POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN LAVIKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana Pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsak* beseda din , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.6» Štev. 24 Maribor, sobota, 1. marca 1941 Leto XV hova gospodarska politika '»Hrvatski dnevnik« piše: »Kapitalizem, kakor vsak drug destruktivni jioiav, zna v svoje svrlie izkoristiti zakonske praznine. Evo, vsi poljedelski pridelki še niso pod nadzorstvom oblasti in sicer iz enostavnega razloga, ker so kmetje v poslednjih letih preveč trpeli vsled velike razlik« v cenah med poljedelskimi in industrijskimi proizvodi. Naj-prvo bo treba določiti vrednost industrijskih proizvodov, nujno potrebnih za življenje, nato se bo šele moglo spraviti cene kmetskih pridelkov v pravo razmerje proti industrijskim proizvodom. Med tem pa to skrb za poljedelstvo izkoriščajo veleposestniki, ki s svojimi posestvi upravljajo na popolnoma kapitalističen način in pri teni pozabljajo, da je lastništvo zemlje bolj kot katero drugo lastništvo, moralnega značaja, da je samo oni narod samostojen, ki. razpolaga s svojo zemljo... na kateri temelji narodov obstoj. Neki veleposestniki mislijo, da smejo sabotirati novo gospodarsko politiko na ta način, da polja niso posejali s pridelki, za katere so že predpisane maksimalne cene ...« Članek je zanimiv: V njerp je govora proti kapitalizmu, _ a... at«. r-4 - ■ • - '~r n, i~- Tudi nova gospodarska politika, o kateri večkrat piše »Hrvatski dnevnik«, ima kapitalistično jedro, ker se opira na načelo zasebne lastnine proizvajalnih sredstev in priznava pravico do dobička in bogastva, ki pa se ga doseže samo na ta način, da tisti, ki ima proizvodna sredstva (tovarne, zemljo itd.) lahko izkorišča sočloveka, ki nima drugega, kot svoje roke za delo. Dokler je kapitalizem v načelu priznana gospodarska osnova in je ija tej osnovi zgrajeno tudi vse naše zakonsko pravo, je odveč govoriti, da bi mogli poljedelci, pa najsi so že veliki ali mali, voditi svoja posestva drugače kot po kapitalističnih načelih. Drugo, kar je za novo gospodarsko politiko, o katferi je govora, značilno in vse graje Vredno, pa je argument, da se dene kmečkim pridelkom ne morejo maksimirati, ker se morajo kmetje naj-prvo nekoliko opomoči od udarcev prejšnjih let, ko so slabo prodajali svoje pridelke in šele potem, ko se bodo opomogli in bodo tudi cene industrijskim proizvodom postale primerne, bo mogoče pristopiti določitvi cen tudi za poljedelske proizvode. Toda gospodje, ki mnogokrat govore o delavstvu in veliki skrbi za to delavstvo, pa pozabljajo, da je v tem boju med zemljiško rento in industr. ter fin. kapitalom delavstvo tisti otrok, ki dobiva udarce od obeh strani, i „ i.. ,. i . .. \tastli o.l — - :! * . li4 ■ Delavstvo s te vrste gospodarsko politiko ne more biti zadovoljno, ker mu preveč reže v meso in slabi njegov organizem. Cene poljedelskim proizvodom rasejo, podjetnik pa sc brani zvišati mezde. Delavec ne more nehati jesti, dokler bo napočil tisti trenutek, ko bodo rekli: Cene kmečkim in industrijskim proizvodom so se izravnale, sedaj pa jih bomo maksimirali. Da bi delavstvo tako dolgo moglo čakati, ne bo šlo. Treba bo poseči po drugem receptu in to ne glede na vse ono, kar se je zagrešilo nad kmetom v prošlosti, k da je propadal i ■ vsled nesorazmerja med cenami poljedelskih in industrijskih proizvodov. Cene vsem življenjskim potrebščinam in vsemu, kar lahko vpliva na raz* voj teh cen, je treba maksimirati in preprečiti nadaljnje naraščanje draginje. To je potrebno zaradi — delavstva. Kajti delavstvo ni v tistem prijetnem položaju, d a bi v času naraščanja draginje dobilo za toliko povišane mezde, da bi moglo nadoknadili kar je zgubi- Paki z Nad žan k Ji e podpisan Slovesna Izmenjava listin o prijateljski pogodbi z MadZarako Zunanji minister dr. Clncar-Markovtč v Budimpešti Dne 26. t. m. je prispel v Budimpešto med nami in Madžarsko. V času, ko se'od tega, ako bi tvegal kakšen tak po- naš zunanji minister dr. Cincar Markovič z malimi narodi skoroda več ne računa, j skus, če ga ne bi mogel doseči mirnim k podpisu listine o sklenjeni prjiateljski je treba, da ti likvidirajo medsebojne potom. pogodbi z Madžarsko. : spore in se povežejo med 'seboj, ker j Po informacijah, ki jih imamo iz Bu- Zunanji minister je bil sprejet zelo bod°. ^ na f* način lahko nekaj pred- dimpešte, vemo, da je bil ta pakt spre-slovesno o.^. o » u atlk*h stevljali v »koncertu« velesil. j jet v madžarski javnosti v resnici is- . ~ ^ * I Prijateljski sporazum z Madžarsko je, kreno in da ga toplo pozdravlja. Tudi Po izvršenih formalnostih je bil naš važen tudi zato, ker tvori lahko pomem-! pri tej priliki moramo ugotoviti, da so zunanji minister sprejet pri ministrskem ^en prispevek k ustaljenju razmer na' predsedniku Telekiju in rengentu Hor- Balkanu in -ohranitvi miru. Medsebojno tyju. Na dveh pojedinah iso bile z obeh pomirjenje in složne narode na Balkanu strani izrečene zdravice in dane izja- jjj v Podonavju ne bo mogel nihče izkori- V petek, dne 28. t. m. jedr.! ;n izigrati drugega proti drugemu Cincar Markovič odpotoval nazaj v ( v SVojo lastno korist. Kadar odpade ta' pakti, ki se jih sklene pod silo razmer, Beograd. . 'možnost, potem tudi ni verjetno, da bi od paktov, ki so sklenjeni iz resnične V našem listu smo že pisali o potrebi si kdorkoli, ki išče v tem prostoru kak- obojestranske, notranje potrebe, sporazuma in prijateljskih odnošajih šnih svojih interesov, kaj prida obetal: i bili madžarski socialisti, tako kot mi, že od nekdaj poborniki takega pakta. Kdor ima priliko razgovarjati z madžarskim narodom, se je v teh dneh lahko prepričal, da je treba razločevati med ■*fc. Italijanska Somalija zavzeta Po padcu glavnega mesta so se angleške čete izkrcale tudi na skrajnem koncu severovzhodne Somalije. Angleško vojno poročilo: Dne 25. t. m. so angleške čete proti večeru vkorakale v glavno mesto italijanske Somalije in važno pristaniško mesto Mogadiscio ob Indijskem oceanu. Po zasedbi Dželibe in Margerite v južni Somaliji so angleške čete napredovale dnevno po 100 km proti severozapadu, ob obrežju in dosegle v treh dneh Mogadiscio. Istočasno so se angleške čete izkrcale tudi na severovzhodnem delu Somalije pri trdnjavi Gardafuj in jo zavzele. S tem je praktično prešla v angleško o- halijuiisko vojno poročilo Dne 24. t. m. so se oddelki