TRST, petek 15. marca 1957
Leto XIII . Št. 64 (3599)
PRIMORSKI DMEVHIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON »3-2M IN »4-638 — Poštni predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel.
SL, 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finantno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm 5irinc 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna uuu, poucu« i	ViTka	”Državna	založba Slovenije.
Poitnl teko« raiun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega modemskega,	Uravna	za z
t.mMlana stritarieva 3.1 tel 21.928 teke« ragun ori Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB -1 - Z - 375 - izdala Založništvo trz s g	____
; četrtletna !300, polletna 2500. celoletna 4900 Ur. - FLRJ: Ml 10. mesečno 210 din
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, teke« račun pri Komunalni banki v Ljubljani
Zaupnica vladi ob imenovanju Tognija: 118 za, 80 proti, 16 vzdržanih
Očiten premik Segnijeve vlade na desno
blagohotna naklonjenost monarhofašistov
m
Socialdemokratom ni prav prijetna podpora desnice - Segni trdi med drugim, da v Italiji ni bilo nikakega porasta cen • Imeno« vanje Tognija bi 1. 1955 ne bilo mogoče, je dejal socialist Lussu
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Vlada je torej dobila pričakovano zaupnico v senatu. Zanjo je od 214 navzočih (potrebna večina 108) glasovalo 118, proti	80 in 16	se jih	je
glasovanja vzdržalo.
Pred sejo senata je bila seja vlade, pa tudi	razne
Politične skupine so imele svoje	sestanke,	kjer	so	se
dogovorile glede glasovanja. Na seji vlade, kjer je bilo sklenjeno, da se bo postavilo vprašanje zaupnice, so se baje socialdemokrati zavzemali, da bi se s tem vsa zadeva preveč ne politizirala, tako da ne bi prišlo *> preočitnega skupnega nastopa PSDI in desnice.
To zaskrbljenost so socialdemokrati izražali tudi na sestanku svoje parlamentarce skupine. Skupina je določila, da bo v debati v Polanski zbornici prihodnji teden govoril Simonini,
Pozvala pa je vse svoje člane na naj večjo disciplino zlasti ob glasovanjih.
Poslanec Bonfantini je po sestanku izjavil novinarjem, da je računal, da ?e bo s Predsednikom Simoninijem dogovoril za svoj osebni nastop v zbornici, kjer bi izra-*u svoje mnenje proti Togni-1U, Pa čeprav bi se ob glasovanju ne odtegnil strankarski disciplini. Toda takega dovoljenja ni dobil.
, Socialdemokratska skupina tudi potrdila -kandidatu-o
Poslanca Ceccherinija za podtajnika v novem ministrstvu;
vodstvu ga bo nadomestil aaragatovec Battara. Na ta oaoin se je vodstvo PSDI zne-0'lo sindikalista, ki je bil Pan po svojem revizionistič-oetn stališču glede vladnega kompromisa o agrarnih pogodbah.
Jj^opo-ldne je bil tudi sestanek vodstva in parlamentarnih skupin PLI. Sestanek je ‘ kratek in se na njem n-i-dotaknili vprašanja agrar-j , Pogodb, pač pa je bila oiocena kandidatura senator-Battaglie za podtajnika
DANES
Egiptovski guverner je uunes že v Gazi in ni dvo-da bo v skladu z resolucijami OZN prevzel v menu Egipta civilno upra-o. ki jo je izgubil zaradi izraelskega in anglo-franco-“*ega napada. Ugled OZN ■j * tem utrjen še bolj kot J® bil z umikom izraelskih da K?en Gurionove grožnje, a bo v tem primeru začel novo vojno, so torej pad-v prazno. Zdi se namreč emogoče, da bi se Izrael PUstil v novo pustolovšči-o brez velikih zaveznikov t lanske jeseni. Naloga tajnika OZN pa je še ved-J ■ ravnati tudi v prihod-laktn Previdno' obzirno,
ministrstvu državnih udeležb.
Senat je bil danes popoldne, ko je prišel tjakaj Se-gmii, da odgovori senatorjem, ki so sodelovali v debati o imenovanju Tognija za ministra, popolnoma zaseden. V vladnih klopeh so sedeli ministri Saragat, Togni. De Ca-ro, Campilli, Cortese, Martino, 7jo\\, Angelini- Tambroni, Vigorelli. Medici in Moro-Predsedoval je Merzagora.
Segni je takoj v začetku svojega govora skušal zavračati trditve levice, da imenovanje Tognija spreminja vladno politiko. Na obtožbe, da je Vanonijev načrt nasedel, je dejal, da ta načrt ne predvideva okorne temveč elastično politiko; in ta politika se že izvaja. Govoril je potem o ohranitvi denarne vrednost ter celo zatrdil, da v Italiji ni bilo nikakega porasta cen (Segni pač sam ne nakupuje, zato lahko trdi tudi kaj takega!)
Nato je na kratko omeni' koristi skupnega evropskega tržišča za italijanske delavce ki se bodo lahko prosto premikali po vsem ozemlju skupnega tržišča (torej ne toliko zaposlitev doma kot «s trebuhom za kruhom«).
Se enkrat Je poudaril, da ni mogoče dopustili kake individualne politike nobenega ministra, s čimer je zopet branil Tognija, ki je ljubljene gospodarske desnice
Po Segnijevem govoru je predsednik Marzagora sporočil, da zahteva vlada zaupnico na podlagi predloga Ceschi-ja (KD), Canavanja (PSDI) in Pannulla (PLI), ki se glasi:	Senat je slišal poročilo
vlade, ga odobrava in prehaja na dnevni red. Prvo volilno izjavo je dal Ceschi, ki je dejal, da je bilo diskusije kar preveč, r.ato pa je neodvisni levičar Mole obžaloval -lzko-žanje glasovanja o zaupnic po večini; dejal je tudi, da se je vlada premaknila na desno Koi on tako je za njim tudi Lussu (PSI) sporočil, da
uietno.
in predvsem — pa-
-p	*	*	*
včera.jšnji zaupnici po shs u vzdržanih monarhi-ve* .r Siusov ne more biti Ima dvoma. kje bo v pri-oanosti iskala podporo Se-. Jeva vlada in to — kar najvažnejše — brez od-
čo t s°cialdemokratov. Spri-]nJ"e§a dejstva se zdi Pra-
stnrian in vse> kar ie bilc sti*ieno Pozneje za sociali Vsa^10 združitev, zelo daleč, dem ,do junijskega social-hat v atskeSa kongresa, k sed« Povedal odločilno be-(ielov0elade nacialjnjega sode aa?Ja PSDI v takšni Vina?8 0 na desno odprti odrt h,P se Ie tako -še bol. heen od svojega last-m,. Programa ob prevze-C, oblasti. Sedaj so tudi pp- razumljivi Saragatovi ^rejemuivi pogoji za Venili * bi morali ob-Krel. 1 ,na Junijskem kon-p0 u> b° združitev verjetne s dolBo pokopana. Osta-sierti. vPrašanje (ki pa potila , v6erajšnjega glasova-nlp-,.y senatu ne bo spre-uenho)- kaj se bo zgodilo Poslanski zbornici?
bariuj0^ 1)0 tudi v Trstu hov« odločitev; komisar in ljevo yolltve ali pa nada-
bpravn6 7 kl’ub vsemu -m-_,lanja občine z odbo-
da se drži s pomočjo monarho-fašističnih glasov ter s podporo Saragata in njegove stranke. Ja.nnacone je govoril v svojem imenu ter napovedal, da bo glasoval proti. Fiorentlno (PMP) je najavil, da se_ bo njegova skupina vzdržala, medtem kc je imel Terraccini (KPI) zelo oster govor. Poudaril je značilno izjavo senatorja Fiorentinija; njegova stranka je glasovala proti u-stanovitvi tega ministrstva, a sedaj sprejema novega ministra, ker ga pač smatra za nekako protiutež ustanovitvi ministrstva. Ko je še republikanec Amodeo sporočil negativno stališče svoje stranke, se je začelo poimensko glasovanje. Odsotnost nekaterih senatorjev ni bila odločilna, ker so bili odsotni tako med tistimi, ki so glasovali za, kot med tistimi, ki so bili proti.
Dopoldne je bil v poslanski zbornici sestanek poslancev PSI, katerim je Nenni poročal o parlamentarnem položaju. Sklenjeno je bilo, da bodo socialisti protestirali proti očitnemu poskusu, da bi se agrarne pogodbe spravile z dnevnega reda. K predsedniku poslanske zbornice je odšla delegacija, ki je zahtevala pospešitev parlamentarnega dela ter izpopolnitev u-stavnega sodišča. Leone, ki je delegacijo sprejel danes zvečer, je zogotovil, da bo po debati o imenovanju Tognija brez nadaljnjega prišla spet na vrsto debata o agrarnih pogodbah. Za 28. marec pa je sklicana skupna seja obeh parlamentarnih domov in na tej seji bo treba izpopolniti ustavno sodišče. Podobna zagotovila je dal Leone tudi
politični predstavniki in predstavniki raznih kategorij delavcev ter tudi vseh drugih organizacij. Na pogovor bodo povabljeni tudi vsi poslanci
tajnik pri predsedstvu republike. Von Brentano zapušča svoje mesto zaradi dosežene starosti.
Klaiber je poklicni diplo-
in senatorji pokrajine Aquila. i mat. rojen 1903. leta, prote-
 «»------ stanšKe veroizpovedi.
RIM, 14. — Minister Vi- j	 «»---
gorelli je danes sprejel pred-1	,	,	,
5%. w^S^čp.4ufui pn Adenauerju
s katerima se je razgovarjal o sporu med novinarji in izdajatelji dnevnikov.
 «»------
Manfred Klaiber novi nemški veleposlanik v Rimu
BONN, 14. — Namesto Cle-mensa von Brentana je bil i-menovan za zahodnonemške-ga veleposlanika v Rimu dr. Manfred Klaiber, državni pod-
CADENABBIA, 14.	—	Da-
nes ob 18. uri je zahodno-nemški kancler Adenauer, ki se še vedno nahaja tukaj na počitnicah, sprejel na zasebni obisk tajnika KD Fanfanija Razgovarjala sta se približno eno uro V Bonnu pričakujejo povratek Adenauerja za torek
 «»-------
RIM, 14. — Jutri bo sesta-
Obsedno stanje v vsej Indoneziji
DJA.KARTA, 14.	— Pred-
sednik republike Sukamo je danes proglasil obsedno stanje v vsej Indoneziji. Včeraj je namreč vlada, ki ji je predsedoval Sastroamidjojo, odstopila. Pol ure zatem je Sukamo izdal proglas o obsednem stanju, pozval je nato predsednika vlade in ostale ministre, naj ostanejo na svojem mestu, dokler ne bo sestavljena nova vlada.
Danes zjutraj je Sukamo sprejel vrhovne poveljnike treh rodov vojske ob navzočnosti Sastroamidjoja. Po proglasitvi obsednega stanja, ki daje predsedniku kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil dejansko absolutno oblast, je Sukamo izjavil, da misli imenovati novega ministrskega predsednika čim hitreje mogoče.
V prestolnici je vse mimo im ni nobenih vesti o inoiden-tir. Oddelki vojske stražijo po ulicah. Muslimanski listi oišejo, da se predsednik Sukamo strinja z muslimansko stranko Nadatul Uluma, da bi sestavili vlado, v kateri bi bil Mohamed Hata podpredsednik. V tem primem bi se muslimanska stranka strinjala z ustanovitvijo državnega posvetovalnega sveta. Isti listi trdijo, da muslimanska stranka vztraja na zahtevi, da bi komuniste izključili iz vlade in prav tako iz državnega posvetovalnega sveta. O vsem tgm se Sukamo še ni izrekel. Politični krogi pa so
Vojna
hudo
povzroča F ranči j 1 gospodarsko krizo
Nepriljubljeni ukrepi za izvedbo programa varčevanja * Komen-tarji tiska ob začetku debate o splošni politiki vlade v skupščini
PARIZ, 14. — Na seji, ki je trajala 4 ure, je francoska vlada odobrila načrt za varčevanje, ki naj dovoli 250 milijard frankov prihrankov. Na seji je finančni minister Ramadier obrazložil načrt in vlada je sklenila uvesti omejitve za kredite ter omejitve za uvoz, da zaščiti domače predlagala tudi uvedbo ne-
gospodarstvo. Vlada bo
vih pristojbin na povečanje dividend. Dalje bo Francija zahtevala od Francoske banke in državnega kreditnega zavoda, naj sprejmeta ukrepe, da se prepreči povečanje kreditov, ki bi lahko oškodovalo francosko gospodarstvo.
6 ali 9 mesecev, bodo sedaj veljala samo 3 mesece. S tem bo praktično onemogočen u-voz tistih proizvodov, za katere je potreben daljši čas med naročilom in izročitvijo. Velika ovira je tudi odredba, da je potrebno položiti 25 odstotkov vrednosti uvoženega blaga ob izdanju uvoznega dovoljenja. Prav tako je ve-
Gospodarsko-finanSn.i ukre- lika ovira za uvoz določitev
pi, ki jih je sprejela francoska vlada, pričajo o resnosti gospodarske krize. Najbolj skrbi pariške mednarodne kroge ukrep o povišanju pristojbin na naročeno blago zaradi negativnega vipliva. ki ga bo imel na mednarodno trgovino. Režim, na podlagi katerega je sproščeno tuje blago lahko prihajalo v Francijo z enostavnim bančnim dovoljenjem,, je bil ukinjen. Namesto tega se bo uvedel sistem uvoznih dovoljenj, ki bo terjal celo vrsto birokratskih formalnosti. Uvozna dovoljenja, ki so prej veljala
nek tajništev PSI in NSZ v
zvezi s pogajanji o združitvi I mnenja, da se bo odločil za NS2 s PSI. Sestanka se bo- kompromis med svojimi na-sta udeležila tudi Nenni in I črti im mnenjem večine poli-Magnani.	tičmih strank.
 ..........................................................................    minulimi«..
Egiptovski guverner prišel včeraj v Gazo kamor sta prišla tudi Bunche in gen. Burns
Popolno sodelovanje med egiptovskimi oblastmi in silami OZi - Selw/yn l.luj/d zagovarja mednarodno upravo in navaja 4 pogoje za ureditev arabsko-izraelskega spora - Letos novih sto tisoč priseljencev v Izrael
KAIRO, 14. — Kairski radio javlja, da je general »--V~r -v	w cv„nino I Hasan Abdel Latif, ki je bil imenovan za guvernerja
predsedniku mismskeskuPd^- I Gazi_ prišel ob 17 uri ^ krajevnem Času V to
ril nujnost, da se čfmprej mesto, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Na prične debata o posameznih manifestacijah je prebivalstvo vzklikalo Naserju m členih zakona o agrarnih po- zahtevalo povratek egiptovske uprave na to področje, godbah.	Oddelek	mednarodnih	sil
V poslanski zbornici se je OZN je guvernerju izkazal danes nadaljevala debata o čast.
zakonskem predlogu Martu- y Grazo Sta danes prišla scellija o lokalnih avtonomi- J	pomočnik	glavnega
jah.
A. P.
Zopet demonstracije
' v
tajnika OZN Raph Bunche in vrhovni poveljnik varnostnih sil Burns. Jutri se | bosta vrnila v Kairo.
Tudi danes je okoli 30.000
Srednjem vzhodu. Zunanji minister Selwyn Lloyd je izjavil, da je britanska vlada še vedno mnenja, da je treba ozemlje Gaze postaviti pod mednarodno nadzorstvo OZN, tako civilno kakor vojaško.
«Dejstvo je, je izjavil Lloyd, da nobena država zakonito nima suverenosti nad ozemljem Gaze. To ozemlje je za-
tudi
la vladna politika nespremenjena. Kot to trdi Segni, kajti imenovanje Tognija bi gotovo ne bilo mogoče v 1955. Zavračal je tudi trditev, da se Vanonijev načrt izvaja, kajti to, kar se hoče sedaj izvaja-" zanika prvotni načrt. Vla-
Ijudi manifestiralo v Gazi in J*«
menovanjem egiptovskega gu- f^.ha^h3 na°-SULMONA, 14. - V Sul-1 vernerja. Med manifestacijo 1^.8^ Izrael so .jh or_ moni so bile zopet demon- ni bilo incidentov.	gamzirali «prostovoljci smrti«,
maj ijussu	stracije. To pot so demonstri- Egiptovski ravnatelj urada stališče angleške vlade je
bo glasoval proti. Lussu je rali brezposelni. Vse mestne za informacije Abdel Kader sledeče. Menimo, da je Izrael tudi zanikal da bi bila osta- trgovine so bile znak solidar- Hatem je danes wjavil,_ da moral umakniti svoje čete iz
nosti z delavci zaprte. Zupan med egiptovskimi oblastmi in Qaze da pa bi se morala je sprejel delegacijo demon- varnostnimi silami OZN vla- Lpre;’eti konstruktivna rešitev, strantov. Sklenjeno je bilo, da da popolno sodelovanje. #E- h ■ postaviti ozemlje Gaze se imenuje posebna komisija, gipt, je dodal, se trudi, da po- . mednarodno nadzorstvo, ki bo šla k vladi ter poro- maga varnostnim silam pri iz- ^aj{0 cjv;ino kakor vojaško«, čala o potrebah prebivalstva vrševanju nalog, ki so jih do- j^a^0 je Selwyn Lloyd orne-doline Peligna. V tej komi-1 ločile resolucije Združenih na-1.^ SV0;0 izjavo lanskega de-siji bodo župani iz doline, rodov. Prebivalci Gaze	oembra da angleška vlada
v varnostnih silah prijateljske I . ..	.	ozemlje	Gaze	u-
 .................................................. čete -n s{-cielUjejo z njimi za	,.‘“J	OZN	»pravično	bi
—	—	ohranitev miru in vzdrževa-	^	dejal	minister,	da	bi
nja reda.«	OZN, ki ji do sedaj ni uspelo
Preteklo noč se je vrnil v I dose^j mjr med Izraelom in j Kairo minister Favzi, ki je arabskimi državami, prevzela vodil egiutovsko. delegacijo	neposredno	odgovornost
| OZN. Danes se je razgovarjal	^ “P dro5ju KAngiežka
z Naserjem.	vlada ostane pri tem stališču,
Egiptovski tisk sprejema z kakor ga je obrazložila pred zadovoljstvom izjave Bunchea gtirimi meseci«, o nalogah varnostnih sil OZN KpQ zadnjih vesteh, je na-v Gazi. »Organizacija zdru- daljeval minister, se ne zdi Ženih narodov, pise «A. I tallo g0tovo, da namerava Shaato«, je še enkrat pokaza- j kairska vlada takoj prevzeti la, da y>če zagotoviti ohrani-1	Q Gaze)1
tev miru na Srednjem vzho- Zatem je Selwyn Lloyd iz-du in da se bo postavila pro-1 rekei upanje, da bodo Zdru-ti tistim, ki se še dalje igrajo žgn. narodj 0b sodelovanju z z ognjem in ustvarjajo vsak egiptovsko in izraelsko vlado dan nov problem, da poveča-1	način upravljanja v Ga-
v,in razhuriaio QU- I	»__ja„
ferenci, je Kalil izjavil, da bo Sudan rad sprejel gospo^
pristojbine 15 odstotkov na ves uvoz sproščenih proizvodov. Prej je ta pristojbina znašala za nekatere proizvode 7 odstotkov, za druge po 1Q in so zaradi nje mnoge države že protestirale.
