Odgovorna urednica NT Milena Brečico Pollič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 32 - LETO 55 - CELJE, 10. 8. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
Varno mimo vseh »žlak«. Stran 16.
Poletje je zadnje dni
nabreklo s številnimi
prireditvami, od
zalcotnih gasilskih
veselic, pa vse do skoraj
že kultnih rajanj kot je
ljubenski f losarski bal. Ta
je s štiridesetletno
tradicijo ohranjanja
f losarskega in
vlcerskega izročila
prerasel v pravi
narodopisni praznik.
ZDRAVJE
IN JEKLO
Teharski ekologi imajo dovolj čakanja
na sanacijo okolja. Stran 8.
DAVČNI DOLŽNIKI NA CELJSKEM
Država zna od občanov izterjati nekaj tisočakov dohodnine, milijone od podjetij in zasebnikov pa ne. Stran 2.
ŽUPAN ZAHTEVA
NOV RAZPIS
Štorski župan nasprotuje imenovanju ravnatelja tamkajšnje
osnovne šole. Stran 5.
MAMA ALOJZIJA
NE SME GRADITI
Ministrstvo zavrnilo pritožbo Alojzije Erjavec, ki vodi
naravovarstveno kmetijo na Planinci. Stran 2.
POMOČ
HMELJARJEM
Kmetijski minister je obljubil subvencije pridelovalcem. Stran 5.
2
DOGODKI
Kjer še vojska nima česa vzeti.
DrŽava zna izterjati nekaj tisočakov dohodnine - Zakaj je manj učinkovita pri milijonskih oziroma milijordnih dolgovih?
v ministrstvu za finance
so konec julija pripravili
preglednico davčnih dol-
gov pravnih in fizičnih
oseb, iz katere je razvidno,
da so bila podjetja in zaseb-
niki konec junija državi
oziroma Davčni upravi RS
dolžni, brez obračunanega
davka na dodano vrednost,
blizu 100 milijard tolarjev.
Če pogledamo podrobneje,
je bilo za dobrih 38,5 mili-
jard tolarjev izterljivega
dolga fizičnih oseb, blizu 14
milijard tolarjev dolga prav-
nih oseb v blokadi ter do-
brih 35 milijard tolarjev ta-
koimenovanega zabilanč-
nega dolga zasebnikov in
podjetij.
Kaj je izterljivi dolg, je ja-
sno - malo manj je jasno,
zakaj država dopušča, da se
pri nekaterih, tako pri za-
sebnikih kot v podjetjih,
dolg kopiči in so številke že
dejansko prebile oblake. Saj
ne, da ne bi bilo prav nič
storjenega, a kot kaže pri-
mer mariborskega zasebni-
ka in podjetnika, ki državi
dolguje blizu 3 milijarde to-
larjev, tudi kazenske ovadbe
in odrejen pripor ne zaleže-
jo dosti.
Izterljiv dolg naj bi se sča-
soma le znašel na državnih
računih, zabilančni dolg, pra-
vijo v Davčni upravi RS, pa je
veliko trši oreh. Gre namreč
za tisti dolg fizičnih in prav-
nih oseb, pri katerem je
davčni organ že izčrpal vse
možnosti prisilne izterjave
po zakonih o davčnem po-
stopku in davčni službi, ter
lahko davčno terjatev uve-
ljavlja le še preko sodišč s
hipoteko in izvršbo na ne-
premičnine oziroma v po-
stopkih prisilne poravnave,
stečaja in likvidacije.
Niso vsi za v isti
koš
Vlada RS je v iskanju nači-
nov, kako pokriti primanj-
kljaj v državni blagajni, raz-
mišljala tudi o javni objavi
največjih davčnih dolžnikov.
Glede na obstoječo zakono-
dajo, so dilemo in križanje
mnenj, ali gre za javne ali
varovane osebne podatke,
presekali prejšnji četrtek v
časopisu Slovenske novice z
objavo 200 največjih davčnih
dolžnikov v državi, tako za-
sebnikov kot podjetij.
Kdo vse se je znašel na
seznamu? Kot je razumeti
uglednega ekonomista in
rektorja Univerze v Ljubljani
dr. Jožeta Mencingerja, za-
gotovo ne sodijo vsi v isti
koš. Gre namreč na eni strani
za mrtve duše, za podjetja,
ki jih ni več; za takšne, ki
preprosto nimajo nič, tako
da jim še vojska nima česa
vzeti; za podjetja in zasebni-
ke, ki imajo odprte davčne
spore in preprosto ni jasno,
ali so ali niso dolžnik države
v tolikšni meri, kot govori
spisek; ter nazadnje za sku-
pino tistih, kjer bi morala dr-
žava resnično ukrepati in ne-
mudoma izterjati dolg. Ka-
ko? Tako kot smo vajeni na-
vadni ljudje, z izvršbo, z ru-
bežem premoženja, če nave-
demo le najbolj poznani obli-
ki.
Med pravnimi osebami, ki
imajo do države neporavna-
ne davčne obveznosti, so bile
konec tedna s Celjskega med
200 največjimi dolžniki v dr-
žavi javno objavljena nasled-
nja podjetja z območna celj-
ske davčne uprave: Grens
d.o.o. s 658,2 milijona tolar-
jev, ŽŠ Vzdrževanje d.o.o. s
337,9 milijona tolarjev, SŽ Je-
klo d.o.o. z 259,1 milijona to-
larjev, Kostroj tovarna stro-
jev d.o.o. s 167,2 milijona to-
larjev, Kostroj - obdelava
d.o.o, s 157,7 milijona tolarjev,
Herman d.o.o. s 148,3 milijo-
na tolarjev, Irbi d.o.o. s 139,4
milijona tolarjev, Segula
d.o.o. Celje s 103,8 milijona
tolarjev, Plaso d.o.o. Žalec s
102,2 milijona tolarjev, Mak-
sim d.o.o. Celje s 96,2 milijo-
na tolarjev, Mla-car d.o.o.
Grobelno z 90,5 milijona to-
larjev, Samjan d.o.o. Loče pri
Poljčanah z 90,3 milijona to-
larjev, Kapljica d.o.o. Celje s
86,7 milijona tolarjev, Pri pri-
jateljih d.o.o. Radeče s 83,5
milijona tolarjev. Topo d.o.o.
Žalec s 75,9 milijona tolarjev
in Libela p.o. Celje z 68 mili-
joni tolarjev.
Med zasebniki so se iz celj-
ske in velenjske davčne upra-
ve na seznam uvrstili: Emil
Češnovar st. (Velenje) s 121,9
milijona tolarjev, Anton Zvo-
ne Štorman (Celje) s 100,4
milijona tolarjev, Breda Dro-
fenik (Celje) s 43,1 milijona
tolarjev, Viktor Kovač (Vele-
nje) z 39,8 milijona tolarjev,
Bogdan Vuk (Velenje) z 39,2
milijona tolarjev), Aleksan-
der Fink (Celje) z 38,3 milijo-
na tolarjev, Miro Kolenc (Ve-
lenje) z 35,5 milijona tolarjev,
Margareta ŠkrabI (Celje) z
32,9 milijona tolarjev, Branko
Čanč (Velenje) z 28,8 milijona
tolarjev in Peter Pliberšek
(Velenje) z 28,3 milijona tolar-
jev.
Šolciran sem!
Na devetem mestu med
zasebniki, ki so davčni dolž-
niki države, se je z blizu
100,4 milijona tolarjev dolga
znašel tudi Anton Zvone
Štorman iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini, lastnik verige
gostinskih lokalov na Celj-
skem, ki zaposluje preko 200
ljudi in za katerega doslej ni
bilo slišati, da ne bi poravna-
val računov državi.
Upravičeno tokrat ni od-
meril državi tistega, kar ji
pripada? »Moja dolžniška
zgodba je osebna in je neka-
terim ustrezala za objavo,
glede na čas, v katerem živi-
mo, pač. Domnevni dolg je
rezultat nedorečene zadeve,
ki je še vedno v upravnem
sporu. Ker so po mnenju
Davčne uprave RS bili v naši
pritožbi tehtni razlogi, nam
je bil odmerjen odlog plačila
za leto 1996. Dolg se namreč
nanaša izključno na obračun
prometnega davka za leto
1996, ko je bil spremenjen
sistem obračuna iz neto na
bruto. Glede na dolge po-
stopke, zdaj obresti znašajo
že več kot polovico zneska.
Poudaril bi še, da sem pred
letom 1996, kakor tudi vsa
naslednja leta, vse obvezno-
sti do države, ki so se merile
v milijonih nemških mark,
dosledno poravnaval. Zago-
tovo so mnogo preuranjene
zadeve nekorektne in ško-
dljive našemu poslovanju in
ugledu,« komentira javno
objavo svojega davčnega
»dolga« državi Štorman, ki
ga je javna objava spiska
največjih davčnih dolžnikov
v državi šokirala in presene-
tila, nenazadnje tudi zato,
ker vsa objavljena imena re-
snično ne sodijo v isti koš.
