Naslov — Address nova doba 8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tel. HEnderson .1889) 8_ Napiedek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v rnnojro vrčji meri od naše agilnosti. II 1! (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP TH1 SOUT? SLAVONIC CATHOLIC UNION A» Stcond Clig» Matter April lžth. 1S26, »t Th> P»»l Oti« »t Cltrtlaad. O.. Und«r Th« Act March 3rd. 187*. — Acc«pt*d for mailing at special rat« «f ptitait, prpTldtd for iuSfctlQB ll»3. Act of October 3rd. 1817. Aathorited March 15th, Hit. ŠTEV. 39 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, SEPTEMBER 30TH 1931 — SREDA, 30. SEPTEMBRA 1931 VOL. VII. — LETNIK VII. Njo iz AMERIKE IN inozemstva jj ;i Pf 0. 39 pril Moč« a.»i :e, $ 'idov it«!*, ji« (0!^ T" m- a jek]1 ^ PLAČ je nazna- Glavni tajnik J. S. K. Jedno-jrfates n|rs^a industrija United te, sobrat Joseph Pishler, ki je olc, inje | eel Corporation. Zni- že delj časa slabega zdravja, > idustr-• Zna^a*° 10 procentov, moral se je ponovno podati v H odv'16’ 80 na kakšen na- bolnico v Duluth, Minn. So- Z'\ ie, [j IS|ne °d Jeklarske indus- uradniki in člani v splošnem mu ■V ^eriiQ0 znižale P^če so- želijo skorajšnega in popolnega 3 li'iti n°-’. ^0(** se’ da na ta okrevanja. fevcev okrog milijon ■* Petindvajsetletnico svojega p '—— obstanka bo proslavilo društvo i%a qLET je dne 23. sep- Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote v rajen.n^ravila v Akronu, O., Chicagu, Ul., dne 11. oktobra s je d ,/lac;na ladja “Akron,” primerno prireditvijo. ',Večja svojevrstna po- * ,0nomSVetu- Plula je nad V Aurori, Ul., priredi žensko Klariči *'a^° '*6 pr*P^u^a nac* društvo št. 119 JSKJ na večer idsi(a . 1,1 obkrožila cleve- 6. oktobra “bunco-party” v Slo-nila <. P1 e<^niestja, nakar se je venskem klubu. lfa^0n]ov” v Akron. Veli- u l^dja je last zvezne V uredništvu Nove Dobe sta kotlovrt?arice ’n -’e s^a'a Pe^ se Potekli teden oglasila so-(l°larjev. brat John Balkovec, glavni nad- , ' zornik JSKJ in Rev. Joseph vela councilmanov Škur iz Pittsburgha. Začetkom l6g L*U ,Se je letos prijavi- tega tedna so se za par minut ^"fdatov, med njimi oglasili v uredništvu Mrs. Ag-(jj,. ovencev. Izvoljenih nes Gorišek, Mrs. Katie Rogina “tftih * Vsega skupaj le 25 in Mi'. Frank Farenčak, istota-v -^^opnikov, torej je ko Pittsburžani, na obisku v w, Iri' kandidatov poraz Clevelandu. e.) zagotovljen. * — Na občnem zboru dramskega ki ^J^A Ameriške le- društva “Ivan Cankar” v Cleve-v ^ -'e pretečeni teden landu je bil izvoljen sledeči od- i e*-r°itu, se je bavila bor: Erazem Gorshe, predsed- ovanjem prohibicije, nik; Frances Ziherl, podpred-itlo UI^U 394 delegatov sednica; Mary Ivanush, kores-prohibicijo, proti pndenčna tajnica; Anton Pu-Ww ;egij(mar ji so spre-[cel, finančni tajnik; John Moč-' kon'ClJ°’ 8 katero poziv- nik, Frank Plut in Joseph Birk ^, es. da naj odredi gle- mlajši, nadzorniki; Vatro J. c’1Je glasovanje po dr- Grill in John Steblaj, režisorja; Frank Klemenčič, rekvizitor; — Frank Žagar, garderobar; Ju- iQni je ^ FEDERACIJA v ]ja Močnik, načelnica rediteljič. Si ,na sv°.)> konvenciji kjela Pasovi ]>roti enemu v Resolucijo za bojkot dokiU!iforni-'i izdelanega lle bosta Mooney Nt ^ °Pr°§Čena. Ako se (ota dovolj razširi, i^iih l'10 pr‘zadetih mnogo Hlo Jl‘di v Californiji, to-(lov°, sv°.ie strani lahko >r‘tete V rn°^an pritisk na ^'Bill-a odstranijo madež C^iif 'n®Sove afere z dr-0rnije. flv^^^^ENCI zastopniku^'*1 držav ob dol-V^ila'e^e ^ississlPPl> ki »Ujetih \ St' Louisu> je bi-■, Se Vee resolucij, tika-'■ P,.j sanja brezposel-PoPo‘-oča Se šesturni de-vlftd^ c^n' na ^edeu-‘ delu ■,* P°zivlja, da po-rjej' kontrolo povodnji, k! ,°'g0 easa dovoljen ^ °d Par mer jem naj HoSQineralnih bank omo-&°jih ' ia Po bolj liberal- k ^em0?fCoiJZENS............. Iffih* 1 Prihodnjemu za- [|t(i2erVn-gfeSa na^*'t za ne- °sti, \,0rid za čase brez- > zVp7tl ta fond bi pri- ’ ^arv a Vlada 30 Pr°- r ’'toy lezne države po 30 %,', de,lodajalci po 25 °V' v , avci po 15 pro-letih bi ta l iUjonovna Več kot dva ti' dolarjev. Kadar r*\ b' °k^ Padla pod 85 eli pv^. rezPoselni delav-. sv0je Jemali Po 70 pro-12 p0vPrečne mesečne "'"«neea fonda >io . den • so nasedli me-v Več okoliškega ^»lj* a,1^uriji, obdolžu-’ ?• itraull, dif' lo no' edtf 0 iVl^ NI< sl0'U VS8S.I nai1’* e d°V| pre(l DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI tla rii°( tet ' .od^ Šti ZATIRANJE ZVERINE Malokomu je znano, da je v Zedinjenih državah še toliko razne kosmate zverine, velike in male, da mora zvezna vlada vzdrževati poseben urad, ki se bavi z zatiranjem iste. Ta urad se imenuje Predatory Animal and Rodent Control of the Bureau of Biological Survey. Vča-si se kje zaplodijo podgane, miši, podzemske veverice in ta-kozvani prerijski psi, da povzročijo velikansko škodo na pridelkih, včasi pa postanejo nevarni tudi zaradi prenašanja bolezni. Znano je, da podgane prenašajo bubonsko kugo, in nedavno so pronašli, da podzemske veverice prenašajo pegasti legar. Izmed vseh glo-davcev povzročajo največ škode podgane, katerih računajo da je toliko kot ljudi v Zedinjenih državah, in vsaka posamezna podgana napravi do dva dolarja škode na leto. Kadar se kakšna vrsta gori omenjenih glodavcev v kakšnem kraju preveč razplodi, se pozivu na pomoč navadno odzovejo agenti prej omenjenega urada, ki s sodelovanjem lokalnih oblasti skušajo škodljivce zatreti. Bolj zanimivo od zatiranja podgan pa je zatiranje velikih roparskih živali, kot medvedov, volkov, kajutov, divjih mačk in gorskih levov ali pum. Teh škodljivcev je največ po zapad-nih državah ln povzročajo ameriškim živinorejcem okrog 13 milijonov dolarjev škode vsako leto. fh name- ian 0 rgb’ ul / ^est Slovencev je prijavilo kandidaturo za mestno zbornico v Clevelandu. V tretjem dis-triktu kandidirajo: Joseph Frf- bian, William Kennick in Frank Surtz. V četrtem distriktu pa so kandidati: Frank Mervar, Anton Vehovec in Joseph A. Siskovich. Vseh kandidatov za mestno zbornico je letos 169, izvoljenih pa more biti le 25. * Znani potnik Matija Pogorelc, ki je pravkar okreval od prve operacije za kilo, poroča iz bolnice v Duluthu, Minil., da se bo moral podvreči operaciji za neko drugo nadlogo. -------o------- SREČNO IME V Brooklynu ima malo trgovino Louis Goldstein, ki je, kakor že ime pove, pravi potomec Abrahama. Pa mu je nekoč prišlo na misel, da je ime preveč izraelsko in da bi bilo za njegove otroke morda boljše, če spremeni ime. Mož se je torej obrnil na sodišče s tozadevno prošnjo, namreč da se mu dovoli spremeniti ime Goldstein v Golding. V par tednih je dobil od sodišča odlok. V tem odloku je najprej čital, da je Goldstein priprosto ime in lahko za izgovorjati, da je več Goldsteinov, ki so dosegli velike uspehe v trgovini, industriji in profesijah, in končno, da je morda več dobrih rojenih Američanov z imenom Goldstein kot z imenom Golding. Prošnja za izpremembo imena je bila odklonjena, in pod tem odklonilnim odlokom je bil podpisan sodnik—Louis Goldstein. — o----------- ROJSTVA IN SMRTI Vsak dan se rodi povprečno 150,000 otrok, in v istem času umrje povprečno 100,000 oseb. VRT IN KLET V SEZONI klin- (del- itd. pre- dati Medvedje po navadi niso zelo krvoločni, toda včasi kak posameznik zabrede v “zločinsko ka-rijero” in kolje teleta in drobnico, da je grdo. Agenti ali lovci, katere pošlje vlada, da uničijo roparske zveri, izpozna-jo na umorjenem plenu, kdo je bil ropar. Ako najdejo ovco z zlomljenim hrbtiščem, vedo, da jo je pobil medved z močno šapo. Ker ima medved navado, da pusti umorjeni plen toliko časa, da se ohladi in si šele potem privošči kosilo, ga navadno ujamejo v past, katero nastavijo v bližini plena. Volkovi, kajuti, divje mačke in gorski levi lovijo in morijo plen vsaki na svoj poseben način, ki pove lovcem, s kom imajo za opraviti. Na podlagi tega se lovci pravilno pripravijo za svoj posel. Volkove in kajute navadno lovijo v pasti ali pa jih zastrup ljajo s strihninom. To pa ni lahko delo, ker te zveri so jako nezaupne in imajo zelo dober nos. Lovci najprej poiščejo .stezo, po kateri hodijo volkovi ali kajuti od enega kraja do dru-zega. Ako te zveri na tej poti opazijo kak nenavaden predmet, se ga izognejo v krogu in preiskujejo. Lovci navadno položijo na stezo kos govejega, ovčjega ali konjskega mesa, v krogu okoli tega v primerni razdalji pa namestijo več kosov masti. V kos masti, ki je najbližje steze zavijejo precejšno količino strihnina. Nekje v tistem krogu včasi nastavijo tudi past, katero zakrijejo z listjem ali dračjem dotične okolice. Pri tem delu imajo lovci roke in rokavice namazane z mastjo, kakoršno rabijo za vado, stoje ali klečijo pa na kanvasu, da ne puste duha na zemlji. Ko je vse gotovo, poškropijo okolico še z nekim parfumom, ki zverini ugaja. Ko volk ali kajut pride po Dtljt na 2. atranl V septembru in tudi še začetkom oktobra je čas za presajanje in deljenje trpežnih ali večletnih cvetlic, kot so potonke (peony), plamenka (phlox), fun-kija (day-lily), kitajski čki (dianthus), os|rožnik phinium), perunika (iris) Razume se, da te {cvetlice sajamo le, če jim hočemo nov prostor na vrtu, ali če jih hočemo razmnožiti; namreč, če hočemo iz enega velikega grma napraviti več malih. V oktobru se morejo na prosto posaditi tudi čebulice različnih lilij. Za zimsko cvetje posadimo zdaj v lončke čebulice nunke (crocus), trezije, hijacint, nar-ciz in tulipanov. Lončke se postavi v kakšen hladen prostor. Kadar jih hočeni^ spraviti k rasti, jih za dobep|teden postavimo v gorko klet,! k j er jih dobro zalivajmo, da poženejo stebelca, nakar jih prenesemo na svetlo. Za zgodnje zirnsifto cvetje na oknih lahko zdaj posadimo v lončke kaiendule, mlade turške nagelje (marigold), petunije in verbene. Pustimo";.jih na prostem v nekoliko senčnem prostoru, predno začrtl padati slana pa jih spravimo n|; varno. Cinerarije, ciklakie in primule v lončkih naj |B» zdaj presadi. Od geranij t (pelargonij) napravimo zdaj pwaknence, do zime se bodo mlaofkts dobro zakoreninile in bodo boljše prezimile kot stare rastline. Kleti naj se v solnčnih jesenskih dneh dobro prezračijo in osnažijo. Solnce bo uničilo mnogo glivic plesnobe in gnilobe. Sodi za spravo sadnega ali grozdnega mošta naj bodo čisti in zdravi. Sod, v katerem se je v pretekli sezoni ali kdaj prej skisala ali pokvarila pijača, ni za rabo, ker se proces zelo rad ponovi. Sodi, ki diše po kislem ali po plesnobi, naj se ne rabijo za spravo pijače, kajti slab sod pokvari najboljšo pijačo. Kisel sod se more rabiti kvečjemu za spravo jesiha. Važno je, da je grozdje in sadje za napravo mošta zdravo; iz nagnitega sadja ali grozdja napravljena pijača ni nikoli kaj prida. Ne pozabimo pa tudi, da dober grozdni ali sadni sok ne bo “ozdravil” po plesnobi ali gnilobi dišečega soda, pač pa bo sod pokvaril pijačo. ROBINZONOV OTOK Republika Chile lastuje otok Juan Fernandez, ki je znan kot Robinzonov otok. Na otoku biva zdaj okoli 300 oseb. Vlada je zgradila na otoku za turiste mal hotel in vzdržuje redno plovbo med otokom in celino, 300 milj proč. Ta samotni otok v Pacifiku je vulkanskega izvora. Odkril ga je leta 1571 Juan Fernandez, po katerem je dobil ime. Aleksander Selkirk, škotski bukanir, je samotaril na tem otoku štiri leta. Leta 1704 ga je kapitan neke ladje na njegovo lastno željo izkrcal na otoku in ga pustil tam. Štiri leta pozneje ga je neka ladja, ki je plula mimo, rešila iz prostovoljnega pregnanstva. Njegove doživljaje na otoku je pisatelj Daniel Defoe sestavil v povest in jo objavil v knjigi Robinson Crusoe, ki se je izkazala kot ena najbolj čitanih knjig na svetu. o----------*— Ako v vaši naselbini še ni društva J. S. K. Jednote, sakaj bi ga ne ustanoviliT Osem novih čla- BRITIŠKA HONDURAS nav tadtstujtl Nedavno so listi prinašali obširna poročila o škodi, ki so jq napravili silni viharji v angleški kronski koloniji, ki je poznana pod imenom British Honduras. Hurikani so se pripodili preko Karibejskega morja, ki je pravzaprav del Atlantika, pobili par tisoč ljudi, poškodovali nadaljne tisoče in napravili tudi og r o m n o materijalno škodo. Najhujše je bilo prizadeto mesto Belize, ki je glavno mesto dežele in šteje nekaj nad 12,000 prebivalcev. Majhna angleška posest Bri-tiška Honduras je zajedena od vzhoda med republiki Mehiko in Guatemalo. Na vzhodu meji na Karibejsko morje. Dežela meri le 8,598 kvadratnih milj, torej dobro petino površine naše države Ohio. Prebivalcev šteje okrog 50,000, ki so po veliki večini mešanci različni ras in narodov; število belih prebivalcev je neznatno. Vlado dežele predstavljajo go verner, izvrševalni koncil in kon cil zastopnikov. Poljedelstvo ni posebno razvito; nekoliko bolj razvita je živinoreja, ker visoke planote dežele nudijo dovolj paše živini. Pridelujejo in deloma izvažajo se banane, kokosovi orehi, kava, kakav, indijanska koruza, sladkorni trs, gumij in tobak. Podnebje je tropično in ugodno za vse pridelke tropičnih krajev; ....... Krasni gozdovi vsebujejo mnogo dobrega lesa za pohištvo, kot mahoganija, ceder itd. Mnogo tega lesa se izvaža tudi y Zedinjene države in Canado. Vsa vzhodna stran dežele meji na Karibejsko morje, ki je pravo vališče tropičnih hurikanov, zato jo večkrat obiščejo hudi viharji. BOJ Z GoSSlCAMI Zvezni poljedelski department neprestano vodi boj z različnimi sovražniki farmerja in živinorejca. Ti sovražniki so včasi škodljive glivice, največkrat pa požrešni mrčesi. Za uničevanje glivic in živalskih škodljivcev se včasi dajo uporabljati kemikalije. V mnogih slučajih pa je zatiranje škodljivih mrčesov mogoče le na ta način, da se nanje “naščuva” druge mrčese, ki so njihovi naravni sovražniki. Zadnja leta so se po pašnikih naših jugozapadnih držav zelo razširile neke gosenice, ki so ponekod uničile vso pašo. Te gosenice imenujejo “range caterpillars” in so zelo požrešne. Vso travo požrejo prav do korenin, in če kaj zelenega ostane, je pokrito s slečenimi kožuhi levečih se gosenic, da je živini odvzeta vsa paša. Te gosenice, oziroma njihovo zalego uničujejo neke osam podobne žuželke, ki pa zadnja leta niso mogle zmagovati ogromnega dela. Na pomoč so jim prišli zvezni etmologi, ki so tekom zime v posebnih vzgoje valnicah redili te žuželke in jih “hranili” v primerno hladnih prostorih do pomladi. Na dan so jih “vzgojili” do 60,000. Na spomlad so spustili milijone teh os po pašnikih, katere so ogrožale gosenice, ter upajo, da bodo pošteno očistile pašnike. o ----------- ČRNCI V KONGRESU V ameriškem zveznem kongresu je služilo dozdaj vsega skupaj 25 črncev, in sicer 23 zbornici reprezentantov in dva v senatu. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Naval na banke v Jugoslaviji je bi) nastal dne 24. septembra glasom kabelskega poročila v New York Times. S pomočjo Narodne banke so mogle vse bančne inštitucije zadostiti svojim obveznostim. Vrednost nepremičnin se je hitro vzdignila, ker so ljpdje hiteli vlagati svoj denar v iste. Novi volilni zakon v Jugoslaviji floloča, da se bodo volitve vršile po vsej državi na en dan. Vseh poslancev bo okrog 305. Na dravsko banovino, ki obsega Slovenijo, bo prišlo 25 poslancev. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dovršil 21. leto starosti. Glasovanje pri volitvah narpdnih poslancev se vrši javno in ustmeno na občinskih odnosno mestnih voliščih. Vo-liljsc ne more glasovati za posamezne kandidate, ampak za celo kandidatno listo. Državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, dodeli glavni volilni odbor dve tretjini vseh narodnih poslancev, in sicer od onega števila, ki pride na vse banovine. Po naših ameriških pojmih je novi volilni zakon v Jugoslaviji vse prej kot demokratičen. Diktatura je morda nekoliko omiljena, toda odpravljena ni. V koliko je potrebna ali ne, je nam, ki ne poznamo splošnega narodnega razpoloženja v Jugoslaviji, seveda težko soditi. Starosta slovenski politikov, Fran Šuklje na Kamnu pri Novem mestu je dne 8. septembra prejel od republike Češkoslovaške visoko odlikovanje, namreč komanderski križ reda Belega leva. Odlikovanje je znak priznanja zaslug, ki jih je slovenski politik v svojem dolgoletnem parlamentarnem delovanju storil tudi češkoslovaškemu narodu. Odlikovanje je g. Šuklje-tu izročil češkoslovaški vicekonzul g. A. Cihelka. V Ljubljani je dne 7. septembra preminul upokojeni šolski upravitelj Franjo Lovšin, ki je polnih 41 let učiteljeval 110 Vinici v Beli Krajini. Rojen je oil leta 1863 v Ribnici. Pokojnik ni bil učitelj le otrokom, ampak tudi odraslim, ki so radi iskali nasveta in pomoči pri njem. Bil je agilen mož na prosvetnem polju, pa tudi učitelj v gospodarstvu. Ko je trtna uš uničila vinograde, je bil on med prvimi, ki je obnovi' svoj vinograd po novem načinu in dal s tem dober vzgled drugim. VSAK PO SVOJE desetletji, ko dobro začel To je bilo pred sem se bil komaj učiti fantovanja. Dva tovariša, s katerima sem se pozno v poletni noči vrnil z vasovanja, sta me sramežljivo vprašala, če imamo na vrtu še kaj črešenj. “Dovolj jih je še,” sem dejal, “kar pojdita in se jih do mile volje nazobljita!” Fanta sta se nekoliko začudila moji velikodušnosti, vendar sta takoj splezala na črešnjo, boječa se morda, da bi se premislil. Jaz sem se blizu čreš-nje vlegel v travo in občudoval kresnice in blesteče zvezde poletne noči. Od časa do časa je kateri izmed fantov poltiho ;-.a-rentačil in izpljunil gnilo čreš-njo. Jaz sem se potihoma smejal, ker sem se bil podnevi prepričal, da so črešnje prezrele in polne črvov. “Čudno,” je dejal eden fantov, ko sta priplezala na tla, “dalje ko sem črešnje zobal, več jih je bilo crviyih.” “Nikar ne delaj našim čreš-njam krivice,” se zasmejem jaz. “Vse so črvive; v drobnejših črešnjah bivajo samski črvi, v debelejših pa črvi z družinami!’ “O, zdaj pa vem. zakaj si bil tako velikodušen s črešnjami," pripomni drugi. “Pa kar je. to je, nazobala sva se jih pa le. Podarjenim črešnjam in črvom ne moreš na zobe gledati, posebno ponoči!” * Te resnične dogodbief* o črvivih črešnjah sem se domislil, ko sem čital novo jugoslovansko ustavo. Cim delj sem jo čital, tem bolj se mi je zdela Črviva. * Je že tako. Za pravo svobodo se je treba boriti dokler je nimaš in potem, ko si jo dobil, da si jo ohraniš. Svoboda, ki ti jo kdo velikodušno ponudi na krožniku, je navadno črviva. # Najbolj čuden spak nove jugoslovanske svobode so javne volitve. Saj vendar niso vfei državljani analfabeti! Med Slovenci jih morda ni niti en odstotek. Ni vse rožnato tukaj in tudi med črešnjami ameriške svobode je nekaj črvivih, vse pa le niso, in vsi izseljeniški kongresi ne bodo navdušili ameriških Slovencev za ideal javnih volitev. Bomo menda kar lepo tukaj ostali in skušali po naših močeh izboljšati položaj dežele, katero smo si izbrali za našo novo domovino. Po številu prebivalcev j',' vrstni red mest v Dravski banovini naslednji: 1.) Ljubljana 59,768, 2.) Maribor 33,149. 3.) Celje 7,602, 4.) Jesenice 6,383. 5.) Krško 5,473, 6.) Ptuj 4,261. ) Kranj 4,191, 8.) Novo mesto 4,045, 9.) Radeče 3,938, 10.) Tržič 3,244, 11.) Kočevje 3,079. 12.) Kostanjevica 2,693, 13.) Kamnik 2,548, 14.) Škofja Loka 2,400, 15.) Slovenska Bistrica 1,773, 16.) Šoštanj 1,735, 17.) Ljutomer 1,480, 18.) Slovenj-gradeč 1,309, 19.) Ormož 1,276, 20.) Brežice 1,229, 21.) Laško 1,084, 22.) Radovljica 863, 23.) Gornji grad 756,, 24.) Lož 621. 25.) Višnja gora 363. Nasproti letu 1921 ima največji absolutni prirastek prebivalstva Ljubljana, namreč 6,474 potem sledijo Maribor (DftU* na I. itrftnl). Vsak ve, da je Indija za Anglijo težak problem, dasi si tega problema ne more prav predstavljati. Urednik v Nebraski izhajajočega Lincoln Jourimla je nedavno skušal ta problem čitateljem raztolmačiti tako-le: Recimo, da bi prebivalci vsake države v naši Uniji govorili različen jezik, tako različen, da bi se prebivalci Nebraske ne mogli sporazumeti s prebivalci Kansasa. Recimo, da bi vsaka država imela različno vero, tako različno, da bi prebivalci ene države jedli govedino in prebirali one, ki uživajo prašičevo meso, da bi prebivalci druge države smatrali krave za svete živali in smatrali one, ki uživajo govedino, za svoje sovražnike, kateri prezirajo njihove bogove, in da zopet prebivalci nadaljne države ne bi jedli nikake vrat? mesa. K temu naj bi se dodalo 2,487, še nekaj napol civiliziranih gor-> .(Dal)« o« S. »tranil tir “jNoxJa "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 -per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. vol. vil 83 NO. 39 O lahkem zaslužku Brezposelnost je marsikje občutno .zadela naše člane in samoumevno1 tudi člane drugih bratskih organizacij. Nekateri člani res delajo precej stalno, nekateri pa le po par dni v tednu ali pa sploh nič. Ti zadnji so seveda najhujše prizadeti, ker prihranki, kjer jih je kaj bilo, se hitro topijo. V takih časih in razmerah je dobrodošel vsak dolar, ki ga more človek zaslužiti postrani, kot pravimo. Včasih par dolarjev takega postranskega zaslužka zamaši najnevarnejše vrzeli v domačem proračunu. Mnogi člani J.S.K. Jednote, ki imajo mnogo časa, pa malo dela in zaslužka, pozabljajo, da jim naša Jednota ponuja priliko lahkega postranskega zaslužka. To so izredne nagrade za pridobivanje novih članov, katere veljajo do konca tega leta. Te izredne nagrade znašajo po en dolar za vsakega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. S pridobivanjem novih članov v odrasli oddelek v teh časih ne moremo dosti računati. Marsikateri prospektivni član za odrasli oddelek se ustraši asesmenta, ki bi pomenil /naten mesečni iždatek pri malem zaslužku. Naseljevanje iz starega kraja je skoro popolnoma ustavljeno, odrasli zdravi rojaki, ki se nahajajo v tej deželi in še niso prekoračili za sprejem predpisane starosti, pa večinoma že pripadajo eni ali večim slovenskim podpornim organizacijam. Saj je znano dejstvo, da smo baš Slovenci med tistimi na seljenci te dežele, ki so najbolj organizirani v podpornih organizacijah. MN Resnica je, da agilni dani še tuintam dobijo kakšnega novega člana v odrasli oddelek “od zunaj,” toda glavni prirastek dobiva naš odrasli oddelek iz mladinskega. Prilike nabiranja novih članov za mladinski oddelek so mnogo bolj ugodne. Pristopnina je prosta, stroške zdravniškega pregleda do omejene višine plača Jednota in mesečni asesment za člane mladinskega oddelka znaša le 15 centov. To je tako majhna svota, da ne tvori skoro ni-kake ovire za pristop ali vpis. Naše mladine pod 16. letom, ki je sposobna za vstop v mladinski oddelek, je v vsaki slovenski naselbini precejšno število. Po novih pravilih lahko vstopijo v naš mladinski oddelek tudi otroci, katerih stariši niso člani J.S.K. Jednote. Posebno važna točka v tej zadevi pa je izredna nagrada v znesku enega dolarja, katero obljubi plačati Jednota za vsakega novopristoplega člana mladinskega oddelka. Te izredne nagrade veljajo le za letošnje leto. Res je, da se bodo te nagrade'nakazale šele koncem leta na društva, da jih :azdele med svoje agitatorje, res pa je tudi, da J.S.K. Jednota vedno zadosti svojim obveznostim in plača, kar obljubi. Ako bi kak posamezni agitator ta denar prej potrebo val, mu vsako društvo brez skrbi da tozadevni kredit. Tukaj je za agilne brezposelne ali malo zaposlene člane J.S.K. Jednote lepa prilika za znaten postranski zaslužek. V marsikateri slovenski naselbini bi morda lahko agi len član na mesec vpisal 10, 20 ali več novih članov v mladinski oddelek. To bi pomenilo 10, 20 ali več dolarjev izredne nagrade zanj. Bratje in sestre, pogovorite se o tem z društvenimi tajniki in pojdite na delo! Polje je še široko in J. S. K. Jednota potrebuje mnogo novih članov za svoj mladinski oddelek. Dobro delo za J.S.K. Jednoto pa vam ob enem nud tudi lepo priliko za znaten postranski zaslužek! TxxxxxxxxxxrxzxxixrxxxxxxmmxxxxxxxxxrixxxxxTTTra VSESTRANSKA KORIST! Kako koristiti sebi, društvu in J. S. K. Jednoti? Katera društva in člani bodo deležni nagrad iz svote $2,500.00 katero ima na razpolago J. S. K. Jednota, za nove člane odraslega in mladinskega oddelka? Polog običajnih nagrad, ki so označene v pravilih, je glavni odbor na svoji letni seji določil še posebne nagrade, in sicer $1.00 za vsakega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. Te nagrade se bodo nakazale društvom konccm leta 1931, z navodilom, da jih primerno razdele med agitatorje. Kampanja sc je pričela s 1. fcbiuarjcm in se konča 31. decembra 1931. XXXXXXZlXIXXlXXXIXXXXXXIIXXIXXIXlIXXXXlXXlXXXXXXXXZi Iz urada glavnega predsednika Jako velikega pomena za našo Jednoto so “Zveze podpornih društev JSKJ,” katere na svojih konferencah ter raznih sestankih razpravljajo o različnih problemih, tikajočih se naše podporne organizacije. Dokler 3o zanimanje ter agilnost med našim članstvom na tej stopinji cot je sedaj, bomo vedno lahko beležili le napredek pri naši Jednoti. Vse poštene kritike, tatere se tičejo uprave Jednote, so nam vedno na mestu, saj vendar zato imamo svoje glasi-o “Novo Dobo,” da izražamo svoja mnenja, da pišemo o naših aktivnostih, o naših problemih, ter o poslovanju posameznih glavnih uradnikov. V 37. št. Nove Dobe z dne 16. septembra, “Iz urad« Zveze podpornih društev JSKJ v državi Pennsylvaniji,” smo čitali precejšno kritiko, namenjeno gotovim članom glavnega odbora. Kje je in kje ni ta, kritika na mestu, o tem imam svoje mnenje, rečem le toliko, da poštena kritika je zdrava, in kdor je prizadet, sem prepričan, da oo poskusil morebitne nedostat-ke popraviti. Kar se mi v tem “memorandumu” zdi krivičnega je to, da se ni Zveza ozirala na dejstvo, da je sobrat Pishler bolan mož ter da je pred kratkem zgubil najboljšo pomoč v glavnem uradu. Zdi se mi, da on v svoji bolezni stori mnogo več kot pa bi kdo drugi na njegovem mestu. Prav zdaj, ko to pišem, sem dobil poročilo, da se zopet nahaja v St. Mary’s bolnišnici v Duluthu, Minn., kjer čaka zopetne operacije. S tem pa ni rečeno, da zagovarjam neredno poslovanje v glavnem uradu, ker sem med prvimi, ki sovražijo netočnost. Moramo pa v razmerah kot so, nekoliko potrpeti, ker. z kooperacijo vseh glavnih uradnikBv borilo skušali v najkrajšem času spraviti jednotino poslovanje v red. V peti točki “memoranduma” se je nekoliko pokritiziralo tudi mojo malenkost, da sem povabil sobrata Perdana h kegljiščni tekmi v Chicago, ter ga pozneje na isti način poslal na Ely, da pomaga skleniti knjige in račune glavnega tajnika, in to na svojo pest, ter brez privoljenja glavnih odbornikov. Da ne bo članstvo naše Jednote sodilo, da sem nekak diktator pri Jednoti, da delam nekaj svojevoljno ter brez privoljenja glavnih uradnikov, je potrebno, da zadevo pojasnim le v toliko, da imam v svojem arhivu pisma ter brzojave od glavnih odbornikov, kateri so mi dali polno moč povabiti sobrata Perdana na SESTANEK v Chicago radi bolezni sobrata Pishlerja. Istotako imam tudi pismo glavnega tajnika, v katerem mi piše, da rabi pomoč v glavnem uradu, da bo možno pripraviti račune za revizijo, s pripombo, da se je v tej zadevi obrnil do vseh glavnih nadzornikov. Ravno tako imam pisma, v katerih so mi priporočali, xnaj pooblastim sobrata Terbovca za konvencijo National Fraternal Con-gres-a. Vsak moj korak, katerega sem dosedaj storil, sem storil v sporazumu gotovih avtoritet pri naši Jednoti. So pa tudi slučaji, ravno v tej depresiji, v teh finančnih polomih, v bolezni glavnega tajnika, kjer je včasi treba hitre akcije, pa upam, da mi članstvo ne bo očitalo diktatorstva, ako ukrenem nekaj, kar smatram, da je v splošno korist celokupne organizacije. Dolžnost glavnega predsednika je, da gleda, da Jednota napreduje in procvita, zato bi bilo pa zelo priporočljivo, da se ne veže rok njemu, ne drugim glavnim uradnikom, kadar delajo za koristi JSKJ. Paul Bartel, • glavni predsednik. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. stran!) skih plemen^ potem pa vse skupaj zmešalo in pomnožilo s sto. To bi nam dalo prilično sliko problema, ki ga ima Anglija z Indijo. Mahatma Gandhi, voditelj Indijcev, ki hoče od Angležev izsiliti neodvisnost Indije, je izjavil, da ne namerava obiskati Amerike, češ, da ta dežela še ni zrela za njegov evangelij. To je morda res, res je pa tudi, da zdaj ni pravi letni čas za to, ker se nam približuje zima, mož pa je oblečen samo v rjuho. Sicer pa njegovega evangelija najbr-že ne rabimo, kajti ameriška revolucija napram Angležem je bila uspešna že pred poldrugim stoletjem, morda zato, ker voditelji iste niso bili oblečeni v rjuhe, ampak so nosili hlače! , ,1 'ivs Ta dežela je oficijelno suha, V knjigi PsalmoV, 68. poglavje, 6. vrsta, pa je zapisano,- da uporniki in rebeli prebivajo v suhi deželi. To pojasni zakaj je v deželi toliko “fajta” in rebel j ona ! * V ljubljanskem “Jugoslovanu” sem te dni čital, da je bil posestniku Francu, Rud ji v Ro-žičkem vrhu pri Radgoni jire-povedan obisk gostiln od 1. septembra 1931 do 31. avgusta 1933, to je dve leti. To pa ni tako hudo, kakor si morda mož predstavlja. V Zedinjenih državah nas je blizu 130 milijonov in nam vsem je obisk gostiln prepovedan že nad deset let, pa le živimo in bAtno še živeli, dokler bomo irrteli zdrava jetra. Mož naj posnema nas in naj se privadi domači kleti in kletem svojih prijateljev. 