Opazovalci v Parizu izjavljajo, da je finančna kriza Francije mnogo hujša, kakor se je mislilo. Zlate in devizne rezerve Francije, ki so konec lanskega leta znašale 692 milijard frankov, so konec januarja znašale samo 372 milijard frankov. Ce se računa, da je v tem znesku 301 milijarda zlatih rezerv, so devize, potrebne za plačevanje uvoza, znašale komaj 71 milijard frankov. Pozneje je Francija dobila od Mednarodnega denarnega sklada 261 milijonov dolarjev posojila.
Toda vsi še tako drastični ukrepi nc bodo Franciji nič zalegli, dokler bo dnevno metala milijarde za nesmiselno kolonialno vojno v Alžiru, namesto da bi te milijarde uporabila za izboljšanje tamkajšnjega gospodarstva in za dvig življenjske ravni alžirskega prebivalstva, ki je letos se posebno prizadeto zaradi velike suše.
Kakor javljeno, se je danes popoldne začela v skupščini razprava o splošni politiki vlade. Ob ‘ej priliki je pariški
ših pogojih pripravi jutrišnje politične rešitve«.
Progresivni «Liiberation» je mnenja, da se bo Mollet med debato trudil, «da privabi ribe na trnek«. Komunistična «Humanitč» zahteva novo vlado, «ki naj bo odraz republikanske večine, ki je prišla do izraza 2. januarja 1956».
Medtem se francoska vlada trudi, da bi obnovila diplp-matske odnose z Marokom in Tunizijo. Tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure se je včeraj sestal s finančnima ministroma obeh držav, ki sta prišla v Pariz, da se udeležita posebnega zasedanja denarnega odbora področja franka.
Francija se že več časa trudi v tem smislu, toda še posebno se upira maroški sultan. ki ga je Francija hudo užalila, ko je aretirala pet alžirskih voditeljev, ki so bili njegovi gostje. Maroški sultan je nedavno pristal na sestanek s Faureom, toda za obnovitev oanosov je postavil pogoj, naj francoska vlada izpusti omenjene alžirske voditelje. Tud: glede Tunizije ni ozračje prav ugodno, kar kaže dejstvo, da je moral Faure dvakrat odložiti svoj odhod v Tunis, kjer se je imel raz-govarjati z Burgibo.
Zato sledijo opazovalci z velikim zanimanjem sedanjim razgovorom v Parizu. Maroški minister je po včerajšnjem razgovoru izjavil, da bi se utegnili diplomatski odnosi med Parizom in Rabatom obnoviti «v bližnji prihodnosti«.
darsko pomoč za izvedbo na- tisk mnenja, da bo vlada do-črtov o namakanju in načrtov bila zaupnico. Desničarski »Figa izboljšanje kmetijstva, no- garo« pise, da bo skupščina
če pa vojaške pomoči. Izjavil je tudi, da bo posebni Ei-senhowerjev odposlanec Ri-chards dobro sprejet. Danes zjutraj je Nixon odpotoval z letalom v Tobruk v Tibiji. Od tod bo nadaljeval pot v Tripolis.
V soboto zjutraj bo Nixon prišel na tridnevni obisk v Rim. V njegovem spremstvu je 50 oseb, med katerimi 33 novinarjev. Na letališču bodo Nixona sprejeli predsednik vlade Segni, podpredsednik Saragat in zunanji minister Istega dne se bo
Dopis iz Beograda
Statistika «kritike» stališča Jugoslavije
Egiptovski prevzem civilne uprave v Gazi bo odstranil dvome o nagrajevanju Izraela
Na koncu je Lloyd poudaril, da se je nevarnost vojne na Srednjem vzhodu zmanjšala: «Ideja, da je vojna neizbežna, je dejal, je izginila.
Menim, da se ZDA sedaj bolj zaevdajo težav na Srednjem vzhodu. Zahodne države dajejo sedaj večjo važnost gospodarskim vprašanjem tega področja.«
 1«-----
Nixon jutri v Rimu
RARTUM, 14. — Ameriški podpredsednik Nixon, ki je včeraj prišel v Hartum, prestolnico Sudana, se je razgovarjal s sudanskim ministrskim predsednikom Abdulahom Kalilom o gospodarski Martino
pomoči Sudanu. Kakor je Ni-	Nixon	razgovarjal	s	predsed-
xon izjavil na tiskovni kon- | nikom	republike Gronchijem
OTHiiiiHiiiMiisiitiitiiniiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiliiiliHliiiiiitiiiiiiHiniiiiMiiiiiiiiiinMiiiiNlHimimiiiiiHitiiiiitiiiiiiiiimiiMiiiiiiiii
Stavka in žalovanje na Cipru zaradi usmrtitve Palikaridesa
Protiangleške demonstracije v Grčiji » Grška vlada bo na nepopustljivost odgovorila z nepopustljivostjo - Izjave mladega patriota pred smrtjo
zahtevala od vlade, naj čim-prej objavi ukrepe, ki jih namerava sprejeti za politično rešitev v Alžiru. Neodvisni levičarski «Combat» predvsem omenja kritiko proti gospodarski in finančni politiki vlade. «Minister za finance in gospodarstvo, piše list, se je do sedaj lahko dobro ali slabo upiral na vseh frontah zaradi empirične politike. Bati se je, da odklanjanje izbire ne vodi do drugega nego do odlašanja obračuna. Toda končno' bo do tega prišlo.«
»Franc Tireur« zahteva, naj «se skupščina požuri in naj da Franciji nove ustanove, ki ji bodo omogočile, da v bolj-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — V Beogradu so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je vprašanje civilne uprave v Gazi rešeno v skladu z resolucijo Združenih narodov, ki je jasno določila nalogo enot Združenih narodov v Egiptu. Istočasno izražajo upanje, da bo egiptovski prevzem civilne u-prave odstranil elemente, ki so dajali jjovod za sume, da je vprašanje umika izraelskih čet iz Gaze in s področja Akabskega zaliva rešeno na način ki predstavlja vendarle zadovoljitev pogojev izraelske vlade. V reakciji nekaterih zahodnih krogov na sklepe egiptovske vlade, da prevzame upravo v Gazi, je jugoslovanska vlada videla poizkus, da se z drugimi sred stvi in po drugih poteh uresničijo nekateri cilji napada na Egipt. Dosledno izvajanje resolucij Združenih narodov bo po mnenju v Beogradu ne le povečalo ugled Združenih narodov, temveč tudi ustvarilo pogoje za rešitev perečih vprašanj med Izraelom in arabskimi državami in pripomoglo k ustaljenosti razmer na Srednjem vzhodu.
Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukma-noviča Pred njegovim odhodom v Egipt. Vukmanovlč bo namreč na vabilo predsednika egiptovske republike Naserja odpotoval te dni na obisk v Egipt, kjer bo ostal teden dni
Nocojšnja »Politika« ugotav-lja v zvezi z gonjo vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji, da se kritike jugo
rope in Sovjetske zveze M jo naipetost in razburjajo du" I "z’i"" za prehodno dobo in do morejo imeti za diskusijo o hove. Zavedajoč se podpore dokonxne rešitve. vprašanjih socializma. Med | OZN, svoje^	PrfJv,LI Na koncu je Selwyn Lloyd
drugim že zaradi intenzivno- nosti in mednarodnih zako-	u	da	je po mnenju an-
sti in obsega, ki je tak, da nov, bo Egipt nadaljeval svo- F	’vude Akabski	zaliv
se je ta »kritika« spremenila j0 pot in_ ne bo spremenil svo- ^ednarodna plovna pot. v pravo gonjo. «Politika» ugo- jega stalisca	vsem	po-	jj„k; laburistični poslanec	je
tavlja, da je od govora mar-	izkusom imperializma in nje-	*	jal,	ali bi	britanska
šala Tita v Pulju lanskega govih agentov. Pot k miru na «	1	P	imeru	oviranja
novembra sovjetski tisk ob- Srednjem vzhodu Je jasna in viaua	Akaibskem	zalivu
javil 33 originalnih člankov preprosta: spoštovati_je treba P	P	te	vode	vojne	ladje,
in komentarjev o Jugoslaviji,	pravice suverenosti Egipta do	Uoyd	je	odgovoril,
v katerih se ugotavlja, da se	njegovega ozemlja in ne po-	„*nraore\javno	diskutira-
jugoslovansko stališče razliku- plačati napadalce v škodo bra- |	nt?,v; ki uv.
dvomi v socialistični značaj I Toda Izrael še ne miruje, j	,e	izjavil,	da	Egipt
in dobronamernost jugoslo- Izrae]ski posianik v Washing-	A™™ >
vanske politike, ter se Pf^a" tonu Eban se je sinoči razgo- ..	začasno ureditev in je
zuje jugoslovanska politika varjal z namestnikom držav- , , ,. bo Egipt spoštoval kot sovražna socializmu. So- | neg& tajnika Herterjem in mu	ngjel,	ki	so	bila	spreje-
o oDcine z oaDo-dem i mo^stJansko-social relnt- atsko" republikansko jam večino, Demokrist-sorioij° za drugo rešitev, ko ‘^‘demokrati — vsaj ta-
reniihii,^1 ~ Pa za Prv°:
Cikansk0 stališče pa ni *U s7,7\anOj ^Prav je bli-oSlnlniŠča RS™ Morda bo ^■očUno dejstvo, da se KD
izida v enakl meri bojita Htev n}orebitnih novih vo-
^očilrii „ ogoče pa bodo od- siaviji, oa se nnnn-e ju»u-in \4L?lasovi UP-PSI, NSZ slovanskega stališča v tisku MEN?,	j	in radiu držav .Vzhodna Ev-
od sovjetskega, izražajo se niteljev pravice.«
ti o ukrepih, ki bi jih utegnili
dobronamernost Jugoslo-1 Izraelski poslanik v Washing-1 nf “e Jdgovoril na predlog šti-
vjetski zvezi sledi Albanija z I izr* posebno sporočilo svo-	q2n’	mislim,	da	bo	mo-
22 članku, ki po težim napa- I .	  s«	i«	j«i«i	a«	I	ia v	...—
segajo celo sovjetske ido. Sledi CSiR s 14
a s	I	jiT"iV da je "po mnenju ^ I	koristniki	pre-
čija pa s 3 članki. V isti do- |	nnlitični	nolo-1	J,	,_„0sn
bi je v
garij i. Vzhodni C SR okrog 20 osebnosti v
22 članka, ki po tezimi napa- ■ vlade. Pozneje je dejal, da - :u rešitev.» dov presegajo celo sovjetsko vsebuje to sporočilo stališče	minister	dejal,	da
propagando. Sledi CSR s 14, |	vlad» vlede Gaze. De-1. ,wa'°.«M,ininv.lr. n»-
njegove vlade glede Gaze. De- , . Drjmeru «egiptovske ne-
I.l	J-	i«	nA	mnnnill	17.	I	It.	21_!_____
pro^-n------
Bolgarija z 12, Vzhodna Nem-
Sovjetski rveži^' Bol- I raeiske Vlaje ‘politični Pol°-I k^riahko“ našli drugačnerre-rzhodni Nemčiji in zai glede Gaze ,*z ° resen« .. kakor je na primer u--ov 20 pomembnih D°da' je. da se e včeraj po-	veiikih	petrolejskih	la-
departmajem. Prav tako »ta | štel^ itiri pogoje za se s Harterjem včeraj sestala arabsko_jzraelskega spora:	1.
francoski poslanik v Washing- Jamstv0 arabskim državam tonu in britanski odpravnik r0|j izraelski ekspanziji, poslov.	J.	Jamstvo	Izraelcem	proti
Medtem se izraelska vlada »uničenju«. 3. Koinpromis o pripravlja na praktično izved- vprašanju palestinskih begun-bo sklepa o sprejemu drugih I cev na obmejnih področjih in
osebnosti v svojih govorih ob-| P°^ne p^os^tova^s svojo vU- K.. ali pa zgraditev novih naf-
t^ral«7eiFrionUm7»ke«n^d- stiku z ameriškim državnim t0^°f°Vyn Lloyd je nato na "neg! komunizma»da ^Kima- departmajem. Prav tako sta |	pogoje za re,ltev
eajo imperializmu« itd. Toda ta statistika ne daje prave slike kajti tisk vseh omenjenih držav je istočasno ponatisnil vse, kar je bilo obljav-ljenega v drugih državah proti Jugoslaviji. Poleg tega statistika ne vsebuje tega, kar je bilo objavljenega v pro-vincijskih listih. Toda tudi to dokazuje, da je v zadnjih treh in pol mesecih bilo objavljenega v omenjenih državah nad 105 napadov na Jugoslavijo. «To je po en napad dnevno, zaključuje »Politika«.
Kaj je torej ostalo od želje, da se mirno razpravlja?«
B. B.
NIKOZiIJA, 14. — V znak žalosti zaradi usmrtitve ciprskega študenta Palikaridesa so na vsem otoku proglasili stavko. Trgovine in šola so zaprte, delavci pa niso prišli na delo. Tudi na stotine Ciprčanov v taborišču Py-la je proglasilo 24-urno gladovno stavko in sklenili so tudi, da ne bodo delali tri dni ter da bodo žalovali 40 dni zaradi usmrtitve Palikaridesa.
Danes pa je bil v Nikoziji obsojen na sedem let zapora ciprski Grk Nikolas Strouthos pod obtožbo, da je imel pri sebi orožje in strelivo za organizacijo BOKA. Po vsem o-toku je danes ta organizacija razširila letale, v katerih je rečeno, da je pripravljena u-staviti sovražnosti, takoj ko bo nadškof Makarios izpuščen na svobodo. Kakor javljajo, so angleške vojaške sile odkrile veliko količino orožja in streliva, ki je bilo skrito ob obali na severnem delu otoka.
Protestne demonstracije proti usmrtitvi Palikaridesa so bile tudi v Grčiji. Študentje niso prišli v šolo- V Soluna je pri spopadih med študenti in policijo bilo ranjenih 12 oseb.
Grška liberalna stranka, ki je v opoziciji, je objavila manifest, ki pravi; «Ciprski rabelj je omadeževal ugled Velike Britanije. Obešenje mladeničev, ki so obtoženi, da nosili orožje, je dokaz,
sto tisoč priseljencev v tekočem letu, zato da okrepi s tem tudi svojo itak že močno in moderno opremljeno vojsko. Arabske države vedno z zaskrbljenjem gledajo naglo večanje števila prebivalstva v Izraelu, ker bo to še bolj zaostrilo izraelske ekspanzio-nistične zahteve.
V angleški spodnji zbornica so danes razpravljali o
o vodi iz reke Jordan. 4. Varovanje miru na mejah.
Minister je dalje opravičil zavrnitev sovjetske note o Srednjem vzhodu in je govoril o raznih drugih argumentih, med katerimi tudi o dobavah sovjetskega orožja državam Srednjega vzhoda in o «sovjetskih prizadevanjih za ekspanzijo na tem delu sveta«.
kako se misli Velika Britanija držati resolucije, ki so jo prejšnji teden odobrili Združeni narodi«.
Grški zunanji minister A-verov pa je izjavil: »Zdi se, da je britanska vlada sedaj izbrala pot nepopustljivosti. Ce je res tako, bomo mi z naše strani odgovorili z nepopustljivostjo. Potem ko so resolucijo OZN odobrile vse kulturne države, in tudi Anglija, smo upali, da bo Velika Britanija vodila polit.ko pomirjenja in tako politiko, ki bi lahko privedla do rešitve ciprske drame«.
Palikarides. ki je bil obsojen na smrt 25. februarja, je naj mlajši grški ciprski patriot, ki je bil do sedaj usmrčen. Nekaj trenutkov pred smrtjo je Palikarides v celici izjavil staršem; »Upam, da bom zadnji Ciprčan, ki bo usmrčen za stvar Enosisa. Ce bo tako, bo moja smrt imela pomen.« Njegova mati je pozneje izjavila: »Rekla sem svojemu sinu. da umira za svojo domovino. Bil je zelo pogumen. Ko smo mi jokali, se je on šalil.«
Štirideset laburistov, članoy angleškega parlamenta je sinoči izdalo še zadnji poziv, naj se ne izvrši smrtna obsodba. pismo poslancev je bilo naslovljeno ministru za kolonije ,od katerega so zahtevali, naj se ne izvrši smrtna kazen proti osmim grškim in turškim Ciprčanom, med katerimi je bil Palikarides.
Včeraj je tudi grška vlada poslala poziv angleški spod-nji zbornici in QZN, naj posredujeta, da se prepreči u-smrtitev mladega palikaridesa. Enak pozdv je grška vlada poslala tudi nadškofu Do-roteosu, predsedniku Eisenho-werju. Krišni Menonu, voditelju angleških laburistov Gaitskellu in ameriškemu poslaniku v Atenah Allenu,
Toda britanska vlada se ni ozirala na vse to in cimcsio nadaljuje svojo zatiralno po-litiko na Cipru kljub temu, da je v skupščini OZN sprejela resolucijo, ki priporoča neposredna pogajanja.
Medtem pa javljajo iz Tokia, da je predsednik knst-janske univerze v Tokiu Ma-satoši Matsušita sprejel ponudbo predsednika vlade, naj bi odšel v London, da zahteva odpoved termonuklearnih poskusov. Včeraj je predsednik vlade Kiši že drugič pozval nadškofa Jašira, ki pripada japonski episkopalni cerkvi, naj bi odšel v London, toda nadškof je to odklonil, pozne-pa je sporočil, da bo dal
Kardinal Wyszynski bo 12. maja v Rimu
VARŠAVA. 14. — Tukajšnji racio je nocoj sporočil, da bo kardinal Wyszynsfci odpotoval prve dni maja v Rim. Njegov obisk bo v dneh, ko bodo v Rimu praznovali 13. maja 40. obletnico posvetitve papeža Pij a XII. za škofa. Kardinala bodo spremljali trije poljski škofi in kardinalov kaplan. .Agencija PAP pa sporoča, da do obiska ne bo prišlo pred 12. majem, ker so sedaj pogajanja med cerkvijo in državo, s katerimi bočo verjetno rešili že pred odhodom kardinala glavna nerešena vprašanja.
Rimski radikalski tednik «E-spresso« pa piše v svoji zadnji številki, da obnavljajo v Rimu kip sv. Marije Czen-stohovvske, pri katerega posvečenju bo sodeloval Wyszyn-ski, tako da se ne bi reklo, da je prišel v Rim samo iz političnih razlogov.
 «»------
22 mrtvih pri letalski nesreči
MANCHESTER. 14. — Neko letalo «Viscount» družbe BEA je danes padlo na skupino hiš oddaljenih pol kilometra od vzletišča na letališču^ blizu Manchestra. Pri nesreči je zgubilo življenje 15 potnikov in 5 članov posadke.
Letalo je takoj po vzletu zopet padlo na tla, se vnelo ' in nato treščilo v skupino I hiš. Dve od teh sta bili do " kraja porušeni, tretja pa hudo poškodovana. Pod ruševinami sta ostali ena ženska in ena deklica, drugi dve ženski pa so pripeljali ranjeni v bolnišnico.