nemške vojske prvič spopadli s sovražnikom v Libiji, 160 km južno od Bengazija pri Agedabiji. Sovražnik je izgubil več tankov in motornih vozil. Nekaj sovražnikov je bilo 'vjetih. Nemci niso imeli izgub. Nemška letala so močno napadala pristanišča in vojaška oporišča Angležev v Cirenajki. Zadeti sta bili dve ladji po 8000 ton. V Djarabubu in Kufri se posadki upirata Angležem. V Eritreji odporu umikaio pred nadmočnim sovražnikom proti Mogadisciu. Položaj na ostalih afriikih boj ISO h Dne 24. t, m. so se spopadle prednje straže angleških motoriziranih čet 'V Libiji 240 km južno od Bengazija v smeri proti Tripolitanij z oddelki nemških motoriziranih enot. Po kratkem boju so se Nemci umaknili prav tako kot Italijani in se razpršili v puščavi. Eritreja: Da se izbegne prevelikim izgubam, ki bi jih zahteval direktni napad na trdnjavo Keren, napreduje s severa angleška vojska ob obali proti Kerenu in Massui. Namen je priti italijanski vojski pri utrjenem Kerenu za hrbet. Severno od Kerena so angleške čete zavzele dva neva kraja in s tem zožile obroč okrog trdnjave. Abesinija; Prodiranje redne vojske in ,, , ..... . „ . . . topniški boji. — V Somaliji se nadaljuje So“ah,al. ! n?en junaški odpor naših čet vzhodno od reke 702.000 kvadratnih km. Mogadiscio ima D^ube 55.000 prebivalcev. . I V zapadnem Sredozemskem morju je V Somaliji le italijanski odpor docela bila potopljena neka trgovska ladja in zlomljen. Italijanski vojaki se predajajo v Tobruku nek sovražni rušilec. - V v velikih skupinah in je ste vi o ujetnikov j vzhodni Afriki so se v pokrajini Silmani naraslo ze na vec isoc. Mesto Moga- v Sudanu premagane sovražne čete u- vstašev v Abesiniji se nadaljuje v vseh discio vsled vojne m trpelo. V mertu so itaiijanske čete se po jima5kem pravcih. Angleži osvobodili 200 mornarjev zavezniških držav, ki so bili tamkaj internirani. Od 12. do 25. februarja so angleške čete prevalile razdaljo 900 km od svojih oporišč v notranjost Somalije. Italijani so se umaknili iz mesta Bar-dere. Računa se, da je bilo v zadnjih dneh Italijanska letala so živahno napadala ujetih okrog 4000 italijanskih vojakov grške postojanke, oporišča in letališča, in zaplenjenega mnogo orožja vseh vrst. kljub slabemu vremenu. Iz Mogadiscia vodi 200 km dolga železniška proga na Bajdo in Lug, od katere se pri Bajdi odcepi stranska železnica, ki vodi tik do nekdanje abesinske meje. Operacije v Somaliji vrše čete Južnoafriške republike. lo vsled brezposelnosti in slabega zaslužka v preteklih letih ter odplačati svoje —■ dolgove Narobe, vsako naraščanje cen pomeni zanj nadaljnje, še večje obubožanje. Razlika med mezdo in cenami postaja čezdalje večja. Porast cen more mogoče sanirati kmeta in industrijca ter finančnika, nikakor pa ne delavca, tega more to samo še globje potisniti v bedo. Ko bo draginja zajezena, potem pa naj se začne prekladati in na novo razdeljevati v , K,wiC t -• 1 bogastvo. Kmet bo tako dolgo rad počakal, samo ako se mu da zagotovilo, da se bo to res zgodilo. Seveda je treba upoštevati istotako tu- Boji okrog Tepelenlja Italijansko vojno poročilo ,so bili Grki zadržani v nadaljnjem pro-. v, . r .. ■„ „ -L ^ diranju. — Na obeh straneh so bila v S.?S‘ tel* ",c. nškim Posvetovanja v Ankari Angleški zunanji minister in šef generalnega štaba Dill. V Ankari so se dne 27. t. m. vodila! in grškim poslanikom tudi z ruski a in posvetovanja med turškimi državniki in j poslaniki balkanskih držav, razen z ro-angleškim zunanjim ministrom Edenom munskim. ter šefom angleškega generalnega štaba Dillom. Nadalje tse je Eden sestal z ama-riškim in grškim poslanikom. General Dill pa s šefom turškega generalnega štaba, generalom Čakmakom. Edena in Dilla je sprejel turški predsednik republike Ineni 'v dveurni avdi-jenci. Operacije proti Dodeka-nezu Angleško vojno poročilo Javlja, 3a so se angleške čete izkrcale na otoku Ca-stellorizzo, ki pripada italijanskemu Dcdekaneškemu otočju (največji otok Rhodos) ob obali Turčije. Na otoku je letališče za vodna letala. — Otok ima 20.000 prebivalcev. Reuter poroča, da je to najbrž začetek napada na Dodekaneško otočje. Ne more biti govora o vkorakanju nemSkih tet v Bolgarijo trdijo uradno iz Berlina Med tem ko ves svet dnevno prna- ( Nemčijo in Bolgarijo. Nemško zunanje kuje, da bo nemška armada krenila čez ministrstvo izjavlja, da ne more biti go-Donavo v Bolgarijo in od tam 'proti Gr- j vora o vkorakanju nemških čet na hol-čiji, ter se s tem v zvezi širijo vesti o garsko ozemlje.« doma U% pa svet c* Novi podban v banovini Hrvatski je postal j Med SSSR in Romunijo je bdla po poročilu v Zagrebu in član Samo- Tassa dne 26. t. m. v Moskvi podpisana nova prihodu cele armade nemških častnikov v civilu na bolgarska tla, o popravljanju mostov in cest, čez katere naj bi krenila nemška armada, ter neposredno predstoječem odhodu angleškega poslanika iz Sofije, javljajo uradno iz Berlina: »Nemčija živi z Bolgarijo v tesnem prijateljstvu, in ne bo storila nikdar nobenega koraka oz. dejanja, ki bi utegnilo skaliti to prijateljstvo. S to ugotovitvijo je zavzelo zunanje ministrstvo stališče do poročil, ki jih širi sovražnikova propaganda o nekem nemškem preplav-ljenju Bolgarije, da bi odvrnila pozornost javnosti od aretacije angleških tajnih agentov v Bolgariji. — Ta poročila SSSR ne bo Intervenirala na Balkanu Iz Carigrada so se razširile vesti, da je vlada SSSR obvestila vlade balkanskih držav, da ne bo v nobenem primeru intervenirala na Balkanu. V zvezi s tem pravijo, da ima Turčija sedaj svobodo akcije za slučaj nemškega vkorakanja v Bolgarijo. Kajti Turčija je vezana z Anglijo po pogodbi, da stopi dr. Ivkovič, advokat stojne demokratske stranke, ki je med Hrvati trgovinska pogodba, predstavnica Srbov. Prejšnji podban prof. dir. Ivan Krtek, ki je pripadal HSS, je bil upokojen. Sedaj pa se oglaša JRZ, .ki pravi, da bi mesto podbana pripadalo njej, me pa saanostalnim demokratom, ker ima JRZ več Srbov zbranih v svojem okrilu, kot pa samostojni demokrati. — re '1 ' ' •*'• *-'• ' ni videli, da bi hrvatska JRZ s temi zahtevami uspela. O delavcih in kmetih. Športaši hrvaške delavske sloge, ki slo: vključeni v totalitarno gibanje HSS, so imeli te dni prireditev v prostorih »Delavske zbornice« v Zagrebu. Go- vezana z *nRiijo po pogoam, aa siopi Galiriec je p,ozdravil dr. Mačka, ki je na meni stram v vojno, ako bi Nemčija1^ na to ,zabavo in v svojem* nagovoru re- ( v« ., 1i vt 1 . , . uuaei na iu v 111 v uagu»u»u * t ogrozila turske ali angleške korist! na ke, med dnižim: „v teh prostorih s0 do -red ki predvideva v prvem letu izmenjav.o .blaga za 800 milijomot/ dolarjev. SSSR bo izvažala v Romunijo bombaž in cink, Romunija pa v SSSR bencin. 