1 * Po neki statistiki se je v Clevelandu y, prvih osmih mesecih tega leta število žrtev avtomobilskih nesreč znižalo za 14 procentov v primeri z lanskim letom. To morda pomeni, da je 14 procentov neprevidnih avtomobilistov in peščev že odšlo v večna lovišča. Polagoma bodo ostali samo pametni in previdni ljudje na svetu. * Neki ekspert trdi, da v 50 ali 75 letih se bodo stopala modernih žensk iapremenila v kopita, to zaradi nepraktičnih visokih pet ženskih čevljev. Ubogi mo-žički čez pol stoletja, ki bodo prejemali brce kopitaric! * Načelnik ognjegascev v Ham-denu, O., je nedavno poslal svojo uniformo k čistilcu oblek in pustil v žepu ključ od garaže, kjer se je nahajala brizgalna. Smola je hotela, da se je prav tisti večer vnela hiša tega pozabljivega načelnika in pogorela do tal, ker ognjegasci niso mogli do brizgalne. Well, morda je bila hiša slaba in visoko za-varovana.* * V malem mestu Sidney, Ind., imajo toliko denarija, v mestni blagajni, da Z& ,ct‘> ™32 ne bodo pobirali n i k a k i h mestnih davkov. Chicago, ki je drugo naj večje mesto v Zedinjenih državah, pa je zadolženo do ušes. To kaže, da naj večji business ni vselej najboljši- * V nekem ljubljanskem listu sem čital sledečo velikomestno vest: “Včeraj se je na ovinku Tržaške ceste zaletel s kolesom posestnikov sin Miško G. v kmetico Ano Komarjevo, ki je nosila na glavi poln jerbas jajc. Seveda sta oba prav dramatično padla po cesti. Toda kavalirski Miško je kmetici jajca pošteno plačal.” “Jajčja tragedija in jajčji kavalir!” sem dejal jaz. Prijatelj C a h e j, kateremu sem dotični,izrezek pokazal, pa je dejal samo: ‘Šmorn! ’ •r :* Neki znanstvenik je pred kratkim svet iznenadil £ izjavo, da se v možgan^ vsakega posa- meznika'nahaja gotova količina alkohola, pa če kdaj pije opojne pijače ali ne. Ameriški humorist Heywood Broun je z ozirom na to znanstveno izjavo šaljivo potolažil ameriške suhače, češ, naj se nikar preveč ne razburjajo glede alkohola v možganih; oni da so izjema in nimajo alkohola v možganih, ker sploh nimajo možgan. * Brazilija ima preveč kave, Cuba ima preveč sladkorja, Južna Amerika v splošnem ima preveč govedine in bravine, v Zedinjenih državah imamo preveč pšenice in bombaža in naši bankirji imajo preveč denarja. Vsega dobrega imamo na svetu preveč in vendar so slabi časi! Iz tega bi se dalo izvajati, da bo ves svet kmalu ena sama velika norišnica—če' še ni i! A. J. T. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s prve strani) jejo Kitajci, da so premišljeno kršili Kellogovo pogodbo, ter da hočejo zasesti Mandžurijo v času, ko je ostali svet zaposlen z ekonomskimi problemi. Liga narodov je nameravala imenovati komisijo nevtralnih vojaških strokovnjakov, ki naj bi zadevo preiskali in jo skusili urediti. Japonska pa je odklonila tako komisijo, češ, da se bo zadeva uredila potom diplo-matičnih pogajanj med Japonsko in Kitajsko. Vlada Zedinjenih držav je apelirala na Japonsko in Kitajsko, da prenehata s sovražnostmi. Jugoslovanska Uitanovljana 1. 1898 ♦ Kat. Jednota lakorporirana 1. 110' GLAVNI URAD V BLY, MINN. > Glava! odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa. Nadxarni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth. Ml«® 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, « 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., ClilcaB0' Porotcl •dborl Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumat, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave.. Barbertoa*^. Jednotino uradno glasilo t NOVA DOBA, 6117 St. Clair Av«., Cleveland, Q. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVBC. Vse stvari tikajoče so uradnih zadev kakor tudi denarna po*11]!! naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbo naj ae pošilja n,^ai oC(,. 8ednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn J>°‘c a spričevala naj se pošilj* na vrhovnega zdravnika.. .» In Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 'lL tL membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Cl*if 1 Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoil®,,y 11 obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ** ** tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev •* obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi s S č**3 članicami. Ir ceni keen Inst, on | »as bacl T cl Hyr Pois tren I) N iv, za ŠVEDSKA IN NORVEŠKA sta sledili vzgledu Anglije in sta suspendirali izplačevanje v zlatu do 30. novembra. Obresti na bančne vloge so se zvišale od 6 na 8 procentov. Danska se še ni odločila glede su-spendacije zlate valute. rrtJftWJA-'-i3«! posojila v Zedinjenih državah. Turški diktator Mustafa Kemal je poslal v Zedinjene države komisijo bankirjev, ki bo skušala izposlovati večje posojilo. ------o------- ZATIRANJE ZVERIN (Nadaljevanje iz 1. strani) stezi in ugleda kos mesa, nezaupljivo zavije vstran in preiskuje. Pri tem naleti na kos masti, jo previdno ovoha in požre. Ker je bil prvi kos dober, pogoltne tudi druzega in tretjega, dokler ne pride končno do tistega, ki je otrovan s strihninom. Ako se pri tem ni vjel v skrito past, opravi svoje delo strihnin. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) Novo mesto 1,586, Kranj 1,286, Radeče 1,224, Jesenice 881 in Tržič 862. Naj večji odstotni prirastek pa beležijo naslednja mesta: Novo mesto 64.5, Radeče 45.1, Kranj 44.3, Tržič 36.2. Šoštanj 28.7, Slovenjgradec 17.8, Radovljica 17.2, Ormož 16.5 in Jesenice 16.0 odstotkov. Radionaročnikov je po kra jih: Ljubljana 2,269, mesta 2,-120, trgi 813, vasi pa 2,732; Gorenjska 1,622, Dolenjska 1,256, Štajerska 2,427. Po stanovih so: uradniki 1,779, obrtniki 1,-564, društva 863, trgovci 862. profesorji in učitelji 502, delavci 467, zasebniki 458, dijaki 396, duhovniki in odvetniki pa 249. Požar v Št. Vidu pri Stični. V Št. Vidif pri Stični je nedavno izbruhnil požar v hiši posestnika Jožefa Pekolja. Ogenj je nastal baje vsled neprevidnosti. Hiša in gospodarska poslopja so pogorela do tal. Po informacijah iz Trsta prinašajo dunajski listi poročila z naslovi : “Razkrila tajnost Cerkniškega jezera.” Skupina mlajših članov kluba jamarjev Julijskih Alp je v območju cerkni- ških Javornikov 1,080 m visoko odkrila naravni studenec, globok najmanj 180 metrov. Studenec leži ne daleč od meje med Italijo in Jugoslavijo, in sicer na dnu prostorne doline v obsežnem gozdovju. Stene studenca so skoro navpične, na dnu studenca pa je belkast, glinast, sediment. Merili so globino studenca ter izmerili najgloblje mesto na 218 metrov. Znanstveni krogi, katerim so to odkritje javili, so mnenja, da je voda tega studenca v zvezi v vodovjem Cerkniškega jezera, ki je po svojem dotoku in odtoku vode čudovita prii'odna prikazen: Znanstveniki so ’ celo mnenja, da je najden studenec nekak rezervoar Cerkniškega jezera. Na zagrebškem velesejmu je razstavil 234 izumov raznih tehničnih instrumentov Fran Suhodolnik, mojster in strokovni učitelj na zagrebški obrtni šoli. Njegove iznajdbe so našle največje priznanje tehnične fakultete v Zagrebu, kakor tudi v tujini. Japonski novinar v Jugoslaviji. V Sarajevo je te dni prispel japonski novinar Jon Natory, ki je stalni dopisnik japonskih listov, bivajoč v Berlinu. Prof. Bruneti toži avstrijsko državo. Žrtve Hranilovičevcga in Seletkovičevega atentata beograjski univ. prof. dr. Bruneti in njegovi dve hčerkici se nahajajo še v zemunski bolnici. Sicer se rane še niso zacelile, vendar se je njihovo stanje toliko popravilo, da ni več nevarnosti za življenje, a pojavljajo se posledice strašnega živčnega pretresa. Kakor doznava beograjska “Politika,” se je prof. dr. Bruneti odločil, da stori potrebne sodne korake proti avstrijski državi za odškodnino za težko izgubo, ki jo je pretrpel zaradi lahkomiselne brezskrbnosti njenih organov, ki so zakrivili, da se je na njenem teritoriju lahko pripravljal in organiziral tako nečloveški zločin. ta ni javil, še ostala dvil in končno tudi oče. Pelil'| so čakali okoli vodnjak8’ čudili da se nobeden >iej. ne vrne zato se je slednJ1 stil v globočino še delaveC. dojevič, ki je našel vso $ nezavestno. Ležali so drugem. Le s težavo se, posrečilo, dospeti zopet njaka nakar so tudi o^ tegnili na površino. Ijiko in Lazar sta bila že ostali trije pa se bore s jo. Na kraj nesreče r sodna komisija, ki je da se v vodnjaku razvija0 peni plini. ffi» »J <70li 1 ’-*•; Muzikant Živan Kostim sedaj v Sarajevu, je m°ri1 svetovno vojno bežati lZ, S(^ vasi v bližini Šabca. priliki je ostavil pri s', teri svoja dva sinova, v; di mati je morala begu pa je umrla. ^ ® .. nadaljevala pot Kosti^ stra, ki jih je končno '« Niša predala neki misij1, ga križa.- Ko se je K<>s ! iz vojne, je začel isk8 sina, vendar brez uspc^. nekaj dnevi pa mu je neki tovariš iz Niša, d* J Iti našel njegovega sina, h ; ^ tamošnjem angleško-^1 , ^ s‘ domu izučil čevljarstva- ( j ' se je takoj odpeljal P®jt Na očetovo povpraše'^ ^1 je drugi sin, je zVedel- ^ )j| ® še med vojno nesreč1*j Vendar pa je bil oče da je po dolgih 16 |e ^ vsaj enega sina, ki Je • odrasel, da bo odšel v' vojakom. V Lučah v Gornji dolini je umrl v visoki L 90 let po daljšem Vj ’( častni občan bivši ^ e štar g. Anton Pustosl1’'1'.,, ^ 1 ravnatelja “Jutra” ^ stoslemšeka. —. * Smrt bojevnika iz J ^Ht Visu. Na Sušaku je ^ the ton Pilepič v visoki s Pokojnik se je * jt)j žil velike pomorske t Visu. V zadnjem c®? < raj popolnoma ogluS' J ^ vid se mu je močno l °*l. Do zadnjega je bil P1'1^ ; 6f> vesti, govoriti pa ni Ti/ U*"' Te dni se mudi v ^ ameriška arheološka J ja, ki bo obiskala muzeje v državi irt ‘ najdišča. Te dni so li iz Beograda v - tem pa bodo poseti'1 mesta. 0 , ‘ .| « e t I l>eo{ 'Usi Jad 'Ud follo v, Hi H, Hi Oi, "at Nesreča pri kopanju vodnjaka. V selu Budimliču pri Banjaluki je prišlo nedavno do hude nesreče, pri kateri sta se dva mladeniča smrtno ponesrečila, dva pa se še borita s smrtjo. Na dvorišču, bratov Plavšičev so kopali vodnjak, ki je bil globok že 19 metrov. Popoldne, ko so hoteli nadaljevati delo, se je prvi spustil v globino Nikola Plav-šič, a ker ni dal od sebe nobenega znaka, je stvar postala sumljiva. Zato se je za njim spusti) drugi brat Bogdan, a ko se tudi lf0t fr Ch ■ang V ti H *01 '0t let «h, °o Sl H ii S % H \ U ti d * NOVA DOBA, SEPTEMBER. 30tfft 1^31 -----------.4--.ii ..... i ■ ■k ■ ENGLISH SECTION OF ■ V Official Organ W of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS I Current Thought. THE TRUeTeRSFECTIVE |cente^rnj0V*e a c^0Se'uP scene means that the picture is definitely sceng Pt up°n an object, that may be two people in a love inatan °f a trigger, an explosion or numerous other ,|on thg6!’ ^Ur*ng the close-up the audience centers its interest ;reason c e^n*te objects, and loses all consciousness as to the SUc*1 an incident takes place. Logic is left in the a el^e-up is intended to bring the pitch of excitement to bymalX;V .The plot of the story is brought most effectively ;PojSOll^n^y‘nK the important elements. A few drops of deadly trencj P°Ured into a cup of coffee, that will change the of Pol ° Picture from a nice, sunny afternoon to the tune oi|l^|PanjjJCernen's sirens later in the evening, usually to the accom-Joiw^casion* °* Sunder. An atmosphere is created to suit the " We might define the close-up as our perspective of ti\ie ^ j”'6- The incident, magnified as it is, brings our perspec- |0iir ia* Particular object and we are governed accordingly. p0l, ,sPective is not limited to movies alone. Ipe°pifjllls^arice, the present industrial depression causes many tHsis to v*ew it as the worst in history, not realizing that other i*eati h-'^ave overshadowed the present unrest. If one is to jfiiK] thlai0fy only as far back as one hundred years, one will f^ numer°us crises have occurred during the century, ^ ■jl'fesen 'v^*cb were devastating in a greater degree than the 'k' r r°llovv ?n.e‘ ^*ne wii* also discover that the worst crisis usually !n*ensive speculation either in land, stocks or other here °C l^*es- If memory serves correctly, about 150 years ago s hir,v.Vas speculation in tulip bulbs, some of which sold jj as $1,800. dr loans were made on some of the tulip bulbs. Ranks • rf^fealf"eaSUre ^eni 80 many gold certificates. Then like ,e^ " iN ()>,- 1'^htning in the sky the tulip bulb craze fell through oflollow1?8 ^Urnbled. So did the banks and stocks, and a crisis VI navj i r‘&ht perspective means applying oneself intel- re sFllep..V, at aU times, and not be too strongly influenced by any ; f11 luin'i '°Ular object. Its relation to the whole should be kept . ug°m c°nstantly. ij^’l Our „ , Optimism in Our Lodges athol I)erspec^ve ot lodges, and our grand South Slavonic It^jj K Union must be looked upon with the same degree of y ’’(ieij "°e. Not how it appears at any one particular day or Hi \ the full co-operation of every member is forthcom-*l®ct n0t w,ien all but a few hard-working members are I11®' *be lodge. The working of the lodge and our grand ears n 0ulcl be looked upon as an accomplishment of so many °r U -^8 abilit.V to weather unfavorable periods. . I1. ^r0u^)1 n'°n bas weathered the crisis of 1907 and it will come :l1 ^ Present unemployment period with flying colors. SSI be"efit nization that has been built by its )0Utid I'6 Jnenibers for their, benefits and not a chosen few is Nlibet-0 .*'Ve indefinitely. Or ong as the interest of the ,s is forthcoming. COMMENTATOR iir so se' Stic ti i' sV \)&> 1 ol isti^'j no lisij’.; Kost iskatl 1 je '^lm’ ^inn. — M e s a b i 'ds'! J11 be embers of tbe JSKJ Kif S v,ln^erested in knowing SC?* Kelly> former tv*- broth school athlete V Jubnlher of Richard Kelly iev/ ?s i-eCpierS’ No- 215- SSCU, ’leill:i X0!d aPP0intment as L 4 o e Northwestern S Station at the foot leti'1 sbolm at the bridge in je L>th v’,,, l v ) ; e ^ brothers are well I, ^abi ,n Cbisholm and the fcN'ter an?e> Richard being If '•be Chisholm iji as wel1 as cor- sokivt5 »eas* the Jubileers. n 1,1 Ra ei‘s ■ managed the ičit£,'iX H^etbai|lr! ^le Mesabi range isleOjthe , leaKue, where they B^t>llv . u^P^nship, and in-Hati e Jubileers are the F«1^1‘cUs 't'Ul cbarnpions. ■ b^ln5 6lly is exPected to I /If> thi^6r of the Jubileers ^ati ear *n their defense thp111*,1 Kelly cap- ce ii jit] ^8> wk-’ Called the Blue i! l^h ^ ^ sir.10?1 missed the state •UVL* n0Sed8le Point, Chisholm Of 0Ut in the last ten • VKl ye^s S‘ ,He played II |f i of fp. ° basketball, two I {Jck. tban and two years ;Je«^r^t8tern 0il & Gas •ae fVti i« ‘^bolm’s first sta- a,ia vmg the P°Pular seh^ve pVfeLd°l Products, I ^Pututi an en- ;.‘u & fs> 'on with automo- ' Pst h Kelly broth- 1 aecaae been dead the Und the boys have PROMOTED ^i!l been forced to pick up odd jobs for their spending money. Between athletic practices Marcus helped out at the oil station the past three years and when the opening came on Oct. 1, the Northwestern company was glad to announce him as their manager. o----------- A GOOD IDEA Calumet, Mich.