Japonski protesti proti atomskim eksplozijam
LONDON, 14. — «Daily Te legraph« piše, da bo prva britanska	termonuklearna
bomba verjetno eksplodirala prihodnji mesec na otoku Christmans, če bo vreme u-godno. V poučenih krogih izjavljajo, da so bombe že pripravljene na omenjenem otoku.
j _	.
dokončen dneh.
odgovor v dveh
Francoski sindikalisti na obisku v FLRJ
BEOGRAD, 14. — Danes je prišla v Beograd delegacija francoske splošne zveze dela, ki jo vodi glavni tajnik zveze Leon Mauvais. Delegacija bo en teden gost Zveze sindikatov Jugoslavije.
IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIUIIlllHH
Obletnica marčne revolucije v Budimpešti
Strogi policijski ukrepi iz bojazni pred nemiri
Policija zasedla mnoga stanovanja vzdolž glavnih ulic - Aretacije domnevnih agitatorjev
BUDIMPEŠTA, 14. — V zvezi z jutrišnjo obletnico marčne revolucije leta 1848, je Ka-darjeva vlada sprejela določene varnostne ukrepe. Policijski komisariat v Budimpešti je preklical vsa prometna dovoljenja, ki so jih izdale direkcije raznih uradov in podjetij, s katerimi je bilo dovoljeno svobodno kretanje tudi po policijski uri. Odslej bodo veljala samo ona dovoljenja, ki jih je izdalo notranje ministrstvo in vojaški organi. Policijska ura je določena od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj.
Vse šole v Budimpešti bo prejele od vlade okrožnico, s katero je prepovedano otrokom izpod 14 let brez spremstva staršev jutri ves dan na ulice če ne bodo Jt spremstvu | valci začasno izseliti,
odraslih. Srednješolcem in vi-sokošolcem pa okrožnica prepoveduje zbiranje v skupinah na ulicah. Policija je izvršila več aretacij domnevnih »agitatorjev«.
Radio je sporočil, da so danes zjutraj oddelki oboroženih sil na tankih z rdečimi in rdeče-belo-zelenimi zastavami »demonstrirali po mestnih u-licah, da bi s tem dokazali svojo budnost nad ljudsko oblastjo in obrambo varnosti mesta z oboroženo silo proti slehernemu poskusu kontrarevolucije«. Poleg tega pa je bilo opaziti, da so nekateri oddelki policije in drugih oboroženih sil zasedli številna stanovanja vzdolž tistih ulic, kjer se domneva, da bi se mogli pojaviti demonstranti. Iz teh stanovanj so se morali stano-
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,5, najmžja 4,9, zračni tlak 11)22,3, vlaga 66 odst., morje mirno, temperatura morja 9,4.
Vreme danes: Pretežno jasno vreme. Možnost pooblačttve. Temperatura se bo 5e dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 15. marca
Klemen, Truda Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.10. Dolžina dneva 11.51. Luna vzide ob 17.47 in zatone ob 5.30. Jutri, SOBOTA, 16. marca
Danes 12. dan stavke uslužbencev podjetja Acegat
Na včerajšnji skupščini sklenili da bodo nadaljevali borbo do kraja
Nobenega uspeha na dolgem sestanku sindikalistov podjetja z vladnim gen. komisarjem dr. Palamaro
Včeraj je bil že enajsti dan stavke uslužbencev Acegata in kljub temu se ni spor premaknil z mrtve točke. Zjutraj so delavci na skupščini sklenili, da bodo stavko nadaljevali in popoldne je nastalo nekaj upanja, da se bo spor morda le poravnal, ko se je zvedelo, da bo sprejel sindikaliste dr. Palamara. Toda po sestanku z dr. Palamaro je tudi to upanje splavalo po vodi.
Skupščine se je udeležilo zelo veliko število uslužbencev Acegata, tako da je bila dvorana nabito polna in je mnogo uslužbencev ostalo pred vrati- Med govori sindikalistov so udeleženci večkrat poudarili, da ne nehajo stavkati, dokler ne bodo zadostili njihovim upravičenim zahtevam. Govorniki pa so predvsem odločno zavrnili poskus razbijanja delavskih vrst, ki ga je napravila upravna komisija s predvčerajšnjim pozivom, naj se vrnejo na delo ter z zagotovitvijo, da bo priznala delovno pogodbo e-lektričnih občinskih podjetij le za uslužbence vodovoda, e-lektrike in plina, tako da bi ostali vozači in sprevodniki tramvajev in filobusov na cedilu.
Zborovanju Je predsedoval sindikalist Liposs-i, 'ki je takoj v začetku poudaril, da uslužbenci ne bodo popustili ter da se bodo zato vse spletke upravne komisije izjalovile. Nato je podal sindikalist Giu-ricin obširno poročilo. Dejal je, da je stavka, ki strnjeno traja |e enajst dni. najboljši odgovor na vse poskuse razbijanja. Onsal je pomen predvčerajšnje izjave upravne komisije, ki bi hotela po desetih letih ločiti mezdno pogodbo za uslužbence Acegata na dva dela, kar je nedopustno. Glede odpravnine ponuja komisija uslužbencem minimum, ki sploh velja v Italiji morda le kje na Jugu v Materi. Pri tem je pripomnil, da je morda izjava upraVne komisije povzročila med nekaterimi uslužbenci omahovanje, kar je konec koncev razumljivo, toda veli; ko večino je le ogorčila. Pri tem je treba tudi upoštevati pritisk dela tiska, ki je uslužbencem sovražen, ter hujskanje javnega mnenja. Toda gre le za spletko, katere namen je razbijanje enotnosti usluzben-cev.
Predlog upravne komisije pa je tudi nezakonit, ker predvčerajšnjega sestanka ni sklical njen predsednik, kakor je predpisano po zakonu. Neutemeljeni so tudi očitki, da sindikalisti vztrajajo na stavki le zaradi osebnega ugleda. Za kaj takega ni mogoče spraviti v stavko 2.400 uslužbencev in ustaviti ves promet. Polo-žai je vsekakor težak in gre pač za to. kdo bo dalje vzdržali komisija ali uslužbenci. Komisija bi lahko takoj sama rešila spor, če bi le hotela.
Sindikata sta že zaprosila vsedržavne sindikate njune stroke naj posredujejo in se potegnejo za tržaške uslužbence. Nihče namreč ne more zahtevati za tržaške delavce drugačno in slabse ravnanje, kot velja za vso ostalo drža-vo. Sindikalisti ne morejo razumeti, čemu naj bi bil trst italijanski samo za J10'"0*".6 stvari in naj n« bi bil tedaj, ko gre za pravice delavcev. Sindikata sta se obrnila tudi na pravnike, ki so izjavili, da mora ostati mezdna pogodba v veljavi, dokler se ne sklene druga. Zato ne ntore upravna komisija samovoljno odločati, naj velja pogodba samo	del uslužbencev.
Takšno ravnanje je tudi v nasprotju s civilnim zakonikom. Giiuricin je dejal, da je treba zato vztrajati ter da se bodo sindikalisti obrnili tudi na dr. Palamaro. Dejal je tudi, naj gredo vsi delavci v povorki na Trg Unitfc, kar pa je pozneje preklical, ker so policijske oblasti namignile, da bi bila povorka protizakonita in je ne bi dovolile.
Nato je na kratko spregovoril sindikalist Bortolotti, ki je poudaril strnjenost v stavki. Dejal je, da bi hoteli določena krogi uslužbence izolirati. pri čemer izkoriščajo nejevoljo javnega mnenja: žara; di težkoč ki »o nastale aaradi stavke. Navedel je tudi izjavo notranje komisij« CISL v
Tovarni strojev, hkrati pa poudaril solidarnost, ki so jo izrazili uslužbencem Acegata uslužbenci Javnih skladišč.
Potem so dali besedo tajniku Delavske zbornice dr. Novelliju, ki je zabelil svoj govor z raznimi latinskimi ocvirki, ker pač ni znal in hotel povedati nič konkretnega o solidarnosti njegove sindikalne organizacije s stavkajočimi. Napadel je sicer u-pravno komisijo in dejal, da je »slaboumna*, toda ni mogel zabrisati neugodnega vtisa, ki ga je napravilo ravnanje notranje komisije njegove struje v Tovarni strojev na stavkajoče. Formalno je izjavil, da bo Delavska zbornica CISL vedno podpirala stavkajoče, toda konkretne akcije ni napovedal nobene. Edina njegova stvarna zahteva je bila ta, da mora po zakonu občinski odbor prevzeti funk-oije upravne komisije, ki je nesposobna za delovanje.
V imenu Delavske zbornice CGIL je spregovoril njen tajnik B. Tominez, ki je postavil Delavski zbornici CISL jasno alternativo. Dejal je, da ni dovolj, da se dajejo izjave o solidarnosti. CGIL je že pred več dnevi predlagala Del. zbornici CISL skupno stavko vseh kategorij, toda ni dobila niti odgovora. Sedaj je nastopil skrajni čas, da obe sindikalni organizaciji nastopita z vsemi svojimi močmi.
Sledila je še kratka diskusija, nakar je poslednji spregovoril sindikalist Bologna, ki je poudaril, da je treba vztrajati do kraja, ker bi prenehanje stavke v tem položaju pomenilo za uslužbence poraz.
Sinoči so se sindikalisti Acegata sestali z dr. Palamaro in razpravljali z njim kar tri ure in pol. Kljub temu ni rodil sestanek nobenega uspeha. Dr. Palamara je dejal, da ne more v sedanjem položaju posredovati, ker ne more mimo vprašanja proračuna. Ce bodo sindikalisti dosegli z upravno komisijo ali občinskim odborom kakršenkoli sporazum, mu dr. Palamara ne bo nasprotoval in ga bo odobril. Dejal je. da so zahteve uslužbencev sicer u-pravičene, toda upoštevati je treba bilanco podjetja, kar jč zanj osnovno vprašanje. Spričo tega seveda ni ostalo predstavnikom sindikatov drugega, kot da so se poslovili od dr. Palamare.
Za poenotenje plač krajevnih uslužbencev
Pokrajinska zveza uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic je poslala podprefektu dr. Macciotti že drugo pismo, v katerem ga opozarja na nezadovoljstvo uslužbencev, ker je preteklo ie več mesecev, odkar so bili poslani sklepi o poenotenju plač v odobritev prefekturi. Zveza bi vsekakor rada prihranila prebivalstvu nevšečnosti morebitne protestne stavke uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic. saj je že dovolj prizadeto zaradi 3tavke uslužbencev Acegata in uslužbencev zavarovalnih ustanov. Razen tega pa so en dan stavkali tuči uslužbenci občinske podporne ustanove. Zveza prosi podprefekta, naj se pozanima, da bi o omenjenih sklepih končno razpravljali in jih potrdili.
21. marca stavka pokr. uslužbencev
Sindikat uslužbencev pokrajinske uprave, včlanjen v Delavsko zbornico CISL, je napovedal za 21. marec 24-urno stavko. Pokrajinski uslužbenci bodo stavkali, ker leži sklep o poenotenju njihovih prejemkov na prefekturi že od 28. novembra 1956.
Stavka delavcev v ladjedelnici Sv. Roka
Včeraj je bila v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah stavka, ki )o je napovedala FIOM, ker niso dale oblasti nobene-
ga zagotovila, da bodo dodeljena ladjedelnici nova naročila, ki bi zaposlila vse delavce. Stavke se je udeležila velika večina delavcev, čeprav se ji Delavska zbornica CISL ni 'pridružila. . Delavci so zapustili delo ob 15. uri, nakar so se zbrali na zborovanju, na katerem sta član notranje komisije Milo in tajnik FIOM Sema orisala položaj. pri tem sta obsodila brezbrižnost oblasti, ki ne poskrbijo za naročila ladjedelnici, medtem ko so vse druge ladjedelnice zaposlene že sedaj do leta 1961.
Govornika sta orisala tudi glavrne zahteve delavcev CRiDA v Trstu in Tržiču, to je skrčenje delovnega urnika ob nespremenjeni plači, izenačenje mezd z mezdami kovinarjev v Genovi, izenačenje akordnih dodatkov in raznih nagrad z dodatki, ki veljajo v ladjedelnici « Ansald-o« v Genovi, ter nagrado ob priliki 100-letnice CRDA FIOM je
izrekla delavcem pohvalo za strnjeno učeležbo v stavki in je poudarila, da se bo borba nadaljevala, saj dobivajo delavci ladjedelnice Sv. Roka od 8000 do 10.000 lir manj na mesec kot delavci v drugih ladjedelnicah CRDA, ki dobivajo akorčne dodatke. Ravnateljstvo CRDA pa je sporočilo sindikalnim organizacijam v Trstu in Tržiču, da ob 100-letnici podjetja ne bo izplačalo delavcem nagrade, kar je seveda povzročilo hudo razburjenje.
—«»------
Volitve vodstev v pristaniških družbah
V nedeljo bodo izvolili svoje vodstvo delavci pristaniške družbe za nakladanje blaga; naslednjo nedeljo 24. t. m. pa bodo volitve vodstva v družbi za nakladanje in razkladanje premoga in rud.
Izid volitev v rafineriji Aguila
CGIL v glavnem ohranila svoje pozicije v odboru
CGIL je dobila 3 predstavnike delavcev kot na zadnjih volitvah, Delavska zbornica CISL pa je izgubila dva predstavnika v korist «neodvisnih»
Po treh dneh so se končale volitve novega tovarniškega odbora v rafineriji Aquila. Letos so predložili svojo iisto tudi ((neodvisni)), kar je seveda vplivalo na rezultate. »Neodvisni« so pobrali nekaj glasov obema smdakatoma, glede predstavnikov v odboru pa so prizadeli samo Delavsko zbornico CISL.
Struja Delavske zbornice CGIL je dobila 1499 glasov delavcev (zadnjič 1821) in enako število predstavnikov ,’ odboru kot lani. t. j. 3. Delavska zbornica CISL je dobila 613 glasov delavcev (lani 850) in enega predstavnika (lani 2). «Neodvisni» so dobili 471 glasov delavcev in 1 predstavnika.
Med uradniki je dobila Delavska zbornica CGIL 56 glasov (lam 88) in nobenega predstavnika, Delavska zbornica CISL 282 glasov (lam 295) in 1 predstavnika (lani 2). ((Neodvisni« so dobili 83 glasov uradnikov in 1 predstavnika. Potemtakem ima CGIL v odboru 3 predstavnike, Delavska
IIIIIIIIMIIHIIIIIIIIII lllllllll IIIIII Ulil III lltlMIIIIIIII IIIII lllllltlllllllllllll llllllltl M11111111111111111II llllllll lllllllll 11111111111 lllltlllll ItlllllltllllllllTlIllIllI
Po sinočnji izredni seji občinskega odbora
Drevi ponovna o zvišanju tarif Acegata
Udbor bo predložit občinskemu svetu popravljen predlog - Stališče socialdemokratskega vodstva do položaja, ki je nastal po torkovi seji
Sinoči je, občinski odbor na svoji izredni seji sklenil, da skliče sejo občinskega sveta za drevi ob 20.30. Na dnevnem redu bosta naslednji dve točki:
1. Popravljen predlog za zvišanje tarif uslug Acegata, v katerem je rečeno, ca se za sedaj zviša cena navadnega tramvajskega listka samo za 5 lir. Obenem pa bo odbor predlagal najem posojila za kritje ostalega primanjkljaja podjetja Acegat;
2. imenovanje nove upravne komisije Acegata.
Zvedelo se je. da je bila sinočnja seja občinskega odbora zelo razburljiva in da je trajala pozno v noč. Po nekaterih vesteh so nekateri odborniki že sinoči hoteli podati ostavko in vztrajali na stališču, da mora podati o-stavko celotni odbor. Po c alj-ši obravnavi pa so kljub temu sklenili, da se skliče za drevi seja občinskega sveta. Iz krogov odborovih strank smo zvedeli, da namerava odbor postaviti zaupnico pri glasovanju popravljenega predloga za zvišanje Acegatovih tarif. Isti viri poudarjajo, da sedanji občinski odbor nima druge poti, kot da poča o-stavko, če bo drevi ponovno ostal v manjšim. Obenem pa menijo, da sedanji občinski odbor ne more še nadalje u-pravljati občine v pogojih, ki mu onemogočajo nemoteno u-pravljanje mesta. Ti krogi, trdijo, da bo kriza občinskega sveta neizbežna, če bo o-pozicija. ki je v večini, zavrnila predlog sklepa o zvišanju tarif uslug Acegata.
Kot torej vidimo, bi morala biti današnja seja občinskega sveta odločilna za nadaljnje življenje sečanje občinske uprave. Iz tega pa sledi, da če se bo tudi drevi ponovilo torkovo glasovanje glede Acegatovih tarif, to je, če bo opozicija, ki je v večini, zavrnila tudi novi predlog za povišanje, bo občinski odbor podal ostavko, V primeru, da ne bodo tri odborove stranke predložile občinskemu svetu novega odbora, bo občinski svet razpuščen in boe o morale biti razpisane nove u-pravne volitve za tržaško občino. V tem primeru bomo imeli na tržaškem županstvu za najmanj 6 mesecev pre-fekturnega komisarja, ki bo upravljal občino do izvolitve novega občinskega sveta oziroma do izvolitve novega občinskega odbora.
Vočstvo tržaške federacije PSDI nam je poslalo v objavo izjavo o stališču, ki ga je zavzelo na sinočnji seji glede položaja, ki je nastal v
Pop te d nu dvorano med skupščino uslužbencev Acepata
občinskem svetu in v Acega-
tu.
Vodstvo tržaške federacije PSDI ugotavlja, da je torkova seja občinskega sveta pokazala. kako se je politična in ekonomska desnica zagnala proti sedanjemu občinskemu odboru. Na področju levice pa se je pojavila negotovost zaradi težav, ki jih predstavlja podpora politiki občinskega odbora glede vprašanja zvišanja Acegatovih tarif Socialdemokratsko vočstvo zavrača poskus, da bi zahteve uslužbencev Acegata povezali z zvišanjem tarif. To stališče je že oškodovalo pravice stavkajočih uslužbencev in povzročilo v mestu vtis, da je zvišanje tarif tesno povezano s sprejemom zahtev uslužbencev. Zaradi tega je nastalo med prebivalstvom določeno sovražno razpoloženje do uslužbencev Acegata.
Vodstvo pSDI sprejema zahteve demokratične levice in soglaša z njenim stališčem, da je treba predati obnovitev Acegata novi upravni komisiji, v kateri bo zastopan tudi predstavnik leve opozicije. Poleg tega pa socialdemokratsko vodstvo meni, da je primanjkljaj Acegata nastal predvsem zaradi političnih tarif, ki so nižje od dejanske ekonomske cene. Vprašanje Acegata je brez dvoma omajalo stabilnost tri; stranskega odbora. Po drugi strani pa je treba upoštevati možnost krize občinskega odbora neodvisno od vprašanja Acegata. Dejstvo je, da je treba načeti vprašanje sodelovanja socialdemokratov v sedanjem odboru, ki se je politično kvalificiral z izključitvijo liberalcev, s prelomom z monarbofašistično desnico in z zunanjo podporo PSI. Mnenje socialdemokratov o delovanju sedanjega občinskega odbora ostane pozitivno, ker upošteva programsko obvezo. ki se sedaj postopoma izvaja s skupnim delom občinskih komisij. Naloga odbora in demokratične levice pa mora biti usmerjena na rešitev vprašanja Acegata. Glede tega je socialdemokratsko vodstvo sprejelo z zadovoljstvom vest, da je minister za delo Vigorelli na osnovi telefonskega poziva tajništva tržaške federacije PSDI sklenil posredovati po uradu za delo v sporu med upravo in u-službenci Acegata in je zato odredil, da mora takoj odpotovati iz Rima v Trst neki visoki funkcionar njegovega ministrstva.