IVANA STAMEJČIČ
Zvone Štorman: »Šokiran
sem!«
Na Planinci
še ne bo
novogradnje
Ministrstvo za okolje in
prostor je te dni odgovori-
lo na pritožbo Alojzije Er-
javc, ki vodi naravovarstve-
no ekološko kmetijo na
Planinci pod Kalobjem.
Ministrstvo je odločilo v
prid ravnanju šentjurske
upravne enote.
Erjavčeva se je na ministrs-
tvo za okolje in prostor prito-
žila spomladi, ko ji šentjurska
upravna enota ni hotela izdati
dovoljenja za gradnjo objekta
s tlorisom kar 497 kvadratnih
metrov. Ta naj bi stal na me-
stu sedanje enodružinske hi-
še, kjer Erjavčeva prebiva s
somišljeniki. Te dni je mini-
strstvo izdalo odločbo, v ka-
teri je med drugim zapisano,
da je bil postopek na upravni
enoti pravilen, Erjavčeva pa
da nima več možnosti pritoži-
ti se na to odločbo. Kljub te-
mu pri načrtih vztraja, zato je
pričela s postopkom za legali-
zacijo že začete gradnje na
Planinci. A se je tega zopet
lotila na napačnem koncu.
Predhodno namreč potrebu-
je sklep šentjurskega občin-
skega sveta o spremembi za-
zidalnega načrta za Planinco,
pri tem pa je potrebno upo-
števati tudi mnenje krajanov,
ki je, kot je znano, Erjavčevi
nenaklonjeno. Šentjurski ob-
činski svet naj bi o prostor-
skih spremembah, m^ kate-
rimi bodo obravnavali tudi
Planinco in asfaltno bazo na
Planini, govoril na eni od je-
senskih sej.	NGL
Nevarni prehod
icončno urejajo
Potem, ko je žalska
upravna enota izdala še
zadnje gradbeno dovoljenje
za začetek rekonstrukcije
in izgradnjo križišča želez-
nice v Šempetru v Sav. doli-
ni, so dela pred dnevi ste-
kla. Po dolgotrajnem po-
stopku pridobivanja zem-
ljišč v denacionalizacij-
skem postopku so delavci
podjetja Alea grup d.o.o., ki
je izvajalec del, začeli gra-
diti severno povezovalno
cesto.
Nekaj tednov po tragični
nesreči, ko je potniški vlak
13. maja lani trčil v avtobus,
poln šolarjev iz Šmartnega
ob Paki, in ko so umrli štirje
otroci, sta žalski župan Loj-
ze Posedel in takratni direk-
tor Slovenskih železnic Mar-
jan Rekar sklenila dogovor o
rekonstrukciji nevarnega
križišča ceste z železnico,
kljub temu pa so gradbena
dela stekla šele pred dnevi.
Do velike zamude je prišlo
zaradi postopkov odkupa 13
parcel, last Sklada kmetij-
skih zemljišč Republike Slo-
venije, da bi bil zaplet še
večji, je bil zanje sprožen še
denacionalizacij ski posto-
pek. Vseh lastnikov zemljišč
je bilo kar 22 in z vsakim
izmed njih se je bilo potreb-
no posebej pogovarjati. Na
severnem delu železniških
tirov so tik za hmeljišči za-
čeli graditi novo povezoval-
no cesto. V vrednost 43,5
milijona tolarjev vrednega
projekta ureditve križišča,
kjer bo cesta pravokotno se-
kala železniško progo in bo-
do ukinili ostali dve križišči,
sodi tudi postavitev zapor-
nic in ureditev križišča na
magistralni cesti med Petro-
vim trgom in odcepom za
jamo Pekel.
T. TAVČAR
Podpis za zdravje otrolc
Na mestni zvezdi v središču Celja so predstavniki celjske
ZLSD v petek in soboto dopoldne zbirali podpise mimoido-
čih v podporo pobudi, da bi bile vse zdravstvene storitve,
vključno z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, za otroke in
mladostnike brezplačne.
Do konca prejšnjega tedna je bilo v Sloveniji zbranih že okoli
10 tisoč podpisov ljudi, ki se zavzemajo, da bi bila pot do
zdravja brezplačna za vse otroke in mladostnike v državi, v
Celju pa so k tej številki kljub slabemu vremenu v poldrugem
dnevu dodali še 2.634 podpisov.	IS, Foto: SK
PO DRZAV|
DrŽava bo
varčevala
UUBUANA, 3. avgusta.
Vlada je sklenila, da rebalaiv
sa proračuna ne bo in da bč
proračunski primanjkljaj po.
krila z varčevalnimi ukrepi'
Posamezni proračunski upo.
rabniki bodo na ministrstvu
za finance najkasneje do is.
avgusta sporočili prihranke v
skupni višini 6,5 milijarde to-j
larjev.	I
Premier ustanovil
stranko
UUBUANA, 4. avgusU.
Več kot 200 ustanovnih čla-
nov je na ustanovnem zbor^
Nove Slovenije (NSi) - KrJ
čanske ljudske stranke za
predsednika stranke sogla.
sno izvolilo Andreja Bajuka,
ki je bil tudi pobudnik orne
njene stranke. Prvi redni kon-
gres stranke bodo sklicali naj-
pozneje v roku enega leta
Stranka bo imela tri podpred-
sednike, eden od teh naj bi
predstavljal tudi zamejce po
svetu.
Z letalom po
državi
PORTOROŽ, 4. avgusta -I
Na relaciji Maribor-Portorožj
Maribor je prvič poletelo po|
slovno-turistično turbopro
pelersko letalo cessna grand
caravan. Letalo z 12 sedeži bd
na prvi slovenski notranm
redni letalski povezavi leteio'
štirikrat tedensko: v torek,
petek, soboto in nedeljo.
Novi osebni
dokumenti
UUBUANA, 5. avgusta - Z
20. decembrom letos prene-|
hajo veljati vse stare osebne!
izkaznice, ki so bile tiskane
na obrazcih, izdanih takoj
osamosvojitvi. V veljavo jei
stopil tudi nov zakon o poH
nih listinah, ki bo prinest
številne novosti. Obstoječa
"modre" potne listine bod(j
državljani lahko uporabljali
do izteka njihove veljavnosti
oziroma do 5. avgusta 2002.
Bencin še ceneiii
UUBUANA, 8. avgusta j
Neosvinčeni 95-oktansM
motorni bencin se je zaradi
padca cen surove nafte ini
njenih derivatov na svetov-j
nem nabavnem trgu pocenil|
za 5,2 tolarja na 142,1 tolarja
za liter. Za tri do štiri odstotj
ke so se znižale tudi drob-
noprodajne cene ostaliS
treh vrst motornih bend
nov. Podražilo se je ekstri
lahko kurilno olje, tako da j«
po novem za liter potrebn^
odšteti 0,8 tolarja več.
DOGODKI
3
Enotna zveza
v dvorani Doma krajanov
pa Goniilskeni je bil v nede-
ljo dopoldne združitveni
občni zbor, na katerem sta
je Slovenska kmečka zveza
SLS in Slovensko kmečko
gibanje pri SKD združili v
»Enotno slovensko kmečko
2vezo pri SLS SKD Sloven-
jKi ljudski stranki«.
Zbora se je udeležilo 195
članov, med drugimi tudi dr.
Franc Zagožen, Ciril Smrkolj,
prvi predsednik Slovenske
lanečke zveze Ivan Oman, dr.
Jože Osterc in drugi. Po poro-
čilih predsednika Slovenske-
ga kmečkega gibanja pri SKL
Janeza Šušteršiča in predsed-
nika Slovenske kmečke zve-
ze pri SLS dr. Franca Zagožna
so uskladili in nato potrdili
sporazum o združitvi in spre-
jemu pravil Enotne slovenske
Kmečke zveze. Sledile so jav-
ne volitve organov nove
kmečke zveze. Za predsedni-
ka je bil izvoljen dr. Franc
Zagožen, za podpredsednika
pa Janez Šušteršič. Za pred-
sednika programskega sveta
je bil izvoljen dr. Jože Osterc,
za podpredsednika pa Alojzij
Metelko.	T. TAVČAR
Išče se gradbinec
za Dolgo polje
V Celju se zaključuje prenova stavbe na Glavnem trgu M, v stanovanjskem skladu pa
se pripravljajo na gradnjo okoli 40 varovanih stanovanj
v Stanovanjskem skladu
Celje so v Uradnem listu RS
v petek objavili ponovljen
razpis, s katerim iščejo
gradbinca, ki bo še jeseni
začel graditi 64-stanovanj-
ski blok na Dolgem polju
IIL Besedilo razpisa je, kot
je napovedal direktor skla-
da Slavko Sotlar, zaradi mo-
rebitnih formalnih pomanj-
kljivosti oziroma nepravil-
nosti predhodno pregledala
državna revizijska komisi-
ja.