1,533.000 mil. dolarjev je odobril kongres v Zedinjenih državah za mornarico in utrditev oporišč na otoku Guam ter gradnjo 40 podmornic. Bližnjem vzhodu, toda le takrat, ako bi se s tem ne zapletla v vojno s SSSR. Ker pa se SSSR ne misli vmešati na Balkanu, je Turčija lahko brez skrbi, imajo edini namen skaliti odnose med da bi prišla v navzkrižje s SSSR. letalski napadi na zapadu Nemško vojno poročilo Dne 26. februarja je neka naša podmornica potopila neko 8000 tonsko oboroženo trgovsko ladjo. Druga podmornica je ujela posadko neke angleške pa-trolne ladje. Nek naš bojni čoln je potopil angleškega rušilca. Bombniki so ponoči napadli angleška mesta Hull. Har-vich, Yarmouth ter tovarne vojnih potrebščin v lpswichu. Nad Rokavskim prelivom so bila sestreljena 3 letala. — V noči na 27. t. m. so naša letala napadla dve angleški mesti v južnovzhodni in južnozahodhi Angliji. V noči na 26. kakor tudi v noči na 27. t. m. so angleška letala zaman poskušala napasti razne kraje v Nemčiji Škoda je majhna. Vojaki niso bili ubiti. Dne 26. t. m. ponoči so nemška letala napadla London in Cadix ter neko letališče, na katerem je bilo uničenih več kratkim paševali ljudje, ki niso nikdar želeli hrvatskemu narodu dobro in miu tudi danes ne žele...« — Na to je dr. Maček odgoivoril: »Niso kmetje saimi, amipak tudi delavci. To sta dva elementa, kot dve tračnici, ki sta položeni vzporedno v istem praveu!. Ako bi se ena od druge oddvojila, vlak bi »ausglajzal«, toda to se ni zgodilo- in se ne bo.« — Kdaj so letal, dve pa sestreljeni. Angleški napad socialistični delavci želeli hrvaškemu narodu na Calais smo onemogočili in sestrelili slabo pa ve samo gospod GaMnec in nje^ova 6 letal. V času od 23. do 26. februarja je bilo uničenih 33 sovražnih letal, lastnih pa smo zgubili 10. Angleško vojno poročilo Dne 26. t. m. so angleška letala napadla podnevu pristanišča ob obali Kanala, zlasti v Calaisu. 2 angleška lovca sta prisilila k umiku 12 nemških letal, — Nemci so napadali posamezna angleška mesta v noči na 27. t. m. — Angleška letala so napadla industrijski preždel Kolna. Večje skupine letal pa ponovno napadla nemška vdorna oporišča ob Kanalu. Napad na Koln je trajal dve uri in pol. Izmed pristanišč, ki prihajajo za vdor v Anglijo v poštev, so bila zlasti zadeta Boulogne in Vliesingen. Spopad nad Malto Nemško vojno poročilo: Dne 26. t. m. so nemška letala napadala Malto. Zbila so 10 angleških letal na tleh, 4 v zraku, 2 pa še Italijani. Angleško vojno poročilo: Sovražna letala so napadla Malto. 7 sovražnih letal je bilo uničenih, šest pa najbrž tako težko poškodovanih, da niso dosegla svojih oporišč. Boji nad Malto so trajali tri ure. Udeležilo se jih je najmanj 80 sovražnih letal* Tri ure po boju je priletelo sovražno letalo Rdečega križa in iskalo pogrešane letalce, ki jih je moralo biti precejšnje Število. 3 angleška letala so bita sestreljena. SSfR In oborožitev V Moskvi zaseda vrhovni sovjet. V razpravi je proračun za 1. 1941. Izdatki za armado so predvideni na skoro 80 milijard rubljev. Krvav spopad v Amsterdamu In oosedno stan|e v severni Holandi|l DNB poroča: V Amsterdamu je bilo izdanih nekaj ukrepov proti gotovemu številu Židov zaradi napada na neko nemško izvidnico. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo ubitih več Židov in določeno število ranjenih. Nato so sledili nemiri in stavke v raznih podjetjih. Poleg tega je prišlo do spopadov med Židi in arijci. Odgovornost za to nosijo židovski in protinemški elementi. Zato je bilo odrejeno izjemno stanje in je vsa oblast prešla v roke vojske. Prebivalstvo je pozvano, naj se vrne na delo. Kdor bi stavkal ali povzročal nerede, bo kaznovan s 15 let ječe ali pa bo celo usmrčen. Mornarica Združenih držav bo do izvedbi okolica. Razgovori med našo vlado in nemškim ministrstvom prehrane so se vršili te dni v Beogradu. Razgovori so bili zaključeni zadovoljivo za obe strani. Kaj več pa o teh razgovorih ni znano, lh-i te. ^ - * i H-1 > j Nemčiji dolgujemo sedaj za poslano blago O stanju gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji razpravlja te dni posebna anketa v Ljubljani. Anketa je bila sklicana na podbude kmetijske zbornice. Skok na razdaljo 103 m je izvedel v Planici na ondotni skakalnici nemški smučar Kofler. — Višinska razlika na veliki skakalnici v Planici je tako velika, kot je /visok ljubljanski nebotičnik. Smučarske tekme naše vojske so bile na Pokljuki od 22. do 26. februarja in se bodo nadaljevale od 4. do 9. marca. Tekme so bile na- 18 km, na 30 km in vi štafeti na 4 X 12.5 km. V tekmi na 18 km je dosegel podpor. Švigelj Jože prvo mesto s 1:03:17. V patrolni tekmi na 30 km je zasedla Prvo mesto 1. planinska brigada s 2:50:3. Pri štafetni tekmi na 4 X 12.5 km je bil prvi podpor. Švigelj s 44:50. Zlet gorenjskih smučarjev bo dne 2. marca v Mojstrani. »Jugoslovansko jeklo d. d.«, ki ima v Zenici svoje velike tovarne, ie povišala delniško glavnico od 600 milijonov dinarjev na 800 milijonov dinarjev. 130 milijonov novih delnic prevzame država, 70 milijonov pa državna Hipotekarna banka d. d. V tet delniški družbi je svoj čas igral velika vlogo dr. Stojadiniovič, ki jo ie tudi pr krenil in si vzel velik paket delnic. Glede teh delnic se je nekaj časa po njegovem padcu- 61.28 milijona mark. Pred kratkim je znašal naS veliko govorilo in smo v nekaterih listih čitali,- ‘ da so pravzaprav dtzavna last. Kaj pa se je oboroževalnega 15.000 letal. programta imela 650 ladij dolg še 76.72 milijona mark. To se pravi, da dolgujemo -Nemčiji še vedno okrog ene milijarde dinarjev. S Španijo bomo trgovali odslej na ta način, da bomo zamenjavali blago. Glavno nam bo Španija dobavljala plutavino in kolofonijo. 1' ■« • * povišanje poštnih pristojbin. Od 1. aprila naprej bodo povišane poštne pristojbine. Poštnina za pisma se bo zvišala v krajevnem pronvetu na din 1.50, v medkrajevnem prometni na din 2.—. Priporočnina za pisma . \ bo stala din 5.