Zakasnele posledice udarca v trebuh
Pred dnevu smo objavili vest, da sta 23-letni .Sergio Schulz iz Ul. del Rivo in 23-letni Luigi Zangrando iz Ul. degli Artisti napadla v ročnih urah 42-letnega Antona Lubiano brez stalnega bivališča, katerega sta oropala cigaret in 5000 lir. Oropani možakar, kljub temu, da sta ga napadalca brcnila v trebuh, da bi mu preprečila zasledovanje, jima je kako poldrugo uro sledil ter ju je nato dal aretirati v Ul. Roma.
Lubiana se kljub bolečinam ni zatekel v bolnišnico, a včeraj, ko je spoznal, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo, se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v dveh 'edrih na urološkem oddelku.
* * *
Zaradi zloma kolčnega sklepa desne noge so včeraj c o-poldne sprejeli na ortopedskem oddelku 7b-letnega upokojenca Cirilla Bonifaeia iz D'Annunziovega drevoreda, ki se je poškodoval med padcem v stanovanju. Ce ne bo komplikacij, bi moral mož o-I krevati v 60 dneh.
Popoldne pa so morali pridržati na drugem kir. ocdel-ku 60-letno Filomeno Vidiach vd. Pieri iz Ul. Urispi, ki je padla po stopnicah stavbe št. 10 na Garibaldijevem trgu, pri čemer se je udarila po čelu in po drugih delih telesa. Zenska bo okrevala v 10 dneh.
 «« —•
Zastrupitev s plinom
Z rešilnim avtom so včeraj zjutraj pripeljali v bolnišnico 20-letno uradnico Anito Quass iz Ul. Ginnastica, katero je dežurni zdravnik takoj poslal na drugi zdravniški oddelek. Ugotovil ji je namreč znake zastrupljen.) a z gorilnim plinom, zarač i česar so bili mnenja, da bo o-krevala približno v 10 dneh.
Njena 17-!etna sestra Adriana, ki jo je spremila v bolnišnico. je izjavila, da je treba zastrupljenje pripisati nezgodi in nikakor ne kakemu poskusu samomora. Točno pa ni niti ona znala pojasniti, kako je do nezgode prišlo. Možno je, da je Anita zjutraj hotela segreti kavo, ko je plamen na štedilniku zaradi začasne prekinitve dotoka plina ugasnil in da je kasneje plin omamil dekle. Možno pa je tudi, da so njeni sorodniki že prejšnji večer pozabili zapreti pipo plinske napeljave, in da je Anito omamil plin, ki je uhajal v nočnih u ah.
zbornica CISL 2 ni neodvisni 2.
Ce upoštevamo pritisk nekaterih delovodij na delavce in izsiljevanje z obljubami gradnje novih naprav, tedaj lahko ugotovimo, da je CGIL v glavnem ohranila svoje pozicije ter da je novo razbija-ško dejanje s kandidiranjem ((neodvisnih« še najbolj škodovalo tako imenovanim »svobodnim« sindikatom.
 «»- _
Splovitev v «Felszegy»
Včeraj dopoldne so v ladjedelnici «Felszegy» splovili 720-tonsko motorno ladjo «Gi-nya D.», katero grade za tržaško pomorsko družbo «Co-darma«. Botrca nove ladje je bila soproga brodarja Ginya Donati. Nova ladja bo opremljena z motorjem Ansaldo, ki ji bo omogočal brzino 11 milj na uro in
Tržaške ladjedelnice so v sedanjem razdobju dobro zaposlene, saj imajo ladjedelnice CRDA naročila do 1960. leta in se v prihodnjih mesecih pričakuje nova splovitev. V začetku aprila bodo tako splovili v ladjedelnici Sv. Marka 32.200-tonsko turboci-sterno ((Adriana Augusta«, katero grade za pomorsko družbo «La Prora« iz Palerma. Prav tako v aprilu ali pa v začetku maia bodo v Tržiču splovili 36.000-tonsko turboci-sterno. katero grade za družbo «Esso».
V ladjedelnici Sv. Justa bodo 15. aprila splovili 1.200-ton-sko tovorno ladjo, katero grade za holandskega brodarja in nekaj kasneje slično tovorno ladjo, katero grade za francoske brodarje. Prihodnji teden pa bodo postavili gredelj nove tovorne ladje.
IZPRED SODISCA
Oprostilna razsodba
38-letni Josip Mohorčič, ki je sedaj že v New Castlu v Avstraliji, bi se moral zagovarjati pred sodnikom zaradi obtožbe, da je med šofi-ranjem avtobusa popoldne 10. oktobra 1954 podrl na tla 78-letno Carlo Pezzicar vd. Mu-sina iz Ul. I. della Croce in ji s tem povzročil hude telesne poškodbe, katerih posledice bo ženska čutila do konca svojega življenja.
Mahorčič je med policijskim zasliševanjem ter tudi pred preiskovalnim sodnikom zanikal krivdo, sklicujoč se, da je ženska prekoračila D’Annunziov drevored v začetku Garibaldijevega trga, to je pred očmi prometnika, v nepravem trenutku, ko je bila pot prosta vozilom.
Musinova, ki je po padcu šla domov in se je šele kasneje zatekla v bolnišnico, je pa izjavila, ca so bili na mestu kar trije agenti upravne policije in da se ji je zdelo, kot da ji je eden od teh nakazal prosto pot. Da to ni res, je pričal dežurni prometnik, zaradi česar je sodišče oprostilo odsotnega Mahorči-ča vsake obtožbe.
Sodnik Petr's, tož. Stradel-la, zap. Cheni, obramba odv. P.P. Poilucci.
iitniiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Izpred kazenskega sodišča
Izposojen denar zapravil in ga ni mogel več vrniti
Sodišče ga je obsodilo na 16 mesecev zapora, 16.000 lir globe, povračilo sodnih stroškov ter povrnitev dolga
Kaj je šinilo v 8lavo 60-
letnemu Alfredu Bacchelliju od Sv. M.M. Sp., ca si je izposodil precejšnje vsote denarja od bivših delovnih tovarišev, ni znano. Dejstvo pa je, da je grdo ogoljufal tri osebe, od katerih sta bila dva njegova bivša delovna tovariša in kot on sedaj upokojena. Skupno je dobil mož nad pet milijonov lir, in sicer od prvega 3.070000, oc drugega 1.300.000 in od tretjega milijon 100.000 lir. S tem je praktično on sam užival odpravnino, ki sta jo njegova bivša kolega prejela po letih In letih dela ob vstopu v pokoj.
Bacchelli je izvabil možem denar s pretvezo, da trguje z zlatom, katerega kupuje po izredno ugodnih cenah v zastavljalnici in ga nato * dobičkom proda. Seveda je obljubljal znancem del dobička in v začetku je celo plačeval večje ali manjše obresti za izposojene zneske. Kadar pa ni imel denarja, je celo raco-darno ponujal v dar kako zapestnico in podobno in s tem hotel pokazati, da mu gre posel dobro od rok. Del denarja je dobil tudi s pretvezo, da bo odprl moderno zlatarsko delavnico, za katero bo nakupil precizno o meje v Milanu. Naenkrat pa mož ni hotel plačati niti obresti in se je skliceval, da vlaga tudi te v podjetje, ki je postajalo po njegovih izjavah sodeč dan za dnem bolj donosno. Da bi enega od upnikov prepričal o svoji poštenosti, ga je oc-peljal celo na pokopališče, kjer mu je na grobu njegove in ne svoje žene prisegel, da bo posojilo pošteno izplačano.
Toda nekega dne sta «e dva
upokojenca, ki sta se še izza jksa, ko sta skupaj delala, čo-bro poznala, srečala, in med pogovorom je prišlo na dan, da sta nasedla Bacchellijevim obljubam in da sta mu izročila skoraj celotno odpravnino. Ker sta bila mnenja, da ju je mož prevaral, sta zahtevala od njega natančna pojasnila in tako je moral Bacchelli, da se reši prijave sodišču. najti nov izgovor: skesano je priznal, da nima delavnice in da ne trguje z zlatom, pač pa ča je denar vložil pri nekem zasebniku v Sestu S. Giovanni pri Milanu ter je pričakoval od tega precejšen dobiček, katerega bodo deležni tudi oni. ki so mu pomagali z denarjem.
Vsake stvari pa je enkrat konec in tako so Bacehelltje-vi upniki vložili prijavo, ki je moža spravila na zatožno klop. Sicer je obtoženi zanikal, da bi kdajkoli govoril o zlatarski delavnici, temveč je omenil le trgovanje z zlatnino. V resnici pa je zapravil denar in da bi prišel zopet do izposojene vsote, je igral precejšnle zneske na «Sisal» in državni loteriji, vendar ni imel sreče.
Rezultat njegovega »delovanja« je ta, da ga je sodišče obsodilo na 16 mesecev zapora in na 16.000 lir globe ter seveda na plačilo sodnih stroškov in tudi stroškov odvetnika zasebne stranke. Končno bo moral Bacchelli povr niti -vso povzročeno škodo, katere višino bo določilo civilno sodišče.
Pred s. Rossi, tož. Scarpa, zap. Urbani, odv. zus. stranke Fissotti, obramba odv. Mo-scolin.
Uspešen «Uspeh»
Včeraj je začela nastopati v gledališču aVerdi« skupina De Lullo - Falk - Guarnierl -Valli.
Včeraj zvečer se nam je prvič predstavila skupina, katere glavni stebri so Giorgio de Lullo, Rossella Falk, An-namaria Guarnieri in Romo-lo Valli. Igrali so Testonijev «Uspeh», ki je bil zares kar lep uspeh. Komedija, ki v njej ni posebne sile, je postala v izvedbi te skupine dobro odrsko delo. Režiser Giorgio de Lullo, ki je tudi igral glavno moško vlogo, je ubral za igro ironično pot, ki prehaja včasih ie kar v grotesknost. Na ta način je podčrtal razne smešne trenutke, obenem pa je dodal delu veljavo, ki bi je brez tega ne imelo.
Mlad poročen zdravnik pa da skoraj proti svoji volji v roke drugih žensk, ki postajajo nič manj ljubosumne kot sama njegova žena. Pri tem pride mimogrede na dan, da so vse po vrsti pripravljene na pustolovstva od neke vojvodinje preko prefektove žene do navadne meščanke — iupahove žene. Stvar se konča tako, da je žena srečno potolažena ob moževi uiskre-nosti» in verjame, da bo odslej vse v redu, toda še bolj je lahko prepričana vojvodinja, da je zdravnik ne bo več «varal» in da bo njuno razmerje trajalo na prej.
Rosella Falk je igrala vojvodinjo, ki je pravzaprav Angležinja, na zares p.eme-nitaški način, tako da ni nikoli popustila v svoji ((dostojanstvenosti«. Zdravnik je bil Giorgio de Luilo, čigar kreacija je bila še najbolj realistična, medtem ko so bile nekatere osebe ■— pač namenoma — močno karikirane. To velja zlasti za tasta, ki ga je igral Tržačan Mario Ma-ranzana, za staro Broion (I-talia Marchesini), za županu (Ferruccio de Ceresa), njego-vo ženo (Flora Carabella) in druge. Elsa Albani je bila tašča, ki se še tudi ni povsem odrekla kakemu ukradenemu sladkemu trenutku z nekim družinskim prijateljem, ki ga je igral Romolo Valli. Zena zdravnika je bila v igri še dokaj okorna Renata Mm-ro, medtem ko je bi! zelo dober nastop Annamarie Guarnieri, ki je bila mlajša sestra zdravnikove žene. (Kako radi bi jo videli kot Ano Frank, kar je gotovo njena vrhunska ustvaritev.)
Danes se bo delo, ki je zaradi odlične igre te skupine v redno ogleda, ponovilo.
——»»----------- rho
Predavanje o zaščiti proti nezgodam na delu
Na pobudo INCA - CGIL bo v nedeljo ob 11. uri v mali dvorani gledališča ((Verdi« odvetnik Aurelio Becca, član upravnega sveta INAIL in pravni svetovalec CGIL, predaval o zaščiti proti nezgodam na delu.
—__
Stavka delavcev v podjetju SALDA
Delavci podjetja SALDA so tudi včeraj stavkali, in sicer od 12.30 do 13.30. S stavko so protestirali proti delodajalcu, ki noče ugoditi njihovim zahtevam. Od 16.30 včeraj do 8. ure danes zjutraj pa n? opravljajo delavci nobenega nadurnega dela.
«Herculcs» spet v Trstu
Včeraj se je vrnila v Trst reševalna ladja ((Hercules«, ki je pod vodstvom kapitana Ot-toneja sodelovala pri delih za obnovo prometa na Sueškem prekopu. Ladja je sodelovala pri teh delih v okviru OZN točno tri mesece in odlično izvršila naloge, ki so ji bile zadane. Na ladji je bilo 29 mož posadke, med katere so všteti tudi štirje potapljači.
- «»
Promet JS v marcu
Predvideva se, da bo v marcu dosegel promet skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča okrog 200.000 ton, razdeljenih med 130.000 ton masovnega blaga in 70.000 ton ostalega blaga. V pristanišče bodo po morju pripeljali 150 tisoč ton blaga, odpeljali pa 30.000 ton blaga.
Nezgoda na delu
Med kopanjem jarka nedaleč od novega mostu v Ulici Ponziana je 48-letnega Naza-ria Tremula iz Gornje Carbo-le zasula precejšnja plast kamenja in zemlje, zaradi česar se je kasneje zatekel v bolnišnico.
Zdravniki so ga pridržali s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku, ker so mu ugotovili z.l<>m ključnice,
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 14. marca t. 1. se Je v Trstu rodilo 6 otrok (1 mrtvorojen), umrlo Je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	82-letna Klima
Candettari, 89-letoa Teresa Rio-sa, 66-letnl Oluseppe Messina, 9-letni Roberto Arnbrosl, 76-leina Uiustlna Marchetich por. Doria, 89-letna Marija Mikelič vd. Konda, 60-ieinl Krnesto Bruni, 53-le4.nl Armanno Sertanl, 86-letni Edmondo Doerfler.
——«»------
NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu)
All'Alabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Olovamn 5; Praxmarer, I'rg Umta 4; Rren. umi, Ul. Ttztano Vecellio 24.
SNG
za Tržaško ozemlje
V seboto 16. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska c. 7
premiera
Zgodba za smeh
dramatična farsa v treh dejanjih
Spisal:
ARMAND SALACROU Prevedla:
DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL
Gerard Barbier - Jožko Lukeš; Ada, njegova žena - Zlata Rodoškova; Jean Deshayes, njegov prijatelj - Miha Baloh; Jules Donaldo - Josip Marotti. kot gost; Helena, njegova žena - Štefanija Drolčeva; Nicole, mlada ločenka - Tea Starčeva; Ahil, Adin ljubček - Silvij Kobal. Godi se o postu 1939 v Parizu, nato ob morski obali.
Prvič v slovenščini!
V nedeljo 17. marca 1957, ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«
ponovitev
Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
V torek, 19. t.m. ob 16. uri v evorani na stadionu « P rvi maj«
Srebrna lilija
Pravljična igra v šestih slikah za otroke in za vse ene, ki so lahko se otroci.
6.15 jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 15 minut partizanskih pesmi; 14.00 Tisoč, in en takt...; 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Venček narodnih izvaja ansambel Milana Stanteta; 15.40-
16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.45 Igra orkester Morton Gould; 17.15 Operni odlomki; 18.00-19.30 Spored IZ Ljubljane; 19.30 Ritmi latinske Amerike; 20.00 Zunanje-politični pregled; 20.00-23.00 Spored IZ Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m, 262,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00.	6.00.	7.00.
13.00	15 00	17.00. 19.00	22.00
11.00 Za dom in žene; 11.}®
Odlomki iz oper »Knez Igor« in «Borls Godunov«; 12.00 Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi; 12.40 L. van Beethoven: Sonata v c-molu op. 13 — Patetična (izvaja pianist Solomon);	13.15
V svetu ritmov in melodij; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Vera Paulin:	Pismonoša j*
tu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Utrinki iz literature — Blažo Kone-ski:	Pesmi; 16.00 Popoldanski
simfonični koncert; 17.10 Športniki, pozor!; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Slovenske narodne poje Planinski oktet; 18.45 Igra kvintet Mojmira Sepeta; 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled;	20.15
«Symphonle pathetique» - Labodji spev skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega (glasbena oddaja * komentarjem).
TELEVIZIJA
11.30 Zena in dom; 18.15 Spored za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 W. Shakespeare: Othelo.
KINO
( OLEDALlSČA )
VERDI
Danes ob 21. uri ponovitev Testonijeve igre «Uspeh».
Jutri ob 21. uri Fabbrijeva komedija «Lažnica».
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Na koncu predstav je zagotovljena izredna prevozna služba z avtobusi iz Ul. S. Carlo na sledečih progah: 11, 15, 2, 10, 9 in 6.
V nedeljo bo v Avditoriju drugi nedeljski koncert tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Sergio Lau-ricella. Na sporedu so sklad' be Mozarta, Turchija, Brahmsa in Mendelssohna. Danes se prične prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti 2.
SNG jutri
Obveščamo vse obiskovalce naših premier In ostalo občinstvo, da bo sobotna premiera Sala-croujeve tarse »Zgodba za smeh« v dvorani na Stadionu, ker je uprava SNG nenadoma prejela obvestilo, da bo Avditorij zaradi nedeljskih koncertov zaprt za vse druge prireditve do 10 aprila. Ker želi vodstvo SNG pravočasno izpolniti vse letošnje obveze, se je tudi tokrat zateklo v predmestno dvorano pri Sv. Ivanu. Vabimo vse naše obiskovalce, da z razumevanjem sprejmejo to našo odločitev In nam s številnim obiskom sobotne premiere In nedeljske reprize pomagajo pri premagovanju ne preslanih ovir.
C
KAKIMA OBVKNTII.A
Pogrebno podporno društvo v Bazovici obveiča. da bo redni letni občni zbor v ne čel jo 17. marca tl. ob 16. uri v Preslovi dvorani.
Prosimo za številno udelež bo, ker bo kot glavna točika dnevnega reda sprememba pravil.
Excelsior. 15.U0:	«Pans Palače
Hotel«, C. Boyer, F. Arnoul in R. Russo. Eastmancolor.
Fenice. 15.00: »Bandido«, R. Mit-chum, U. Thies. Cinemascope. Zanimiv in razburljiv film.