—There are a few things I would like to say concerning the members of the South Slavonic Catholic Union. One of them is to offer a plan to alleviate the sick benefit fund that is being drained at the present time. I think it would be a good idea to cut off a day or two each week from those members that report sick and who are insured for $2 a day. Members of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 9, SSCU, in Calumet are working only four days a week. The sick compensation could be curtailed accordingly. The sick benefit fund must be pretty low, considering the abnormal number of members reportnig sick. We, who have been insured for $2 a day sick benefit, have been paying an extra dollar assessments for the past year. Now for the month of September we must pay an extra assessment of $2. I think that this matter ought to be given seribus consideration, for the benefit of the organization and its members. Matt J. Banovetz, No. 9, SSCU. SWOPE’S PLAN When the industrial depression first made itself evident the economic prophets predicted a speedy recovery, and that conditions would adjust themselves. Prosperity was just around the corner. Overproduction was ahead of the demand, and just as soon as the natural law of supply and demand would be equalized, so would unemployment situation be a solved problem. That was sometime ago. But conditions were going for the worse instead of better. Now it is the high tariff, the bonus law allowing loans on adjusted certificates, and numerous other excuses are offered. None of which remedy the situation. Plenty of gold is in our country, plenty of food, plenty of machinery—in fact overabundance in almost all necessities of life. But there are thousands of people on the verge of starving because of lack of money with which to buy food and clothing. Evidently there is something wrong with our economic system. Wealth is centered in the hands of the few who control the nation’s business. We are paying for mistakes made by others. One writer points oul that we are paying the mis^ takes made by certain bankers in loaning money to foreign countries. But these are merely suppositions. The point of interest at the present time is the remedy. On Wednesday, Sept. 1G, Gerard Swope, president of the General Electric Co., talked to the National Electrical Manufacturers’ Association on the stabilization of industry. Mr. Swope urged the formation of great trade associations, representing employers and employes, which shall outline trade practices, establish methods of standard accounting, stabilize prices and employment, and, in fact, control production in each industry. Each of the trade associatons would be under the supervision of the Federal Trade Commission, or a bureau of the Department of Commerce, or some federal supervisory body specially constituted. Here, then, from another head of one of the biggest companies in one of the country's biggest industries is a plan. It is a plan for organized labor to ponder—for much would depend upon the willingness of the labor unions to adjust themselves to it. In detail, it may be industry itself. Industrial planning must be followed instead of the selfish employer, who has only the profits in mind, and not the welfare of his fellow employes and the country in general. ---------------o-------- ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, K. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 131G Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 319 W. Birch ,St. Chisholm, Minn. • * • • Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor or English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. QUACK! QUACK! Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, of Ely, Minn. ’B'RIEFS Saying It With Comrades Senior Slovene School of Cleveland, O., opened up with classes Friday, Sept. 25, in the Slovene National Home. The school is in charge of Mr. Ivan Zorman, well known for his literary capabilities. During the World’s Electric Radio Fair, held in New York City, Mr. Anton Subelj, Slovene concert singer, appeared at the Crystal Studio at Madison Square Garden dressed in his native costume and sang Slovene songs, on one of the television broadcasts. Mr. Subelj has already appeared with the Columbia Broadcasting Co. on a television broadcast. Eight Slovene boxers will appear iu the Orel’s boxing show to be held Thursday. Oct. 8, in the Slovene National Home of Cleveland, O. Two popular Cleveland Plain Dealer Golden Gloves champions are also scheduled on the program. Entertainment between rounds offers another attraction for the fistic show lovers. Dancing will follow the show. Four state SSCU champion lodges in hardball have been determined and are as follows: Export Majesties, No. 218, of Export, Pa., Pennsylvania champions; St. Aloysius, No. G, of Lorain, O., Ohio champions; Comrades, No. 19:}, of Waukegan, 111., Illinois champions; and Ely Arrowhead, No. 184, of Ely, Minn., Minnesota state champions. Prize awards io the form of, watch charms will be distributed to the winners soon. The Tribune-Herald, weekly of Chisholm, Minn., in its Sept. 24 issue reprints “Slovenes Are Thrifty” article that appeared in the New Era. Bunco Party Aurora, 111.—St. Ann’s Lodge, No. 119, SSCU, extends a cordial invitation to all members and their friends to attend a Bunco party to be held for the benefit of the lodge’s treasury next Tuesday evening, Oct. 6, at 8 o’clock, in the Slovenian Club. Prizes will be awarded to men, ladies and children. Admission will be 25 cents for the adults, and 15 cents for the children. After the game there will be dancing, music to be furnished by Mr. Joseph Kocjan. A good time is assured to all. Mary Verbic. During the first seven months of 1931 there were 24,818 aliens admitted to the United States, a drop of 92,235 from the 118,053 admitted during the first seven months of 1930. In 1913 there were 790,693 aliens admitted in the first seven months. Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, take first game from the Clairwoods in the Class B championship series Sunday, Sept. 27. Pioneers take the long end of a 3 to 2 game from the Orels in a 15-inning tilt in the Class A championship series, both of the Inter-Lodge League. o — ILLIN1 STARS Chicago, 111.—The next regular monthly meeting of the Hlini Stars, No. 211, SSCU, will be held Tuesday evening, Oct. 6, at 8 o’clock, at Berger’s Hall. The co-operation of every member is needed for the planning of our fall dance. Please attend. Lodge dues should be paid at this meeting. • John M. Zvezich, Sec’y. 1. Our president makes frequent visits to the Twin Cities, at times, accompanied by our sports publicity man. 2. Smith’s cough drops are making a hole in Pauline’s purse, in the effort to relieve a hoarseness in her throat, due to yelling Pauline did at the games. 3. Put on your thinking cap. Molly is taking a Domestic Science course in Ely J. C. 4. Did you hear the male trio yelling at the top of their voices, “McCumber or Bust’'? 5. Telephone exchange Lawrence is quite familiar to both Stanley and Smuck. 6. Anyone wishing to know the words to the song ‘‘It’s the Girl,”fisk Johnnie, our pitcher. 7. How does it feel to be an auntie and uncle, Minnie and Breezy? Hoping in the future little Maxine will be a member of our lodge. 8. Oh,! That was Molly Z., of course, who was seen riding in the car way from Idaho; talk about Lady Luck. 9. Why is it that Stiff and Bell got all the breaks? Is it their manly beauty? 10. Do we hear wedding bells? Gallie seems to be busy preparing his hope chest. 11. Ask our female trio about the rattling, bumping, good time they had en route to the game at Tower; as yet they haven’t recuperated. 12. Isn’t )^ve grand? Ask Tiny about that. 13. Behold, all ye Arrowheads, a step-sitting contest will be held on Seliškar Square on Sunday evening, Oct. 4, at 8 p. m. Be there. 14. One of our male members has acquired a new name. Don’t forget to call him Howard, and not Howie. 15. Did you all see the Ar-owhead baseball picture? Isn’t Rudy a darling? 16. We haven’t seen “Poor People” lately; has he accented a position doubling for Charlie Chaplin? 17. Do you notice how the sitting trio brightens up when they hear the honk! honk! of the chevie. Folks, let’s not have any hard feelings, after reading this. Let this be only a reminder. Publicity Committee, Per Mary Kovach. o-------------- Waukegan, 111. — Hoodlums beware! Recently a female called the submitter of this article over the phone and tried to make believe that it’s a longdistance call from the Hlini Stars of Chicago in regard to a softball contest for the SSCU state title, thereby hoping that the Comrade boys would go on a “wild goose chase” to the Windy City. However, with the aid of a lot tip from a “close” friend and by tracing the call, we know exactly who the party nappens to be. It’s too bad that this column does not permit us to express our feelings. We believe in taking and giving jokes, but one of this sort is just a little too much. Oh. well, some day when we’re in high spirits we will have a heart to heart talk with the feminine object. There’s nothing like being frank. Well, there is nothing new in Waukegan except that girls and jobs are harder than ever to find. Here in this town the matrimonial and industrial depression is at its height, and a couple getting married nowadays is considered very courageous, and a man landing a job is quite a rarity here. We almost forgot to mention that Bruno "Bryan” Kaires got himself a Empress Eugenie haircut at 50 cents down and 50 cents now and then—mostly then. We are happy to report that Bro. Frank “Heavy” Repp, who was taken seriously ill sometime ago with spinal meningitis, is well on the road to complete recovery. “Heavy” is expected to be up and around within the next few days. Three cheers, sez us. The latest song hit of the day is “When the Comrades Go a-Courtin’.” You may get the sheet music from the submitter of this article at the next regular meeting. Well, we’ll have to say adios and pleasant dreams, it’s past our bedtime, yep, just as we thought: it’s 9:15, ho-hum. John Petrovič, Business and Publicity Mgr. o-------------------- Slovene Given Important Post Another important position has been filled by a Slovene. Mr. Frank Novak recently was appointed to the position of assistant manager of the Mc-Kesson-Hall-Van Gorder Co., wholesale druggists, in the branch office at Akron, O. Mr. Novak has been connected with the wholesale drug concern of Cleveland, O., for a number of years, although he is but 26 years of age. Unquestionably a bright future is ahead for this plucky man, for the McKesson-Hall-Vander Gorder Co. has branch offices and warehouses from coast to coast. But nothing less than a catastrophe could keep this young chap from forging ahead. When attending East High School during the day, he also attended the Y. M. C. A. evening business school, majoring in accounting. Both Mr. and Mrs. Novak reside in Akron, O. Join the S. S. C. U. Second Anniversary Dance Accept Comrades’ Challenge Chicago, 111.—It may be a bit early, but we believe in preparedness. So we are announcing the Second Anniversary Dance of the Illini Stars to be held Thanksgiving Eve, Nov. 25, at Berger’s Hall, 2653 S. Lawndale Ave. All members and friends of the Union are cordially invited to attend and make whoopee. A good time is promised to all. Plenty of confetti, horns, serpentines, and favors galore. The orchestra will be torrid enough to suit anybody’s taste. Don’t forget the date, friends; the admission will be only a small quarter. This isn’t much even in this depression. The touted Illini Stars accept the challenge of the Waukegan Comrades, No. 193, SSCU, of Waukegan to play for the title of SSCU playground ball championship of Illinois. Comrades are invited to Chicago to play a double-header next Sunday, Oct. 4. The games shall be played at 56th Court and 26th Street in Cicero and start at 1 o’clock. Jos. J. Tabor, Pres., No. 211, SSCU. INDIAN SHORTS Dance, Advertising and Unique Social on Program Chicago, 111.—Well, it won’t be long now! The lull which usually comes along with the summer month's is fading fast away and activities such as dancing, parties, basketball, etc., will help to liven things up a bit during the fall and winter months. First of all I wish to say that the Indian Lodge is running its annual dance on Saturday, Nov. 14, at the National Hall. Tickets are 50 cents and can be had at once. Come around and get yours. Music will be furnished by Doc Rutter’s Club Bagdad Orchestra, which for the last year has been playing over radio station WIBO. This orchestra alone should draw a crowd. The reason the Indian Lodge hired this orchestra is because they want the public to have the best. Of course, it would be impossible to pay this orchestra from the money obtained from the sale of tickets j^lone. Hence the idea of an ad book was brought up. In order to print an ad book, members are asked to go to their merchants and other business men with whom they deal and get advertisements from them. The price list for ads is as follows: Full page ad.,..$10.00 14 page ad 5.00 Vi page ad 2.50 To each member soliciting ads amounting to $25.00, a prize of $2.50 will be given; for'$'50.00, a prize of $5.00 will be given, etc. Now, who said they needed money? Here’s your chance. It looks as though the Indian Lodge will have another strong basketball team this year, and probably stronger than last year. Members already have the itch to play, and the season isn’t even here. Members that are sure of berths on this year’s team are as follows: A1 Spolar, captain, Otto Spolar, L. Moore, Edmund Kubik, Felix Kozlow-ski and Stub Helwig. SPECIAL NOTICE Tickets for our annual dance are now available. Come around and get yours. Our first social dance to be held at our meeting place, the New Market Hotel, will be held on Saturday, Oct. 3, at 8 p. m. Each member may bring two guests free of charge. “Just to make things interesting,” said Albert Spolar, president of the lodge, “let’s plan something unique.” And besides our ordinary social we will have something unique, just as our president suggested. Be sure and come around. Leo W. Moore, Sec’y, No. 220, SSCU. The love of fame usually spurs on the mind.—Ovid. Vaudeville, Drama and Dance Cleveland, O.