—, na dopisnice pa bo treba lepiti znamke po din 1.50. Povišale se bodo tudi pristojbine za večino ostalih poštnih pošiljk. Nameščencem SUZOR-ja se povišajo plače s 1. marcem t. 1. za 25 odst., dnevničarjetn pa od 1. februarja dalje za enak odstotek. Novi predsednik trgovsko-iodustrijske zbornice je bil imenovan v osebi g. Karla Čeča, bivšega ravnatelja »Jugoslovanske tiskarne«. Predsednik novo ustanovljene obrtnfe zbornice pa je gradbeni podjetnik g. Karel Kavka. Kdaj se bodo vršile volitve v obe ustanovi, še ni znano. V Parizu so nezadovoljni z novo francosko vlado. Ass. Press. Pariški listi, ki so pod nemr ško kontrolo, tudi z novo Petainovo vlado v Vichyju niso zadovoljni. Časopisi pravijo, da predstavlja notva vlaia sam;o kompromisno rešitev ter da niso vsi novi ministri primerne osebe za izvajanje politike francosko-nemškega sodelovanja. in I težko ranjenih italijanskih rojakov bodo I poslali iz Grčije čez Jugoslavijo v Italijo, potetn s temi delnicami .zgodilo, javnost ne ve, ker je debata okrog tega vprašanja zaspala — celo v hrvatskih listih. Italijanski parnik je raznesla eksplozija. — 1400 tonski italijanski parnik »Senio« je v splitskem zalivu eksplodiral. Parnik je vozil v Albanijo. Vzrok eksplozije ni znan. Italijanski bombnik je padel na tla blizu frančiškanskega samostana v Zaostrogu pri Splitu dne 23. t, m. Trije člani posadke so se rešili s padalom. En častnik in en podčastnik pa sta ostala v letalu in se pri padcu na tla poškodovala. Letalo ie bilo na poletu v Albanijo, (.a Nek iilm iz SSSR, ki ga predvajajo sedaj v Beogradu, je imel velikanski uspeh, poroča Tass. Ladja »Panama«, s 750 židovskimi izseljenci, je po poročilu DiNB v bližini bolgarske luke Vame nasedla. Pričakuje se, da se bo posrečilo ladjo z židovskimi begunci rešiti. AH so se Angleži izkrcali v Grčiji ali se niso? O temi vprašanju se mnogo govori. Angleži zanikajo, Nemci trdijo, da sioi se. cvu j.j, m. ...Uti Švedska je zgubila vsled potopitve v sedanji vojni 40 odst. svojih ladij. V Indokini se vrše posvetovanja francoskih poveljnikov, ker se bo vojna med Siamom in Indokino najbrž nadaljevala. Japonci so pozvali svoje državljane, da zapuste Indokino,. rj ».v IS .J. jr »s*J.. Kitajci so prišli v angleško Birmo na siamsko mejo, poročajo iz Tokia. Gre za 20.000 \pjakov. Angleži teh vesti' ne potrjujejo. Japonci so napadli Kitajce v pokrajini Ho-nan, pa so bili odbiti. Angleži v Mandžukuo so dobili ukaz, naj tako; zapuste to državo. (DNB.) Novo letalo, ki leti z brzino 998 km na uro so preskusili v Buffalu v Zedinjenih državah. Imenuje se »Cobra interceptor«. To je sedaj najhitreje vojno letalo na svetu. Letalo se more spuščati z vdšine 7000 metrov navpično na zemljo. A. M. de Jong: v Cudct* AttUovHik [45 .0T«QŠKA LETA MEREYNTJEJA QEYSENA* Flirefleter je dvignil glavo, smehljaje je prikimal in vpadel s svojim baritonom: Kaj pa drži v rokah, čašico zlato, ah! Čim pije on iz nje, mu poč lo je srce, mu poč'lo je srce.« Sedaj je začel peti tudi Geysen s svojim trdim tenorjem in Mereyntje je vzhičen prisluškoval stari pe^mi z žalostnim koncem, ko umre vitez in ga potem pokopljejo »pod rožmarinom, kjer s1© ležali pridni jezdeci.« Ko je pesem izzvenela, je bilo nekaj časa liho, Mereyntje je pomislil. Spomnil se je, kai mu je rekel Flirefleter in nenadoma se je začul njegov glasek iz mračega kota: »To je ibil tudi eden. ki bi bil1 storil bolje, ako bi bil šel ženskam s poti?« Trije odrasli so se začudeno spogledali. Potem pa so se začeli prešerno smejati in njegova mati je vzkliknila, držeč se z rokama za trebuh, ki se ji je tresel od smeha: Oh, ti ljubi drobiž, človek bi počil od smeha. Odkod le ima to otroče te besede? Kar solzna sem od smeha!« »Tak pedenjmož!« je vriskal Geysen. »Česa vse ti taka mala opica ne oponaša!« »To je res zabavno, is tem malčkom!« je vzkliknil Flirefleter začuden in pri tem smeje se, pomežiknil Mereyntjeju, ki pa tega ni videl, ker je od sramu, ves rdeč v glavo in jezen, obrnil hrbet tem presnetim odraslim in s tresočimi rokami naprej gradil stolp, ki se mu je vedno znova podiral, »Geysenova mati, meni se zdi, da bi nam ti lahko skuhala kak pošten zalogaj vroče rjave pijače, jaz pa med tem preskrbim nekaj za pod zobe«, je predlagal Flirefleter. »Toda le ne preveč vodeno, ču-ieš! Dane® je baš pravo vreme, da si človek kaj takega poželi!« Flirefleter je vrgel svoj klobuk v zrak in ga z viška vjel z elegantno kretnjo svoje zmešane glave. Potem jo je s čudno smešnimi koraki krenil proti vratom in ven, na dež, ter se podvizal poševno čez cesto v pekarno, ki je stala onstran ceste. Geysen je vzel kavin mlinček med kolena, med tem ko je njegova žena zakurila in pristavila vodo na ognjišču. Otroci v kotu so na tihem vriskali od veselja: sedaj bo poslalo prijetno, pa tudi za želodčke bo kaj odpadlo! Ko se je Flirefleter vrnil, mu je voda curljala s klobuka in njegov jopič se je svetil od mokrote- Razposajeno je1 vrgel mokre ca-*pe v kot, z vidnim zadovoljstvom je vsrkaval skozi n^s priieten vonj po kavi in si mel svoji veliki roki. Na mizi so ležale papirnate vrečice, polne rozinovih kruhkov, prest in maslenih pogač. »Izgleda, kakor da si se namenil nahraniti celo sirotišnico!« se je smejala Geysenova žena in Flirefleter je rekel s prisiljeno nesrečnim obrazom: »Ali nismo mi vsi majhne sirote pred Bogom, našim gospodom, ki živi v nebesih in ki nas je samo iz jeze postavil na ta strašni svet?« «Oh, oh, si pa danes zopet navit!« je rekla vesela Mereyntjejeva mati; med tem ko je zmleto kavo vsipala v ponev. Ko je videla, da so otroci začeli stegovati roke proti papirnatim vrečicam na mizi, je zavpila: »Roke proč od tam, presneti požeruhi! Čakajte, boste že dobili!« »Kaj pa je notri, mamica?« je vprašala Anica. »Ne bodite radovedni, otroci!« je odgovorila mati, braneč se. »Pa ti povej, Flirefleter«, se je dobrikal Mereyntje in Flireflter je odgovoril potiho, kot da bi razodel veliko skrivnost: »A, oh, progasti kupčki!« »Fej!