Nazionale. 15.30: «Vražji ljudje» («1 diabolici«) z S. Simonet, Vero Clouzot, P. Menrisse in C. Vanelom, Urnik predstav; Ob 15.30, 17.15, 20. In 22.15.
Filodrammatico. 16.00: Metro G. Mayer predstavlja Jamesa Ca-gneja in novo hollywoodsko zvezdo Irene Papas v filmu «Zakon vešai«.
Grattacieio. 16.00: ((Zagonetna ljubimka«, C. Cummings, M. Mur-phy, R. Basehart.
Supercinema. 16.00: «Ubogi, toda lepi« z Mariso Allasio
Arccbaleno. 16.00:	((Anastazija«.
Fox, Cinemascope. Ingrid Bergman, Yui Brynner in Helen Hayes.
Astra Rojan. 15.30:	«Kurtizanka
Diana«, L. Turner.
Capitol. 16.00: Ava Gardner M Stevvart Granger v čudovitem filmu «Mešana kri«. Cinemascope Metro.
Cristallo. 15.30: «Car» («lncante-simo»). Najlepša predstava naše dobe	v Cinemascope	,ln
technicolorju. T. Power, Kim Novak in	Victorla Shavv.
Alabarda. 15.30: »Car« (»Incante-simo«). Najlepša predstava naše dobe	v Cinemascope	,n
technicolorju. T. Povver, Kim Novak in	Victoria Shavv.
Ariston. 16.00: «V senci vešal«. Ljubezenska zgodba in pustolovščine po divjih stezah Co-lorada. J. Cagney in Viveca Lindilors.
Armonia. 15.00:	»Pustolovščin*
Davyja Crocketta«, F. Parker-
Aurora. 16.30: «Bulli e pupe»,
M.
Brando, J. Simons, F. Sinatra, Cinemascope. iz tehničnih raz* logov ne bo oddaje TV.
Garibaldi. Zaprto.
Ideale. 16,00: «Zadnja meja«. c'~ nemascope v technicolorju. v-Mature, Guy Madison, R. Pre" ston.	v
Impero. 16.00:	»Montecarlo«,
De Sica, M. Dietrich. Zabavni cinemascope v barvah.
Italia. 16.00: «Jesenško listje«, Cravvford.
S. Marco. 16.00: «Rdeče bakle«-Prizor iz vojne z Indijanci.
Moderno, 16.00:	»Suor Letizia«*
A. Ma,gnani, E. Rossi Drago in Antonio Cifariello.
Savona. 16,00:	«Kruh, ljubeze
in...», Sophla Loren in De Sica-
Viale. 16.00:	((Razbeljena zem-
lja«. R Scott, D. Malone.
Vitt. Veneto. 16.00: «Cena slave«-G. Ferzetti, E. Rossi Drago m Mike Dongiorno. Cinemascope-technicolor.
Belvedere. 15.30:	»Neustrašen1
mož«, Pustolovski technlcok«1' K. Douglas in J. Crain.
Marconi. 16.00: ((Jesensko llstJ'„ Joan Cravvford in C. Robertso •
Massimo. 15.30: ((Razbeljene qcN -Ljubezen in maščevanje v *’ njenem okolju.
Novo cine. 16.00: »Znak J mom#, Dana Andrevvs in R|p^
Laur'e	„ nar-
Odeon. 16.00: «Madame Du ry», Martine Carol. Techm
Radio. 16.00: «V eter lz da']^ dežel«. Cinemascope, tecnn ^ lor. Glenn Ford, E. Borgn Vaieirte French.
vMAKOVI IN 1‘KINPKVHIj
Anica Scheimer vd.	Cenčič daruje	Dijaški	Matici	2000	lir,
Jože Rožnik 300 lir, M.M. 1000 lir.
(	K A	P »	O	)
PETEK, 15. marca 1937 TRST POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Življenja in usode; 12.10 Za vsakogar	nekaj;	12.45 V	svetu	kul-
ture; 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 17.30 Plesna čajanka;
18.00 Frederick Delius: Koncert za violino in orkester; 18.24 Marlucct; Novelletta; 18.30 Z začarane police; 18 40 Pojeta Frank Sinatra in Bing Crosby; 19.00 Škerjanc: Koncert za klavir tn orkester; 19,15 Zvezdoslovje in astrofizika; 19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20 05 Orkester Bar-nabas von Geczy; 20.30 Blaž Arnič:	Pesem planin, simfonična pesnitev; 20.50 GHicK: Dva odlomka lz opere »Alceste«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov nato ženski tercet »Metuljček«; 22.00 Književnost m umetnost; 22.15 Merrills Lewis: č. Juga, nabožna rapsodija za zbor In orkester; 22.33 Beethoven: Sonata za klavir St. 18 v F s- duru; 22.55 Ritmične popevke.
TRST I.
11.30 Nove popevke; 12.10 Pesmi s festivala v Sanremu; 17.00 Corellt: Concerto grosso v d-mo-lu St, 1 op. 6; 17.45 Koncert sopranistke Marie Paz Urbtele;
21.00 simfonični koncert radijskega orkestra V Turinu.
KOPER
Poročila v slovenščini; 6.00, 7.00, 7.15, 13 30, 14.15, 15.00. 19.00, 2200.
Poročita v Italijanščini; 6.30. 12 30. 19.45 23.00
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane
NOVOSTI:
Magajna: Gornje mesto	L	800."”
Ingolič: Tam gori ^ za hramom L 470.""
Derby: Iz Azije Žit)	L	720."^
Marx-Engels: O hist. materializmu L 456.
TRŽAŠKA KNJIGARN*
Trat - Ul. Sv. Fr»iičW>“*
a«
L
Telefon 87-R3N
J
+
Uti'*
13. t. m. je za vedno za1'* oči v 89. letu starosti
Marija Mikelič vd. Fonda
. ob
Pogreb bc danes, 15. t. r*1,
15. url Iz mrtvašnice gl*yn bolnice.
Tužno vest naznanjajo š*'"
IMflO
Joča hči Zora, sin Ivan z Ortensio, vnuka Nino in ter ostali sorodniki.
PO KONGRESU SOCIALISTOV IN SOCIALDEMOKRATOV V NEW YORKU
Združitev socialistov in njih bodoče naloge
Najbolj industrializirana dežela na svetu — Združene države Amerike — so vedno imele najbolj šibko socialistično gibanje; še to pa je bilo dolgo časa razcepljeno v dve veji. Po dveh desetletjih J* ameriški socializem končno našel svojo enotnost in se je Ponovno pojavil v političnem življenju Združenih držav.
Na enotnem kongresu, ki •* je vršil preteklega januarja v New Yorku, sta se »ocialistična stranka in so-eialdmokralska zveza združili in si nadeli ime Socialistična ttranka — socialdemokratska zveza. Dosežena enotnost ni toliko posledica organizacijah in osebnih naporov, am-P*k jo je treba smatrati ?a Posledico posebnega «trenut-1***1 tako kot je bil tudi razkol leta 1936 plod posebnih dogodkov. Leta 1936 so ameriški socialisti izgubili svojo organizacijsko enotnost zaradi taktičnih vprašanj, ne da ki pri tem kakšna pomembnejša ideološka razlika motila njihov skupni pogled na •vet in na bodoči razvoj družbe.
Stiki za ponovno združitev 40 trajali že leta, in sicer že °d leta 1939. Prekinila jih je vojna, po vojni pa so z njimi nadaljevali do sedanje združitve. Največje ovire so pri-dajale od strani socialdemokracije. En del le-te, namreč Jewish Socialist Verband, — najpomembnejša članica so-otaldemokratske zveze — ni sledila svojemu voditelju, Louisu Goldbergu, iz razlogov, ki jih bomo pojasnili kasneje.
..^°da ne glede na napore, ki hh bo združena stranka napravila, da bi razširila svojo organizacijo, se moramo vpra-•ti. če imamo danes v ameriškem življenju mesta za so-c|alistično gibanje. Tudi ameriški socialistični predstavnici zlasti najvplivnejši med
polnoma razlikuje od one v ostalem svetu, in ki zaradi tega zahteva že posebno pojmovanje in organizacijsko prilagoditev. Razlika med evropskim socializmom in ameriškim socializmom je namreč v naslednjem; medtem ko v Evropi socializem teži — od-no.no pravi, da teži — k u-retsničenju socialistične družbe, je ideal ameriškega socializma ostvaritev nekega «wel-fare States solidarističnega tipa.
Za novo združeno stranko bodo predstavljali najvažnejše vprašanje njeni stiki z delavstvom. Enotna organizacija je politični organ, skoro brez povezave z organiziranim delavstvom. In to niti ni nekaj novega; ameriški socializem ni imel nikoli uradne podpore sindikatov. Poleg *e-ga imamo v Ameriki milijone ljudi s socialističnimi težnjami, ki pa niso do sedaj nikoli občutili potrebe po neki socialistični organizaciji, in ki se zadovoljujejo z republikansko ali demokratično stranko. To si moramo razložiti z okoliščino, da mora v Združenih državah vsaka politična stranka. ki se poteguje za oblast, obvezno predstavljati vse, ali skoraj vse sektorje volivcev, vštevši tiste, ki imajo nasprotne ideje. Posledica tega je, da obe veliki stranki, demokratska in republikanska, predstavljata, čeravno v različni meri, tudi najbolj ljudske koristi.' Ta argument so uveljavili tisti socialdemokrati, ki niso pristopili k združeni socialistični stranki. Oni so prepričani, da danes v A-meriki ni prostora za neko socialistično stranko, in da je edini način uveljavljanje socialističnih idej v tem, da se deluje v okviru tradicionalnih strank in sindikalnih organizacij.
Enako je stališče večine sindikalistov, ki so tudi proti
niimi, Norman Thomas, je socialistični stranki; nekateri mnenja, da so neposredne Perspektive nove organizacije skromne. In vedar ni da-,*č doba, v kateri je stranki 1Ipela nad 120.000 članov in jj*kaj milijonov pristašev v *želi. To je bilo tik pred pr-v? svetovno vojno. Ne smemo pozabiti, da so socialisti'
•hhogo prispevali k rešitvi najvažnejših problemov ameriškega javnega življenja v e5 prvi polovici stoletja. Tež-0 hi namreč našli eno samo Področje ameriške socialne za-°nodaje, ki ne bi nosila pe-
Enotni kongres, ki je bil glede tega zelo občutljiv, pa je soglasno poudaril, da je s komunisti, pa naj bodo stalinisti ali ne, vsakršen sporazum nemogoč, in to tudi in predvsem iz ideoloških razlogov. Osnova za socialistično enotnost — je napisal Norman Thomas v «Callu» — mora biti v prepričanju, da kolektivizem, kakor se izraža v komunističnem državnem kapitalizmu, ni socializem.
Naloga, ki stoji pred ameriškimi socialisti je torej trda, celo zelo trda, in to ne le. ker imajo opravka z javnim mnenjem, ki v splošnem ni naklonjeno njihovim idejam, ampak tudi zato, ker je potrebno ponovno razmisliti o socialistični ideologiji in programu, predvsem v zvezi z ameriško gospodarsko in politično stvarnostjo.
Laurens Olivier in Arthur Miller prideta v Beograd
Pred dnevi smo objavili vest, da pride letos na dubrovniški festival tudi znani angleški umetniški par Laurence Olivier in Vivie-ne Leigh, ki da bosta sodelovala v repertoarju dubrovniških poletnih iger. Včeraj pa smo brali, da ta dva velika umetnika ne bosta sodelovala le v programu v Dubrovniku, ampak da bosta nastopila tudi na beograjskem odru ter imela nato tudi daljšo turnejo po glavnih mestih Jugoslavije.
Hkrati s to vestjo se je včeraj razširila tudi vest. da prideta v Beograd tudi ameriški dramaturg Arthur Miller in njegova žena, znana filmska igralka Murilgn Monroe. Miller in Monroe bosta obiskala Beograd ob premieri dveh Millerjevih del, ki ju bo uprizorilo Jugoslovansko državno gledališče v Beogradu. Obisk bo čez približno mesec dni. Umetnika bosta nato odšla na krajši oddih v Opatijo.
V vodstvu italijanskih socialdemokratov je pred kratkim prišlo do močnih trenj v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem v vladi. Generalni tajnik stranke Matteotti je dal celo ostavko na svoj položaj v stranki, vendar je ostavko preklical.
PRED 40-LETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Kako je prišlo do zmage ruskih delavcev in kmetov
V torek je minilo £0 let odkar so carske ruske čete pristopile k petrograj-skim delavcem, ki so bili v stavki, in ko se je v Petrogradu pojavila zgodovinsko nova oblika oblasti — sovjet delavskih in vojaških odposlancev. S tem je v Rusiji zmagala meščanska revolucija, ki je pozneje privedla do oktobrske revolucije. Letos, ko se slavi štiridesetletnica oktobrske revolucije, ponovno pritegujejo pozornost dogodki, ki so se zgodili pred njo.
Američan John Reed začenja svojo slovito knjigo *Deset dni, ki so pretresli svet*, z epizodo, v kateri opisuje kako se neki tuji profesor sociologije v začetku oktobra 1917 — potem, ko so mu bili rekli, da je revolucija v Rusiji izvršena — čudi zakaj na-
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
KRATEK ŽIVLJENJEPIS VELIKEGA RAZISKOVALCA RICHARDA BYRDA
Ameriška ekspedicija na Antarktiki si mora izbrati drugega «žapana
Prvič je preletel Južni tečaj pred skoraj tridesetimi leti, nato je pet mesecev preživel popolnoma sam, «zakopan» v ledeni puščavi Antarktike
»
čata
zahtev, ki so jih postav-
lali socialisti. In to se je dodajalo vprav takrat, ko so meričani zavračali sociali-,tl«na načela.
Po vseh teh izkušnjah je reoa smatrati tudi sedanjo dotno socialistično organiza-' za skupino ljudi, ki naj svojo kritiko, predlogi in . tevami vplivajo na tradicionalne stranke, na sindikate ‘a »* vlado.
Uspeh nove organizacije je Ovezan z možnostjo, da raz-asi neki jasen program, ki 1 mogel zajeti tisti sektor Vr,ega mnenja, ki je bolj ti*VZeten za ideale damokra-
ve”ega socializma, kajti naj-za * sovražnik nove organi-arn^* ne bo nasprotovanje, ^Pak indiferentnost večine.
morajo n
so celo izrazili prepričanje, da krepitev socialističnega gibanja predstavlja opozicijo sindikatom. To pa je posledica nerazčiščenih pojmov glede tega, kaj je socialistična stranka in kaj sindikalno gibanje:
,Kljub, temu, da sindikalri voditelji ne gledajo s simpatijo na novo socialistično stranko, je vendarle res, da bi močna socialistična stranka mogla biti v veliko podporo sindikatom, kakor je bil to primer v prvem težavnem razdobju, ko se je sindikalno gibanje šele porajalo.
Zaradi te opozicije ameriških sindikatov bo morala nova združena socialistična stranka ravnati zelo previdno, in že sedaj se je stranka obvezala, da ne bo imenovala svojih kandidatov na javna mesta proti kandidatom, ki bi jih morda podpirali sindikati.
Za sedaj se nova stranka peča v glavnem z organizacijskimi problemi in problemi članstva, tako da bi na pr>-hodnjem vsedržavnem kongresu, ki bo prihodnje leto, število članstva bilo vsaj trikrat večje kot je sedaj.
Zanimivo bo zasledovati kakšen bo odmev socialistične združitve med ameriškimi komunisti. Neka skupina »disidentskih« komunistov je izjavila, da bo ustanovila svojo socialistično organizacijo in se bo verjetno skušala vključiti v socialistično stranko.
Predvčerjšnjim smo objavili kratko vest, da je v Bostonu v svoji vili nenadno umrl admiral Richard Bvrd. Čeprav je že skoraj dve leti bolehal na srcu in čeprav je dr. Paul Dudlev VViiite, strokovnjak za srčne bolezni, ki je zdravil tudi samega ameriškega predsednika Eisenho-werja, smatral, da Byrdova bolezen ni nevarna, je Bvr-dovo srce, ki je že toliko preneslo, odpovedalo. Dobri poznavalci admirala Byrda in njegovi prijatelji pravijo, da ni umrl, ampak da se je sam ubil. Seveda pri tem ne mi-
vi smrti krivo preveliko in gate ameriške družine. Nje-
prenaporno delo, kajti kljub svojim 68 letom in izredno napornemu življenju Bvrd ni hotel s svojim delom niti malo prenehati, da bi se vsaj odpočil. Nasprotno mož je delal s polno paro in se p-i-pravljal za nov podvig, za novo pot na Južni tečaj, oziroma Antarktiko. Vse njegovo življenje je tako rekoč prepleteno z napornim in skrajno tveganim raziskovanjem neodkritih dežel id predvsem Severnega in Južnežja tečaja, zato ta veliki mož zasluži, da ga podrobneje
slijo, da bi šlo za nameren spoznamo, samomor, ampak da je njego-1 Richard Byrd je bil iz bo-
„ ®«rUkl socialisti muicji. nsiv predvsem moderer ,j In ’zražanja, ki naj bo skla-dež ]'S stvarnosti° v njihovi e'i, stvarnostjo, ki se po-
 ................................................................................................................................................          im.........................................................    n
1
m
Slika nam prikazuje admirala Byrda na ledolomilcu.
RAZPRAVA V ZVEZI Z ALIBIJEM PIERA PIC.CIOMJA
Dr. Filipo: «Jaz pač pišem tako...»
je, c a bosta dve
•odm10 se
benem raaPravi na velikem
psovali "za
procesu, kjer se ob-«zadeva Montesi«. icedr^Vi"11 za razčiščenje Zakilii,Ai Ka nhbija, toda ob 1*	u	Včerajšnje	razprave
Wi a , dnik sodišča dr. Ti-•lišče . bedeti, da se bo so-teip , Cfines ukvarjalo s bil0 „ praSanjem. Včeraj je kij	kar osem prič,
Piero pi .dokazale, da je bil (#.	'“'ccioni «usod.nega dne«
dom	zares	bolan
Ki
briše, prva Priča je včeraj <H0ri Pa. vrsto specialist za bico p,,ar’n8ol°gijo dr. Lom«. biinja jp<> ki se točno spo-p°Polri-	9'	aprila	pozno
rten,iia r.preKtedal Piera Pic-1* Kii ' Opominja se celo. da
Pr*d?» •na • vrsti kot zadnji ali lev 0vj 1* Pacient, piecioni-h*lc t-J ,mu .ie najavil taj-Vlade 2?njeRa podpredsednika I#. jn ^'PKales. Bilo je to med Vneti, uro- Ugotovil je bil Pole, 'nandljev in vročino, heke a te ugotovil tudi 6redni,nriUKe implikacije in
D&ciftntn nntr*
tnjek~7al Pacientu ustrezne 'tenta	^r' Filipo je pa-
*k»l n na,lednjega dne obi-h» * domu. li, aprila pa Ul p^u njegovega očeta v lzPove n^lliazione. Priča nato •brila'J?. pa te Piccioni 14. haeijo	^ v njegovo ordi-
to ^'^nik sodišča se je na-kater, gnanega recepta, na te-nentJT le bil datum — po
b°hare: *nanalv*n« policije — 8. 4. ?Jen m sicer s 7. 1. na • *tar smo v naši včerajš-
nji izdaji prikazali tudi z zelo povečano sliko. Toda niti to vprašanje ni dr. Filipa spravilo iz ravnotežja, kajti po njegovem je omenjeni recept zares njegov in pri datumu ni bilo nikakih popravkov. Omenjeni 9 je 9 in nikoli ni bil 7, kar velja tudi za 4 ki ni bila nikoli 1. »Jaz pač pišem tako«, je zaključil dr. Filipo. Da je njegova pisava taka, je prinesel tudi kup dokumentov. predvsem receptov, ki so mu jih bili njegovi 'pacienti poslali, da bi z njimi svojo trditev dokazal.