Kot je znano, je bilo za
izvajalca del v prvem razpi-
su spomladi izbrano Grad-
beništvo Božičnik, vendar
pa je državna revizijska ko-
misija ugodila pritožbam
Gradisa in Ingrada VNG ter
razpis razveljavila. »Vzrok
so bile formalne nepravilno-
sti oziroma pomanjkljivosti,
premalo natančno pa so bili
opredeljeni tudi nekateri
kriteriji,« pojasnjuje Sotlar
in dodaja, da je pričakovati,
da zdaj pritožb ne bo, saj je
besedilo razpisa predhodno
pregledala državna revizij-
ska komisija, kriteriji pa so
za razliko od spomladi, ko
za gradnjo 64-stanovanjske-
ga bloka še ni bila priprav-
ljena vsa gradbena doku-
mentacija, zdaj povsem ja-
sni in dorečeni.
Ponudbe bodo odpirali 6.
septembra in če v zakoni-
tem roku ne bo pritožb, bo
izbrani gradbinec z deli na
Dolgem polju 111 lahko začel
že septembra. »Gradbeno
sezono za prvi blok bomo
tako še ujeli,« pravi Sotlar,
»v skladu pa pripravljamo
vse potrebno za razpis, s
katerim bomo iskali izvajal-
ca še za gradnjo drugega,
40-stanovanjskega bloka na
Dolgem polju 111, ki je pred-
videna za prihodnjo pom-
lad.«
V prvem 64-stanovanj-
skem bloku, v katerem bo
polovica 1,5-sobnih, polovi-
ca pa 2,5-sobnih stanovanj,
bosta v pritličju tudi 2 stano-
vanji, prilagojeni za življenje
invalidov na vozičku. Stano-
vanja bodo vseljiva predvi-
doma junija prihodnje leto,
najemniki nepridobitnih sta-
novanj pa bodo znani že ko-
nec septembra, tako da bo-
do lahko sodelovali pri grad-
nji. Gre zlasti za določanje
notranje razporeditve pro-
storov, bodoči najemniki pa
si bodo lahko ob doplačilu
izbrali tudi drugačno sani-
tarno keramiko, talne oblo-
ge in ostalo opremo prosto-
rov.
Minuli četrtek so v Stano-
vanjskem skladu RS celjske-
mu skladu odobrili 290 mili-
jonov tolarjev ugodnega sta-
novanjskega posojila za
gradnjo prvega bloka, razli-
ko do dobrih 500 milijonov
tolarjev, na kolikor je oce-
njena gradnja, pa so v Celju
že zagotovili. »Vendar je pri-
čakovati, da bodo ponudbe,
ki nam jih bodo tokrat po-
sredovali gradbinci, cenov-
no padle precej pod 500 mi-
lijonov tolarjev,« se nadeja
Sotlar.
V stanovanjskem skladu
te dni zaključujejo eno več-
jih, lani začetih naložb; zah-
tevno prenovo stavbe na
Glavnem trgu 17, v kateri bo
11 novourejenih stanovanj,
hkrati pa se pripravljajo na
začetek gradnje okoli 40 va-
rovanih stanovanj v nepo-
sredni bližini Doma upoko-
jencev Celje. »Lastnina varo-
vanih stanovanj bo mešana,
del jih bo grajenih za trg,
vendar pa bo v pogodbah
jasno zapisana klavzula, da
smejo v njih živeti le stano-
valci, starejši od 65 let,« od-
govarja na pomisleke, kako
bo z dedovanjem lastniških
varovanih stanovanj direk-
tor sklada Sotlar.
1. STAMEJČIČ
Na Ljubnem podelili
občinska priznanja
Na slavnostni seji Sveta ob-
čine Ljubno ob Savinji so v
petek podelili občinska priz-
nanja za leto 2000. Zlato
jpriznanje Občine je prejel
dr.veterine Jože Mermal,
iastna občana pa sta postala
publicist Aleksander Videč-
iiik ter gledališka igralka Ma-
ja Šugman.
Doktor veterine Jože Mer-
mal je poleg izjemne avtoritete,
Hrokovnega poslanstva, šport-
ao-kulturnega udejstvovanja
in ohranjanja splavarske tradi-
cije tudi osebnost kraja z vsemi
Boveškimi vrlinami. Igralka
Ifaja Šugman je naziv častne
občanke dobila za vrhunsko
bilturno-umetniško poslans-
ko ter v zadnjih obdobjih tudi
zaradi sodelovanja s krajem v
bolj pristni obliki. Šugmanova
se je slikovito zahvalila: »No,
pa naj bo, da ne bo v naši hiši
ipetira, kdo je glavni, soprog
3atko ali jaz, ... tudi on je v
svojem rojstnem kraju dobil
takšen, častni naziv.« Častni
občan je postal tudi publicist
Aleksander Videčnik, ki je za
Ljubno, Zgornjo Savinjsko doli-
no ter za ohranjanje pristne
zgodovine, etnografije in ljud-
skih običajev storil v nekaj de-
set letih več, kot vsi ostali kro-
nopisci v tem stoletju.
Srebrni priznanji sta prejela
podjetnik Mirko Strašek, di-
rektor KLS Ljubno, ter župnik
Martin Pušenjak, zaslužen za
razvoj kraja in ohranjanje kul-
turno-sakralnih objektov. Bro-
nasta priznanja Občine Ljub-
no so prejeli Alojz Murko,
predsednik SK BTC Ljubljana
- Ljubno, Franc Govek, pred-
sednik PGD Okonina, Martin
Juvan-Čuks, glavni motor Iju-
benske flosarije, športni funk-
cionar in »udarnik« pri vseh
smučarsko skakalnih tekmah
ter Marija Sedmak za urejanje
krajevnega rekreacijskega
prostora Vrbje.
JOŽE MIKLAVC
Dr. Jote Mermal. zlato priznanje Občine Ljubno
za leto 2000
Omejili rudnik in
omogočili gradnje
Pred nedavnim sprejet dol-
goročni prostorski načrt za
občino Šoštanj predstavlja
pomemben razvojni mejnik
za ta kraj. Ne samo, da se bo s
tem sprostila gradnja indivi-
dualnih stanovanjskih hiš,
ampak je v načrtu upošteva-
no tudi zmanjšanje eksploa-
tacijskega premogovnika Ve-
lenje, ki zajema severoza-
hodni del Šoštanja vključno
z Metlečami in Topolšico.
V pripravi načrta je bila upo-
števana želja občanov po
gradnji - sprejeli so približno
250 vlog - upoštevana je bila
težnja občine Šoštanj po
zmanjšanju pridobitvenega
prostora Premogovnika Vele-
nje, ker je občina le tako videla
svoj razvoj. Tu so se stvari
ustavile. Občina Šoštanj je
vztrajala pri svojem. Premo-
govnik se je skliceval na Mini-
strstvo za gospodarske dejav-
nosti, ki se ni hotelo kar odreči
rudnim rezervam na območju
te občine. V letu 1997 je bila
organizirana okrogla miza na
temo Šoštanj - prezrto mest©
ter razpisan natečaj urbani-
stičnih zasnov Šoštanja, ki je
vključeval ogrožena območja.
Lani je Premogovnik z vlogo
za delitev koncesij, ki mu jo
nalaga nov zakon o rudarstvu,
pristal na zmanjšanje pridobi-
valnega prostora. Izločili so
severozahodni del Šoštanja z
Metlečami in Topolšico.
Šoštanjčani so si oddahnili.
Sočasno s postopkom spre-
memb načrta so pripravljali tudi
spremembe prostorskih uredi-
tev. Večina izmed 250 vlog za
spremembo kmetijskega zem-
ljišča v gradbeno je bila upošte-
vana. S sprejetjem sprememb
PUP je Šoštanju dana možnost,
da se dvigne iz desetletja dolge-
ga nazadovanja.	MK
PO SVETU
Busha ml. za
predsednika
v Philadelphiji, v ameriški
zvezni državi Pensilvanija, je
bila republikanska konvenci-
ja, na kateri so Georga Busha
mlajšega potrdili za predsed-
niškega kandidata republi-
kancev na volitvah 7. novem-
bra. S4-letnemu Bushu se je v
tekmi za podpredsedniški po-
ložaj v Beli hiši pridružil pet
let starejši Dick Cheney, ki je
bil od leta 1989 do 1992
obrambni minister med
predsedovanjem Busha sta-
rejšega.