« je rekla Anica nakičeno, ostali pa so bruhnili v smeh. Tedaj je Flirefleter segel v papirnate vrečice in vsakemu otroku stisnil v roko polno slaščic, nato pa jih je nagnal nazaj v kot. V nizki sobi, z okajenim lesenim stropom, v katero je prodirala skozi okna nestalna svetloba deževnega dne, je postalo prijetno. Kava je razširjala dober vonj. Hrustanje trdih prest je povzročilo, da je turobne ljudi prevzela neka mehkoba, dim iz pio je plaval v lepih kolobarjih okrog njihovih glav. Pogovor je postal živahnejši. Geysenova je gledala igrajoče se otroke, ki so baš naložili vlak z drobtinami maslenih pogač. l ; Znani nemški filmski igralec Willy Forst je minulo sredo prispel v Maribor, kjer si je ogledal tukajšnja kino-podjetja. Iz Maribora je s svojo ženo odpotoval v Beograd. Na 2 meseca zapora je bil obsojen Pred tukajšnjim sodiščem zidarski polir Jožef Klement, ker ni dovolj čuval poverjenih mu važnih; načrtov, ki so se vsled tega zgubili ali pa jih je kdo ukradel. Iz zasede sta oddala dva strela v Melju dva moška na nekega stanovalca, ki se je vračal ponoči domov. Napadalca sta zbežala proti Meljskemu hribu in jih oblast zasleduje. Zopet tatvina koles. Železničarju Bebru Francu je nekdo ukradel kolo evid. številka 2-139.564 in sicer izpred železniške nabavljal-ne zadruge. — V Vetrinjski ulici pa je bilo ukradeno kolo znamke »Nero« evid. številka 2-128.153-19, trgovskemu potniku Antonu Mei-ningerju iz Pobrežja. POBREŽJE PRI MARIBORU Razdelitev krušnih nakaznic. Krušne nakaznice (zelene), za mesec marec se bodo razdelile za našo občino kot sledi: za Aleksandrovo cesto ter za vse ulice desno od Aleksandrove ceste, vi predsobi kinocdvora-ne na Aleksandrovi cesti št. 29; za vse ulice levo od Aleksandrove ceste v konferenčni šobit ljudske šole na Zrkovski cesti št. 31; za ves kraj Tezno v gostilni gospe Marin na Ptujski cesti št. 34; za kraje Brezje, Zrkovce in Dogoše v; ljudski šoli na Brezju. Krušne nakaznice se boao razdeljevale v ponedeljek, dne 3. marca od 7. do 12. in od 14. do 20. uri. Zaradi enostavnosti naj dvignejo hišni' posestniki nakaznice za vse prebivalce v hiši. Kdor ni oddal, glave syoje krušne nakaznice pri trgovcu ali na občini, ne dobi nove krušne nakaznice. Trgovci se opozarjajo, da oddajo brezpogojno ao ponedeljka dne 3. marca odrezke krušnih nakaznic na občini. Kdor tega ne stori, ne more dobiti moke za marec. — Preskrbovalni urad na Pobrežju pri Mariboru. Zimska pomoč. Zaradi izredno velike brezposelnosti se je ustanovil na Pobrežju odbor za zimsko pomoč brezposelnim in drugim Siromašnim slojem. Ta odbor je obdaroval že preko 103 oseb. Denarna sredstva so pošla in je odbor primoran potrkati na srca imovitej-ših oseb, da po svoji moči prispevajo za zimsko pomoč. V to svrho se bodo oglasili vi soboto popoldne in v nedeljo dopoldne zastopniki zimske pomoči na domovih dobrosrčnih ljudi in bodo spreieinali darove. Posestnik ki-no-gledališča na Pobrežju, g. Požar, bo dal drugi teden eno kinopredstavo, katere čisti dobiček ho podaril odboru za zimsko pomoč. — Odbor za zimsko pomoč na Pobrežju. STUDENCI PRI MARIBORU Živilske nakaznice bo delil tukajšnji prehranjevalni urad v nedeljo, dne 2. marca od 7. dri 18. ure v deški ljudski' šoli. Izdajale se bodo nakaznice le proti pravilno izpolnjenim talonom prejšnjih živilskih nakaznic. Kdor je živilsko nakaznico izgubil, se naj javi dne 1. marca ob 16. ifti v občinskem uradu. Živilske nakaznice se morajo dvigniti gori navedenega dne. RIMSKE TOPLICE Prošnja občini Krištof. Na odseku od hotela »Stara pošta« in gostilne »Pri lipi'« ni nobene javne svetilke in ker je baš ta odsek zaradi smrekove gošče .ponoči izredno temen, Poleg tega imamo tu še nevaren ovinek in klanec, je nujno, da občina postavi drogove s svetilkami. Baš tu smo imeli zadnjič avtomobilsko nesrečo. Cestni odbor še do dames ni postavil ob novem pronustu v bližini termalnega- bazena nikake zaščitne ograje, kjer je zaradi ovinka silna nevarnost za vozila in pešce. POSLEDNJE VESTI Nemško vojno poročilo: Dne 27. t. m. je neka podmornica potopila 22.000 sovražnega ladjevja. Pri otoku Islandiji v Severnem morju je bila potopljena ena angleška ladja. 12 pa poškodovanih. — Nemška letala so ponoči napadli! južno in južnovzhodno Anglijo. Razdejala so neko tovarno letal. — Angleških letal ni bilo nad Nemčijo. Angleško vojno poročilo: Zadnje dni do 27. febr. smo vjeli v\ Libiji novih 1000 italijanskih vojakov. — V italijanski Somaliji smo zasedli Berbero. — Na vseh frontah so letalski napadi. — V noči na' 28. t. m. ni bilo Nemcev nad Anglijo, ker je bil silen vihar nad Kanalom. Grško vojno poročilo: Dne 27. t. m so bili manjši boji na izpostavljenih postojankah. Na nek grški otok in na- Atene so Italijani metali bombe. Angleški poslanik v Sofiji je izjavil novinarjem, da bo Anglija v kratkem prekinila diplomatske stike z Bolgarijo. Bolgarija bo seveda nosila vse posledice, ker bodo Angleži nastopili proti njej enako, kot proti vsem od Nemcev zasedenim deželam. O nemirih na Holandskem Poroča Reuter, da- so se vršili tudi v Mittelburgu in Rotterdamu. V; Amsterdamu je bilo 8 ljudi’ ubitih in iv ranjenih. Finska ladja »Bering« je nasedla pri Helgo-iandu v Nemčiji. Zaradi zaplembe tujih ladij je sklicala posvet argentinska vlada in povabila ameriškega n angleškega poslanika. Zunanji minister Zedinjenih držav je izjavil, da konferenca ni sklicana na pobudo iz Washingtona. Vojni svet v Francoski lndokini je odklonil vse posredovalne predloge Japonske. Ni izključeno, da bo Japonska stavila Francoski lndokini in francoski vladi v Vichyju ultimat. • Iz Egipta bomo še dobaviti bombaž v zameno za naš les. Glede prehrane letoviščarjev v Hrvatskem Primorju v letošnji sezoni, se vrše posvetovanja v Crikvenici. Banska uprava v Zagrebu je obljubila, da bo preskrba zagotovljena. Za Dalmacijo vprašanje še ni rešeno. IZ CESKE Kaj pišejo listi o dolžnostih zavednega Čeha? Duevnik »Narodni Prače« ponatiskuje v rubriki citatov iz drugih časopisov, sledečo notico praškega »Večera«: »Vsak Čeh, ki še aandanes občuje z Židi, je izdajalec čeških koristi. Vsak član »Narodne Zajednice« krši z občevanjem z Židi naročilo organizacije o prepovedi družabnega stika z Židi. tak človek je izdajalec in brez časti, ker krši obvezo, ki jo. je prevzel s podpisom, prijavnice.