Takoj za njim je spregovo-
P1ERO PICCIONI
ril dr. Ognibene, ki pravi, da je star Filipov klient. Tudi ta je prinesel nekaj Filipovih originalnih receptov in podobnega dokaz.nega materiala.
Na vrsti je sedaj tajnica dr. Filipa Lucia Lo Presti, ki je nastopila službo pri dr. Filipu 14. aprila 1953 in zamenjala svojo kolegico Clemen-tino Castelli. ki ji je kot priča sledila. Lucia Lo Presti Je izjavila, da se spominja, da je dr. Filippo 14. apriia, torej na dan, ko je ona nastopila novo službo, pregledal Piera Piccionija. Tej izjavi je Sledila primerjava pisave bolničarke s pisavo na zdravnikovem dnevniku, nakar se je nekoliko zavleklo izpraševanje številnih podrobnosti v zvezi s poslovnimi navadami dr. Filipa. Pri tej je dekle reklo, da je pisava dr. Filipa sicer nekoliko čudna, vendar da se je je navadila brati. V času pregleda Piera Piccionija 14. aprilu je dekle pregledu sicer prisostvovalo, ni pa tu bilo govora o morebitnih prejšnjih pregledih.
Njena prednica v tajništvu dr Filipa, Clementina Castelli pa ve, da je bil Piero Piccioni nekaj dni pred njenim odhodom na pregledu pri dr. Filipu ne spominja se pa točnega datuma. Po njenem pa ni moglo biti mnogo pred 14 aprilom. Dekle se niti ne spominja, ali je bil s Picein-nijem še kdo, pa čeprav je tudi ona pregledu prisostvovala. To je sicer v protislovju z njenimi izpovedmi pr; 1 preiskavi, vendar je od tedaj
«minilo že štiri leta...«
Nova priča: maršal Dome-nico Todaro. ki ga je poslal Zingales, da bi nakupil zdravila in opravil injekcije Pie-ru Piccioniju. Todaro pravi, da je najprej iskal bolničarja družine Piccioni Di Gennara. Ker pa tega ni našel, mu je Zingales poveril nalogo, da da Piccioniju injekcijo sum. Da se	je	to	zgodilo vprav	9.
aprila se spominja v zvezi z nekimi družinskimi dogodki. Spominja se tudi, da je pri prvi injekciji šlo slabo in da jo	je dal	dr. Bernardini,	ki
je	bil	po'	naključju pri Pic-
eionijevih, ker je bil njihov družinski zdravnik. Todaro je v naslednjih dneh dal Piccioniju vsega 10 injekcij.
Sledi dr. Rizzi. ki je sodelavec zdravnika družine Piccioni dr. Bernardinija. Dr. Rizzi se spominja, da je Piera obiskal 10. aprila in da mu je	ta	povedal, da je	bil
prišel iz Amalfija prejšnji dan. Spominja se tudi, da je šlo pri prvi injekciji Todaro slabo in da je injekcijo nato dal dr. Bernardini. Kar se analize urine tiče, ki jo je bil dr. Filipo predpisal, se spominja, da je o njenem Izidu zvedel ustno od dr. Bernardinija.
Za njim je prišel na vrsto še dr. Bernardini, nato pa še gospa Ines Cancellieri por. Marchetti. Ta pove. da ji je nekoč, kmalu potem, ko so se začele Siriti gov. rice o «za-devi Montesi« iti ko je prišlo
1 (Nadaljevanje na 4. strani)
gov oče je bil senator. Byrd je bil po rodu iz Virginije, kjer se je rodil pred 68. leti Ze kot deček .ie kazal nagnjenje k tveganim poizkusom 'n v mladih letih je prebredel vse gore in nenaseljene kraje svoje ožje dežele. Na take poti se je že kot nedorasel mladenič odpravljal kar sam, brez vsakegg spremstva.
V šoli je kazel veliko nadarjenost in izredno živahen temperament. Po šoli je stopil k mornarici in verjetno bi se bila njegova življenjska pot vse drugače usmerila, če bi se mu leta 1916. ko mu je bilo 28 let, ne pripetila neka nesreča. zaradi katere je postal nekoliko šepast. Zaradi te hibe so ga odpustili od mornarice. vendar si mladi Bvrd ni mogel zamisliti življenja za kako pisalno mizo, kajti njegov življenjski polet ga je vlekel ven v tvegano vendar pa zadoščenja polno raziskovalno delo. Da bi ne sede! kot «pisač» za pisalno mizo in izgubljal leta. se je preko prijateljev vrinil v pilotsko šolo in že po letu dni postal odličen letalec. Polnih deset let je služil pri vojaškem letalstvu in že tedaj zabeležil vrsto podvigov, ki so mu prinesli v vojaškem letalstvu dober sloves. Ta leta pa so bila za Byrda šele šola, kateri so sledila leta velike slave.
9. maja 1926 je Richard Byrd ob 12,3Q minut odletel na Severni tečaj. Pilotiral je trimptorno letalo vrste «Fok-ker«. Ob njem je v letalu sedel le Floyd Bennet. Srečno sta preletela Severni tečaj in po 15 urah in pol poleta ob povratku pristala na Spitzber-gih. Ze ta podvig, ki je bil za tedanjo dobo nekaj izrednega, je Byrdu prinesel neminljivo slavo, s katero se pa on ni zadovoljil, ali bolje se zanjo ni zmenil, ker ga je njegov notranji gon silil k večjim podvigom.
Zamislil si je polet preko Atlantskega oceana in tovarna letal «Fokker» se je takoj lotila gradnje posebnega pre kooceanskega letala. Ko pa je bilo letalo nared, je prišlo do nesreče. Letalo je imeio pretežak kljun in je treščilo. Bilo je to Že pri prvem poizkusu. V delavnicah tovarne «Fokker» so bili noč in dan na delu, da bi to napako popravili in, vprav ko so ta de. la dokončavali, se je v svetu razširila vest, da je Atlantski ocean preletel mladi pilot Charles Lindbergh, ki je tako Byrdu to slavo odnesel tako-rekoč izpred nosa. Vendar Byrdu ni šlo za slavo in je ta polet hotel kljub temu poizkusiti. 1. julija 1927 je Bvrd odletel iz Z,DA z namenom, da v enem samem poletu prileti do Pariza. Noč pred poletom je bil Bvrd izredno nervozen, tako da sploh ni spal. To pa ga ni oviralo. Ko pa je bil v zraku že 40 ur in je imel ves čas izredno slabo vreme, je opešal. Ko so se na obzorju že opažale atlantske obale Francije, ga je spanec prisilil, da ie Prepustil letalo pomožnemu pilotu, ki je
get, ni vedel kje naj pristane. Zato je krožil nad Francijo, dokler se ni letalo znašlo skoraj nad Rokavskim prelivom. V tej živčni napetosti je Le Bourget baje hotel pognati letalo proti Atlantiku, torej v smrt toda Bvrd ga ie udaril tako močno, da je stari mož padel v nezavest in letalo se je zrušilo komaj kaka 2 km pred oceanom. Pri tej nesreči pa je ostala posadka letala vendarle živa in skorada nepoškodovana.
Dobro leto po tem tveganem poletu se je Byrd lotil svojega drugega polarnega poleta. Njegov sedanji cilj je bil polet na Južni tečaj, da bi tako njemu pripadalo tudi v preletu prvenstvo Južnega tečaja. Oporišče za polet čez Južni tečaj je bilo v zalivu iiLittle America« od koder je Byrd 28. novembra 1929 odletel in naslednji dan tudi preletel Južni tečaj.
Vsi ti podvigi in uspehi so Byrdu prinesli velikanska materialna sredstva, ki pa mu niso dala zadoščenja in ga umirila. Kljub temu, da je svojimi štirimi sinovi in ženo živel v velikem udobiu,
javil. «Tam doli je tako lepo skoraj bi se niti ne zdele, da živimo v naši dobi, ampak v dobi, ko je bil svet mnogo boljši«.
Admiral Byrd pa je bil na Antarktiki tudi lani, le da je tu ostal le malo časa, ker se je moral vrniti v Boston, da bi se temeljiteje pripravil za svojo nalogo v okviru geofi žičnega leta, ki se bo začelo letos julija. Seveda je bil njegov lanski obisk Antarktike vse kaj drugega kot njegov prvi obisk leta 1929. Tu sedaj kar mrgoli ljudi, saj je na Antarktiki trenutno več ekspedicij, ki se pripravljajo na geofizično leto. Najmočnejša je ameriška in to bi moral voditi Byrd. Ko je bil zadnjič tam, je baje rekel članom a-meriške ekspedicije: vojakom ameriške mornarice in številnim strokovnjakom in znanstvenikom takole; »Zapomnite si, da sem tukaj župan jaz. To oporišče sem pripravil jaz že pred skoraj tridesetimi leti«.
Toda ameriško oporišče si bo moralo sedaj izvoliti drugega «župana» kajti Byrda ni več.
sprotno upor povsod narašča. Ta dobrotljivi profesor ni bil osamljen pojav. Pri mnogih drugih predstavnikih javnega mnenja v Rusiji in inozemstvu so bili februarski dogodki, ki so izzvali padec monarhije, vrhunec določenega razdobja in izreden preobrat, po katerem bi se ne smelo zgoditi ničesar več.
Zmerni ruski socialisti so vsekakor smatrali, da ima drama revolucije dve dejanji: rušenje starega in izgradnjo novega. Toda oni so prav tako trdili, da se je prvo dejanje revolucije izvršilo v februarju, in da se je tedaj moglo mirno graditi novo. Toda kljub temu, da so se v februarju odigrali dogodki, ki so porodili mnogo upanja in možnosti, je kmalu postalo očitno, da se ta upanja in možnosti niso uresničile.
V februarju so si stale nasproti tri osnovne sile. Prva je predstavljala cari-stično kliko. Preplašen zaradi ogromnega vala stavk, ki se je dvignil nad lz-krvavljeno in izstradano Rusijo, je car iz svojega glavnega stana v Mogilovu skušal ta val — o katerem je carica, polna apo-kalitičnih spominov na Grigorija Rasputina, dejala: «Mladeniči in dekleta drve po ulicah samo da bi uprizarjali nerede« zadržati z vojaško pestjo in s separatnim mirom z Viljemom II., svojim sorodnikom z druge strani fronte.
Toda generaliteta in peščica industrialcev in ban kirjev, ki so medtem hoteli Rusijo modernizirati po. angleškem vzoru, je hkrati kovala zaroto, ki je imela namen prisiliti Nikolaja, da se odreče prestolu m da na njegovo mesto pride veliki knez Mihail ki je oboževal «angleški način življenja«. Vojno je bilo treba nadaljevati.
Med tema dvema silama ni nikoli prišlo do konflikta, ker je med njima obstajala tretja sila — «mno-gomilijonska Rusija« — ki je hitro nevtralizirala zakulisne kombinacije, in je celo ogrožala tudi' dejavnost «legalnega parlamenta«, državne dume. 27. bruarja (12. marca po se danjem koledarju) so meščanske stranke in menjše-viki dosegli snorazum o u-stanovitvi začasnega komiteja, ki naj bi skušal od carja izsiliti parlamentarno vlado, hkrati pa ohraniti mornarhijo s tedanjim ali drugim carjem. Toda istega dne je oetrograjski sovjet izdal odlok o pravicah revolucionarnih vojakov. Vojake so glede pravic izenačili z oficirji — to je s tisto silo, na katero se je začasna oblast mogla opreti, da ne bi izgubila kontrole nad državo.
Ta kontrola pa bi mora-
la biti neodvisna od nove oblike oblasti, ker sovjeti niso hoteli vojne. Toda če je začasna oblast bila glede česar koli odločena je to bilo glede svojega namena, da nadaljuje vojno na strani antante. In predvsem zaradi tega svojega odnošaja do vojne, a tudi zaradi neizpolnjenih obljub v notranji politiki, je meščanska revolucija izgubljala z neverjetno hitrostjo kontrolo nad množicami. Ruski kmet in proletarec sta merila iskrenost politikov z iskrenostjo svoje želje, da bi vojna prenehala! Toda ta želja ni bila iskrena niti pred odpravo monarhije, niti po njej.
16. marca so končno sestavili začasno vlado, v katero so stopili veleposestnik knez Lvov, bankir Vučkov, profesor zgodovine Mi-ljukov, in odvetnik Keren-ski. Toda vlada se je znašla v položaju, ki je že vnaprej kazal, da je to le začetek krize, ki ne bo prenehala, dokler se ne odpravi objektivno obstoječe dvovladje. Sovjeti delavskih, nato pa tudi kmečkih odposlancev — v začetku še pod vplivom menjševikov, toda ob vedno odločnejši pobudi bolj-ševikov — so se ustanavljali, izvzemši Petrograd in Moskvo, po vsem podeželju. Le-ti niso imeli in niso mogli imeti vpliva na vlado — ki je že bila obvestila Pariz in London o nadaljevanju vojne — toda bili so zadostno močni, da je mogla vsa Rusija videti, da je njihova še podrejena vloga nenaravna. Dejansko so bili sovjeti potencialna oblast, ki so jo drugi zavirali. S sovjeti je Rusija, kakor je dejal Lenin, prispela do roba de-lavsko-kmečke revolucije.
Omejen pomen februarskih dogodkov so ruske množice razumele šele nekaj mesecev kasneje. Toda ti dogodki so kaj hitro razočarali največje ruske intelektualce, seveda ne vse, ampak vendarle nekatera najslavnejša imena: Aleksandra Blcka, Maksima Gorkega, Vladimira Majakovskega. To razočaranje se bo snremenilo v dinamiko, ki bo omogočila napad na Zimski dvorec.
Voditelj revolucije je dočakal vest o februarski revoluciji, ko se je nahajal v Švici, v »prekleti emigraciji«. šele 3. aprila se bo Lenin «v plombiranem vagonu«. čez Nemčijo in Finsko prebil do Petrograda. Tisoči delavcev ga bodo do. dočakali na finski železniški postaji, kjer bo on, brez obotavljanja in iluzij klical množici z oklepnih avtomobilov:	«živela
socialistična revolucija«. In to ne bo več utopija.
KNJIGA, KI BI JO MORAL POZNATI VSAK NAŠ ČLOVEK
I. PRIJATELJ: Kulturna in politična zgodovina Slovencev (Druga knjiga)
ga je njegov gon silil dalje
in že po nekaj letih se je iiiiiiii»iiiiiiiiiiiii»iiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiitiiiii»»in***H*nnMiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiniiiiiii
lotil svojega drugega, mnogo večjega podviga. Tudi to pot je bil njegov cilj Južni tečaj, oziroma Antarktika. Byrd je sklenil «zakopati se« na Južnem tečaju za več mesecev da bi preizkusil «kako se je znašel človek ob koncu ledene dobe«. Z letalom je odkril gorovje, ki ga je krstil «Etsel Ford« in nato tudi velikansko planjavo, ki jo je imenoval «Marie Byrd». Pred zimo je dal tu na 200 km od oporišča zgraditi med ledeniki malo 3 metre široko in 4 m dolgo-barako in v ustreznih razdaljah od barake namestil 12 naprav za proučevanje meteoroloških razmer. Poleg tega si je svojo «puščavsko bivališče« oskrbel s hrano in gorivom. V tej mali baraki v daljnih ledenih puščavah Antarktike je Byrd ostal skozi dolgih pet mesecev, skozi,vso temno polarno noč, ne da bi bil kakorkoli povezan z ostalim svetom niti celo s svojim oporiščem. Tu bi bil neko noč skoraj umrl. Opazil je, da je začela peč na nafto izhlapevati plin, ki je že napolnil vso barako. Več ur se je boril med življenjem in smrtjo in njegova fizična sila, ki je bila nekako nasprotje z njegovo razmeroma šibko postavo, je zmagala. Ko je Byrd preživljal teh pet mesecev na Antarktiki sam in ločen od vsega sveta, so se razširile vesti, da so ga nje govi tovariši iz ekspedicije »internirali« v to ledeno puščavo, ker so se proti njemu uprli. Seveda so bile to le govorice, medtem ko je on. kot je sam rekel, «iskreno želel ostati nekaj časa miren in sam s seboj in hotel preizkusiti, v kakšnih težavah so se znašli prvi ljudje, ob koncu prve ledene dobe«.
Svojo tretjo pot na Južn tečaj je Byrd napravil 1. 1939.
Tedaj, kot vemo, so se z Antarktiko začele ukvarjati številne države, med katerimi
bil prav tako kot on ze'0 tudi Nemčija, ki so opazile.
utrujen. Nesreča je hotela, da je bil Pariz zavit v gosto meglo in da so ije nad Paii-zom valili nizki' oblaki. Byr-dov tovariš, stari Le Bour-
da ima Antarktika izredno važen strateški položaj in da je celo bogata z minerali Byrd je zato ubral ponovno pot na jug in po vrnitvi iz-
Državna založba Slovenije se je ob obletnici svoje ustanovitve v letu 1955 odločila izdati celotno «Kulturno in politično zgodovino Slovencev 1S4S—1895», ki jo je napisal Ivan Prijatelj, literarni in kulturni zgodovinar, v času med obema vojnama do svoje smrti univerzitetni profesor v Ljubljani. To veliko, skoraj tri tisoč strani obsegajoče delo, sodi med najpomembnejše prikaze našega kulturnega in slovstvenega razvoja v razdobju od marine revolucije v I etn 1848 pa do nastopa slovenske moderne v letu 1895. Prvikrat je to obširno in temeljito delo izdala Akademska založba leta 19.88, vendar do zaključka izdaje ni priilo. Tako bomo šele s sedanjo izdajo približno dvajset let po Prijateljevi smrti dobili v knjižni obliki celotno njegovo monografijo o Državna založba Slovenije se je odločila, da izda to veliko delo v celoti, brez vsakih okrajšav, tako, kot je ohranjeno v rokopisu. Uredništvo besedila je založba zaupala Prijateljevemu učencu univerzitetnemu profesorju Antonu Ocvirku, ki bo za celotno delo oskrbel tudi vse literarno zgodovinske opombe. Prvo knjigo tega dela smo dobili ie leta 1955. S skoraj dveletno zamudo, (izid je bil napovedan že za junij 1955), je zdaj izšla druga knjiga Prijateljeve Kulturne in politične zgodovine Slovencev. Čeprav je zamuda res velika,
ni tu mesto, da bi govorili o tem. Smemo pa biti veseli, da se je izdaja vendarle premaknila z mrtve točke, ko je že grozilo, da bo obstala pri prvem zvezku, Pa čeprav- je bilo ob izdaji prvega zvezka izrecno poudarjeno in zagotovljeno, da bodo vse štiri knjige tega obsežnega detp izšle že v letu 1955. Zdaj je končno izšla
Kulturna in politična zgodovina, ki jo je napisal profesor Ivan Prijatelj, spada med tista literarno-zgodovin-ska dela, ki m obravnavajo posameznih dob in osebnosti samo s stališča njihovih slovstvenih dejanj in problemov. Prijatelj je šel znatno globlje. S prikazom naših političnih, idejnih, 1 gospodarskih in svetovno nazorskih razmer• skuša dati podobo nebega. polstoletnega kulturnega in literarnega razvoja.