—On Oct. 4 the United Lodges SSPZ will hold a vaudeville show and dance at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. The Spartans will feature, as their portion of the program, a comedy, song and dance act with a cast which will include the Tur« kovich Sisters, Tony Trinko, Rudy Ujcich, Josephine Likar, Frank Kalister, Herman Brandt, Hostnik Sisters and others. The older lodges are combining their talent and will present a one-act comedy play, entitled “Županova Micka.” The show will start promptly at 7 p. m., and dancing will follow in the lower hall, with music by the Simcic Orchestra. Tickets are general admission and 50 cents. Frank J. lie Jr. SLOVENES SOUGHT NATIONAL INDEPENDENCE The Old Hapsburg Rule Drove Our Forefathers to the United States, Where Personal and Political Freedom Reigned William Shallamunec With the announcement of King Alexander of Jugoslavia that he is to renounce his dictatorship and assume only those powers that rightfully belong to a king, the Sovenes, Croats and Serbs will again have voice in Parliament. It is approximately 32 months ago that King Alexander assumed dictatorship in view of the bitter struggles carried on between various factions of the Parliament, which resulted in death of two members. The World War made a number of changes. When the war was over Austria-Hungary was broken up into a number of independent countries. One of them was Jugoslavia. Traditionally the Serbs could not get along with the Croats. So when the three nationalities were merged into one kingdom the Slovenes in this country hoped for the best. For a while it looked as if* the arrangement would succeed without a struggle, until a number of outbreaks occurred. Pretty soon the king had to step in and bring order out of chaos. To the American-born Slovene such incidents make up history. However, to the Slovene born and raised across the ocean, only to migrate to the 'States to renounce foreign allegiance in preference for the United States, such changes make an indellible impression. Always under the rule tyranny, the dictatorship assumed by King Alexander seemed to threaten the principles of political freedom that the World War gave to the Slovenes. But the king stuck to his word to renounce the dictator’s rule at such time as would seem feasible. Now it appears as if peace reigns again. But for how long" According to reports, the latest move was just a political maneuver. To the American-born Slovene such political changes are puzzling. WhatdifTerencecould it possibly make in such a small country as Jugoslavia, when the entire territory is barely equal to one of our smaller states? It is the tradition, of course. To bo recognized as a distinct group, or a distinct nationality, has been the cause of many wars between nations, when one or the other was threatened with absorption. The call to arms is brought to the attention of such people the quickest, when their nationality is threatened with dependence. To us Ameridan-born Slovenes such a condition is frowned upon and looks silly. But let us look on the other side of the picture. Our Slovenes for generations back have been under the rule of emperors, those of Austria-Hungary. Just because the emperor happened to be inclined toward the German language, this language was the most widely used in that empire. Anyone that did not have a general knowledge of the German laguage was looked down upon as merely a common peasant. W hat gives the average person incentive to improve in accomplishments is the recognition given it. Of what use was it to the Slovenes to distinguish themselves when their accomplishments had to be covered with German characters? Very little. . Perhaps the best illustration that can be made to the American-born Slovene of the difference in recognition is to compare the United States with such a country as Jugoslavia. Let us assume that the States were dominated by the Mexicans, and that their national characteristics had to be adopted. Would it not arouse any normal-minded person against being known as a Mexican instead of an American? If you or I could not speak the Mexican language fluently enough, we could not secure positions fitting our mental capacities. How odd that sounds. Still the comparison is the same. Before the World War the more important posi- Pittsburgh, Pa.—It is with a sense of grievous loss that we record the passing of one of our brother members, William Shallamunec, who was stricken with a serious malady, and who after a valiant fight died on Friday, Sept. 11. Bro. Shallamunec was one of the charter members of the Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, and very active since its inception. He was also known as a man of few words, but of strong influence among those who knew him, because of his fine principles and his modest character; his life was so surely set in the way he should go that he was entirely master of himself, setting a fine example to the other members of the lodge, and especially to those who associated with him. Bro. Shallamunec is survived by his mother, Mrs. Seda Shallamunec, a brother, George Shallamunec, and a sister, Seda Shallamunec. The entire membership of the Pittsburgh lodge extend their sincere sympathy to members of the family in the profound sorrow occasioned by the passing on of so great a friend and so splendid a member. F. J. Kress, No. 196, SSCU. -------o-------- Boxing Show Oct. 8 in Slovene National Home IMPREGNABLE Attractive Card Arranged Cleveland, O.—All you boxing fans, hungry for a good fist show, should come to the Slovene National Home Thursday evening, Oct. 8, for a real lineup of fighters has been signed to appear. The complete fight card shows that Ralph Phillips, winner of the Plain Dealer Golden Gloves and knocker-out of the Chicago titleholder, will appear with Billy Gardner. Billy Burns, known around the neighborhood as Joe Svekric, will be matched against Frank Lenar-sic. Others on the program are: Klemm vs. Rocco, Connie Harris vs. Icky Mesnick, Ernie Young vs. Kayo Kotran, Brule vs. Komar, A1 Dundee vs. Johnny Mordus, Frankie Blake vs. Marusic. Of considerable interest should be the fight between Frank Mismas and A. R. Kushlan, for the imaginary international title will be at stake. Eight Slovene boxers will appear on the program. Entertainment will be had between bouts. Tickets are 50 and 75 ccnts, with reserved seats at $1.00. Dancing is to follow in the lower hall. -------o-------- Evelyn: Oh, Jack’s so wonderful— he’s generous, polite, self-sacrificing, modest, religious and extremely affectionate. He doesn’t gamble, smoke, drink or look at other women. But, just my luck, he’s married. Hattie: Don’t worry, dearie; no woman will stay married to a freak like that. x o-------------- ! Each day is the scholar of yesterday.—Syrus. lions were filled by Germans or those who could read and write German. That’s what made America such a popular country. Pittsburgh, Pa.—For more than 33 years our society has maintained activity in the United States and Canada, and thousands of our members have been the recipients of the constructive policy advocated and put into effect during these years. The benefits that have been the result of our activity have meant much to our members. Our members, however, have received millions of dollars in sick and death benefits. We do not permit politics, religion or anything else to separate us in our endeavor to improve our economic state and to build up and make a better day for our members and their families. In the earlier days of our society our leaders saw very clearly the necessity for the universal education of our people ; the kind of instruction that would give them a better knowledge and that would be of use to them in their practice of fraternalism; the vast changes in industry and the discovery of machines for mass production have altered the general economic conditions of the workers with the result that millions have been thrown on the dump heap of unemployment and, naturally, this business depression has affected the fraternal societies, causing the members to suffer. Our society has ever been watchful in trying to prevent such conditions and with the assistance and fine spirit of our members has accomplished much in this direction. Our society under capable leadership has developed a co-operative understanding with the branch lodges for uniting and pulling together with one thought in mind—progress and uplift for the members. What has been accomplished through this cooperative unders'taricling is well known to all, and which proves that the society is IMPREGNABLE. F. J. Kress, Chairman National Athletic Board, SSCU. Here Is a Pen Picture of a Real Man Mail Articles Early Monday is the deadline for contributing articles. All correspondence received on Tuesday or later in the week will appear in the following week’s issue. This means that a letter mailed cn a Monday may not reach the New Era office until Tuesday, just one day late for it to appear in the following Wednesday’s issue. Articles containing lodge news intended for the same week are received on Tuesday and even Wednesday, and, of course, cannot be published at all, as the following week’s issue comes out too late to be of any value to the members. It may be a lodge meeting, or a gentle reminder for the members to pay up the dues in arrears. For instance, a lodge holds its regular monthly meeting on Friday. The secretaary wishes to inform the members of the meeting and also wishes to stress that dues must be paid. In all probability he sits down on the Sunday preceding and writes to the New Era. The letter is mailed the same evening. If he is fortunate enough the postal department may deliver his correspondence to the New Era office the next day, Monday. But should a little slip occur—it happens when one least expects it—the letter does not reach its destination until Tuesday, cr even Wednesday. When, lodge notices are inserted, and especially in instances where the writer knows ahead of time just what to say, it appears logical that the contributor mail his contribution early enough, and not wait until the last day. Editor. (Reprinted from the Chicago Evening American) WHAT REAL MAN IS LIKE He is strong—strong enough to control his mind, and the stronger his feelings are, the more pride he takes in mastering them. He reverences his body. He keeps it clean and would scorn to have it house a soul that wasn’t decent and worthy of its dwelling place. He’s not afraid to say “No” to reckless companions or to urge of any unworthy desire. He reverences women and wants their best — not the cheap and tawdry worst which might stimulate him for the moment, but which must make him hate himself in the end. He is strong. And one of the finest things in his strength i;y his tenderness to weakness ancl Basketball Referees’ Association. c) All baseball games shall be umpired by members of tne Umpires’ Association. fund od k\ <}oi ski let tdi Pr« Jot Die in far Ay do! mo lie obi I bog (tor % Pa zab •ah] hod V Z bo ^sa Prič » tlldj Sou dale forc v’ab: tia ’fo: fati( S, i2va dtie Cl SR bilo ISN’T IT FUNNY Wife: It’s strange, but when I play the piano I always feel extraordinary melancholy. Hubby: So do I, dear. ---------O--------- Collection Agency Manager: What; no collections at all today? Collector: No, everybody seemed to be taking a d?bt holiday. ---------O---------- Webb: They say you married Penelope because her aunt left her a fortune. Foote: That’s a lie. I’d have married her just the same whoever had left it to her. 0----------------- Mrs. Freshwed: Dear, the doctor ha? ordered me to the seashore. Him: Why, you’re not run down or tired out, are you? Her: No, but I shall be by the time I get my trunks packed. 0----------------- ‘‘A word and a stone once launched can never be recalled.” Submitted by F. J. Kress, No 196, SSCU, Pittsburgh, Pa. That so many business men Will get up in the morning, Refresh themselves with a dose of advertised fruit salt, Clean their teeth with an advertised brush and advertised tooth-paste, Shave with an advertised razor, Wash and shave with advertised soaps, Put on advertised underwear, Advertised hose, garters, shirt, collar and shoes, Seat themselves at the table And eat advertised breakfast food and bread, Drink advertised tea, coffee, or cocoa, Put on advertised hat and gloves, Light an advertised cigaret, With an advertised match, Go to the station in an advertised motor car, Dictate letters to a typist Who types on an advertised machine, Using advertised carbons, Sign their letters with an advertised pen Containing advertised ink, And Turn down a proposal to advertise on the ground That Advertising doesn’t pay. (Typo-Graphic.) / ' . ■ - iff j j Center Ramblers to y First Harvest I)aIlC. ^ ( Center, Pa. — WeH’,^ j’V what we must do noW ehii our backs on supijmer ;l” , ,^k the harvest days. Just a , 8t. » the corner, summer , and fall is slowly descei' ^ , us. Leaves on all the tre j | soon be changing into a , t) tude of beautiful, color8’ ^ ' is will become cool; i,0,st will pay us his visits; Ipti tracery of white that (|> Ir0] the earth gently at ^ grows increasingly e'1W later on. You know! i ait , to* ; y. teel years younger, ^ wine is in the air, and v ^ ^ I) our step. October! |vaj nothing like it. W * c Along with this come^ dances and some more | The Center Ramblers, ' * 0 SSCU, first harvest be held Oct. 17, in the ^ ‘ b Slovene Hall. It will be^ to be enjoyed by eJj I * ■ young and old alike. & A 1 is cordially invited to 3 j ^ Antoinette Peternel’ ] 0—9 [ nJ Arrowhead Wins Fj*‘& $ >. of Little World j ^ Ely, Minn. —Behi^i diti seven-hit pitching of ke |i hi ? hek and good supp01^ g^'!0 tg pinches gave the Lodge, No. 184, SSC^> ,*■ game of the Little W0' jp, ; for the city champio^, £•’ ! d^ score being 4 to 2. _ ^e1 i was put on the ice in pf j saia inning, when the A ^ t tyj across three runs on 1 $ j Sr^ Grahek allowed and struck out five, ' j1 Stahrman allowed el ^ ^ and struck out seven-^ Maddern and Grahek ' y' Pi^ hitting stars for ^ ; ^ head, while Bousha a ^ bert were the big 1,6 city team. The A’s j one more victory to ^ series and with ^ championship. Louis & O’Leary: Ow-w, Oil think Oi’ve got appendicitis! O’Rourke: Well, what are ye holdin’ ycr left side fer. Yer appendix is on yer right side! O’Leary: Oil know it, but Oi’m left-handed. Customer: You don’t seem very quick at figures, my boy. » Newsboy: I’m out of practice, sir. You see, most of my customers say, “Keep the change.” -0---------------- Mrs. Gadabout: Doctor, my husband is a terrible snorer. How can I stop him ? Dr. Foozlum: Run up a lot of bills he can’t pay and he will get insomnia. Of, tholi( 'un1 5 0 id» 3CtW the ? iansb*j iO»er' "SPOI^; limb * * $ ted & otin® d »' .gemef Bo#{ :0 ^ the | n>* lliS U jthcr ' le, ,ie jyn ind 101*'^ i»5 Con« iiiP111* oroi gsi DOPISI t Chicago, 111. od °maj deset dni časa nas loči jtv ^azn°vanja 25-letnice dru-doi* Von> št. 70 JSKJ. Precej sklenil-6^2® °d takrat’ ko sm0 * > da proslavimo našo 25- }Co na dan 11. oktobra, toda pr >Je *a Plaznik že takorekoč tobra Urmi' V nedelJ° n- oknice 'SG z*3eremo člani in čla-in r] !n,na^i prijatelji od blizu ran;a v znani Narodni dvo-A\e ^ *n Racine (j0j-n ^*’atje in sestre, sveta •no in'St nas vseh Je> da Pride_ |je 1 PnPeljemo svoje prijate- obv,S- Se^0J> kajti 25-letnica se samo enkrat. I**"*. ki bo tako pester in Kar ’ nedvomno vsako- en0 Zadoyoljil, bo trajal samo pa *n Pol. Po programu ^bav 3° razvd P^es in Pr°sta lahko^ VSe^ vrs^’ da s* vsak izbiral po okusu. V pri- v 2a, |fdaji Nove Dobe, to je pr'^iv- na^° 25-letnico, Vsa^10 en Program prireditve. priga *\a naJ prečita in se pre-tya\ zanimiv, tu0 Prireditev pričakujemo S^th aSS s°krate in sosestre iz da|e vJ^icaga, j0iieta, Rock- t0re'itdaUkegana’ La Salle’ Au' Vabii ^bljtibili so, da se po- °dzovejo, za kar se jim • m 6 s ^ u zahvaljujem. fan0 ' .Vse’ da pridejo v dvo- dije J'SaJ do četrte ure popol- i?,va';, Program se bo začel dne 'l 1 *°čno ob štirih popol- Cj* JSKjn°m društva Zvon, št. 70 bilo Posebej naznanjam, da je Plača 2adnji seji sklenjeno, da vsak .en° Vstopnico na slavnost Ptire,]-/111 *n članica, pa če se 1 Ve udeleži ali ne. Dol-4a -eh društvenih članov je, % t aj?aj° društvenim finan-vHrju °lej naJ se nihče ne izgo- %or ■ ln članice, katere bo fytij lttlenoval za pomoč v dvo-PoSei ^r°sim, da sprejmejo ta >*ia dej lez ugovora. Pojdimo tin jn ° Vs*’ vsak na svoj na-(v iS j p®tuiCa^° sv°ji moči, da bo 25-aJ® [tocjj °stala ena najsvetlejših it 8f( ; Jt, Rodovini društva Zve lftS'< ! Joh Jedn°te'- jiidi j n Zvezich, predsednik. treeS.: ------ » a i E>oni« Cleveland, O. fS’ fl V *aoSlP!;.lk Poletne seje je rodil kriv-°e' ^evem’ kdo je se-V^c>> n v ZaPisr>ikar ali zboro-^ePUst^Sl ^aVfii odborniki. To > C(1()ljudem’ ki ima)° lre^°VornikU bi tudi jaz rad hnei. 11 nekaj besed. Vča-ali .ie bil Pred* ^ '^šiii ab ne’ Velika veči-d dru^tvenih bratov in h te na° r° Ve’ da Predl°^ ne . glasovanje, ako ni bil . ^redlog ne more biti *V]jen ln sprejet, ako ni bil Predl0g Stavljen h' ^OSn" Se 116 morc U^°" okisano Za sedaj- “ Nikjer hJ ^ PrMi’ 1 se Je Vasovalo ! Ali i! i°eu- Uganka nasta- % Sevedf Predlog sprejet a,i f) 'eiet, 4. ’ Jaz trdim, da je bil \ače ° sodnija bi določila 'iti **“MUk'"1“' ki f ^°dPi' ;e , k eJet jj 0 mogoče: Predlog > zbor P.°dP‘ran- Po kakšnem bi K,avni odbor? j 1 v zapisniku za-'V<0’ Jaz Se Zadevo položi na n^^Va” \edn° smatram, da '°Čaka na mizi, dokler W'-nik, kilm° U!milJ’en glavni 3’e, reši te mučne si- ^ Prav}xe ? ci's F s! 2*iost I i i> i erf>j fo(, ie . d pjo- iincV r.v fr’ ge« J nobenega pravega sorodstva. To je gordijski vozel, katerega se more razvozljati le z mečem, “Transportacije glede potovanja” imajo nekaj svojega; to ste dve besedi, ki ste zvezani med seboj, toda zastopstva med njimi je prav toliko, kakor med policajem in roparjem. Kako neokusno in pomileval-no se glasi v zapisniku, ako govorimo o svojem bratu glavnem odborniku takole: “da bi glavni tajnik umrl . . . . ” Glavni odborniki dobro vedo, da je konvencija izvolila namestnika glavnemu tajniku. Glavni odborniki tudi vedo, da je namestnik resigniral, kakortudi vedo, da “je položaj v slabem položaju.” Njih dolžnost je bila, da mu postavijo namestnika prav-tako, kot je zapisano na avtomobilih naših cvetličarjev: Cvetlice za vse slučaje. Baš sedaj se dosti jasno kaže, da ima Jednota dosti preveč potnih stroškov. V glavnem uradu ni več reda. Tajnik je bolan, namestnik hodi iz Clevelanda, glavna pomočnica je mrtva ..., tukaj je potreba reda, ki spravi poslovanje v prave smernice. Prosil bi glavni odbor, da pošlje boljše in jasnejše zapisnike med svoje člane in članice. Ne maram ponavljati, kar so že drugi povedali. Veliko dobrih in opoštevanja vrednih nasvetov je prišlo iz urada Zveze JSKJ podpornih društev v državi Pennsylvania. Jaz jim ča~ stitam. Dokazali so, da je v Penna. še vedno “v zdravem telesu zdrava duša.” Vsa priporočila in nasveti so le v korist Jednote same. Posamezne osebnosti ne štejejo. Mi smo celota, ki tvorimo Jednoto. Končno pa trdim, da je memorandum rodila živa potreba po boljšem in pravičnejšem poslovanju, kjer imamo vsi enake dolžnosti in pravice. ‘ Janko N. Rogelj, član dr. Ilirska Vila, št. 173 JSKJ. Denver, Colo. V ZNAMENJU VERIŽNIH POJASNIL. — Nekaj, doslej še prikrivano javnosti, je dalo povod dokraja nevšečni in docela nepotrebni sporni zadevi med načelnikom gl. nadzornega odseka J.S.K.J. in pa upravnikom Jednotinega uradnega glasila “Neva Doba.” Iz tiste afere se je nato izcimila kar cela veriga tozadevnih pojasnil, ki pa, kakor je videti, še oddaleč niso pojasnjevalna, in v glasilu z ;lne 16. sept., 1931, zavzamejo domala kar pol strani listovega prostora, čeprav ne povedo ničesar novega. Cela tista stvar sc ne tiče ničesar drugega kakor poslovanja, oziroma uredovanja upravni-ških knjig, uredovanja, ki je nekam zoprno načelniku gl. nadzornega odseka, kakor je razvidno iz njegovega protestiranja na zadnji polletni seji gl. odbora in iz njegovega pojasnjevanja v glasilu. Je to zadeva osebnega okusa in praktične prila-gednosti, ne pa stvar te ali one neskladnosti in nepravilnosti v upravniških računih, če si je upravnik izbiral uredovanje upravniških knjig po svojem za-snutku in načrtu, je bil do tega v polni meri upravičen, zakaj, v pravilih ni videti nobenih navodil, po katerih naj bi bile uprav-niške knjige pisane in urejevane. Ker imam načelnika gl. nadzornega odseka za razumnega in preudarnega moža in ker zato mislim, da mora biti vse tisto natanko tako dobro znano njemu, kakor je meni, se mi dozdeva boljinbolj, da se reži iz te sporne zadeve nekakšna vsega obžalovanja vredna, nepojasnjena oseba odijoznost do upravnika. Razlog za tisto mržnjo pa žal ni viden niti v protestu, ki ga je načelnik gl. nadzornega odseka naperil proti listovemu upravniku, niti ne v obsodbi, ki jo je izrekel gl. odbor nad njim. Načelnik gl. nadzornega odseka je naredil veliko napako s tem, da je predložil protest radi upravnikovega sistema v uredo-vanju upravniških knjig gl. odboru v ugoditev. Ta pa je storil neodpustljivo krivico upravniku s tem, da ga je odsodil brez vsakršnega zaslišanja. Audiatur et altera pars—treba je čuti obe plati zvona—tega pravila se je držalo rimsko pravosodje1 še v starem veku. Sicer je zares svojčas—v srednjem veku in dokaj časa tudi v tem stoletju—veljalo! nadvse bedasto pravilo, češ, da ne more kralj storiti nobene krivice. Ali tisti časi so hvala-bogu minili, in gl. odbor J.S.K.J. bi moral vedeti to ter se strogo ravnati po omenjenem starorimskem pravilu v vsakem spornem vprašanju, ki se tiče Jednotinega članstva. Res je birokratizem običajna posledica vladne centralizacije, ali v podpornih bratskih organizacijah bi ne smelo biti tega. Upravnik se je poslužil glasila za svoj zagovor, česar pa, mislim, ne bi bil storil, če bi se mu bilo dano zagovarjati tam, kjer je bil obtežen. S tega, edino s tega stališča je opravičljivo njegovo “pojasnilo” v glasilu. Načelnik gl. nadzornega odseka naj bi bil uvidel svojo velikansko zmoto ter jo izkušal brez vsakršnega pojasnjevanja v glasilu popraviti s tem, da bi se bil mo-žarski pobotal z upravnikom. Upravnik ureja upravniške knjige, načelnik nadzornega odseka pa pregleduje in nadzoruje upravniške račune, in ti so, kakor je razvidno iz dosedanjega poteka te docela nepotrebne afere, popolnoma v redu. In to edino gre mar načelniku gl. nadzornega odseka in celotnemu gl. odboru. Po kakšnem sistemu ima upravnik svoje račune v redu, to naj za božjo voljo ne dela sivih las nikomur, če jih ne upravniku samemu. S temi vrsticami nisem nikakor mislil zagovarjati listovega upravnika. Zagovor sodi le njemu samemu. Pač pa sem hotel z njimi pribiti dejstvo, da se je dal načelnik’gl. nadzornega odseka voditi k tisti prenagljenosti in nepremišljenosti izključno le osebnim motivom, in da postopa gl. odbor skrajno krivično, ko se vdaja birokratizmu in obsoja obtožence brez zaslišanja obeh strank. Memorandum, ki ga je dala na svetlo pensilvanska zveza ki se tudi dotika zgornje afere, je nasplošno na pravem mestu, če se v svojih izvajanjih opira in naslanja na dejstva, ne pa morebiti na dozdevanja in domnevanja. Le v 6. točki se Zveza pa vendarle malo preširoko zavzame za upravnika, če nima natančnega in podrobnega vpogleda v njegovo celotno poslovanje. Prav je, da obsoja in pobija krivico, ki jo je storil gl. odbor v zgoraj omenjeni zadevi, ali nikakor pa ne gre, da bi kdo odrekal gl. odboru pravico do stvarne kritike, kadar jo zasluži upravnikovo poslovanje. Delati koga za malika in ga devati v tron nad tiste, katerim je odgovoren za svoje poslovanje, je hudo, hudo nevarna reč zanj in za organizacijo. Zvonko A. Novak. Chicago, 111 Vsem članicam društva Zvezda. št. 170 JSKJ tem potom naznanjam, da sem se preselila. Moj novi naslov je: 2223 So. Hamlin A ve. (pritličje), članice, ki prihajajo na dom plačevati asesment, naj posebno vpo-števajo izpremembo naslova. V našem glasilu Nova Doba je bilo že poročano, da priredi naše društvo jesensko veselico na večer 24. oktobra v spodnji šolski dvorani na W. 22nd in So. Lincoln Sts. Vstopnice so v predprodaji po 25 centov komad, pri vratih pa bodo po 35 centov. Člonice, ki bodo dobile vstopnice v razprodajo, so prošene, da jih kar največ razprodajo. Dolžnost vsake članice je, da agitira med svojimi prijatelji in prijateljicami, da se naše veselice v kar mogoče velikem številu udeleže. S tem bodo pripomogle k boljši zabavi na veselici, ob enem patudi k boljšemu zdravju naše društvene blagajne. Naša blagajna je zdaj skoraj izčrpana, to pa največ iz vzroka, ker se iz iste zaklada asesment za članice, ki ga radi slabih delavskih razmer ne morejo plačati. Bratska društva in posamezni rojaki so prošeni, da nas na omenjeni veselici posetijo v velikem številu. Godba bo .prvovrstna, istotako tudi postrežba. Pečenka, krofi, potice in izborne tekočine bodo tvorile važen del veseličnega programa. Kdor verjame, bo gotovo prišel, kdor pa ne verjame, naj se pride prepričat. Torej, na večer 24. oktobra vsi na veselico Zvezde! Društvo bo ob podobnih prilikah znalo vpoštevati poset članov drugih društev na naši veselici. Sanjalo se mi je, da se bo tudi sobrat urednik udeležil naše veselice. Ako je v sanjah kaj resnice, bomo videli na veselici. (Sanje so mnogokrat goljufive! Op. urednika.) Na svidenje 24. oktobra in pozdrav vsem članicam Zvezde in vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Za društvo Zvezda, št. 170 J. S.K. Jednote: Agnes Jurečič, tajnica, 2223 So. Hamlin Ave. Chicago, 111. Malo se sliši zadnje čase iz našega milijonskega mesta, zato naj mi bo na tem mestu dovoljeno kratko poročati, kako smo se zabavali na pikniku, ki ga. je bilo priredilo društvo Jugoslovan, št. 104 JSKJ dne 30. avgusta. Piknik se je vršil na R. Schroefovi farmi in je bil dobro obiskan. Vse je bilo veselo, staro in mlado, in plesali smo kar po trati. Vsem posetnikom je čas le prehitro minil in kar neradi smo se vračali nazaj v mesto. Društvo Jugoslovan dobro napreduje ker ima uobre odbornike, posebno agilnega tajnika v osebi sobrata Krapenca. Doba piknikov je minila in nastopil je čas jesenskih veselic. Tudi naše ženske društvo Zvezda, št. 170 JSKJ bo priredilo svojo plesno veselico na večer 24. oktobra v šolski dvorani na W. 22nd in Lincoln Sts. Druga Dratska društva so prošena, da ne bi na isti večer prirejala svojih zabav. Ob enem vabim tu-cajšne rojake in rojakinje, da v obilem številu posetijo našo plesno veselico na večer 24. oktobra. Znano je, da naše društvo vselej dobro pogosti svoje goste z izbranimi dobrotami. Na našo veselico vabimo tudi sobrata urednika in mu obljubimo, da ga bomo sprejele tako lepo, kot znajo samo Zvezde. Na zadnji seji društva Zvezda, št. 170 JSKJ je bilo sklenjeno, da se naše društvo polnoštevilno udeleži 25-letnice bratskega društva Zvon, št. 70 J3 KJ, ki se bo obhajala v nedeljo 11. oktobra. Društvo Zvon nam gre vselej na roke pri naših prireditvah, zato je pravilno in pošteno, da jim pri tej priliki uslugo vrnemo. Res, da so slabi časi, toda nekoliko zabave mora včasi biti, da vsaj začasno pozabimo vsakdanje skrbi. Naj še omenim iznenadenje. ki sem ga doživela 11. septembra. Na večer je potrkal na vrata mlad mož in sc mi jfc predstavil kot Frank Grivec iz Clevelanda, to je sin mojega umrlega brata. Pokojnega brata sem videla poslednjič lota 1906 v Clevelandu, potem sem pa odpotovala v Joliet in Chicaga Njegovega sina sploh nikdar prej nisem videla, zato je bilo svidenje z nečakom vsekakor veliko in prijetno iznenadenje zame. Seveda smo si imeli mnogo povedati. Po par dnevih se je nečak poslovil in se zopet vrnil v Cleveland, kjer se mu po njegovi izjavi bolj do^ade kot v Chicagu. * Mej dopis se je precej raztegnil, zato je čas da končam. Pozdravim vse članstvo J.S.K. Jednote, posebno pa sobrata urednika, ki nas tako izborno zabava s svoje kolono “Vsak po svoje.” Frances Laurich, zapisnikarica, dr. št. 170 JSKJ. Detroit, iMch. Opozarjam člane in članice društva Triglav, št. 144 JSKJ na sklep zadnje društvene seje, glasom katerega se morajo vsi oni člani in članice, ki žele, da se asesment zalaga zanje, prvikrat osebno javiti na DRUŠTVENI SEJI. Dozdaj je zadostovalo, da se je tak član osebno ali pismeno zglasil samo pri društvenemu tajniku. Od 1. oktobra naprej se torej ne bo založilo asesmenta za nikogar, ki ne pride osebno na sejo in vpraša za to. Vsi člani naj izvolijo to obvestilo vpoštevati. Na omenjeni seji je bilo tudi naročeno društvenemu tajniku, naj tozadevni sklep objavi v našem glasilu. Za slučaj, da bi bil društveni tajnik to opustil, me kot društvenega predsednika veže dolžnost, da to objavim, da bodo vedeli člani in članice, ki so v potrebi, kako ravnati, če ne morejo plačati asesmenta. Z bratskim pozdravom, John Klobuchar, preds. dr. št. 144 JSKJ. Gilbert, Minn. Na zadnji seji društva sv. Ane, št. 133 JSKJ je bilo sklenjeno, da se na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 4. oktobra, potom našega glasila pozove vse članice. Na omenjeni seji bomo morale nekaj ukreniti, da nekoliko podpremo našo društveno blagajno. Treba bo naložiti društveno naklado ali pa prirediti kakšno veselico, da bo prišlo nekaj gotovine v blagajno. Predno se ukrene to ali ono, je zaželjivo, da vsaka članica pove svoje mnenje, zato ponovno poživljam vse članice, da se gotovo udeležijo seje 4. oktobra. Navada je, da tiste, ki