« »Slovaško leto« bodo letos obnovili v kopališkem inestu Luhačovicih na Slovaški Moravi, kjer so tudi lani priredili velike slavnosti moravske Slovaške, ko so predvajali »narodne plese in običaje. Narodna in vseučiliška knjižnica v Pragi, ki je bila zaprta odkar so ukinili češke univerze. je od 17. februarja zopet dostopna javnosti. Novi »Rigoletto« v Narodnem divadlu. — V praškem Narodnem gledališču, ki je največji ponos češkega naroda, so vprizorili pravkar prenovljeno Verdijevo opero »Rigoletto«, ki je dioživela v razprodanem gledališču neskončne ovacije praškega občinstva. Češki listi o tem obširno poročajo in povdarijajo izredne umetniške uspehe, ki so jih podali posamezni pevci in pevke Otava, Tauberova, Gleich, Stčpanova, Višegonov in Veverka. Češko gledališče torej nadaljuje, kljub težavam, svojo visoko umetniško tradicijo. Olomouško operno gledališče bo gostovalo v češkem mestu Kromčfiž z Dvofakovo opero »Vrag in kača« in Janačkovo opero »Njena pastorka«. Praga za nemško »Zimsko pomoč«. Praški listi javljajo, da znaša končni uspeh zbirke nemške policije za vojno pod geslom »Delo zimske pomoči«, v praškem kraju 1,009.184.90 kron. Nedeljske karte za izlete v praško okolico so odpravljene* za Protektoratne uslužbence, kakor tudi za funkcijonarje humanih ustanov, turističnih društev ter za učitelje in člane njihovih družin. Češko semensko žito nakupujejo strokovnjaki slovaškega poljedelskega ministrstva in nudijo v zameno živino. Češka rokavičerska industrija je bila znana po vsej Evropi in so izvažale češke tovarne zlasti na Angleško. Praški listi javljajo, da še sedaj mnogo izvažajio češke rokavice v Švico, na Slovaško in Švedsko;. Na Balkan pa jih ne morejo pnodaiati, ker je tukaj delo cenejše in zato' ne morejo konkurirati izdelkom* na Balkanu. Poprej ie imelo skoro tretjino vse' proizvodnje rokavic na Češkemi 8 židovskih tvrdk, ki pa so bile likvidirane in ie ostalo sedaj na Češkemi in na Moravi še 12 tovarn za rokavice, ki so ibaie prevzele tudi uslužbence prejšnjih židovskih podjetij. Milo za bolnike. »Časopisi opozarjajo, da se bo v Pragi v razdobju od 17. februarja naprej zopet izdajalo' na oskrbovalnih oddelkih za milo v Pragi, milo za bolnike. Praška policijska ura je bila določena za gostilne, veljavno tudi ob pustu in proščenjih, do 1. ure zjutraj. To velja tudi v Plznu. Povsod drugod morajo biti gostilne zaprte ob 24. uri in podaljšave niso dopustne. Lastniki obrti se bodo kaznovali tudi z izgubo obrtne pravice, če bi kršili predpise o policijski uri. Odredba velja tudi za vinarne, varijeteje, ta-barine, bare in podobno. Vlomilec z zalogo samokresov. Praška policija je te dni aretirala nevarnega vlomilca Viljema' Glockla iz Čelakovic, katerega so ujeli na praškem glavnem kolodvoru v trenutku, ko je dvigni! v garderobi svoj kovčeg, v katerem ie ime! nič manj kot 8 samokresov. Glockl je vlamljal predvsem v težke železne blagajne iri ima na vesti čez 20 takih vlomov, pri katerih je naropal okrog 300.000 kron. za damske in moške spomladanske plašče, obleke, kostume ter nepremočljivi hubertus loden, blago za uniforme. Vse dobite po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samo v Maribor, Ulica 10. oktobra (pri glavni policiji m tisto voinenesn blosa CeSkem magazina NaS obisk pri madžarskih sedrugih O priliki »Putnikovega« izleta v Budimpešto, je s. dr. Avgust Reisman obiskal tamošnje uredništva socialnodemokratičnega madžarskega dnevnika »iNepszava« (Ljudski glas), ki ga izdajajo madžarski sodrugi že 39 let. Ljubeznivo so ga sprejeli člani redakcije in naš dobri znanec s strankarskih kongresov ter član Socialistične internacionale s. Buchinger, dolgoletni poslanec v madžarskem parlamentu, ki je s pravo sodružno ljubeznjiv ostjo razkazal obširne prostore uredništva in sejno dvorano stranke z dragocenimi zgodovinskimi spomini o stran- j ikinem delovanju. Po stenah še "visijo letaki stranke iz predvojne borbe, ki jih je sestavljal, sam Buchinger, slike zaslužnih strokovnih in i (političnih borcev in danes že pokojne Sodražice fktchingerjeve, ki je umrla pred pol letom, ter je v strankinem ženskinem gibanju enostavno ne morejo nadomestiti. V sejni dvorani je bilo živahno vrvenje, ker so se ravno shajali predsedniki in tajniki vseh budimpeštanskih krajevnih organizacij k rednemu vsakotedenskemu se" stanku, na katerem dobivajo informacije o položaju in navodila za nadaljnje delo. Tudi po hodnikih je bilo ob (večerni uri vse polno življenja. Delavski zaupniki in funkcionarji so prihajali in odhajali ter iskali informacij, ali jiK prinašali v pasamezne sobe uredništva svojega dnevnika, ki ima kljub najtežavnejšim razmeram in gospodarski krizi, okrog 50.000 naročnikov. List se tiska v lastni tiskarni, kjer imajo 5 rotacijskih strojev. Sploh je socialistični pokret na Madžarskem zdrav in odporen. Kljub ternu, da ie zgubilo po novem volilnem redu pri zadnjih volitvah 1. 1938 nad 1 milijon svojih volil -cev (volilno pravico, poleg Židov, ki tudi ne smejo valiti (Madžarska ima 1 milijon židovskega prebivalstva), so si socialisti izvojevali še 5 poslancev, med katerimi je 1 ženska, s. Ketelv, ki si je ta mandat ponovno priborila ravno v Budimpešti ter je p^leg neke vladne poslackinje edina ženska v budimpeštanskem parlamentu, ki šteje sedaj 350 poslancev Naslednji dan so ljuteznjivi madžarski sodrugi povabili s, dr. Reismana na večerjo, katere so se udeležili med drugim s. Buchinger, ki še posebno toplo pozdraivlja vse svoje številne znane sodruge v Jugoslaviji, nadalje vodja socialistične poslanske delegacije v parlamentu s. Payer, glavni tajnik strokovnih organizacij in član bu-dimpeštanskega mestnega isveta s. Rudolf Pajor, glavni urednik strankinega dnevnika »iNepszava« s. Arpad Szakasits in poslankinja s- Ketely. Naslednji dan so povabili s. dr. Reismana zunanjepolitični uredniki »Nepszave« še na ponoven razgovor v kavarno, kjer se redoma sestajajo sodrugi na razgovore in čitanje listov, tako da je mogel dobiti čim več vpogleda v madžarske politične, gospodarske, kulturne in socialne prilike. Večina teh sodrugov, ki imajo za seboj že dolga leta intenzivnega političnega in socialnega dela med madžarskim delavstvom, je bila že pri nas, bodisi na delavskih kongresih ali na počitnicah v Dalmaciji in na Gorenjskem ter so pokazali polno razumevanje, simpatije in zanimanje tako za naš delavski socialistični pokret kot tudi za Jugoslavijo. Vsi so povdarjali, da je bilo morda pred leti najprej le bolj formalno zanimanje za stike za Jugoslavijo, med tem ko je sedaj tolikokrat ponavljano in izraženo prijateljstvo do Jugoslavije popolnoma iskreno in tudi odgovarja samim bitnim interesom Madžarske. Tudi naši sodrugi v Budimpešti žele v tem kritičnem času vse najboljše Jugoslaviji, pa tudi, da se pri nas okrepi socialistična misel in oživi stranka ter naše strokovne organizacije. Sedaj pošiljamo madžarskim sodru-gom tudi našo »Delavsko Politiko«, ki jim je bila dobro znana, posebno pa prejšnja »Volks-stimme«. Med člani redakcije že imajo sodruge, ki razumejo slovaško in rusko, Ijodo pa takoj poiskali tudi sodruga, ki jim bo lahko tolmačil pisanje »Delavske Politike«. Ljubeznjivi