Celotno delo je Ivan Prijatelj razdelil na dva razdelka. Ob zbiranju m proučevanju gradiv a je spoznal, da se v sredi obdobja, kuterega, je- obdelal, začne borba med dvema svetovoma, med dvema različnima miselnostima m dvema nazoroma, med staroslovenskim konservativizmom in mladoslovenskim liberalizmom. Tako se mu je vsa doba, ki jo je obdelal, razdelila na dvoje obdobij: v čas od leta 1848 do 18 68. ko so v premoči še staro-slouenci,- in t> čas od 1808 do 1895, ko smagajo mladoslovenci. Pri obeh predstavnikih pa ugotavlja Prijatelj
dve podobdobji, prvo, ko so, tako staroslovenci kot mladoslovenci, progresivni in drugo, v katerem oboji okr-nejo. Tako je tudi slovenski liberalizem postal v devetdesetih letih preteklega stoletja nazadnjaški in je prišel v spor z novim nazorom s socializmom in novo generacijo, ki jo predstavlja vedno močnejši delavski razred.
Druga sedaj izšla,, knjiga Prijateljeve Kulturne in politične zgodovine v drugi polovici preteklega stoletja, obsega obdobje «okorelega konservativizmas, kot čas od 1860 do 1868 označuje Prijatelj. Naslovi posameznih poglavij nAvstrijski politični ' dkvini, ((Slovenske kulturnopolitične zahteve in pridobitve v tem obdobju«, «Slovensko društveno življenje v šestdesetih letih«, vSlovensko časopisje v šestdesetih letih«, i povedg dovolj, o čem avtor v tej svoji knjigi razpravlja. Glede pisanja samega pa je poudariti, da je Prijateljevo pisanje sicer podrobno, natančno in obširno dokumentirano, obenem pa izredno zanimivo in živahno ter vseskozi znanstveno dognano. Zato velja, da je to Prijateljevo delo glede na obilico dejstev ih podatkov, ki jih prinaša, glede na pomembnost časa, ki ga obravnava, obenem pa glede na način prikaza in obdelave snom izredno delo, ki ga mora poznati vsak na> človek, posebno še izobražen.
Sl. HU.
Goriško-benešbi dnevnik
Zlonamerno vabilo
SLOVENSKI SOLNIKI NE POTREBUJEJO DRUGEGA SINDIKATA
Izvedeli smo, da je včeraj poslal sindikat učiteljev osnovnih šol (Sindacato provinciale scuola elementare), včlanjen v CISL, vabila nekaterim slovenskim učiteljem, naj pridejo danes popoldne na neki izredni občni zbor. Na vabilih je naznanjeno, da bodo učitelji osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom izvolili odbor sek-cijskega sindikata šol s slovenskim učnim jezikom, in sicer tajnika, podtajnika in blagajnika.
To vabilo se zdi slovenski javnosti zelo čudno, predvsem pa zelo zapoznelo. Ko prebiramo to vabilo, se nam nevsiljivo zastavlja vprašanje, kje je bil ta sindikat, da ni v desetih letih zinil niti besede v obrambo slovenskih šol in slovenskih učiteljev? Kako to, da prav sedaj in v taki naglici poziva slovensko učiteljstvo, naj se zbira pod njegovim okriljem in mu s tem nekako zaupa celo obrambo svojih interesov? Ali ni znano njegovemu pokrajinskemu tajniku, da so se slovenski šolniki na Goriškem pred nedavnim zbrali v lastnem sindikatu in da so skupno s stanovskimi tovariši s Tržaškega že navezali neposredne stike z ministrom za javno vzgojo?
Vsak slepec lahko ugotovi, da se za tem sicer nedolžnim vabilom skriva naklep sindikalne oiganizacije CISL, da bi s pomočjo kakšnih omahljivcev, Ki jih bodo zaman, iskali, zrušili enotni sindikat, predvsem pa enotni nastop vseh slovenskih šolnikov in slovenske javnosti za obrambo slovenske šole.
Kjer so bili doslej, naj ostanejo še odslej dalje. Tega mnenja nismo samo mi, ampak vse naša manjšina, predvsem pa vsi slovenski šolniki, ki zavračajo vsa taka zlonamerna vabila, za katerimi se skriva prozoren poskus, da bi uničili samostojni in nadstrankarski sindikat slovenskih sol.
— ■«»
Zaradi napada na stavkokazinjo
Danes razprava proti 3 tekstilnim delavkam
Danes dopoldne bo na sodišču proces proti trem delavkam, ki so obtožene, da so lam dejansko napadle neko tekstilno delavko podgorske predilnice, ki se ni hotela udeležiti stavke tekstilnih delavk, kii so jo proglasile sindikalne organizacije.
Dogodek se je pripetil v avtobusu med potjo na delo. Delavke so se med hudo diskusijo spoprijele, toda dejanje niti od daleč ni bilo ta ko hudo, da bi bilo zaradi tega treba klicati pred sodnike tri delavke, ki so bile v diskusiji najbolj živahne. Delavke so iz okolice Romansa.
Pristojbina za vozove
Pokrajinska uprava spoio-ča, da bodo morali imeti vsi vozovi, ki jih lastniki uporabljajo za prevoz po javnih poteh, na vidnem mestu pritrjeno kovinsko značko, ki bo potrjevala plačano prometno pristojbino za leto 1957. S 1. aprilom bo izgubila veljavo prejšnja značka.
Kogar bodo zalotili brez nje, bo plačal globo, ki bo znašala še enkrat toliko krt neplačana pristojbina, ali pa bo moral doplačati razliko med plačano pristojbino in tisto, ki bi jo moral plačati: obenem bodo v takih primerih morali dati še najmanj 200 lir globe.
 «»— -
Aretacija tatu
Na povelje goriške prokure od 12. marca letos je policija aretirala 34-letnega Aurelia Leopoldija brez stalnega bivališča, ker je pred meseci izvršil nekatere tatvine.
Izgubljena bitka za gorižko letališče
Letališče v Ronkah postane 1 ] letališče dežele
Športni dnevnik
Na seji občinskega sveta 22. marca bodo razpravljali o avtonomiji
Na zadnji seji občinskega odbora so prebrali pismo glavnega direktorja civilnega letalstva generala Maria Por-rua, ki je obsežno popisal tehnične razloge, zaradi katerih so dokončno izločili go-riško letališče iz tekme z ronškim letališčem za osrednje civilne letališče dežele Furlanije - Julijske krajine. Po tej odločitvi je Gorica izpadla iz sleherne kombinacije, medtem ko je letališče v Ronkah določeno za osrednje letališče naše dežele.
Lahko rečemo, da smo v borbi za goriško letališče izgubili bitko. Izgubili pa je nismo morda zaradi nekaterih tehničnih razlogov, ampak predvsem zato, ker se naši pokrajinski organi niso pravočasno pobrigali na pristojnih krajih, da bi prikazal: naše prednosti. Medtem ko se je pri nas spalo, so v Trstu in na drugem kraju naše pokrajine delali; lastnik ronške-ge Meteorja je izkoristil svo-. je dobre zveze v Rimu in si obenem izbojeval pomembno zmago, ki je ne smemo podcenjevati, zlasti če nanjo gledamo s stališča mastnih dohodkov, ki jih bo imel s tem, ko bo letališče dal v najem.
Odborniki so se dalje po-razgovorili o vprašanju deželne avtonomije in proste cone in sklenili, da se občinski svet ponovno sestane v petek 22. marca ob 18.' uri. Na tej seji se bo pričela razprava o vprašanju avtonomne, o kateri so demokristjani najprej menili, da bi diskutirali v komisiji, pozneje pa so sprejeli predlog levičarskih svetovalcev, naj se tako važnemu vprašanju posveti tudi več sej občinskega sveta, če se bo to izkazalo potrebno.
Odobrili so nekaj javnih del, kot na primer ureditev cerkve v Podgori, za katero nameravajo potrošiti 400.000 lir, nadaljnjih 300.000 lir bodo potrošili za asfaltiranje pločnikov na Placuti, na cesti med križiščem na Majnici ■ >n Locnikom pa bodo zgradili postajališče za pešce, ki čakajo na avtobus. Postajališče bo stalo 630.000 lir in bo podobno tistemu, ki so ga pred časom zgradili 'na Catterini-jevem trgu.
Končno so sklenili napraviti Raštel za enosmerno cesto. Vožnja bo dovoljena s Trga Cavour proti Travniku. V veljavi ostanejo še vsa prejšnja prometna pravila, ki se nanašajo na parkiranje.
 1».
Četrtkov semenj v Gorici
Lepo vreme omogočilo
več
prodajali po tisoč lir komad. Tudi cvetlic ni manjkalo, cene so bile kar dostopne, zato skoraj nisi opazil po gor i-ških ulicah gospodinje brez šopka v roki.
Na goriški zastavljalnici je bila običajna štirinajstdnevna dražba, pri kateri je biio dosti radovednežev, pa malo kupcev. Od vsega razstavljenega blaga je ljudi najbolj mamilo skoraj novo moško kolo, ki ga je neki moški kupil za 15.000 lir. Na prodaji je bilo še več drugega blaga, ki so ga denarja potrebni Goričani zastavili, toda le. malo je bilo kupcev, ker so bile cene previsoke.
V tovarni Muchiut v Gradiški
Danes 24-urna stavka tekstilnih delavk
Tri sindikalne organizacije so proglasile za danes 24-ur-no stavko vseh tekstilnih delavcev in delavk, ki izdelujejo nogavice in jopice. Stavko so proglasili zaradi tega, ker delodajalci nočejo pristati na pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe in mezdne poviške. Stavka se prične danes ob 5. uri ip bo trajala do 5. ure v soboto.
V goriški pokrajini se je bodo udeležili delavke tovarne Mucchiut v Gradiški.
Dva požara
Goriški gasilci so včeraj pomagali gasiti dva požara. Najprej so pogasili saje, ki so se vnele v hiši Francesce Tu-rel v Ul. Balilla. Požar je najprej opazil stanovalec Ar-nosti Celeste, ki je takoj poklical gasilce. Skoda znaša o-koli 1Q tisoč lir.
V Ločniku pa je zgorela slama tamkajšnje župnije, ki je bila oškodovana za pet I tisoč lir.
aiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj na goriški preturi
Denarne	in zap
zajjubitelje vinske kapljice
Žalosten primer ženske, ki se je morala že dvaindvajsetič zagovarjati -10 mesecev zapora bivšemu goriškemu mesarju
Tudi včeraj ni manjkalo na zatožni klopi običajnih pijancev, ki pred pretorjem pe-
Oktobra meseca lanskega leta so zaprli v Gorici mesnico Francesca Frausina iz Ul.
rejo vest in skušajo z enim Leopardi 14, ker je tako za-
Včerajšnji skoraj pomladanski dan je privabil na Telovadni trg nenavadno veliko število ljudi, predvsem jugoslovanskih državljanov. Prišlo je tudi nekaj novih kramarjev, ki so bogato založili četrtkov semenj. Nekaj novega je bil za radovedno publiko trgovec z blagom in perilom, ki je za vsako prodano brisačo, nudil še eno brezplačno in seveda tako privlekel k sebi veliko število radovednežev. Morda obe brisači nista bili dosti več vredni, kolikor je bila izklicna cena samo za eno, toda že to, I da ti nekdo nekaj podari je bilo za prisotne dovolj zapeljiva vaba. Mnogo obiskovalcev so ime It tudi kramarji z volnenimi jopicami, ki so t-ste, ne glede na barvo in kroj
ali drugim izgovorom opravičiti svojo preveliko navdušenost za vabljivo sladko kapljico.
Najprej se je zagovorjala 43-letna Marija Hladin iz Gorice Raštel 28. Hladinova je bila že pred 1940. letom pred sodniki, ker je pregloboko pogledala v kozarec; od takrat je bila še dvajsetkrat obsojena in to v glavnem za enak prekršek. Tako je bila torej včeraj že dvaindvajsetič pred sodnikom. V svoje o-pravičilo je navedla nenadno slabost, ki jo je prijela ob 21. uri zvečer v Raštelu, tako, da je padla po tleh' m izgubila zavest. Toda agenti javne varnosti, ki so jo našli na pločniku in jo odvedli v bolnišnico,' so kot priče izjavili, da je zdravnik ugotovil pri Hladinovi vinjeno stanje in jo pridržal nekaj dni na zdravljenju.
Pretor je zato Hladinovo obsodil na 15 dni zapora in plačilo sodnih stroškov.
Drugi obtoženec, ki se je moral zagovarjati tudi zaradi vinjenosti in razgrajanja po ulicah je bil 45-letni Aleksander Tomšič iz Sovodenj. Ta je 13. aprila lanskega leta obiskal več gostiln potem pa se je odpravil proti Ul. For-mica. > Tu je hotel s silo vdreti v znano stavbo št. 3, toda vratarica Giovanna Gen-tili mu ni dovolila, da bi vstopil. Začel je vpiti in hotel na vsak način vstopiti v hišo, tako, da je morala Gen-tilijeva poklicati na pomoč dva orožnika, ki sta sedela v predsobi. Vinjenega moža so morali s silo odpeljati v o-rožniško vojašnico, nato pa na policijo. Pretor Fabianich je Tomšiča obsodil na 4.000 lir kazni.
Med poskusnimi vožnjami na dirkališču v Modeni
Dirkač Eugenio Castellotti se je včeraj smrtno ponesrečil
V trenutku nezgode je Castellotti vozil s hitrostjo 190-200 km na uro - Vzroki nezgode še niso točno znani
bredel v dolgove, da so mu napovedali stečaj, poleg tega pa so ga prijavili sodnim oblastem, ker ni imel svojega knjigovodstva v redu. F. Frausin se je doselil v Gorico 1940. leta. V kratkem času je z majhnim kapitalom odprl mesnico v Ul. Brigata Casele, tola z leti, ko je prihranil precej denarja, je kupil stavbo z mesnico v Ul. Leopardi. Toda mož, ki je bil sicer zelo delaven, ni znal pravilno gospodariti. Nižal je cene mesa, da bi pridobil nove kliente, pri tem je imel seveda velike izgube. Poleg tega je mesnico popolnoma na novo opremil, kar je zahtevalo precej milijonov. Tako je nevede zabredel v dolgove in vsako leto slabše, končno je prišel v stečaj in tudi na zatožno klop. Pretor Fabianich je Frausina obsodil na 10 mesecev in 20 dni zapora ter povračilo sodnih stroškov. Frausin bo moral kazen prestati, ker je bil že predhodno obsojen.
 «»--------
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ir. ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79.
— KINO —
CORSO, 17.00: «Borba v Rio della Plata#, v techmcolorju
VERDI. 16.30: «Dekle iz Las Vegasa#, Ferdinando Lamas v vistavisionu.
VITTORIA. 17.00: «Kdor ljubi, ubija#, A. Dahi, H. Marshall.
CENTRALE. 17.00: «Suzana je spala tukaj#, v tecnnicolor-ju.
MODERNO. 17.00:	»Ukročena
trmoglavka#.
MODENA, 14. — Danes popoldne oo 17.12 se je na dirkališču v Modeni smrtno ponesrečil eden najboljših in mnogo obetajočih mladih italijanskih avtomobilskih dirkačev Eugenio Castellotti. Castellotti je z 8-cilindrskim avtom Ferrari .zvajal poskusne vožnje. Do rezgode je prišlo na ovinku «S», ko se je njegov avto z veliko brzino (baje o-krog 190 km na uro) zaletel v betonsko obzidje, ga podrl, preskočil ir, s kolesi navzdor obležal na tribuni, ki je bila ra srečo prazna. Castellotti, katerega je pri tem vrglo iz avta je z glavo zadel ob cementni zid in si seveda prebil lobanjo, čeprav je imel običajno varovelno čelado.
Ponesrečenega dirkača so takoj z avloambulanto odpeljali v bolnišnico, kjer pa je že nekaj minut 'kasneje izdihnil.
Za sedaj še ni mogoče točno ugotoviti vzrokov, ki so privedli do nesreče, menijo pa. da je do nje prišlo zato, ker vozaču ni uspelo pravočasno preložiti prestave iz tretje v drugo brzino. Nekateri so tudi mnenja, da je Castellottiju sonce zastrlo vid.
Najbližji očividci nezgode so bili grof Ferrari s celotnim glavnim stanom avtomobilske hiše Ferrari, vključno s pre-jektantoma ing. Massimilom in Amorottijem.
Vest o tragični smrti mladega dirkača se je bliskovito razširila pc vsej Italiji in izven nje in je imela zelo močan odjek tako med najbližjimi Castellottijevimi znanci in kolegi kot med široko športno javnostjo. Odjeknila je tudi v pariamentu. kjer so številni ugledni parlamentarci počastili njegov spomin. Posebno močno pa je tragična novica presunila svetovno znanega dirkrča Manuela Fangia ki je venomer ponavljal, dn ne more verjeti, da je Eugenio mrtev. Skupaj bi namreč morala čez kakih 15 dni odpotovati v Florido. Tudi dir kač Nino Farina je bil presunjen. Dejal je, da je Italita izgubila s Castellottijem svojega največ obetajočega pilota in da predstavlja njegova smrt velikansko izgubo za italijanski avtomobilizem.
Eugenio Castellotti se je rodil 1. 1930 v Milanu. Kot uradni pilot hiše Ferrari je bil proglašen za absolutnega italijanskega avtomobilskega pr-
iiiiimiiiiiinimiimiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
Dr. Filipo:
«Jaz pač pišem tako...»
(Nadaljevanje * 3. strani)
vaka za 1. 1957 in ravno v soboto 16. t. m. bi moral prejeti uradno priznanje. Kot Asca-rijev učenec je začel dirkati 1. 1954 za hišo Lancia skupaj z Ascanjem in Villoresijem. Svojo največjo zmago je dosegel lani s prvim mestom na dirki «1000 milj#. Drugi njegovi veliki uspehi v preteklem letu so bili: prvi v 12-urni dirki v Seebringu skupno z Fangiom: drugi na «1000 km v Nurburgringu; četrti v dirki za nagrado Montecarla; tretji za veliko nagrado Su-percortemaggiore; deseti za veliko nagrado Anglije; drugi za veliko nagrado Francije v Reimsu; sedmi za veliko nagrado Evrope v Monzi. Letos se je udeležil skupno z Mus-som in Mastenom prve dirke v Argentini na 1000 milj, v naslednjih dveh pa je moral odstopiti. Zadnjikrat je dirkal v Havani na Kubi, sedaj pa se je pripravljal za 12-urno dirko v Seebringu, kamor bi moral v prihodnjih dneh odpotovati skupno z ostalim moštvom Ferrari, h katerem je pristopil po razpustu moštva Lancie po Ascarijevi smrti.
jo Paride Milianti, brata Bur-rini. Otto Gluck, Rinaldo Ci-golla in Nando Rudiferia. Imena nemških, jugoslovanskih, angleških in irskih tekmovalcev še niso znana.
