primeru: vic. Izjavo je dal tudi minister za obrambo ­v njej je sporocil, da je njegova dolžnost, da obrani ministra za kulturo in njegove navedbe. Služba Ministrstva za obrambo za informiranje javnosti je pregledala to novico in zatrdila, da v njej je vic in da ne gre za kakršnokoli zavajanje javnosti, da pa je res potrebno novico prebrati do konca. Minister za obrambo je še izrazil mnenje, da je vic dejansko smešen in da se je ob njem glasno nasmejal. Katera riba bi, pa ne more? Skuša. mag. Tomaž Lapajne Dekleva Društvo za sodobno klovnovsko umetnost zacrknt.si Za prihodnost ENERGIJSKI IZZIVI SLOVENIJE Gimnazijski program ponuja dijakom veliko priložnosti, da nadgradijo svoja znanja tudi na podrocjih, ki se jih redne ucne vsebine le bežnodotaknejo. V skladu s tradicijo Gimnazije Šentvid že vrsto let uvajamo oblike modularnega pouka, kjer z interdisciplinarnim povezovanjem razlicnih predmetov obravnavamo teme trajnostnega razvoja, pomen varovanja okolja ter naravne in kulturne dedišcine. Vletošnjem šolskem letu smoza dijake prvicvpeljalimodul znaslovom : Energijski izzivi Slovenije. Tema je bila skrbno in premišljeno izbrana ter postaja zaradi trenutne in negotove energetske situacije, v kateri se je znašel svet, vse bolj aktualna in pomembna. Poglavitni motiv za izbiro teme je ponuditi dijakom priložnost, da pridobijo osnovna interdisciplinarna znanja ter verodostojne informacije o lastnostih in pomenu energije v naravi. Z aktivnimi metodami ucenja dijaki osvojijo osnovne kompetence energetske pismenosti in razvijajo zavest o nujnosti sprememb na podrocju ravnanja z energetskimi viri in oskrbe z energijo. Energetska pismenost je pomembna, ker vodi k oblikovanju odgovornejših odlocitev, zmanjšuje okoljska tveganja in negativne ucinke rabe energije. Kompetenca energetske pismenosti prav tako omogoca posamezniku, da oblikuje lastno strategijo pri ucinkoviti rabi, zmanjšanju porabe in stroškov za energijo. Modul Energijski izzivi Slovenije je namenjen dijakom splošnih oddelkov drugih letnikov in povezuje štiri razlicne predmete, biologijo, geografijo, kemijo in fiziko. Znotraj vsakega predmeta išcemo aktivne ucnevsebine in jih medsebojno povezujemo. V okviru tovrstnih vsebin se dijaki seznanijo s kroženjem energije v naravi, spoznajo zgodovinski razvoj prelomnih tehnoloških odkritij, energetske potenciale Slovenije in razvijajo zavest o nujnem prehodu na obnovljive vire energije. Z izborom vsebin in nacina dela poskušamo razviti zavest, da je je ucinkovita, ekonomicna , okolju prijazna in pravicna pot moderne energetske oskrbe mogoca le z uveljavitvijo interdisciplinarnega in konstruktivnega dialoga razlicnih interesnih sfer. Dijake opozorimo tudi na pomen obcutljivega umešcanje energetskih objektov v naravni prostor, skrb za ohranitev naravnih habitatov, biotske raznovrstnosti in zavarovanih obmocij Slovenije. Vsebine modula smo predstavili približno 120 dijakom in ob zakljucku obiskali interaktivni multimedijski center Svet energije, ki deluje pod okriljem družbe GEN ENERGIJA. Tam so nam strokovni sodelavci na izviren in strokovno kompetenten nacin predstavili svet energije in energetike. Ogledali smo si razstavo ter aktivno sodelovali pri izvajanju zanimivih fizikalnih poskusov. Obisk smo zakljucili z interaktivno dejavnostjo, kjer smo preizkusili najnovejšo pridobitev centra, energijski globalni kalkulator. Kalkulator so razvili v sklopu mednarodnega sodelovanja strokovnjakov razlicnih držav in sestavili model svetovnih energetskih in podnebnih sistemov. Vsebine, ki jih obravnava modul Energijski izzivi Slovenije krepijo tudi kompetenco eticnega in trajnostnega razvoja, kot ene izmed temeljnih kompetenc