sodrugi s Sodražico poslankinjo so obljubili, da bodo čimpreje obiskali naše kraje, da razširimo medsebojno osebno poznanje in poglobimo prepotrebne stike. Vsemu jugoslovanskemu narodu, zlasti pa delavstvu želijo vse najboljše v teh težkih dneh in za bodočnost. StraSna beda naSih izseljencev v zasedeni Franciji Omelitev potroSnle v Italiji »Ziiricher Zeitung« poroča iz Rima, da bo s 1. marcem t. 1. znižana potrošnja masti (masla, masti in olja) od sedaj 800 g na 400 g mesečno. Razen tega bo docela prepovedano izdelovati slaščice. Svetovno znani panettoni se odslej tudi ne bodo več izdelovali. Italijanski časnikar Gayda pripominja k tem ukrepom, da je ljudstvo že s tem računalo, ker se tudi doslej ni dobilo toliko masti, kolikor je ljudem pripadalo. — Glede prepovedi izdelovanja stladkarij, je pa treba pomisliti, da vojaki na fronti, ki so izpostavljeni težkim nevarnostim in silnim naporom, vsega tega nimajo, zato se bodo tisti, ki so ostali doma, tem lažje privadili tej omejitvi. — Iz številčnih podatkov rimskih listov pa izhaja, da uvedba štirih brezmesnih dni ni prinesla zaželjenega uspeha, ker je potrošnja mesa ostala ista. V O GLEDALI TJ ga pa res pihnejo. Pišejo nam: Zadnjič ste omenili stenski koledar, ki ga je izdala »Zadružna zveza« v Ljubljani in navedli citat nekega svetopisemskega izreka, katerih je na koledarju cela vrsta. Prt tem pa ste gotovo prezrli še enega, ki je v/reden, da ga zabeležite »V ogledalu«; glasi se: »Roka pridnih bo gospodovala, lena pa bo davek dajala. (Preg. 13. 24.)« Človek res ne ve, ali so gospodje, ki so sestavljali ta koledar mislili s temi citati resno, ali pa so se hoteli šaliti iz nas davkoplačevalcev Ko bi bil citat resničen, da bi samo leni davek plačevali, kaj mislite, kako bi izgledalo? — In za nameček so dodali še en izrek: »Strah podere lenega, mehkužne duše pa bodo stradale.« (Preg. IN. 8.). Pustimo, da vsak sam presodi kar se tiče strahu, ItlV'« k *■1 Proizvodnja premoga v Sovjetski Rusiji je po poročilu Tassa v zadnjem času presegla vsa pričakovanja. Lurd, znani romarski kraj, je, kakor poroča DNB, francoska Petainova vlada zopet vrnila katoliški cerkvi. Doslej ie bil Lurd last fran- I coske države. f ČRNA PRI PREVALJAH I Opozarjamo vse odjemalce naših konzumnih | zadrug, da je bela moka tudi na nakaznice in je poslovodji drugače ne smeta izdajati. To opozorilo smo bili primorani objaviti, ker j£o* ttovi ljudje razburjajo in hujskajo člane, češ poslovodji nočeta dajati bele moke brez nakaznice, ker si hočeta (ustvarjati aalotfoi ali pa nekaj na svoje špekulirata. Žalostno je, da se še najdejo (gotovi ljudje, ki hočejo v javnosti mnoveljati, ne vedo pa, da so bile izdane banske uredbe o omejitvi prodaje vseh mlev-skih izdelkov iz pšenice. Ne bomo na tem mestu razpravljali o teh uredbah, ker so bile v naših časopisih že objavljene in tudi vsi prodajalci mlevskih izdelkov so (bili obveščeni z okrožnicami s strani preskrbovalnih uradov. | Mogoče se najdejo gotovi trgovci, kateri še danes prodajajo belo mo k o brez nakaznic, toda ti so zato tudi sami odgovorni. Mi nočemo kazati s prstom na drugega, češ, vidite, on še ima ali, da bi ga ovadili, ker kaj pozitivnega ne vemo, ampak v- teh razburkanih časih se j mnogo govori in sumiči in moramo biti zato aelo previdni. Mi zato zahtevamo, da se naj sedanja količina moke zviša, ker je vsekakor premajhna. Hudo je biti sam. Med svetovno vojno je Ibilo tudi hudo za može. Po cela leta jih ni (bilo domov in marsikatera žena je hudo pogrešala tsvojega moža. Sedaj sicer možje ne odhajajo (za tako dolgo dobo z doma, toda ljudje žive bodjl »kratko« in zato se marsikomu tudi »kratka« odsotnost zdi »predolga«. Nekaj takega se je zgodilo pri nas, da je dolgčas prijel nekoga, ki bi se ga ne smel. Prijatelji so se zbirali, skupno ali posamezno se ne ve, v prijetni družbi in pomagali preganjati dolg čas ter žalost. Ker pa vsi ljudje niso enakih misli in mnogi tudi nimajo razumevanja za tak način kratkočasenja, je ‘bil velik polom, k) se je dolgočasnež« ivrnil po daljši odsotnosti, f.ft Prsji zapor je razglašen tudi v naši občini, ker se ie v sosednjem srezu pojavila steklina. Pismo žene našega izseljenca. Naš naročnik nam je poslal pismo, ki ga je prejel te dni od1 svoje sorodnice, žene nekega našega izseljenca v zasedeni Franciji. Pismo slove: »To pismo sem izročila enemu, ki je odšel od tu na dopust v Nemčijo in ga prosila, da ga odda v Nemčiji na pošto, ker tukajšnja pošta ne sprejema pisemskih pošiljk za inozemstvo. —■ Moj mož je bil 1. avgusta 1940 odposlan od tu na delo v Nemčijo. Od tedaj pa manjka za njim daleč hodim po pol litra mleka, da ga imam za težko bolnega otroka. Kakor hitro bo mogoče, bom odšla nazaj v Jugoslavijo. Prosil* Vas, pišite mi, kako je tam, ako je draginja i« če bi -jaz lahko dobila kakšno delo. Tu ni dela, ne jela in bolnemu otroku ne morem kupiti niti zdravil. Vsepovsod sem spraševala za svoji« možem, pa ga ne miorem izslediti.« Gornje pismo je pretresljiva drama slovenske izseljeniške družine v Franciji. Tak slučaj ni v vsaka sled. Gomori se, da so transport napadli; osamljen. Naši ljudje v zasedeni Franciji s» angleški bombniki.^ Jaz^ sem ostala sam a Ju v j bre2 zve2e s svojo domovino. Potrebno bo, da j ir .. _ __ „- _i_ i. i. j,omo potom naših zastopstev v Nemčiji in prek* centralne vlade skušali omiliti usodo naših izseljencev v zasedeni Franciji. Doseči se b» moralo tudi, da bodo naša konzularna zastopstva v Nemčiji poizvedovala za našimi izseljenci, 'ki so bili poslani iz zasedene Francije v Nemčijo na delo. Kajti kaj naj počne žena z otroci, čije mož je bil poslan v Nemčijo, v tuji deželi, brez zaslužka? Prizadete svojce v naši domovini opozarjamo, da naj se nujno obrnejo na izseljeniški (oddelek pri banski upravi v Ljubljani. Zlasti take slučaje, kot je gornji, je javiti takoj brez odlaganja. Ne moremo pustiti, da bi naši ljudje umirali od gladu in pomanjkanja v tujini. Toliko imamo še, da jih bomo lahko rešili najtanjšega. Toda čas hiti in pomoč je nujna! Dovolj, da so morali prestati to strašno zimo v teU razmerah. zasedeni Franciji in z menoj moja mala hčerka Razmere so strašne. Otrok mi boleha že od 21, maja lani, ko se je prestrašil in prehladil. Zdravnik je ugotovil, da gre za bolezen srca, pljuč in krvi. Od 20. do 24. maja laui smo se nahajali sredi fronte, med dvema ognjema. — Moderno vojskovanje ne vpraša kdo si, civilist ali