ne pridejo na sejo, potem najbolj “kikajo,” ako se ukrene na seji nekaj, kar jim ne ugaja. Tega se bomo izognile, če vse članice pridejo na sejo. S sesj^kin? pozdravom, Frances Tanko, tajnica. Center, Pa. Dne 17. septembra je tukaj preminil rojak in sobrat Frank Lavrič, star 54 let. Pokojnik je bil doma od Toplic na Dolenjskem in je bival v Ameriki okoli 30 let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, eno sestro in več drugih sorodnikov. Clan društva št. 33 JSKJ je bil 29 let. Spadal je tudi k društvu št. 141 SNPJ v Universalu in k L. O. of Moose istotam. Vsa omenjena društva so mu kupila lepe vence v zadnji pozdrav. Pogreb se je vršil 20. septembra ob veliki udeležbi občinstva na katoliško pokopališče na Unity. Obe slovenski podporni društvi h katerima je pokojnik pripadal, sta se udeležili pogreba korporativno in z zastavami.’Predsednika omenjenih društev, Anton Eržen in Frank Pavlakovič sta se z nagrobnima govoroma poslovila od pokojnega sobrata. Naj bo pokojnemu sobratu lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa bodi izrečeno sožalje! Frank Schifrar. -o ----------- Problemi naše organizacije — Ko pišemo o nakladah za v bolniški sklad, kaj radi navajamo za vzrok istih samo simulacijo pri članstvu in prezremo drugo. To drugo so zdravniki. Ne v vsakem slučaju, ali vseeno v premnogih slučajih. Tudi zdravnike je zadela indirektno industrijska depresija. T u d i oni so primorani se ozirati od kje bo prišel denar. In kje je lažje priti do denarja kot pri človeku, ki je zavarovan tako, kot zavarujejo naše podporne organizacije? Spominjam se še, kako je prišel pokojni dr. Grahek na sled nekim zdravnikom, ki so kar na debelo operirali naše članstvo v nekem kraju. Kritizirati zdravnike je nam navadnim zemljanom težko in vtikati se v njih posel še težje. Mnogi društveni uradniki, posebno tajniki, pa bi vam lahko povedali, da je med članstvom vse preveč nepotrebnih operacij. Posebno se zdi, da je prišlo v navado, da ko operirajo človeka tako, da mu odpro trebušno votlino, da mu vselej ali skoro vselej odrežejo tudi slepo črevo, zdravo ali ne zdravo. To je istiniti fakt, le preprečiti je to težko. Pomagati pa bi se dalo, ako bi imeli strožja pravila v tem oziru in zahtevali bolj natančna zdravniška poročila o priliki operacije člana. Zelo sem prepričan, da ako bi jednota plačala le za eno operacijo in ne za dve ob enem, bi se število operacij znižalo za precej odstotkov pri članstvu. Stopetdeset dolarjev, ali kolikor že, pride zdravniku veliko bolj prav kot samo $75. V takih slučajih se okoristijo seveda samo zdravniki oziroma najbolj in le malo ali nič, operirani člani. Razume se, da zdravnik zaračuna za dvojno operacijo še enkrat toliko svoto kot samo za eno operacijo. — Na drugo, kar bi rad opozoril članstvo, je podpora umobolnim. Nesrečnež, poslan v umobolnico, je navadno obsojen biti tam do smrti. Po naših pravilih se smatra take tako kot druge bolne člane, ako so poročeni, kar pa nikakor ni pravilno in lahko rečemo, da v mnogih slučajih tudi ne pravično z ozirom na celokupno članstvo in ravno tako i za umobolnega člana samega. Umobolnice so vzdrževane od t posameznih držav. Prehrano in j vse drugo dobi bolnik zastonj, . ako nima nikogar, da bi bil v s stanu za njega plačevati bolniš- j nico. Mnoge take bolnišnice 1 imajo svoje, po nekod zelo ob- ] širne farme. Bolnik, ako je fi- 1 žično zmožen, dela na farmi, si i takorekoč sam za sebe in še za j druge služi prehrano. Po nava- i di, oziroma v večini slučajih ni ; tak bolnik nič ali zelo malo deležen bolniške podpore, ampak se ista splačuje njegovim sorodnikom. Ako je poslan v ; umobolnico oče z nedoraslimi i otroci, pride taka podpora se- < veda prav družini, ako pa so : njegovi otroci odrasli ali kadar ; odrastejo in so zmožni sami se preživljati, pa jaz ne vidim no- i bene potrebe takim plačevati iz jednotine blagajne. Pripeti se celo lahko, da med i tem ko je tak bolnik član naše jednote, da oseba, ki prejema i podporo, ni član. Družinam tako bolnih članov se naj bi raje i plačevalo in pomagalo iz sklada ■ onemoglih, po možnosti, nikakor pa ne plačevalo redno podporo. Ko sem bil na seji glavnega odbora lansko leto, mi je povedal glavni tajnik, da imamo pri jednoti kakih 60 članov tako bolnih. Po večini so ti najbrž taki, katerim se plačuje podpora. Koliko to znese na mesec in koliko na leto, bi bilo zelo interesantno izvedeti. Pokazalo sc bi precej tisočakov. To kar je tukaj napisanega, bi bolj spadalo k razpravi o pravilih pred konvencijo, ker pa imamo ravno sedaj že pre-i cej dolgo naklado v dva-dolar-jskem skladu, se mi je zdelo primerno opozoriti članstvo, da bomo vedeli in ne samo se čudili,; kam gre tako ogromna svota tisočakov mesec za mesecem. Anton Okolish. ZA ODPRAVO VOJN ^ | Voditeljice žensk so imele nedavno zborovanje na Dunaju. Prišle so skupaj iz 24 držav. | Namen njih zborovanja pa ni bil razpravljati o gospodinjstvu, kako kuhati boljšo hrano in kako odgajati otroke. Zbrale so se, da razmotrivajo, kako vse ukreniti, da se napravi konec vojnam. Plemenit namen, vendar zdi se mi, da je vsak tak njih na-i por že v naprej zapisan neus-. pehu, to pa zato, ker ni začet na pravem mestu in koncu. Govornice so poudarjale potrebo razorožitve in omenjale trpljenje, ki ga povzročajo vojne. Izmed zborovalk so bile gotovo v večini zastopane matere. Matere, kojih sinčki so dobili bodisi od njih samih ali pa z njih dovoljenjem, ko so bili še prav mala deteta, za igrače med drugim: bobne, sablje, puške, pištole, kanone, plehnate vojake in vojaške uniforme. Tem otrokom so potem ali same ali pa njih očetje kupili papirnate naboje, da so potem pokali z njimi in se igrali vojsko, roparje ali Indijance za vogali hiš, na vrtu ali kje drugje. Prav zadovoljno ali vsaj brezbrižno so gledale te matere, kako se je njih sinček boril s sovražnikom, roparjem ali Indijancem. Ako gremo dalje, bomo videli ravno te matere, kako zelo ponosne so potem, ko je njih sin dal življenje za domovino in postal tudi v njih očeh velik junak, ne glede nato, da jim ob enem krvavi srce vsled izgube sina. Več bi ženske-matere naredile za mir, ako bi začele pri zibki, pri posteljici otroka, kot pa v dvoranah. Vojne bodo končane, kadar se bo* človek povspel na tako visoko moralno stopinjo, da bo v stanu premagati instikt po boju, kateri je nam več ali manj prirojen. Zelja premagati in vladati s surovo močjo je še zelo vkoreninjena v človeku. Nadalje, potem, ko se bo ljudem obojega spola gnjusila vojaška uniforma in morilno orožje tako, kot se nam sedaj gn j lisi obleka rablja, njegova vrv, sekira ali električni stol; potem ko bodo ljudje in narodi, ki si pridejo v navzkrižje, segli po knjigah, v katerih je označeno mednarodno pravo, in sodili in razsodili za mizo v sobi in ne razsojevali na bojnih poljanah s puško, mečem, plinom in kanoni, potem ko si bodo ljudje po klanju, ki bi nastalo vkljub vsem mirovnim naredbam, zakrili obraze vsled sramu, mesto da kakor delajo sedaj, ko gradijo slavoloke in postavljajo spomenike onim, ki so vodili klanje—šele potem se bomo lahko ponašali, da smo res civilizirani ljudje. Da ravno matere in žene bi lahko naredile mnogo v prid miru, ker one so, katere največ trpe po vojni in največ izgube. Zdi se pa, da lepe uniforme, lepe medalje, slava, junaštvo, impozatna vojaška moč še vse preveč miče. —Anton Okolish. --------o-------- Pekel na italijanskih otokih Glavno glasilo italijanskih emigrantov “Italia,” ki izhaja v Parizu, objavlja zanimive podatke o življenju političnih obsojencev v Italiji. List objavlja v obliki apela na vso civilizirano Evropo naslednje žalostne podatke: Z otokov internirancev prihajajo strašne vesti. Od početka leta se je število internirancev zelo pomnožilo. Na Liparih in na Ponzi ni več prostora za vse internirance fašističnega režima, zaradi česar so otvorili dve novi koloniji na Tremitu v Jadranskem in v Lampeuzi v Sredozemskem morju blizu Afrike. Tremiti je pusta skala poleg obale Apulije, Lampeza pa je bila leta 1927 kolonija političnih internirancev, prizorišče zločinskih podvigov razupitega poročnika Veroniceja, košček nerodovitne zemlje v obsegu par kvadratnih kilometrov. V vseh teh kolonijah je življenje nesrečnih internirancev nevzdržno. Po begu Lusoja, Rosselija in Nittija z Liparskih otokov je bil uveden režim nasilja, ki je ! zahteval že mnogoštevilne žrtve. Fašistična milica, edini arbiter situacije .nastopa prot: j svojim žrtvam v obupnem cres-1 (Dalje na 6. strani) WIgai'HWB'S'ig'.t NOVA DOBA, 30TH 1931 -1-.-, - ■jgJii. 1 .■j.-jLLr: ~- j. > t kaže polutan. Skozi bl^jjj ognjeno ozračje, ki jim Je vid, nazadnje ugledajo. Da . . . Osredek, pal«e^j Je li velik? . . . Kaj za to! ( te v ... Ko bi mogli Mak* proti njemu, prav na ra^°' da bi se prevrnili. Težko natovorjena bark8 skakuje nalik lahkemu Rio Negro vali valove ko ^ Dež po vsej priliki še huje' tiska . . . Vendar to m01'e zgolj prevara ubogih bitij> močenih do kože, zakaj neIf če je, da bi šel dež še kaj . Santos in Edmund s*8 ^ stopila k veslom. Vsakdo se ^ di in se sklanja, čuteč snu^ . ,r^ daj pa tedaj se Santos vzP"1*-' zavpije: (Dalje prihodnjič) O # jj '(J Ali so že vsi vaši otroci ni v mladinski oddelek Jednote? Rado Murnik: JARI JUNAKI ČUDNA LJUBK A Zaljubljeni Juri, naš trgovski pomočnik, je stal meglenega decembrskega jutra z uklonjeno glavo pri prodajalni mizi ob oknu in si grizel nohtove desne roke. V levici pa je držal rdečkasto pisemce, ki ga je bil prejel davi. Mrzla štacuna je bila prazna kupcev, dasi je bil dan pred svetim Miklavžem. Gospod Kolarič je sedel v svoji zakurjeni pisarnici. Živko je sekal s podolgasto sekirico sladkor, jaz pa sem razsekane kose tehtal in zavijal v zavitke po dvajset, po deset in po pet krajcarjev. Obtem sem se veselil vnaprej drevišnje zabave. Okrajni sodnik je bil naprosil gospoda Kolariča, naj mu preskrbi za njegove otroke nekaj Miklavževega spremstva. Naš gospodar je zatorej imenoval Jurija za doktorja Fausta, Miho Muho, Živka in mene pa za parklje. Ko sva dovršila večji del svoje naloge, sva začela delati nekoliko počasneje. Juri je bržkone mislil, da se nič ne meniva zanj; midva sva ga pa opazovala kaj natanko. Kazal nama je svoj nekoliko upognjeni hrbet. Vendar sva videla, kako se mu trenejo roke od razburjenosti. In ko se je okrenil enkrat nehoto-ma, sva zapazila, da je bled kakor smrt. Le ušesi sta mu žareli v čudovitem žaru. Živko me je sunil s komolcem v notes, ki sem ga nosil za take napade pripravljenega nad rebri, in mi zašepetal: “Fani . . . Fani ga je!” Tedaj je prišla stara žena naravnost k Juriju. Hlastno je zgenil pismo. Ker se mu je mudilo, ni utegnil vtekniti list v zavoj, ampak je potisnil oboje kar drugo ob drugem v notranji žep suknje, tja nad ljubeče srce. Ob tem je zgrešilo pismo svoje zavetje, podrsnilo mimo žepa in padlo na tla. Pomočnik ni opazil tega, pač pa Živko, ki je kmalu imel rdečkasti papir v svojih rokah. Nato sva pospravila sladkorne zavitke in jo popihala malo vunkaj na stopnice. Tam sva brala tole novico: “Častiti gospod Juri! “Prosim! Ne zamerite mi, v naglici Vam pišem. Ker Vam pišem par vrstic s kratkimi besedami. “Kakor vidite že precej iz tega, mora najina ljubezen žalostno mrkniti. Ter sem pisiljena, naznaniti Vam ta mrk enkrat za vselej in vekomaj. “Vaša huda ljubezen mi čisto nič ne imponira. Zakaj? Zato, kei nimate tistega Denarja, kakor ste mi klobasali, da bo Vaša bogata tetka kmalu umrla in vse samo Vam zapustila, ker ima raka v želodcu. O ga ima! ima, kadar si ga skuha in sne, potlej ga seveda ima raka v želodcu, pa naj ga ima, naj! Zakaj ga pa ne bi imela, če ima Denar! Iz tega takega raka se vidi, da ima ona zdrav želodec in jaz ji tudi želim, da bi le jaz zmeraj tako zdravega nosila, pa Jji bila Židane volje, ampak Vi ste mene grdo za nos vlekli na led! In moji ljubi starši so mi pisali par besedi, če se mislim mediti kakor trda hruška in če mislim učakati sramotno čast stare device, ko so vendar moje sestre in prijateljice že vse pomožene, ali kaj da mislim in kako da to mislim, če sploh kaj mislim, kadar ni nič dela in šivam. Ali Vam nisem zmerom trobila, da se ne moreva ženiti brez Denarja kakor kebri in muhe, ki so zastonj na svetu? Pa sem tudi že preskrbljena z drugim ženinom, ki bo imel polno mošnjo in so mi ga celo mati sami priporočili in ata so mi pa tudi svetovali, da naj ga le. “Ter vas prijazno prosim, da me že danes pozabite in prej ko mogoče pozabite vse, kar je bilo, da moj ženin ne bo siten. Tako zdaj sem Vam odpovedala večno zvestobo do hladnega groba, adijo, ter Vam želim: z Bogom za zmeraj!!! —Fani.” Beseda “imponira” je bila dvakrat debelo podčrtana. Fani se jo rada bahala s to tujko. Pobrala jo je od sodnega pristava, ki jo je imel vedno naprodaj. “Fani, ta pa zna!” se je smejal Živko in vteknil pismo za rokav. Pravtako hitro, kakor sva prišla, sva se tudi vrnila v proda jalnico. Juri je še vedno stal na prejšnjem mestu in razkazoval izbirčni kmetici rute. “No, kaj pa vidva!” je godrnjal. “Sta spet postopala zunaj?” "Sekirico sva nesla kuharici,” je naju opravičeval Živko in s« hladnokrvno bližal nejevoljnemu pomočniku. “Ali nisi mogel opraviti tega sam?” “Nikakor ne,” se je izgovarjal Živko. “Imeti sem moral pričo.” Ob teh besedah se je pripognil, spustil pismo izza rokava in ga nedolžno ponudil komiju: "Prosim, gospod Juri, ste more- biti Vi izgubili tole? Moje ni.” Juri, nase in na druge jezen, je začuden razširil oči in iztrgal Živku list. Odprl je usta, rekel pa ni nič. Umolknil je od osuplosti. Zakaj v štacuno je primencala—Fani. “Dobho jutho!” je zapela močno skozi nos, postavila košaro na mizo in se obrnila k Živku. “Dobro jutro!” sem odzdravil najprvo jaz. “Klanjam, se!” je prihajalo iz ust Jurijevih zamolklo kakor iz groba. “Sluga pokoren!” se ji je poklonil Živko. “Sluga sem ponižen, pa tudi sluga vesel, ker nas je počastil tako redek gost s svojim obiskom, gospodična Fani!” “Bežite, bežite! Ali kaj phidno phodajate?” “Ni sile. Kaj izvolite?” “Tukaj imam vse na papihčku,” je odvrnila. “Naša kuhahica je nekaj bolna, sem mohala pa jaz iti kupovat.” Živko je vzel listek in začel donašati in tehtati zapisane stvari. Fani, natakarica v gostilnici pri Žejni žabi in malik Jurjevega srca, je bila dekle posebne vrste. Hodila je tako, da je posajala najprej peto na tla, potem šele podplat in naposled prste. Bržkone je tudi plesala po petah. Fani ni bila ravno grda. Nad ustnimi koti je poganjal zarod sramežljivih kocinic, deveta ženska lepota. Še zanimljiveje nego te razkosaj malenkosti pa je vplival celotni vtisk njenega obraza. Nad vse pa 3e ji je podajalo, ko je izgovarjala nežni goltnik h namesto renčavega jezi kovca r. ~ ..... (Daije prihodnjič) — ~ ' ..... PEKEL NA ITALIJANSKIH OTOKIH (Nadallevanle iz 5. strini) cendu. Politična uprava kolonije je popolnoma v rokah milice. Na Liparih je posadka GOO mož milice za 500 internirancev. Neki “konzul,” fašistični polkovnik, je poveljnik posadke z 11 oficirji, ki so vsi stari skvadri-sti. Na Liparih je bil po umoru interniranca Filipiča iz Trsta, ki ga je ubil neki miličnik z udarcem puškinega kopita, ubit tudi drugi interniranec neki Solazi iz Parme s sunkom ba joneta v grlo. Neki prebivalec otoka, brivski pomočnik, je slučajno videl smrt Solazija, ki so ga fašisti s silo vlekli s seboj in ga pretepali. Uro kasneje so našli njegovo truplo poleg miličarske vo-: jašnice. Naslednjega dne so fašisti aretirali nekega drugega interniranca, očeta osmih otrok, češ, da je on ubil Solazija. 