Na štiridnevni konvenciji, v
ozadju katere so bile velike
demonstracije proti smrtni
kazni, revščini in policijskem
nasilju, se je zbralo okrog 45
tisoč ljudi, že pred njo pa so
republikanci sprejeli svoje
glavne smernice. Po njihovem
bi Združene države tako v pri-
hodnje morale okrepiti raket-
no obrambo, hkrati pa skrčiti
jedrski arzenal. Na področju
trgovine zagovarjajo načelo
proste trgovine med obema
Amerikama in več gospodar-
skih stikov z Azijo. Menijo, da
Kitajska lahko vstopi v Svetov-
no trgovinsko organizacijo le,
če bo spoštovala človekove
pravice. ZDA pa naj bi tudi z
bolj odločnimi stališči v Zdru-
ženih narodih zagovarjale svo-
je interese. Kar tiče širitve Nata
je stranka kot ameriški držav-
ni interes opredelila polno-
pravno članstvo novih evrop-
skih demokracij v zavezniš-
tvu. Demokratska stranka bo
svojo nacionalno konvencijo
pripravila 14. avgusta v Los
Angelesu. Na njej bodo za svo-
jega predsedniškega kandida-
ta potrdili sedanjega podpred-
sednika ZDA Ala Gora. Ta v
vseh možnih javnomnenjskih
raziskavah zaostaja za guver-
nerjem Teksasa Georgem
Bushem mlajšim. Al Gore je za
svojega podpredsedniškega
kandidata že imenoval sena-
torja Josepha Liebermana. 58-
letni senator, ortodoksni j ud,
bo tako prvi judovski kandidat
za ta položaj v vsej ameriški
zgodovini. Znan je po svojih
ostrih moralnih načelih in je bil
eden prvih senatorjev, ki so
Clintonu očitali zvezo z Moni-
co Lewinsky.
Mihajlovica na
Dedinje
Predsedniške volitve v Ju-
goslaviji bodo bogatejše še za
enega kandidata. Največja
srbska opozicijska stranka.
Srbsko gibanje obnove, je na-
mreč za svojega kandidata
imenovalo beograjskega žu-
pana Vojislava Mihajloviča.
49-letni Mihajlovič kot poli-
tik ni preveč znan, bolj so
znane njegove korenine, saj
je vnuk zloglasnega četniš-
kega vodje Draže Mihajlovi-
ča.
Odločitev gibanja, ki ga vodi
Vuk Draškovič in ki ga nekate-
ri obtožujejo, da za hrbtom
ostale opozicije sodeluje z Mi-
loševičem, je še poglobila raz-
kol v že tako neenotni opozi-
cijski koaliciji. Ta (18 preostalih
strank) je namreč za svojega
predsedniškega kandidata
imenovala dr. Vojislava KoŠtu-
nico, predsednika Demokra-
tične stranke Srbije, ki pa je
želel podporo vseh opozicij-
skih strank, torej tudi Draško-
viča, pa tudi črnogorskih
strank, ki še vedno vztrajajo
pri bojkotu volitev. Voditelji
opozicije menijo, da Mihajlo-
vič ni dovolj karizmatičen in da
nima nobene možnosti, da bi
porazil desetletno vladavino
Slobodana Miloševiča. Zanimi-
vo je, da se Draškovič ni udele-
žil sestanka stranke, na kateri
so potrdili Mihajloviča, ker je
po domnevnem atentatu v Čr-
ni gori tam tudi ostal, saj meni,
da bi bil v Srbiji še v večji
nevarnosti za življenje. Kot je
znano, naj bi napadalci streljali
nanj v njegovi počitniški hiši v
Budvi, že lani pa je bil vpleten v
sumljivo prometno nesrečo, v
kateri so umrli njegovi najožji
sodelavci, sam pa je bil ranjen.
Odmevna
aretacija tujcev
Jugoslovanska vojska je na
severu Črne gore v bližini
administrativne meje s Koso-
vom aretirala štiri tujce in jih
obtožila terorizma in vo-
hunstva. Vsi štirje, dva Bri-
tanca in dva Kanadčana, naj
bi bili oboroženi, pri sebi pa
naj bi imeli tudi strelivo in
drugo vojaško opremo. Kot je
še sporočila vojska, naj bi
priprti bili strokovnjaki za te-
roristične akcije, zato dom-
nevajo, da so urili posebne
enote črnogorske policije.
Aretacija je v državah zaje-
tih sprožila burne reakcije, pa
tudi v mednarodnih organiza-
cijah, ki na Kosovu skrbijo za
mir. Priprta Britanca sta na-
mreč bila sodelavca Organiza-
cije za varnost in sodelovanje
v Evropi na Kosovu in sta bila
zaposlena kot inštruktorja v
policijski šoli v Vučitrnu, ki jo
vodi OVSE. Preostala dva zaje-
ta Kandčana pa sta na Kosovu
delala za gradbeno podjetje
Meridian Resources. Četveri-
ca je konec tedna preživela na
črnogorski obali, kamor pri-
padniki mednarodnih organi-
zacij menda radi zahajajo ko-
nec tedna. Vojska jih je zajela,
ko so se vračali na delo na
Kosovo. Jugoslovanska voj-
ska je še sporočila, da bodo
priprtim zaradi terorizma naj-
verjetneje sodiU na vojaškem
sodišču. Britanski Sunday Ti-
mes pa je zapisal, da naj bi
Miloševič ponudil.zamenjavo
štirih zajetih za Srbe, ki so
obtoženi na mednarodnem
haaškem sodišču za vojne
zločine na območju nekdanje
Jugoslavije. To pa niso edini
zajeti tujci. Pred kratkim so v
Srbiji zajeli štiri Nizozemce, ki
naj bi načrtovali ugrabitev
oziroma atentat na Miloševi-
ča. Zahod meni, da želi Milo-
ševičev režim s temi aretacija-
mi pred volitvami ustvariti ne-
kakšno vojno psihozo med
volivci.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
GOSPODARSTVO
Z mobilnim
telefonom do
stanja na
tekočem
računu
Imetniki tekočega raču-
na v Novi Ljubljanski ban-
ki, ki so hkrati uporabni-
ki Klika NLB, lahko od-
slej stanje na svojem te-
kočem računu in računu,
za katerega so pooblašče-
ni, preverijo tudi preko ka-
teregakoli mobilnega tele-
fona, saj se stanje prepro-
sto izpiše na ekranu tele-
fona. Informacije je mož-
no prejemati tudi v tujini,
in sicer v omrežjih, s kate-
rimi ima Mobitel sklenje-
no pogodbo.
Sprejemanje informacij o
stanju lahko vsi uporabniki
Klika NLB in imetniki mo-
bilnega telefona naročijo
preko Klika NLB, kjer iz-
polnijo zahtevek. Stranke
lahko izbirajo med dnev-
nim, tedenskim in meseč-
nim prejemanjem informa-
cij. Prav tako lahko preko
spletne poslovalnice Klik
NLB kadarkoli prekličejo
naročilo.
Vzporedno z razvojem
mobilnega bančništva za
uporabnike mobilnih tele-
fonov pa v NLB razvijajo
tudi poslovanje z banko pre-
ko mobilnih telefonov WAP.
V jeseni bodo SMS infor-
macije o stanju lahko pre-
jemali vsi uporabniki mo-
bilnih telefonov s tekočim
računom v NLB, uporabni-
ki mobilnih telefonov WAP
pa bodo že lahko naročali
vezavo depozita in poveča-
nje limita na tekočem raču-
nu in plačilnih karticah.
"mc
Pogodbe so podpisane
Večina delavcev Grand hotela Zdravilišča Rogaška Slatina je prestopila k družbi
Terme Rogaška
s 1. avgustom slatinski hoteli Donat, Sava in Zagreb
poslujejo kot družba Terme Rogaška. Jože Pipenbaher,
direktor Term Rogaška, je od SKB banke kupil hotel Donat,
Jože Pšeničnik pa je postal novi lastnik hotela Sava, v
okviru katerega posluje tudi hotel Zagreb. Ti hoteli so prej
poslovali v okviru družbe Grand hotel, katere lastnik je
delniška^ružba Zdravilišče Rogaška, ki pa je že v postopku
prisilne poravnave. Verjetno bo sledil stečaj.
V nedeljo zvečer je okrog
dvesto delavcev dosedanje dmžbe
Grand hotel podpisalo pogodbe
za sklenitev delovnega razmer-
ja za določen čas v novi družbi
Terme. »V pogodbah je bilo ugo-
deno zahtevam delavcev. Devet
delavcev iz restavracije Belle-
vue, ki je v denacionalizacij-
skem postopku, pa je zaposle-
nih za nedoločen čas in so pre-
stavljeni v delniško družbo Zdra-
vilišče Rogaška d.d.. Z ostalimi
dvanajstimi, ki pogodb niso pod-
pisali, pa se bomo še skušali
pogovoriti in jim svetovati,« je
povedala Cvetka Kos, predsed-
nica sindikata Zdravilišča.
Šestnajst zaposlenih pri del-
niški družbi Zdravilišče Ro-
gaška d.d. in dvanajst delav-
cev hčerinske družbe Grand
hotel d.o.o., ki pogodb o pre-
stopu v Terme Rogaška niso
podpisali, bo najverjetneje os-
talo na cesti.