vojak. Pobije se vse, kar pride pred puškino ali topovsko cev in kar doseže bomba. V našem stanovanju ni ne dimnika, ne šip. Zima je, pa nimam kurjave. Draginja je strašna. Kar sva prihranila z mojim možem, to je že vse šlo. Beguncev je 'bilo tu okrog nas pol milijona. Ti so pojedli vse, kakor bi se spustil nad deželo roj kobilic. Živila so sedaj na nakaznice. Toda povečini ne dobiš tega, kar je na nakaznicah označeno, četudi je še tako malo, Kruha se dobi na dan in osebo 300 g, mesa 280 g na teden, vsaka oseba dobi na mesec 75 g masla in 100 g soli, 600 g sladkorja, 100 g netrdega mila, ostalo kot: kis, slanina, jedrnato milo in kava, je pobožna želja vseh nas, ki imamo nakaznice, na katere pa vsega tega ne dobimo, ker pač ni. Najslabše gre nam Slovencem. — Francozi dobijo v svojih trgovinah in tudi pri kmetih, istotako je nekaj trgovcev Poljakov, ki skrbijo za svoje ljudi, slovenskih trgovin pa ni. Moja nesreča se ne da popisati. Dve uri UREDNIŠKI KOTIČEK B. Senovo. Šolski izkaz o napredku mora dobiti vsak učenec osnovne šole brezplačno. Starši dobijo šolski izkaz o napredku vsako polletje na vpogled in ga morajo podpisanega zopet vrniti. Morda šola ni imela- na razpolago potrebnih 'tiskovin? Vatno za vse delavce in nameščence! Pravkar je izšla lična brošura Dr. Avgust Relsman: Dolžnosti in pravite v službi kot ponatis izpopolnjen z najnovejšimi uredbami iz »Splošnega delavskega žepnega koledarja za leto 1941“. Knjižica obsega 32 strani majhnega formata in stane din 3*— (poštnina posebej). V njej so v Izvlečku obrazloženi zakoni in uredbe, ki jih delavci in nameščenci v služai največkrat rabijo. Naročite si to potrebno priročno knjižico takoj» dokler je še na zalogi in sicer: v upravi naiega lista, pri naiih poverjenikih, ali pa v knjigarnah MEŽICA Na splošno željo občinstva ponovi »Vzajemnost« veseloigro »Drzni plavač« v nedeljo, dne 2. marca t. 1. s pričetkom toično ob 3, uri pop. v dvorani pri Tolfu. Za malo denarja veliko razvedrila! Vstopnina običajna. Med odmori, igra godba na lok (Lesnik Pavle). Za obisk se najvljudneje priporočajo diletanti in odbor. Poročila sta se s. Knez Maks s s. Perovec Frido. Mlademu paru želimo uspeha polno bodočnost in jima kličemo družnost! JESENICE Nakaznice za moko in kruh se bodo delile od 1. do 8. marca t. 1. na vseh onih mestih, kjer so se delile v mesecu februarju. Vsakdo mora prinesti s seboj glavo (talon) stare nakaznice. Kdor do 8. marca ne pride po nakaznice, jih sploh ne bo dobil. Tudi je treba vsakomesečne nakaznice vedno uporabiti do konca meseca, kpr prihodnji mesec ne veljajo več. Rdeče nakaznice za težake (dodatne) so prav tako uporabljive povsod in se lahko na nje dobi v vseh trgovinah in pekarnah moka ali kruh. Toliko v opozorilo vsem. da ne bo kakih nepotrebnih sitnosti ali nepravilnosti. Pogajanja za nov dodatek h kolektivni pogodbi so bila te dni uspešno zaključena. Odpravljena je bila dosedanja draginjska doklada (15 din na dnjno) ter nadomeščena s povišanjem urne mčžde za din 2 na uro (t. j. na dnino 16 din), od katerega zneska pa se bo seveda tudi računal akord ali »ostale uposob-ljenostne ali kake druge doklade. Za ženo je povišana doklada na din 350 mesečno (din 80 več), za otroke do 14. leta pa na din 100 (din 20 več) mesečno. O zadevi bomo o priliki še natančneje poročali. Zvočni kino »Radio« predvaja v nedeljo ob 3, uri pop. in 8. uri zv. velefilm »Strel iz občinstva« (»Zavesa je padla«), v soboto in ponedeljek ob 8. uri zv pa velesilmi »Moja mala iz Pariza«. Med dodatki kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Robinzon z južnega morja«. Delavski pravni svetovalec Delavske pravice otrok (Trbovlje) Vprašanje; Tast, ki ie bil s svojo ženo lastnik posestva, je umrl leta 1931. Pia smrti je prevzela posestvo tašča, ki se je zavezala plačati svojim otrokom dedne deleže po očetu. — Dosedai še ni izplačala teh deležev in namerava posestvoi prodati, oziroma ga dati na pre-vžitek, moji ženi pa pravi, dla ne (bo dobila ničesar. Ali lahko zahteva moja žena dedščino po svoji materi že sedaj, ker se ie bati, d'a ho mati prodala posestvo in ko ima vendar iste pravice do dedščine, ko bratje in sestre? Odgovor: Dedni delež po ločetu Vaša žena vsekakor lahlko zahteva, v kolikor se ni določilo ,v zapuščinskem postopanju po smrti njenega očeta, da bo plačala Vaša tašča te deleže mogoče šele pozneje. Ne more pa zahtevati dedščine po svoji materi še za njenega življenja, ker nastanejo dedne pravice do njenega posestva šele z njeno smrtjo. Ali bo dobila Vaša žena sploh kakšno dedščino, zavisi od tega, ali bo razpolagala ob času smrti njena mati še s kakšnim premoženjem ali ne. Do svoje smrti ima vsakdo neglede na dediče polno pravico razpolagati s svojim premoženjem. Le v kolikor bi Vaša tažča to premoženje zapravljala, imate možnost, da io stavite pod skrbstvo zaradi zapravljivosti, nakar ne ibi smela več razpolagati neomejeno s sivojim premože- POZORI Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ MARIBOR, Kneza Koclja ulica št. 14, telefon 21-30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24-94 njem. Ako bi posestvo podarila, potem' bi po smrti lahko zahtevala Vaša žena svoj dolžni delež iz posestva od takratnega lastnika. To pa le v primeru, da. ne bi Vaša tašča podarila posestva kakemu drugemu in ne svojim otrokom in bi iod podaritve do njene smrti preteklo že več kot 2 leti. Spor med sosedi (Ljubečna) Vprašanje: Moie posestvo meji na sosedov gozd1. Ker imam njive tik do tega gozda, mi povzroča (go'zd s senco na njivah precejšnjo škodo. Ali lahko zahtevam, da sosed goad za gotov pas od njiv poseka? Odgovor: Ako lobstoja tako stanje že 30 let, ne morete ničesar ukreniti. Ako goad še ni star 30 let, lahko zahtevate, da tsosed odstrani toliko drevja, kolikor dela senco in s tem škodo Vašim njivam Veje, ki segajo v Vaš zračni prostor, lahko sami posekate. ^lilil!l!lliiiiiiiiijjII!!jliiiijjj!jjj!!!jjjjliHlliil!ll!l!Illilllli!!ll!llllll|||||||!l|jjNi | Zvočni kino Pobrežje 1. in 2. marca odlični film TBDNJAVA MOLKA z Annabello v glavni vlogi Vsakovrstne odpadke papirja In cunj kupuje In plačuje po najvišjih • dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor, PobraSJ«, Cankarjeva 16 Kakupovalnln: Maribor, KopaliiVa in vogal Plujskn-Trfaiki t. (Custiniii) Izdala In urelute Adolf Jelen v Mariboru, m Tiska Ljudska tiskarna d. 'd. v. Mariborat predstavnik V. Erien v Maribora.