podjetnosti. Naša želja je, da bi v mladih ljudeh vzbudili dodatno zavedanje o pomembnosti problematike, s katero se sooca Slovenija in svet. Verjamemo, da je prav, da so mladi, ki bodo cez desetletje ali dve nosili glavno breme razvoja, pravocasno seznanjeni in vpeljani v tok dogajanja in bodo v prihodnosti k iskanju rešitev in pravilnih poti razvoja pristopili aktivno, kriticno in odgovorno. Goran Mitrovic, prof. fizikeGimnazija Šentvid Jože Kregar (1921-1991) je v Vižmarjah, na klancu, naredil kapelico. Opremil je cerkev v Smledniku, v Preski (1980-1985) in v Tacnu(1984). Opremil je cerkev v Šentvidu (Potocnikovo dvorano, župnišce), cerkev na Glincah in v Stanežicah (ucilnica). V zadnjih letih se mu je v Pirnicah uresnicila življenjska želja zgraditi popolnoma novo cerkev, za katero je izdelal vse arhitekturne nacrte z detajli in vso opremo. Tomaž Štrukelj (1910-1991) je l. 1940 projektiral petnadstropno poslopje na Prušnikovi cesti, nasproti gasilnega doma, v katerem so stanovanja. V pritlicju je bila zamišljena dobra menza, vec trgovskih lokalov, lepa razstavna dvorana, kjer naj bi mizarski mojstri imeli stalno razstavo pohištva. Leta 1936 je izdelal tudi nacrt za vrtno kapelico, ki je bila postavljena v parku Zavoda sv. Stanislava, a so jo l. 1946 novi oblastniki podrli in celotno obmocje Škofijske gimnazijepreuredili v vojašnico JLA. Tomaž Štrukelj je naredil tudi paviljon za mizarsko tržnico, ki bi moral biti postavljen pred Ljudskim domom vŠentvidu in služiti mizarskim razstavam, a ideja ni bila realizirana. Anže Cerne (1913 –1992) je o Plecnikovih nacrtih je izdeloval leseno opremo za zasebne in cerkvene narocnike. Z Jožetom Plecnikom je bil iskren prijatelj, kar dokazuje tudi 8 pisem, ki sta si jih izmenjala med leti 1938 in 1940. Cerne naj bi Plecniku v znamenje prijateljstva veckrat pustil kakšno steklenico iz sosedove, Zaletelove, žganjarne na stopnicah njegove hiše, za kar ga je arhitekt tudi pisno, hudomušno, okaral. VcetrtniskupnostiŠentvidsenahajatadvehiši,kinajbibiliprojektirani v Plecnikovem biroju, eno, Bitencevo domacijo je projektiral Anton Bitenc. V kulturnem društvu Blaž Potocnikova citalnica še vedno zbiramo podatke o Plecnikovih stvaritvah in Plecnikovih ucencih na našem obmocju, v kolikor bi nam želeli predati informacije na to temo, ali o zgoraj omenjenih stanovanjskih stavbah, nam lahko pišete na drustvobpc@gmail.com. Vsem, ki ste nam pomagali pri zbiranju podatkov do sedaj, se iskreno zahvaljujemo. Andreja Becan (društvo Blaž Potocnikova citalnica) Šentviški dnevi 2022 DATUM URA DOGODEK LOKACIJA V ORGANIZACIJI 6. 6. 2022 18.00 Zakljucni nastop pianistov dvorana doma sv. Vida Glasbeni center Zvocna zgodba 9. 6. 2022 17.00 Podelitev priznanj natecajev za OŠ in SŠ Park pred OŠŠentvid Društvo BPC 9. 6. 2022 19.00 Zakljucni nastop godalcev in pihalcev dvorana doma sv. Vida Glasbeni center Zvocna zgodba 10. 6. 2022 8.00­13.00 Preventivni program SVIT (model crevesja), meritve krvnega tlaka, Predstavitev zdravstveno­vzgojnega centra (delo psihologinje, fizioterapevta) parkirišce pred trgovino Merkur ZD Šentvid (praznuje 90. obletnico gradnje, cestitamo!) 11. 6. 2022 16.00 Zakonci jubilanti cerkev sv. Vida Župnija Lj.-Šentvid 12. 6. 2022 9.00 Slovesna sv. maša na Vidovo nedeljo, druženje cerkev sv. Vida Župnija Lj.-Šentvid 13. 6. 2022­28. 6. 2022 / Razstava nagrajenih del natecajev OŠ in SŠ Knjižnica Šentvid Društvo BPC Knjižnica Šentvid 20. 6. 2022­24. 6. 2022 / Ponudba Plecnikove jedi KULT 316 (Šentvid) KULT 316 26. 6. 