Jože Pipenbaher pa zatrju-
je, da navzven ne bo čutiti
nobenih sprememb: »Naš na-
črt za prihodnost je, da osta-
nemo povezani z Zdraviliš-
čem Rogaška. Osnovne funk-
cije vsebinsko ostajajo iste.
Skušali bomo posodobiti de-
lovanje in vlagati v nove na-
ložbe.«
SABINA KRANJEC
Še vec novih
delovnih mest
Konjiška družba Konus Ko-
nex, večinski lastnik je itali-
jansko podjetje Chiorino, be-
leži od leta 1996, ko je bila
olastninjena, stalno rast pro-
daje in zaposlenih.
Delo ima zdaj 175 ljudi (od
tega 70 v podjetjih v mešani
lasti Termokon in Konus -
Inka v Konjicah, Konus Lotex
v Jugoslaviji, Konus Ecol v
Bosni, Konus Chiorino na Ma-
džarskem, Konus Moldavija,
Konus Ukrajina in Konuskor v
Rusiji). Prodaja pa se je z
začetnih skoraj štiri milijone
mark dvignila na lanskih 23
milijonov mark. Letos naj bi
prodaja dosegla 27 milijonov
mark. Letošnji kazalci se po
besedah direktorja Sava Gri-
Ija gibljejo v okviru načrtova-
nih. Kar 78 odstotkov svojega
proizvodnega programa, ki je
večinoma namenjen industriji
in le v manjši meri široki po-
trošnji, izvozijo. Podjetje ima
certifikat ISO 9001 že od leta
98, začeli pa so tudi s pridobi-
vanjem standarda ISO 14001
za ekologijo, saj želijo prispe-
vati k čistemu okolju. Prva
presoja za pridobitev tega cer-
tifikata bo že v septembru.
Letos so za investicije že
porabili milijon in pol nemš-
kih mark, s katerimi so kupili
in zagnali linijo za proizvod-
njo netkanih materialov. Gre
za v celoti posodobljeno raču-
nalniško vodeno linijo, s kate-
ro bodo, tako pričakujejo, v
dveh letih povečali proizvod-
ne zmogljivosti za sto odstot-
kov. Nove proizvodne zmog-
ljivosti bodo prinesle tudi no-
va delovna mesta. Načrtujejo,
da bodo kmalu lahko zaposlili
še petnajst ljudi.
Pri izplačilu plač spoštujejo
kolektivno pogodbo. Tako je
povprečna bruto plača v juni-
ju bila okrog 154 tisoč tolar-
jev (99 tisoč neto). Pa še en
pohvalen podatek: dodana
vrednost na zaposlenega znaša
60 tisoč nemških mark, kar je
za slovensko industrijo zelo
dober podatek.
V.M.
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
v tednu od 2.8.2000 do 8.8.2000
Rekordna mesečna
prodaja v Gorenju
Iz tovarne gospodinjskih
aparatov Gorenje v Velenju
so julija odpremili 224.000
velikih gospodinjskih apa-
ratov v skupni vrednosti 8,2
milijarde tolarjev, kar je v
vsej 50-letni zgodovini Gore-
nja rekordna mesečna pro-
daja. Od tega so jih izvozili
96 odstotkov.
S tako veliko količino pro-
danih izdelkov so načrtovano
prodajo presegli za dva od-
stotka, vrednost prodanih iz-
delkov v mesecu juliju pa zna-
ša 8,2 milijardi tolarjev. Skupno
so v letošnjih prvih sedmih
mesecih prodali že blizu
1.400,000 aparatov, skupna
vrednost prodanih izdelkov pa
je v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem večja za 16
odstotkov.
Zelo dobra prodaja se v zad-
njem času nadaljuje tudi na
območju jugovzhodne Evro-
pe. Na Hrvaško so prodali za
sedem odstotkov več, kot so
načrtovali, v BiH pa se je pred-
videna prodaja povečala kar
za 26 odstotkov. Tudi na do-
mačem tržišču je pričakovana
prodaja za mesec julij porasla
za 10 odstotkov.
Stanko Pušnik iz Gorenjeve-
ga Trženja pravi, da so z julij-
sko proizvodnjo in prodajo
zelo zadovoljni. Vendar pa v
Gorenju zbuja skrb nenehno
naraščanje cen strateških cen
surovin in materiala. Zato bo-
do morali narediti in prodati
še več aparatov zahtevnejših
izvedb in z višjo dodano vred-
nostjo, kar bo zagotovilo višji
zaslužek. A ocene za avgust in
september kažejo na še vedno
zelo dobro povpraševanje, za-
to pričakujejo, da julijski me-
sečni rekord ne bo zadnji v
tem letu.	HJ
Obnova daljnovoda Laško - Hrastnik
Elektro Slovenija je po večmesečnih pri-
pravah v začetku avgusta začel z gradnjo
novega 110 kV daljnovoda na relaciji Laš-
ko - Hrastnik, ki bo zamenjal precej dotra-
jano daljnovodno povezavo, staro več kot
52 let, ki je že ogrožala okolico, predvsem
pa je bila zelo nevarna za vzdrževalce iz
Elektroprenosa Podlog.
Trasa novega daljnovoda v skupni dolžini
12,8 kilometra bo potekala po obstoječi,
namesto dosedanjih 61 lesenih pa bo na tej
trasi le še 44 sodobnih jeklenih daljnovodnih
stebrov. Projekt sodi v okvir obnove sloven
skega 110 kV prenosnega omrežja in je en
večjih letošnjih Elesovih naložb. Vrednos
vseh del je ocenjena na 582 milijonov tolai
je v.
Eles bo v dogovoru z Elektro Ljubljan
telekomunikacijsko povezavo podaljšal še z
3,6 kilometra od Hrastnika do Trbovelj. V t
okvir sodi tudi zgraditev novega daljnovoc
nega polja Trbovlje v RTP Laško, ki je ž
končano in čaka le še na priključitev n
daljnovod.	SREČKO LESJAl
VROČA TEMA
5
Župan zahteva nov razpis
Storski župan nasprotuje imenovanju ravnatelja OS Store in opozarja na nepravilnosti v delovanju Sveta staršev in Svetu javnega zavoda ter poslovanju šole
župan Občine Štore Franc Jazbec je prepričan, da je bilo
pri imenovanju sedanjega ravnatelja Osnovne šole Štore
Ministrstvo za šolstvo in šport zavedeno s strani Sveta
jjvnega zavoda, ki naj bi ministrstvu v obrazložitvi zapisal,
ja je Občina Štore v začetku maja podala pozitivno mnenje
j; inienovanju Irene Kragl. Ker naj bi tistega dne na mini-
strstvu sprejeli kar 27 soglasij, je župan prepričan, da je
letlanji minister Zgaga enostavno spregledal predlog obči-
pe in upošteval le podporo Sveta javnega zavoda kandidatu
pranju Rumpfu. Sporno soglasje naj bi podpisala ena od
jdministratork na ministrstvu, za katero po županovih
)esedah Pavel Zgaga trdi, da je bila za to pooblaščena,
loglasje naj bi bilo izdano šele 8. junija, ko ga je že
jamenjal novi minister za šolstvo.
1 Župan meni, da bi bilo zato
hotrebno ponovno objaviti
javni razpis, pred tem pa za-
.cenjati Svet javnega zavoda
Iziroma tri člane, ki so pred-
bvniki Sveta staršev. »Šele
lo razpisu sem ugotovil, da
lov Svetu zavoda predstavni-
■iiše iz prejšnjega mandata, v
lakonu pa piše, da preneha-
jje mandata občinskemu
Ivetu sovpada s funkcionarji,
■jnenovanimi v prejšnji sesta-
i Zato smo Svet zavoda ob-
.Estili, da bomo člane, ki jih
redlaga ustanovitelj, torej
' bčina, zamenjali oziroma na
ovo imenovali, kar smo tudi
orili. Nismo pa preverjali, ti
')datki so nam bili tudi pri-
biti, kako je s tremi zunanji-
■	i predstavniki, ki jih imenu-
fSvet staršev. Dva med njimi
jdnja tri leta sploh nista bila
"voljena v Svet staršev, eden
■	1 teh pa zadnje leto niti ni
■	lel več otroka v šoli. Da je
; Miija večja, je treba poveda-
I da se je Svet staršev v pre-
iklem šolskem letu sestal le
■I ustanovni seji septembra
. sedaj, ko so se stvari med
|ičino in šolo zapletle. Šola
m je stvari prikazala eno-
j:ansko, rezultat tega pa je
■lo opozorilno oziroma gro-
no pismo, kakor bi temu
iko rekli, češ, da določenih
■/ari v povezavi s šolo ne
iido dopustili.«
Denarja za
dodatne
• programe ni
v pismu so starši med dru-
m zapisali, da so preseneče-
^in zgroženi nad odločitvijo
Jčine, da ne bo več financira-
Jzgodnjega učenja angleške-
jezika, kuhanja kosil in pre-
^zov učencev s šolskim
imbijem. Odgovor občine je
■j, da ne gre za obvezni pro-
i^m, ki bi ga po zakonu obči-
I morala financirati. Do kon-
šolskega leta 1999/2000 je
[program plačevala država, z
Wno uredbo, sprejeto v
|jšnji sestavi vlade', pa je
||o to ukinjeno z obrazložitvi-
da primanjkuje denarja,
ifdstev v te namene pa niso
^rtovali tudi v občinskem
Dračunu za leto 2000. V tem
Jpisu šoli očitajo, da le-ta ob
Mcu leta ne more pošiljati
^unov za prevoze otrok s
||nibijem, ki je last občine in
^je šola mesečno prejema
^ar. »To je skregano z vsako
|iko,« je menil Jazbec in do-
l da gre za golo izsiljevanje.