20 internirancev je zahtevalo, naj se jim dovoli pričati, da je bil aretirani na dan umora ves čas v njihovi družbi in da mu sploh ni bilo mogoče približati se So-laziju. Ta njihova zahteva se sploh ni upoštevala. Še več. Omenjeni brivski pomočnik je govoril z interniranci ter jim pripovedoval, kaj je videl na dan umora. Na prošnjo pokojnikovih prijateljev je odšel v ! pisarno domačih karabinjerjev in izpoveclal, kar je vedel o zadevi. Cim pa je prišel iz pisar-| ne, so ga prijeli miličniki in ga 1 odvedli v vojašnico, kjer so ga močno pretepali. Iz vojašnice je prišel bolj mrtev kakor živ, poprej pa je moral podpisati izjavo, da ni ničesar videl ali slišal o umoru Solazija. Drugi interniranec, oče osmih otrok, pa čaka že nekoliko mesecev v ječi, da bi bil obsojen za zločin fašističnih miličnikov. Prizori nasilja se vsak dan ponavljajo. Internirance pretepajo, zapirajo in žalijo ha vse načine. Miličniki kličejo vsako noč internirance v zbor ali pa preiskujejo njihova stanovanja. Odvetnik Beltramihi, ki je bil I interniran dve leti, od leta 1926 do 1928 zaradi svojih zvez s socialističnim poslancem v Comi, | je bil nedavno zopet pripeljan j na Ponzo in obsojen na pet let internacije. Njegova zagovornika sta bila odvetnik Belladini in znani protifašist Umberto Paganni, ki sta dobila za to istotako po pet let internacije. Življenski pogoji, v katerih : žive interniranci, so strašni. Interniranci prejemajo po 5 lir na i dan, s čimer morajo preživljati | tudi svoje družine. Število bol-! nikov se neprestano veča. Mnogi so okuženi in mnogi izmed [njih umirajo polagoma od tuberkuloze. Vohunov in agentov i provokaterjev, p r e oblečenih v internirance, je vse polno. Ti sramotni tipi skušajo organizirati lažnive zarote in operirajo z lažnivimi dokumenti, vse seveda v dogovoru s policijo in fašistično milico. Na Liparih je bilo aretiranih 63 internirancev, ki so jih obtožili, da so pripravljali komunistično zaroto. Prepeljali so jih v največjem viharju ponoči v Messino, kjer so v zaporu že 9 mesecev. Slični primeri se ponavljajo na vseh otokih internirancev. Domače prebivalstvo je že vse obupano, ker mora vsak dan gledati nasilja nad ubogimi interniranci. Zato so poslali prošnjo v Rim, naj se kolonije internirancev razpuste. Seveda nisp dobili odgovora. Vse vesti, ki prihajajo od različnih strani z otokov internirancev, potrjujejo nujno potrebo, da se zgane ves kulturni svet, preden ne bo prepozno, ker je smrt pobrala že na tisoče žrtev. o-------------- ZLATO KOT KINČ Zlato se rabi za razne okraske že od davnih časov. Bilo je poznano in cenjeno že pri Egip čanrh,—Asircih iir Estrtrskih...... Otok se ruši Više od Manansa, dalje od poslednje omike jih je bilo šestero na veliki barki, ki je plula navzgor po Amazonki. Dva brata in A lina, žena enega izmed njiju, so prodirali v najodljudnejši in najnedostopnejši kot sveta, iščoč dragega znanca, ki je bil svoj čas po krivici obsojen, potlej pa ušel iz ječe in se po vsej priliki pred preganjalci zatekel na sever najstrašnejšega in naj večjega gozda na zemlji. Amazonka, ta mati vseh rek, .je bila ponekod 30 km široka. Dotoki so ji bili tolikšni, da s sredine nisi mogel nikoli dozreti bregov. Stranski pritoki pa so imeli vsaj širino največjih veletokov v Evropi. V tej deželi bi se bila Donava štela komaj za vodni sol-zanj. Na vseh straneh neprodirni gozd, sedež vsakovrstnih zased in nastav, grozeča šuma, koder brložijo človekovi sovražniki od jaguarja pa do kač, ki ti njih j pik pusti le uro življenja. Vozeč proti severu so nazadnje prispeli v manj nizke, mrzlicam manj podvržene krajine. I Proti državni meji pa bi že naleteli na gorovje. “Ne pozabimo nikdar,” je govoril Edmund, (‘da so v sosedni državi — to je Para — zadnjo ameriško odpravo za raziskava-nja gotovo poklali Indijanci. In da nova misija, ki je odpotovala lani, ni mogla nič zvedeti o njej. Pri vsem tem pa je imela brezžični brzojav.” “V Belemu so menda slišali S. O. S. Sami so bržkone v smrtni nevarnosti.” Edmund je zttižal glas. “česar pa nismo vedeli in kar sem slučajno naletel v The National Geographic Magazine aprila 1926, jefto, da so prejšnje leto Indijanci uničili v deželi, skozi kateib moramo, ekspedicijo 68 ljudi J V nekih trenutkih si pravinij, da nimam pravice, tako razpolagati z vašim življenjem ... O, ta neizprosni pragozd, ki ga jieki brazilski pisatelj tako prav imenuje kot inferno verde.” S seboj so ifneli dva vdana ;pomočnika: Avgusta, bivšega cirkuškega vrvohodca, in Omar-! ja, rojenega v severni Afriki. Njih vodnik Santos je bil dolga, suha prekla, malo bolj črn ko ; mulat. Nos mu je bil zamorski, ličnici pa indijanski. Ta možak je družil v svojem koščenem telesu kri treh ali štirih plemen. Ker se je bavil samo s tem, da je ob jutrih prenašal z vlakov na trg kobule rajskih smokev ali banan, šušujev, marelicam podobnih mamej, kraljevskih jabolk, je bil srečen, da je spravd nekoliko spremembe v svoje življenje. Razen tega je ta dečko ljubil opasnost. Ko je slišal, da se menijo o skrajnem severu države Amazonas, si je ogledal te mlade ljudi, ki so se mu takoj prikupili, in zaklel na svetega Sebastijana, zavetnika Riu, da še nikdar ni videl tako 'špasne reči. To pa je rekel, ne da bi se bil zasmejal. Dosti se mu iti bilo pripravljati, saj je imel samo Obleko, ki jo je nosil, in nihalko, t. j. visečo mrežnico, s katero je čestokrat potoval po vodi. Hitro se je navadil francoskih svaljčic, ki jih je mlada družba vzela s seboj, da bi ji bila domovina nekoliko bliže, in sedaj je bil on prvi, ki je zahteval žitano in ni več maral kaditi drugega. Pri odhodu iz Manaosa se je Avgust, nekdanji plesač na vrvi, pošalil: “Dobro si oglejte, kakšen je cerkveni zvonik, parnik, nabrežje. Takih stvari dolgo ne boste več videli.” Santos je pretiraval: “In ne pozabite, da so vam poslej edino imetje vaše oči in vaša puška. Vse drugo vam bo prinašalo zgolj opasnosti.” • - .j*. Dva tedna sta minila. Sicer je šlo vse po volji in število milj je M0 že čedno. Amazonka se je umaknila Riu Negru, čigar površina je v isti-ni budila dojem o črnem zrcalu. Prašumi sta se malce približali, čeprav je reka imela še širino, neznano v Evropi. Pogled se je zadeval na oba okopa temne zelenjave, nad katero so štrlela palmova drevesa. Gozd! Sam gozd! Nobenih gora, nobene izpremembe, Edina prirodna lepota je bila goščava in živali, ki so se klatile po njej. čeprav so se ljudje, napadeni po tisoč in tisoč želih, morali vedno skrivati pod sitnice (razen Santosa, ki je bil vajen) in so bili zato kaj čudni videti, so se smejali skakajočim opicam, kadar so nabirali drv. Di vili so se, kadar so jih namah obkolili roji višnjevih metuljev ali je jata belih čapelj spuščala dragocena peresa na tla. “Vse to odkupi slabe strani.. . ki jih še ne poznate,” je govoril Santos, pripravljajo kavo. živeti so morali v ladjici, pre-l napolnjeni z zaboji in vrečami, kar je bilo neudobno, skoro nemogoče, in čez dan so pretvorili v skupno dvorano obok iz palmovih listov, pod katerimi je ponoči počivala Adina na sredi čolna. Santos je komaj čakal, kedaj se reka umakne v svojo naravno strugo. Potem bi mogli stopiti vsak večer na kopno ter urediti taborišče. Vse je kazalo, da se to zgodi v malo dneh. O človeški omiki ne tiru ne sledu. Mladi ljudje so se vpraševali, ali res priplavajo tod večkrat na leto parniki po reki, izgubljeni v svoji divjini. Poslušajoč nauke Santosa, ki se je po malem izkazal prvovrstnega tovariša, je molčljivi Omar postajal spreten ribič in uspelo mu je često, da je z ostvami ali s puščico vjel debele ribe. “človek se mora navaditi, da sam skrbi za svoj preživitek,” je ponavljal mestic. Tiše pa je dostavljal, meneč, da ga Adina ne bo čula: “In da njo obrani.” “Pha!” je kliknil Moric, “ako pojde tako naprej, bo to samo sprehod, povodna dirka, drugega nič.” “čuvajte se,” je momljal tedaj Brazilec in se pokrižal, “Ne kličite zle usode, senjor. . .” Edmund je bil veder kot njegov brat. česa bi se mogli bati ? Puške so dobre, n a b o j e v ne manjka. Vsi so se čutili močne . . . Kinin jih je varoval mrzlice, pa že mreže so jim bile v zaščito . . . Motor je čudovito drdral. Ladjica dela tri vozle, česar ne bi bili dosegli z desetimi veslači. Sčasoma je Avgust po svojih zapiskih in svojih spominih mogel na zemljevidu približno določiti mesto, kjer bi se raziskave lahko pričele. “Nevarnost,” je tedaj govoril Santos po tihem, “nevarnost je povsod, vam rečem. In v tem zelenem peklu najbolj pobija to, da je ne sflutiš . . . Ampak drvce, ki ga poberete, utegne skrivati strupeno žuželko . . . Naj se kdo opraska ob trnju otrovnega drevesa, pa nastopi smrt . . . Stopaj po 'še tako gladkem pesku, vendar si lahko odreš nogo do kosti ob repu arraje, ki je podobna vašemu skatu, a ki nastavlja ostro orožje ko nož in pila ... in ki ti zastrupi kri . . . Umreti za rano od arraje, ki je nisi mogel slutiti pod peskom, to je najstrašnejši konec . . . Opasnost je povsod, vam pravim . . . Ali nikdar je nismo kos naprej videti . . .” Na to pa je Moric nepoboljšljivo dogovarjal, kakor bi iz rokava iztresal: “Kaj pa v Riu, Santos? . . . Avtotakse, železniške nezgode, vzpenjača na Golico, pri kateri se kabel lahko pretrga . . . Nevarnost je povsod na zemlji!” Nato je Santos majal z glavo. Omar je razumel. Zaključil je s tem, da je dvignil roke in se obrnil proti Meki. “Nevarnost enaka povsod . . . Alah sam je velik. . .” Neki večer pa, malo pred temo, ki v vročem pasu nastopa s tako .naglico, Santosa mahoma zaskrbi. On je edini opazil, da nebo ni več zastrto tako kakor druge dni. V eni minuti se je zmračilo. “V tej vražji deželi,” de mestic, “gre vse na nagloma. človeka vselej vse preseneti.” “Kaj pa je?” vpraša Adina, ki bere grozo Brazilcu z obličja. On je ne posluša. Saj tudi ne utegne. Kar je pravkar napovedal, se je izkazalo za istini-to, preden je mogel kaj ukreniti. Neznansko silovit piš je žviž-gaje potegnil. Ladja se je nevarno nagnila na desni bok. V eni minuti je nevihta zadivjala. človek bi dejal, da piska parni rog v presledkih, a vedno jače. Nebo se vname. Bliski in treski se mešajo, široka reka, ta reka, ki zavzema sedaj strugo na več kilometrov, se je vzpela nalik morju. Kdor bi ji hotel kljubovati, bi moral imeti parnik za pet sto ton. Hkrati se je storila noč, kakor se spusti zavesa. Potniki ladje, ki je v hudi stiski, vidijo le še ob slepečem sijaju bliskov. In ulije se dež kakor ob vesoljnem potopu . . . Streha od vej je odfrčala takoj ob prvem sunku. Kar imajo ljudje pri roki, da se pokrijejo, jih ne bo branilo povodnji, ki lije nanje silovito, kakor iz poveznjenega čebra. Edmund je prijel Adino za roko. “Ne boj se,” ji reče nekam ohriplo. “Nič se nam ne more pripetiti. čoln je dober.” “Ne bojim se,” odvrne ona brez razburjenja. “Mar nisem ob tvoji strani?” Motor še deluje. A da bi mu pomagali, so Moric, Omar, Avgust prijeli za vesla. Santos je sklenil, kar je bilo edino mogoče. “Ako poskusimo prečkati reko na to ali na drugo plat, smo izgubljeni. Valovi, ki se zaganjajo od juga, nas bodo prekucnili . . . Kar naprej moramo . . “Tudi v tej smeri ne bomo vzdržali,” je zavpil Edmund. “Senjor, poglejte pred seboj, tamkajle . . . Oni otok! to je rešitev! Do njega moramo!” Vsi strmijo na točko, ki jo 6» K#'0.4 DRI Sl l're tovnj ‘fav ■ !i in bi iv fclu GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVIS1*1 SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI Je najbolj razširjen sl°vi list v Ameriki; dormša vs? .j, nje svetovne novosti, naJJ^ Izvirna poročila lz stare Jjf vine; mnogo šale ln Pr* romanov najboljših pisatelj'' Pošljite $1.00 ln pričeli ga bomo po511J#' Vsa pisma naslovite n*' GLAS NARODA 216 W. 18th St., New Y«rk- ^ 'oral Duh zar Pi naj Hi m, :°Pa ve) |geg Tiskovine od najmanj^ do največje11 društva in posameznih izdeluje lično modema sl®* venska unijska tiskan13 Sre!, Hit* ear Nu ir Ameriška Domovin1 61 1 7 ST. CLAIR CLEVELAND,OHI^, gl hranilnica L J U B L J A N A Prešernova ulica št. 3 JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAV**1 Ima vlog nad 430,000,000 dinarjev ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM SVOJ15* PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO j rt0* n Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti ° vedi se obrestujejo po doRovoru kar najbolj ugodno. |L Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. ' n* Bi ,\|{. Rojaki, ki hočete nalagati svoj denar v stari domovini, obrnite flenjl» » 'l! Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, Ppl j nici pa pišita, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj in koliko. Napi&>te J svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti. fyjy NEGLEDE kje živite I I 1 v Kanadi ali Združenih Državah f ^ Jr • ^ je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete na.S0,i/ za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro “ j -tfV ! 1>RI NAS NALOŽENI ZNESKI PRINAŠAJO OBRESTI PO i to*"” I Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev ji polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih. Ar* Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez n potov in stroškov. |L Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podp^jgri1 slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošlU8 dokaz pravilnega izplačila. JI 'J Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju neStlidl delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučaj1 sodniji v stari domovini. SARSER STATE BANR ,* 82 Cortlandt Street New Y o«**/' ----------- Telephone BArclay 7—0380 ali 0381 — ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar „ 5400 Butler Street Pittsburgh r Izdeluj« pooblastila, kupna pogedbe, pobotnica mka vrata, *** vae druge v notarakl posel apsdajoCe dokumente, bodlal ta Aa»*rl atari kraj. PHIte ali pridita oaebno. j? "t« r %‘ l’ Ul V .H D D O D O % ro. 1%