TENIS
Filipini-Italija 4:1
MANILA. 14. — Filipini so premagali Italijo s 4:1. Izida zadnjih dveh iger posameznikov: Pietrangeli - E. Dungo 6:4, 6:2, 10:8. M. Dungo - Mag-gi 4:6, 6:3, 6:0, 7:5.
KOPENHAGEN, 14. — Tor-ben Ulrich je osvojil prvenstvo Danske med posamezniki. V finalu je premagal Kurta Nielsena z rezultatom 7:5 2:6, 10:8, 6:2, 6:4. V igrah dvojic sta zmagala Ulrich iti Niel sen.
Po Pla
NEMEC RECKNAGEL, ki «a vidite med poletom, J* našemu poročevalcu rade volje dai svoj avtogram
SMUČANJE
Smučarji 9 držav na pobočju Etne
CATANIA, 14. — Smučarji devetih držav: Avstrije, Nemčije, Anglije, Irske, Španije, Jugoslavije Francije in Italije se bodo udeležili mednarodnega smučarskega tekmovanja na pobočju Etne. ki bo v soboto in v nedeljo. Program obsega smuk ter slalom za ženske in meške z istočasno veljavnostjo za alpsko kombinacijo. Favoriti tekmovanja so seveda Avstrijci, za katere bodo nastopih Toni Mark, Hermann Gamon, Schreiber, Kla-bjjchfer m Haslamer, med ženskami pa Thea Hocbleitnerje-va, Katv Hoeri, Mitter Mayer in Lish Begleiter. Za Franci-jo bodo nastopili Jean Pierre Folliguet, Philippe Mattis in Gilbert Mollard, za Švico Charles Perret, Philippe Baeh-ni in Vi-ncent Losinger, za Španijo Jacques Joaquindi Llago-sters, Juan Masoliver in Al-fredo Carrio Gracia, za Itali-
11,11.......................................     iiiiiiihhiii......
Kolesarska dirka Pariz - Nica
Belgijec Adriaenssens zmagovalec tretje etape
Velika zasledovalna vožnja Moserja - De-filippis v težavah zaradi bolečin v kolenu
SAINT ETIENNE, 14. — Belgijec Adriaenssens je zmagal v tretji etapi kolesarske dirke Pariz - Nica, Moulin - Saint Etienne. 207 km dolgo progo je prevozil v času 5.24’28” s povprečno hitrostjo 38.277 km na uro.
Za to etapo je značilna samo ena epizoda oz. dve: pobeg skupine osmih kolesarjev in velika zasledovala vožnja Italijana Moserja. Pobegla skupina je imela že 5’ naskoka, ko se je Moser na prvih vzpetinah Croixa odtrgal od glavnine in v osamljeni vožnji Sam po 18 km dohitel ubežnike. Poslej je bila dirka monotona predvsem zaradi močnega sonca.
Neposredno pred Saint E-tienne so Moserja opozorili, da je cilj na hribu, zato je potegnil in si priboril kakih 100 m ptednosti. Ker pa je bil cilj se predaleč, ni vzdr-
iiiiiiiiiimiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiimiiiimiiKtiuMiiitiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiitiio
V nedeljo 17. marca ob 17. uri bodo priredili gojenci Dijaškega doma
Prešernovo proslavo
v prosvetni dvorani na Korzu. Pričetek ob 17. uri. Na sporedu so številne pevske in recitacijske točke
v javnost tudi njegovo ime, dr. Bernardini rekel, da se ne spominja točnega datuma, kdaj je v onih dneh obiskal družino Piccioni. Glede tega je prišlo takoj do soočenja z dr. Bernardinijem, na katerem je priča priznala, da se je s takim negotovim odgovorom dr. Bernardini verjetno hotel izogniti neprijetnemu povpraševanju, ki je bilo tedaj na dnevnem redu. Pri tem predsednik sodišča dr. Tiberi obvesti dr. Bernardini-ja, naj ostane še nadalje na razpolago sodišču.
Kot zadnji je pričal natakar Andrea Camera, ki se spominja, da je bila 6. aprila leta 1953 Alida Valli na večerji v restavraciji «Luna» v Amalfiju, ne spominja pa se, če je bil v družbi neki temnolas mladenič, kajti mož pravi, da j* gledal predvsem njo.
NAMIZNI TENIS
Presenečenje v Stockholmu: Madžar Sido že izločen
STOCKHOLM, 14. — V nadaljevanju svetovnega namiznoteniškega prvenstva je prišlo do velikih presenečenj. Svetovni prvaik za 1. 1953 Madžar Ferenc Sido in znani romunski igralec Matei Gant-ner sta bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja posameznikov. Prvega je premagal Anglež Kennedy s 3:2, drugega pa Kitajec Ci Fang Fu s 3:1.
Lep uspeh so dosegli jugoslovanski igralci. Vogrič, Ha-rangozo »n Markovič so se u-vrstili v 32 najboljših -na svetu. Vogrinc je najprej premagal Šveda Larssona s 3:0, nato pa ameriškega prvaka Curt-landa s 3:1. Markovič je premagal švicarskega reprezen tanta Bircbmayerja 3:0, nato pa še Kitajca Cuang Cu Fuja
S AH
Udovčič drugi
SOMBOR, 14. — XVII. kol«
jugoslovanskega šahovske^ prvenstva: Matulovič - S®* begovič 1:0, Kozomara - . prek., Karaklajič - Jan°seru. 1:0, Marič - Vukovič 0:1, ^
derman Udovčič remi, deljkovič - Gligorič prek-^.g
Ne-
RS-
s 3:0. Harangozo je premagal najprej Angleža Harrisona, za njim pa indijskega prvaka Vi-jasa oba s 3:0.
Manj uspešni sta bili ženski zastopnici Jugoslavije. Nikoli-čeva je najprej premagala Nemko Schalf s 3:1, zatem pa izgubila proti Romunki Galo-pente z i:3. Majda Trampuže-va pa je prav tako zmagala v prvem kolu nad Angležinjo Jones s 2:0, takoj nato pa je izgubila proti Romunki Zel-ler s 0:3.
V nadaljevanju moškega prvenstva posameznikov so Jugoslovani igrali z velikimi favoriti prvenstva: Markovič z Romunom Reuterjem, Harangozo s Čehom Terebo in Vogrinc s svetovnim prvakom Japoncem Ogimuro. Rezultati še niso znani.
žal tempa, tako da sta ga prehitela Adriaenssens in Elliot.
Med zadnjimi je prišel na cilj Defilippis, ki čuti v kolenu posledice padca med dirko Milan - Turin.
Vrstni red na cilju:
1. Adriaenssens (Belgija) 5.24’28”, 2. Elliot (Ir.) isti čas, 3. Moser (It.) 5.24’38”. 4. Grous-sard 5.26T2”,	5. Dupre, 6.
Fournier, 7. Keteleei (Bel.) 5.26’50”, 8. Barone, 9. Dupont, 10. Bousauet 5.27T2”, 11. Co-letto (It.) 5.27’20”, 21. Nencint (It,),, Defilippis in Pezzi, 5.31’ in 15”.
Splošna klasifikacija po 3. etapi:
1. Keteleer (Bel.) 14.51’07”, 2. Dupont (Fr.) 14.51’21”,	3
Heyvaert (Bel.) 14.51’37”,	4
Louis Botet, Anquetil, Bran-kart (Bel.), Schepens (Bel.), Plankaert (Bel.), Ruby, Sta-blinski, Forestier, Bauvin, Jean Bobet 14.51’51”, 17. Nen-cini (It.) 14.55’29”.
 «»- —■
6 etap kolesarske dirke po Siciliji
PALERMO, 14. — XIV. kolesarska dirka po Siciliji, ki bo od 16. do 21. aprila, bo obsegala naslednje etape: Palermo - Messina (258 km); Messina - Catania - Etna (130 km); Etna Paterno - Catania -Ragusa (150 km); Ragusa - Gela - Piazza Armerina - Enna (141 km); Enna - Canicatti -Agrigento Sciacca (185 km), Sciacca - Maršala - Trapani -Palermo <240 km), skupno 1.104 km. V drugi etapi se bodo morali kolesarji povzpeti na koto 1800 m.
bar - Rakič remi, Puc - - .g prek., Trifunovič - Djurase _ remi, Vukčevič - Tot 0:1, ® danovič - Bradvarevič Oli-
stan je po XVII. kolu:
Gli-
gorič 10,5 (2), Udovčič 10,5. raklajič 10,5 (—), Ivkov (1), Matulovič 10 (—),	,,,
novič 9,5. Nedeljkovič 9 Pirc 9. itd.
SMISLOV—BOTVINIK 2:2
MOSKVA, 14. — Četrta Pa tija dvobeja za svetovno ^ hovsko prvenstvo med SBU
koU'
tak«
vam in Rotvinikom se -j* čala z zmago Botvimka, da je sedaj stanje dvoboja Partija je bila v prvih P° ^ zah identična s partijo lZ kola, nato pa je Botvinik^,_ šel boljše nadaljevanje in slov se je v 35. potezi
NOGOMFT
LAHKA ATLETIKA
PARIZ, 14. — Na letošnjem krosu Humaniteja, ki bo 31. marca v Parizu, bodo nastopili dolgoprogaši iz SZ, Belgije, Finske, Madžarske, CSR, Jugoslavije in Francije. Poleg ostalih bodo sodelovali tudi Kuc, Zatopek, Mihalič, izvrstni finski dolgoprogaši in verjetno tudi Mimoun.
ne-
Hal"'
v°'
KINO SKEDENJ
predvaja danes 15. t. ob 18. uri komični f>,in'
«49 mrlič govore
(«49 morto che parla*1
OOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOrtOOnOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOPOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOtOOOOOOOOOOOOODOGCtoOOO0
OO
DOBRIČA ČOSIČ
Diue 18 sira
«Ne žali me! Ni ti v čast, da žališ ranjenega nasprotnika. Imej vsaj nekaj stila, tega bi se lahko naučil celo v buržoaznih romanih#, mu Je drzno odgovoril Vasic in Ironično poudaril « buržoaznih*.
«0 kakšni časti bi mogel govoriti izdajalec domovine in poklicni ubijauec? Pa stil? Ti si novator! Klanje z nožem, to je zarfc nov stil ubijanja#.
»Predvsem jaz nisem izdajalec! Borim se za svojo domovino, medtem ko ti nimaš domovine. Tvoja domovina je bolj-ševiška ZSSR. Jaz sem nacionalist in se bojujem za Srbijo in svojega kralja, ti pa ubijaš Srbe za nekakšnega Tita in Stalina. Izdajalec si ti, ne pa jaz#.
»Koliko Srbov pa si ustrelil in zaklal za svojega kralja, poročnik Vasic?#
»Spomnil se boš, da sem že od nekdaj sovražil matematiko Komaj trojko sem dobival. Vam komunistom poštevanka ne dela težav. Ubijal sem vse, kar sem imel za sovražnike Srbije#.
»Zato si tudi dobil 6in!»
»Cin in Karadjordjevo zvezdo! Kaj hočeš, komisar, če pa sem pravi kontrarevolucionar. Zaklet sovražnik revolucije...#
»Lepo! Prvi zločinec si, ki se hvali s svojimi zločini. Zanimiv primer za patologijo. Nisem pričakoval, da boš tako daleč prišel#.
«Kaj pa si ti mislil! Da boš pobegnil s .tovarišicami v gozd, ko pa se bo vojna končala, da boš ustanovil sovjetsko
oblast in postal komisar, mi pa bomo molčali kot ovce. Slab marksist si». *
«Jaz pa ti bom dal priložnost, da boš umrl za svojo oblast in kralja in ne boš niti videl, kakšna bo naša sovjetska oblast*.
«Misliš, da mi je žal? Dobro sem se vam maščeval in sedaj lahko mirno umrem. Od roke bivšega šolskega tovariša#, je Vasiču vztrepetal glas.
Pavle Je to začutil in umolknil. Nista si gledala v obraz. Minilo je nekaj trenutkov molka, ki je v njem plapolal požar dveh nespravljivih in strastnih sovraštev, nato pa je Pavle hladno in s trdim glasom poklical partizane, ki so stali zunaj v veži:
»Odvedite ga in takoj ustrelite!#
»Vedi: tudi ko bom umrl, vas bom sovražil!# je ob odhodu še zaklical Vasič.
»Preziram te!» mu je odgovoril Pavle, ne da bi ga pogledal. Prižgal Je cigareto ter se začel razjarjeno in razburjeno sprehajati po sobi; v glavi so se mu zmedeno spreletale misli o Vasiču, o tistem idiotu ubijalcu, o vsem četništvu.
Blizu zunaj je počila puška.
»Nisem ga niti zaslišal!# je glasno dejal Pavle, odšel ven in pristopil h gruči kmetov in četnikov, ki so jih bili izločili za izpustitev. Zagledal se je vanje; zazdelo se mu je, da to niso ljudje, temveč črna kepa strahu, zbeganosti in ponižnosti, ki migeta in smrdi na snegu.
»Poslušajte, sramota človeška!# jih je z globokim in močnim glasom nagovoril Pavle. »Kaj vam ni ostalo niti trohice vesti in poštenja?... Kako ste mogli postati četniki?! Kaj nič ne pomislite, da se bodo vaši otroci sramovali svojih očetov, ki so se bojevali proti svobodi, služili okupatorju in ubijalcem? Kako da vas ni sram, ko takšni teptate zemljo, ki vas redi? Ej, vi! Cernu me tako trapasto gledate?!... Dvignite glave, če ste še ljudje, in mi glejte naravnost v oči!# je Pavle drhte od ogorčenja obstal.
Ujetniki so skrivali oči. Partizani so se zbrali v gručo in poslušali komisarja. Takšnih besed od njega še nikdar doslej niso slišali.
»Ali veste, da se mi bojujemo proti okupatorju?# je nada-
ljeval Pavle. »Povejte, veste ali ne veste?#
«Vemo», so nekateri tiho, boječe odgovorili.
•No, dobro, če veste, čemu ste nas na Glediču napadli skupaj z Nemci? Ali veste, da koljejo četniki vaših vaseh in da ni vasi, kjer ne bi bilo nekaj družin popolnoma uničenih?#
»Res je, res je tako!# so se nekateri strinjali.
»Vi pa ste, čeprav vam je vse to dobro znano, vzeli puške, ropate in pijančujete po vaseh, posiljujete dekleta in se borite proti nam, ki prelivamo kri za svobodo. Kaj zaslužijo izdajalci?... Cernu molčite?... Nocoj ste kričali ,hura’ in nam psovali komunistično mater... Govorite!#
»Smrt, prijatelj, smrt!#
»Postreliti nas je treba, in konec!#
»Tako je! Vse vas je treba postreliti!#
Pavle je nekoliko pomolčal, jih posamič opazoval in nadaljeval:
»Tokrat vas ne bomo ustrelili. Izpustili vas bomo domov, toda če vas bomo še kdaj ujeli kot četnike, tedaj — vam ne bo več oproščeno#.
»Tako je! Bog te živi!#
»Živeli partizani!#
»Sežgati bi nas morali, če bomo šli spet k četnikom!#
»Pri materinem mleku, nihče me ne bo več mobiliziral. Naj kolje, toda puške ne bom več dvignil proti svojim bratom#.
»Pri vas bom ostal in se boril!#
»Jaz tudi!
»Tudi jaz se ne bom več vrnil domov#, so zahrumeli ujetniki, ki so bili bolj presenečeni kakor veseli.
»Tiho zdaj! Dobro si zapomnite, kar sem rekel. Kdor hoče k partizanom, naj stopi v stran#, je Pavle mirno in ostro dejal: bil Je prepričan o neiskrenosti njihovega odobravanja in izjav.
Deset jih je stopilo na stran in srdito gledalo tiste, ki so povešenih nosov in upognjenih glav še vedno stali na istem mestu.
»Pojdite sedaj! Kaj se ščeperite kot purani v kurniku!# «Ljubo! Dule! čemu se skrivata?#
38.
Madrid v polfinale evropskih prvakov
NICA, 14. — Real Madr^ se je z današnjo zmago j Nico v Nici z rezultatom (1:1) kvahficiral v tekmovanja za pokal eV j, skih prvakov. Tekmi le P sostvovalo 29.000 gleclalcej' -f.
HAMBURG, 14. — ska enajstorica MTK >z dimpešte je Včeraj igral® odločeno z moštvom burga. V prvem polčasu so dili domači z 2:0.	j.
LIMA, 14 — V okviru ) noameriškega nogometnega venstva so bili včeraj dose ni naslednji rezultati: tina - Kolumbija 8:2	(
Brazilija - Cile 4:2 (3:1)-____
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT •	_
»Tako ne bo šlo, Domo! Tvoja glava ni nič dražja moje! Ce že umiramo, bratec umirajmo vsi! To je človeško-»Samo domov stopim in uredim nekaj stvari, pa bom »Ce mi otrok ne bi bil tako bolan, pri moji veri, takoj šel z vami#.	^
»Cernu me tako pisano gledaš, Milan? Veš, da imam s‘ srce in da ne morem vzdržati hoje#.
Kmetje so se pričkali.	.	>(
»Prosti ste! Pojdite domov in ne srečajmo se več tako* ’ je Pavle zagrozil z roko in odšel v hišo.	iVBl
Kmetje so, presenečeni zaradi nepričakovane osvobodit,< veselo oživeli. Nekateri so se poskušali objemati s part12^ in jim stiskali roke; ti so jih strogo zavrnili, kakor da se J studi njihov dotik.	n<r
Okrog poldneva so četo napadli Nemci. Uspelo ji je ka* vati četnike in se brez boja umakniti v gozd.	.-m
Pavle in Vuk, ki sta imela vsak svoje skrbi, sta ? e besede pričakala noč. Vuk odsotno in utrujen od boleč* Pavle živčno in nestrpno. Pavletu se je mudilo. Prepričan. l bil, da bo tedaj, ko bodo prekoračili Moravo, najsrecnej trenutek njegovega življenja.
Ko je padla noč, so se partizani v gosti koloni in nag ^ pohodu, izogibajoč se vasem, odpravili k Moravi. Ko Je mimo svoje vasi, si je Pavle zaželel, da bi se oglasil dom videl mater. Vedel je, da je samo še ona ostala doma. M1* bo hudo, ker se ni bil oglasil doma in si zaželel, da n t videl. Deset dni je v domačem kraju, hodil je mimo se niti za pol ure ni mogel ustaviti v domači hiši. Strašno' je mikalo, da bi le šel domov, a je vedel, da ga čakata J° ,,e in Maksim na določenem kraju, pa je slabe volje stopil za kolono.
Jovan ga je pričakal sam, toda z nepričakovano nov Brka je v vasi in ga kliče, naj prideta oba z Vukom k nJ®. t Pavle se je začudil; na vse je mislil to noč, le na sreca"rjjrn Brkom ne. Pričakoval je, da se bo srečal in pogovoril J 1 šele po prehodu čez Moravo.	(Nadaljevanje	sleM