To naj bi bilo po njegovih be-
sedah razvidno tudi iz primer-
jave statističnih podatkov, po
katerih naj bi Občina Štore na-
menila letno kar 28,627000 to-
larjev več denarja za vzgojo in
izobraževanje, kot bi bilo po
zakonu potrebno. »Po meni
znanih podatkih je slovensko
povprečje na otroka 42.128 to-
larjev, Občina Štore pa za
vzgojo in izobraževanje na-
menja 111.163 tolarjev, pri če-
mer niso upoštevane še do-
datne naložbe,« je povedal
Jazbec. »Pri tem je treba pou-
dariti, da imajo Štore od 1.
maja druge najvišje cene vrtca
na Celjskem, obračun za me-
sec junij pa ponovno kaže ne-
kaj več kot 48 tisoč tolarjev
negativnega stanja, kar pravi-
loma dokazuje, da je v organi-
zaciji dela in poslovanja nekaj
narobe. Vrtcu vsak mesec na-
kazujemo denar za material-
ne stroške, vsako leto pa iz-
plačamo tudi denar za regres
za letni dopust. Iz ekonom-
skih cen bi morali biti ti stroški
pokriti. Temu verjetno botruje
tudi dejstvo, da imamo pri nas
šest oddelkov, v katerih je za-
poslenih 18 ljudi, medtem ko
normativ določa dva zaposle-
na na oddelek.«
Zalcaj molic?
Težave so se pravzaprav
začele že v začetku leta, ko je
nekdanji ravnatelj Vlado No-
vak napovedal svoj odhod v
pokoj. Po županovih besedah
naj bi se ga le-ta začel izogiba-
ti, čeprav naj bi leta poprej
dobro sodelovala. »Prej sva
govorila vsak teden, od 3. ja-
nuarja pa je vse stvari začel
pošiljati pisno,« je dejal Jaz-
bec. »Moja reakcija na to je
bila, da sem vzel stvari v svoje
roke, začel računati in šoli
nakazovati le toliko denarja,
kot jim po zakonu gre. Obči-
na je namreč vložila kar 320
milijonov tolarjev v obnovo
šole in prizidka, ob Novako-
vem odhodu meseca aprila
pa je imela šola več kot deset
milijonov finančnega pri-
manjkljaja.«
Jazbec sedanjemu ravnate-
lju in učiteljem na štorski os-
novni šoli očita, da delovno
mesto raje zapuščajo prej kot
kasneje. »Šola je usposobljena
za devetletko. Kabinetov je
dovolj, da bi delo lahko pote-
kalo po vzoru nekaterih celj-
skih šol, denimo Polul in še
nekaterih drugih, kjer učitelji
prihajajo zjutraj ob sedmi uri
in odidejo ob treh popoldne.
Štiriurno pripravo torej opra-
vijo v šoli in ne doma ob kuha-
nju kosila,« je dodal Jazbec.
»Pogoji za to so, žalostno dejs-
tvo pa je, da si večina učitelj-
skega kadra na tej šoli le služi
kruh in jim je po meni znanih
podatkih edini interes, kako
čimprej priti domov. Zato so
se tudi na učiteljski konferenci
odločili, da podprejo predlog
kandidata za ravnatelja iz svo-
jih vrst. To in še kaj me je
navedlo k temu, da vztrajam
na tem, da je ravnatelj doma-
čin, ki bo živel s šolo in krajem
ter bo poznal razmere staršev.
Politično mi pri tem ne more
nihče ničesar očitati, saj nobe-
den od kandidatov za ravnate-
lja ni v moji stranki, pa tudi za
nikogar nisem posebej lobiral.
Ne jaz, ne nihče iz občinskega
sveta. Taki očitki bi bili po-
vsem neutemeljeni.«
Učitelji so me sami
izbrali
Novi ravnatelj Franjo
Rumpf je prepričan, da pri
vsem tem ne gre za osebni
spor med njim in županom,
ampak med šolo in občino.
»Na učiteljski konferenci so
med devetimi kandidati iz-
brali mene kot najprimernej-
šega. Pravzaprav sem dobil
že v prvem krogu kar 60 od-
stotkov glasov. Volitve in ime-
novanje so potekali po zako-
nu. Občina se zame ni izjasni-
la, ampak je podprla drugo
kandidatko. Na osnovi doku-
mentacije je svoje soglasje
podal tudi minister, tako da
sem novo delovno mesto za-
sedel dejansko meseca junija.
Prav zato o nepravilnostih v
zvezi s poslovanjem šole v
preteklosti ne vem ničesar. Za
to je pristojen nekdanji ravna-
telj,« je poudaril Rumpf. »Na
šoli sem zaposlen že 25 let in
se dejansko počutim kot do-
mačin. Mislim, da sem v tem
času ogromno dal tako učen-
cem kot krajanom. Na šoli
smo pripravljeni na dialog z
občino, ki bi omogočil sode-
lovanje obeh strani. Reči mo-
ram, da se stvari po Novako-
vem odhodu niso spremenile
in da so bili vsi ti računi, ki jih
navaja župan, vsa leta poprej
brez nasprotovanj plačani.
Sedaj pa je naenkrat vse naro-
be. Šola noče nobenih sporov,
v prvi vrsti so za nas pomem-
bni le učenci in njihovi starši.
Kar pa zadeva mandat v Sve-
tu zavoda, naj povem, da le-ta
traja štiri leta, njegove člane
pa nisem izbiral jaz. Omenje-
ni predstavnik je bil izvoljen,
ko je bil njegov otrok v sed-
mem razredu. Poleg tega ima
v šoli še drugega otroka. Ko
mu bo potekel mandat, bo
tako izvoljen novi,« je poja-
snil Rumpf in dodal, da si želi
sporazumne rešitve nespora-
zumov v dobro otrok in star-
šev.
In epilog? Predsednici Sveta
staršev in javnega zavoda sta
se vzdržali izjav, prav tako nek-
danji ravnatelj. Kdo ima prav in
kdo ne, zunanji opazovalci ne
moremo razsojati. Prav je, da
se dvomi javno izrazijo in polo-
žijo karte na mizo. Pri vsem
tem niti ni pomembno, kako
visoke so, le da se igra fair.
Seveda pa imajo z vsem tem še
najmanj opravka otroci. Če bi
seveda zanje resnično vse stra-
ni želele le dobro.
FTi BOJANA JANČIČ
Franc Jazbec, župan Občine
Štore.
Smrkolj obljubil subvencije
Začelo se je obiranje hmelja - Prepolovljen pridelek goldinga
Država bo hmeljarjem iz-
plačala devetdeset milijonov
tolarjev subvencij za obira-
nje hmelja, je obljubil kme-
tijski minister Ciril Smrkolj,
ko se je v nedeljo mudil med
hmeljarji v Braslovčah. Ti so
v teh dneh že pričeli s spra-
vilom letošnjega močno okr-
njenega pridelka.
Po Smrkoljevih besedah naj
bi hmeljarji dobili 118 tisoč to-
larjev subvencij za hektar, de-
nar pa naj bi država nakazala
v štirinajstih dneh ali najka-
sneje v mesecu dni. Vendar ta
rok velja samo za tiste, ki so
hmeljišča prevzeli od Hmezad
Kmetijstva Žalec v stečaju.
Slednjim je Smrkolj obljubil
tudi skorajšnje izplačilo nepo-
vratnih sredstev kot pomoč
pri odkupu hmeljišč od pod-
jetja v stečaju: »Tudi letos sku-
paj s skladom kmetijski zem-
ljišč zagotavljamo četrtino od-
kupne cene za hmeljišča, za ta
namen bomo porabili 125 mi-
lijonov tolarjev. Poleg tega je
eden od ukrepov za pomoč
hmeljarstvu tudi obnova hme-
ljišč, tam pa zagotavljamo 800
tisoč tolarjev na hektar.«
Nerodno je le to, da mini-
strstvo denarja nima, tako da
je minister že pred časom sa-
lomonsko zagotovil, da bodo
denar nakazali takoj, ko ga
bodo zbrali. Zato ni nenavad-
no, da so hmeljarji na sreča-
nju z ministrom odločno zah-
tevali, naj država oblikuje ja-
sno strategijo razvoja te pa-
noge, če sploh namerava
hmeljarstvo tudi v prihodnje
obdržati med pomembnejši-
mi kmetijskimi dejavnostmi.