2022 20.45 Pozdrav domovini trata za cerkvijo sv. Vida Društvo BPC Pokrovitelja 29. Šentviških dnevov: Mestna obcina Ljubljana Cetrtna skupnostŠentvid sem se imel zelo dobro, veliko sem se smejal, družba je bila odlicna, tako kot hrana, bilo je tudi veliko napetosti in navijanja, sploh med Exatlonom. Na splošno je bilo celo druženje odlicno in bi ga sigurno še ponovil, ce bi imel priložnost. Besedilo in slike: Jan Cimperman, 9. a, OŠ Šentvid Zadovoljstvo po vadbi, ko narediš kar zmoreš 1 v Guncljah, kar pridno 10. maja 2022 smo veselo praznovali naš prvi rojstni dan, cestitke ekipa! Vedno vec nas je, iz vseh koncev CS Šentvid. Trudimo se po svojih najboljših moceh. Ko ne gre stoje potelovadimo tudi sede, pa kaj! Pomembno je, da se malo razgibamo, poklepetamo in nasmejimo. Vcasih pri vadbi potrebujemo kakšen pripomocek. Ce ga ni, ga najdemo v naravi. Na koncu seveda tudi zapojemo, ko naša glavna pevka ni prisotna, zapojemo malo po svoje, pa nic hudega. Tudi petje nam gre odlicno.CSŠentvid nam jeomogocila tudi igranje namiznega tenisa v prostorih MOLa Ljubljana, na Kosijevi ulici SKAKALNICAMI V GUNCLJAH izkorišcamo. Zelo smo hvaležni za to možnost rekreacije, ki pripomore k splošni razgibanosti telesa. Tudi druženje ob torkih, ko prostori niso zasedeni (piše na oglasni deski), je zelo prijetno -hvala Luka, da si vzameš cas in poskrbiš, da vse “klapa”. Tako, da vabimo vse krajane , ki imate cas, voljo in željo, da si vzamete zjutraj 30 minut, pridete pod skakalnice, se z nami poveselite, razgibate, poklepetamo in tako sebi in nam polepšate dan. Besedilo in fotografije: Irena Lenarcic Šentvid nAd LjubljaNo Za mlade Šentvid nAd LjubljaNo POMLAD ODETA Z GLASbO V soboto 9. aprila smo ucenci in ucitelji Glasbenega centra Zvocna zgodba po dveh letih spet izvedli Pomladni koncert v Ljudskem domu v živo. Kakšno veselje! Kakšna radost! Program je bil sestavljen raznoliko: od solo tock do komornih. Zapeli so otroci, ki obiskujejo predšolske skupine, pa tudi šolarji. Program je prijetno povezovala Neža Sušnik. V maju smo odprli naša vrata novim kandidatom za vpis k nam. Še vedno so odprta. Vabimo vas, da nam pišete ali poklicete in izrazite svoje želje po glasbenem izobraževanju. Velja samo eno pravilo: da vztrajate v programu vsaj eno leto. Veseli nas, da so se na naše vabilo po sodelovanju odzvali v razlicnih vzgojnoizobraževalnih ustanovah. Ti dogodki ne osrecujejo samo naših poslušalcev, ki na naše vabilo aktivno sodelujejo, ampak tudi naše ucence. Nogometne novice -clani športnega društva smo na obcnem zboru sprejeli nov statut društva, imenovali novo vodstvo in nove clane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Za mandatno obdobještirih let je bila za predsednico društva imenovana Špela Fortin; -selekcija mlajših deckov U-13 se je udeležila fotografiranja ob nogometni žogi na stadionu Stožice, na kateri je tudi logotip našega kluba; -naš sponzor, NLB, je v okviru projekta NLB Šport mladim, katerega vizija je cim vec mladih izpred TV, racunalnikov in telefonov vrniti nazaj v naravo, telovadnice in igrišca, s pooblašceno agencijo organiziral snemanja kratkih video predstavitev razlicnih športnih klubov. Snemanja predstavitve našega kluba, ki je 13. maja potekalo na glavnem nogometnem igrišcu in v klubskih prostorih, se je udeležila selekcija mlajših deckov U-13 s trenerjem. Pred nami so še zadnji treningi in tekme v sezoni 2021/2022 in zakljucek. Po treh letih, ko smo nazadnje obeležili 50-letnico delovanjaŠD Tabor 69 Vižmarje Brod, bomo 18. junija 2022 ponovno organizirali tradicionalni zakljucek sezone. Na celodnevni prireditvi s pestrim športnim in družabnim programom in srecelovom se bomo spet lahko skupaj družili nogometaši, njihovi starši, sponzorji in donatorji ter vsi prijatelji kluba. Tekst in foto: NK Arne Tabor 69 6 = rjava 7= rumena 8 = oranžna 9 = rdeca 12 = modra 13 = zelena Ideje za pocitnice Ce bo le možno vas vabimo, da se tekem udeležite in podprete naše zveste tekmovalce! POCITNICE S SD DOLOMITI Dragi starši in otroci, Že veste, s cim si bodo vaši otroci popestrili poletne pocitnice? Skoki, gibanje in športne igre so pravi recept! Vabimo vas v skakalni center Gunclje, ki je obdan s prekrasno naravona obrobju Ljubljane, natancneje, v Šentvidu. Tam skakalni veter piha že od leta 1976 in razigrava naše otroke, prvi skoki pa so se odvijali že davnega leta 1946. Pridite in si poglejte, kako naši prijazni in strokovni trenerji pripravijo treninge in razlicne druge aktivnosti. Aktivnosti potekajo ob vznožju Šentviškega hriba, kar pomeni, da so otroci vseskozi na svežem zraku, v slucaju slabega vremena pa obišcemo bližnjo telovadnico. V vadbo so poleg skokov vkljucene razlicne dejavnosti, od nogometa, rolanja, teka, vožnje s kolesom, plavanja , drsanja, in še in še razlicnih aktivnosti. Dvakrat letno se udeležimo tudi priprav v prekrasnem Nordijskem centru Planica. Ker je športni park Gunclje lociran poleg bivšega ljubljanskega smucišca Poseka, lahko v casu vadbe otrok tudi starši naredimo nekaj za svoje zdravje in rekreacijo. Za vsa vprašanja in informacije nas dobite na telefon 031 327 724 (g. Tomaž Perme), ali preko maila: pisarna@sddolomiti.si. Najbolje pa je, da nas kar obišcete in se prepricate kako lepo se imamo. Postanite tudi vi del te prekrasne skupine in tradicije v Guncljah. SKOCI Z NAMI V GUNCLJE. SD DOLOMITI POLETJE S KNJIŽNICO ŠENTVID Pocitnice so najbolj pricakovan del šolskega, študijskega in delovnega leta. Vsi jih težko cakamo in že planiramo kje in kako jih bomo preživeli. Bodo aktivne ali umirjene? Sprošcujoce ali dinamicne? Naj bodo takšne, kot odgovarjajo vam! Nikakor pa ne sme manjkati dobra knjiga. Zato je obisk knjižnice pred, med in po pocitnicah nujen! Pri izboru vam lahko pomagamo izkušeni knjižnicarji. Ce imate radi presenecenja, smo za vas pripravili »Macka v žaklju«, zaprte vrecke s knjigami, namenjene vsem starostnim skupinam uporabnikov knjižnice.Še posebej lepo ste v casu poletnih pocitnic vabljeni otroci med 7. in 12. letom. Pridružite se skupini poletnih bralcev, ki se imenujejo Poletavci. Poletavci lahko postanete tisti, ki vsaj 30 dni vsak dan pol ure berete karkoli: knjige, stripe, casopisne clanke, revije, recepte. V knjižnici dobite bralno knjižico v katero boste vpisovali prebrano. Jeseni pa vas bomo povabili na zakljucno prireditev, kjer boste prejeli majico in priznanje, ter sodelovali v nagradnem žrebanju za lepe nagrade! Iz Poletavcev rastejo Najpoletavci. In kdoso Najpoletavci? Starimorate biti vsaj 13 let in ne vec kot 16, ter biti ali postati clan Mestne knjižnice Ljubljana. NajPoletavci – so najstniki, ki so najboljši poletni bralci in v casu pocitnic preberejo vsaj 3 knjige, nato pa njihove naslove ter avtorje skupaj s svojimi podatki oddajo v spletnem obrazcu. Zato brž v knjižnico ali na Biblos.si in si izbrati tri knjige, ki vam bodo bogatile svetle in vroce poletne dni! Ne pozabite nam napisati, kaj ste prebrali in kateri junak iz prebranih knjig vas je najbolj navdušil. Veseli bomo vaših vprašanj v knjižnici ali na najpoletavci@mklj.si. Seveda pa tudi med Najpoletavci žrebamo nagrade! Ker pa se tudi knjige rade odpravijo na pocitnice, bo knjižnica od 27. 6. 2022 – 27. 8.2022 odprta po poletnem obratovalnem casu: Ponedeljek Torek Sreda Cetrtek Petek Sobota 8.00 – 15.00 12.30 – 19.30 8.00 – 15.00 12.30 – 19.30 12.30 – 19.30 Zaprto Dragi bralci! Kjerkoli že boste, naj bo knjiga vaša redna spremljevalka, knjižnica pa prijetna sprostitev pred, med in po pocitnicah. Se vidimo v knjižnici!