Minister pa jim je vrnil žogico
rekoč, naj vendarle strnejo vr-
ste, če se želijo uspešno poga-
jati z državo.
Po podatkih hmeljne komi-
sije je bilo lani skupaj s prvo-
letnimi nasadi 1823 hektarjev,
letos jih je 1794, torej 129 hek-
tarjev manj. Hmelj bo v pri-
hodnjih dneh obiralo več kot
sto obiralnih strojev, ki jim bo
streglo okrog tisoč sezonskih
delavcev. V Savinjski dolini je
s hmeljem posajenih okoli
1500 hektarjev, zaradi zdravs-
tvenega stanja in zrelosti plo-
dov so nekateri hmeljarji pri-
čeli z obiranjem Savinjskega
goldinga že v soboto. Matej
Knapič, vodja oddelka za
hmeljarstvo pri žalskem Inšti-
tutu za hmeljarstvo in pivo-
varništvo je povedal, da so
zaradi visokih temperatur in
pomanjkanje padavin »... še
posebej prizadeti nasadi sa-
vinjskega goldinga in tudi au-
rore. Ohladitev in padavine
po 8. juliju so pripomogle k
izboljšanju razmer, predvsem
pri poznih sortah, pri goldin-
gu pa so upočasnile dozore-
vanje. Ta je v večini primerov
ostal prenizek, slabo razraš-
čen in z manjšim številom
cvetov oziroma storžkov.«
Zrelost hmelja iste sorte se
razlikuje od hmeljišča do
hmeljišča, zato se čas obira-
nja tudi razlikuje. Kljub temu
pa velja, da bo večina nasa-
dov savinjskega goldinga na
območju Savinjske doline in
Celja primerna za obiranje po
10., sorta aurora pa po 20.
avgustu.
Glede povračila škode za-
radi suše je minister Smrkolj
dejal, da bo »...ob sprejemu
zakona o intervenciji po suši
za leto 2000 zagotovo precej-
šen del sredstev namenjen
za Savinjsko dolino za pod-
poro hmeljarjem.« Suša je
kmetom v Spodnji Savinjski
povzročila za okoli 1.667 mi-
lijonovo tolarjev škode, od
tega jo je za okoli polovico
na hmeljiščih. Država naj bi
občinam septembra in najka-
sneje marca prihodnje leto
namenila šest milijard tolar-
jev in s tem povrnila približ-
no tretjino prijavljene škode,
kar pomeni, da bodo hme-
ljarji dobili povrnjenih 15 od-
stotkov.
TONE TAVČAR
Na kmetiji Ivana Rančigaja na Gomilskem so sorto Savinj-
ski golding pričeli obirati že v soboto.
□
KULTURA
Veronika za njega ali njo?
Lavreata poezije bodo v Narodnem domu razglasili 28. avgusta - Žirija je med nominirance uvrstila Matjaža Kocbeka,
Borisa A. Novaka, Marjana Strojona, Eriko Vouk in Cirila Zlobca
Avgusta 1997 so v Celju
prvič podelili Veronikino na-
grado za najboljšo pesniško
zbirko, nastalo v preteklem
letu. Strokovna žirija je letos
že četrtič prebirala pesniške
zbirke, izdane v Sloveniji med
lanskim in letošnjim juni-
jem, pred dnevi pa razglasila
pet nominirancev. Le eden
med njimi - razglasili ga bo-
do na literarnem večeru Kar
bo ostalo, so sledi, zabrisane
v besedi... - pa bo letošnji
lavreat poezije.
Žirija za Veronikino nagra-
do, ki jo sestavljajo dr. Mat-
jaž Kmecl kot predsednik,
France Forstnerič in Ivo Strop-
nik, je v ožji izbor petih no-
miniranih izbrala pesniške zbir-
ke Sunek s sulico Matjaža
Kocbeka, Alba Borisa A. No-
vaka, Parniki v dežju Marja-
na Strojana, Belo drevo Eri-
ke Vouk in Samo ta dan imam
Cirila Zlobca. Na literarnem
večeru v Narodnem domu, ko
bodo zadnji avgustovski pone-
deljkov večer v Celju med nji-
mi izbrali lavreata poezije pre-
teklega leta, bodo ob nomini-
rancih sodelovali še Matej
Krajnc, Vinko Moderndorfer
in Barbara Simoniti ter pevka
Alenka Vidrih, ki bo pela šan-
sone na besedila iz nominira-
nih pesniških zbirk.
Matjaž Kocbek se je rodil
6. novembra 1946 v Ljubljani.
Sin pesnika in pisatelja Edvar-
da Kocbeka je študiral primer-
jalno književnost v Ljubljani,
bil član skupine 441, ki se je
pozneje preimenovala v sku-
pino 442 in je veljala za jedro
literarnega gledališča skupine
Pupilija Ferkeverk in eksperi-
mentalnega gledališča Pekar-
na. Piše poezijo kot jezikovno
igro, v njej so tudi motivi
narave in ljubezni, ter drama-
tiko. Doslej je izdal pesniške
zbirke in drame: V, Dan za-
klan, Opalni rob. Dišeče pre-
divo, Maneža, Konjušnica v
srcu, Ars amandi, Kreta (Obredi
svetlobe) in Sunek s sulico.
Boris A. Novak, pesnik, dra-
matik, esejist, prevajalec in
mladinski pisatelj, se je rodil
leta 1953 v Beogradu, kjer je
preživel otroštvo. Študiral je
primerjalno književnost in fi-
lozofijo v Ljubljani, delal kot
dramaturg v Drami SNG Ljub-
ljana ter bil urednik otroške
revije Kurirček in leposlovne-
ga programa za mladino za-
ložbe DZS. Leta 1987, v času
politične gonje po izidu spor-
ne 57. številke, je urejal Novo
revijo. V letih od 1991 do 1996
je predsedoval slovenskemu
PEN, od leta 1994 pa vodi
Mirovni komite mednarodne-
ga PEN; organiziral je pomoč
za begunce iz nekdanje Jugo-
slavije in pisatelje iz oblega-
nega Sarajeva. Njegova bib-
liografija je zelo obsežna; izš-
le so pesniške zbirke za odra-
sle Stihožitje, Hči spomina (Ur-
ške pesnitve), 1001 stih (pe-
snitev), Kronanje (sonetni ven-
ci), Vrtnar tišine - Gardener of
Silence (dvojezična slovensko-
angleška izdaja s slikami Vide
Slivniker Belantič), Oblike sve-
ta (pesmarica pesniških ob-
lik), Stihija, Mojster nespeč-
nosti, Oblike srca (pesmarica
pesniških oblik) in Odsotnost
(večjezična izdaja s slikami
Lojzeta Spacala); pesniške zbir-
ke za otroke in mladino Pre-
besedimo besede!. Domišljija
je povsod doma. Periskop, Blab-
la. Zarja časa ter Čarovnije
sveta. Njegove pesmi so pre-
vedene v mnoge jezike, v knjiž-
ni obliki pa objavljene v an-
gleščini, francoščini in hrvaš-
čini.
Marjan Strojan se je rodil
16". avgusta 1949 v Ljubljani.
Študiral je primerjalno knji-
ževnost in filozofijo, bil je
časnikar pri BBC v Londonu,
zdaj je novinar in urednik v
uredništvu kulturnih in lite-
rarnih oddaj Radia Slovenija.
Piše poezijo, prevaja iz an-
gleške in ameriške poezije.
Parniki v dežju so po Izletu v
naravo in Drobnih nespečno-
stih njegova tretja pesniška zbir-
ka, med pomembnejšimi Stro-
janovimi objavami pa so še
izbor Iz Canterburyskih zgodb
Geoffreyja Chaucerja, prevod
staroangleškega epa Beovvulf
in Antologija novejše angleš-
ke poezije od začetkov do konca
20. stoletja, ki je najobširnej-
ša tovrstna izdaja pri nas.
Erika Vouk je svojo novo
pesniško zbirko naslovila po
pesmi Belo drevo, ki jo posve-
ča očetu. Njena poezija je raz-
poznavna po klasičnem verzu,
ki v sebi združuje končnost in
neskončnost, večno zlaganje
in razpiranje kril. Pred zbirko
Belo drevo je svojo poezijo
izdala že v knjigah Bela Evri-
dika in Anima, znan je tudi
njen prevod Goethejevega Fau-
sta, II.del ter številni prevodi
za gledališča ter za otroke in
mladino.
Veronikino nagrado so do-
slej že prejeli Iztok Osojnik,
Aleš Šteger in Josip Osti. Na-
grado za najboljšo pesniško
zbirko preteklega leta pode-
ljuje Mestna občina Celje in
znaša 600 tisoč tolarjev, na-
grajenec pa ob denarni na-
gradi dobi tudi plaketo MOC.
Sponzorja letošnje Veroniki-
ne nagrade sta ob Mestni
občini Celje še Riko Hiše Ljub-
ljana in Premogovnik Vele-
nje.
Ciril Zlobec se je rodil 4.
julija 1925 v Ponikvah na Kra-
su. Med 2. svetovno vojno je
bil aktivist OF in od leta 1943
v partizanih. Po vojni je do-
končal gimnazijo v Ljubljani
in diplomiral na ljubljanski
FF iz slavistike. Bil je novinar
pri Ljudski pravici in nato pri
RTV Ljubljana. Od leta 1986
do upokojitve je deloval v po-
litiki. Njegova obsežna bib-
liografija zajema poezijo v zbir-
kah: Pesmi štirih, Pobeglo
otroštvo. Ljubezen, Najina oa-
za, Pesmi jeze in ljubezni,
Čudovita pustolovščina. Dve
žgoči sonci, Vračanja na kras.
Kras, Pesmi, Glas, Pesmi lju-
bezni, Nove pesmi. Beseda,
Rod, Moja kratka večnost. Lju-
bezen dvoedina. Stopnice k
tebi. Skoraj himna. Mojih se-
demdeset, Ti-jaz-midva in Sa-
mo ta dan imam; prozo v delih
Moška leta našega otroštva.
Moj brat svetnik in Spomin
kot zgodba; iz esejistike pa so
znani naslovi Spomin je vča-
sih moč in sreča. Poezija in
politika. Slovenska samobit-
nost in pisatelj, Priznam, re-
kel sem.... Lepo je biti Slove-
nec, ni pa lahko.
IVANA STAMEJČIČ
Praznik slovenske
kulture v Beltincih
Beltinci v Prekmurju in
tamkajšnje kulturno druš-
tvo sta skupaj s še enajstimi
izvirnimi folklornimi skupi-
nami konec julija pripravila
30. mednarodni folklorni fe-
stival.
Med folklornimi skupinami
iz različnih slovenskih pokra-
jin in gostujoče skupine iz
Republike Slovaške so bili pr-
vič tudi člani folklorne skupi-
ne KUD Anton Tanc iz Marija
Gradca pri Laškem, ki so se
predstavili s kozjanskimi ple-
si. Omenjena skupina je bila
za sodelovanje na tem festiva-
lu izbrana na Območni reviji
folklornih skupin s Celjskega,
ki je bila maja v Šentjurju.
Sicer pa so se »Tanci« v Beltin-
cih prvič predstavili pred tri-
najstimi leti na samostojnem
dnevu s predstavitvijo svatbe-
nih in ženitovanjskih običajev
Kozjanskega.
Gostitelji so v Beltincih pri-
pravili bogat sedemdnevni pro-
gram prireditev, katerega kro-
na je bila povorka folklornih
skupin in praznik slovenske
folklore pod pokroviteljstvom
Sklada za ljubiteljske folklor-
ne dejavnosti in z nastopom
vseh folklornih skupin. »Pe-
sem in ples družita narode« pa
je naslov brošure, ki so jo izda-
li pri KUD Beltinci ob jubilej-
nem, 30. folklornem festivalu,
in predstavlja pregled skozi ce-
lotno obdobje festivala.
VLADO MAROT
ZAPISOVANJA
Peterka vs. Giacomeili
Drži! Nisem poklican, da bi
reševal slovenski smučarski
skakalni šport. Kot tudi nisem
poklican zato, da bi se vmeša-
val v delo strokovnega štaba
slovenskih smučarskih skakal-
nih reprezentanc. Vse to drži!
Zelo drži! Drži pa tudi to, da v
delokrog smučarske skakalne
stroke ne sodi postavljanje nor-
mativov članom skakalne re-
prezentance v zvezi z njiho-
vim imidžem. Ali bolj kon-
kretno; če me bo direktor slo-
venskih smučarskih skakal-
nih reprezentanc. Oto Giaco-
meili, prepričal, seveda z
znanstveno dokazljivimi ar-
gumenti, da so kratki lasje
predpogoj za dolge skoke, bom
v tistem trenutku tudi sam kot
del širše javnosti od Primoža
Peterke zahteval, da se ostri-
že. hi, če me bo predsednik
slovenske nogometne zveze.
Rudi Zavrl, prepričal, seveda
z znanstveno dokazljivimi ar-
gumenti. da so dolgi lasje pred-
pogoj za odlične nogometne
predstave, bom kot del širše
javnosti tudi sam zahteval od
Amirja Kariča. da si nemudo-
ma pusti rasti dolge lase.
Zakaj pravzaprav sploh gre?
Novi direktor slovenskih ska-
kalnih reprezentanc. Oto Gia-
comeili. od članov slovenske
skakalne reprezentance zah-
teva urejeno »celostno podo-
bo«: da nosijo kratko pristri-
žene lase. da se redno brijejo
in da vidno skrbijo za osebno
higieno. Lepo vas prosim! Vse
po P.S.-u. Po »pravilih služ-
be«, ki so veljala v nekdanji
jugoslovanski armadi. Ki ver-
jetno še danes veljajo v doma-
la vseh vojskah tega sveta.
Smučarska reprezentanca pa
ni vojska. Je zbir ljudi, ki
skuša udejaniti povsem spe-
cifične interese. Denimo do-
segati čim boljše rezultate.
Čim bolj dolge skoke. Teh pa
zaradi obritega obraza, krat-
ke pričeske in smradu izpod
pazduhe ne bo. Ja, če hočete.
Zlatko Zahovič ni velemoj-
ster nogometa zato. ker ima
dolge lase. Ni velemojster za-
to. ker nosi tisti trak v laseh.
In nič boljše ali nič slabše ne
bi igral, če bi se postrigel.
Dolgi lasje so del njegovega
imidža. Kot tudi trak v laseh.
Zanemarjeno poraščen obraz
je del imidža Alessandra del
Pierra. In ni trenerja ali last-
nika kluba, ki bi si drznil od
njega zahtevti. da se obrije.
Od tega. da po tekmi morda
neprijetno zaudarja. da je nje-
gova pričeska po devetdesetih
minutah boja neurejena, pa
nihče niti dregniti ne upa.
Razen Ota Giacomellija, ki je
kot novopostavljeni direktor
lastnoročno spisal tisti akt o
»celostni podobi«. In »dobrem
okusu«. In če srno že pri tem
»dobrem okusu«, potem bi od
Ota Giacomellija zahteval, kot
del širše javnosti seveda, vsaj
to. da v svojih javnih nastopih
zamenja fotografijo. Če že go-
vorimo o »dobrem okusu«, ki
je menda stvar urejenega la-
sišča. In če mu to ni jasno, naj
za nasvet vpraša kakšnega
stilista. Ali pa v časopisu, v
katerem je kot »strelovod«,
kot se sam imenuje, natrosil
tiste o »okusih« in »celostni
podobi«, obrne tri strani nt
zaj in tam pogleda fotografi
argentinskega nogometaša Q
briela Batistute, ki kljub do
gi pričeski in neurejeni brat
izžareva, no ja vsaj za mi
»okus«, precej bolj urejeno »c
lostno podobo« kot pa kratk
pristrižen (!) direktor slovet
skih skakalnih reprezentanc
Razmršeni lasje, čeprav kra
ki, in plapolajoči v vetru ti
segajoči neurejeno tam
štrleča ušesa, so daleč od »d^
brega okusa«. Seveda, moj\^
ga »okusa«.
Ampak, v redu. Gre za mi
okus. Kot gre za okus Ota Gij
comellija, ki lahko »celosti\
podobo« oziroma »imidž«, zci
teva od svojih otrok, ne pa d
skakalcev, ki sodelujejo v i
prezentanci, katere direktor]^
To pa je poseganje zasebnegal
sfero javnega. To pa je privai
ziranje na najbolj totalitart,
način. Spomnim se - kot mno
drugi moje generacije - pro^
sorjev. ki so nas pošiljali (j
pouka samo zato, ker smo\
šolo hodili s pobarvanimi I
smi, z uhain v ušesu, ker sn
nosili majice z anglosaksa
skimi, torej »imeprialističn
mi« napisi. In smo jih ubogd
Ker smo želeli končati šol
Sicer užaljeni in ponižani. Pi
zadeti. In z vednostjo o tem, ^
se nam godi krivica. In v p
dobni situaciji je danes Prinu
Peterka. Je športnik, ki suo
pripadnost določeni subkult
ri kaže s svojim imidžem. J
sno! Kdo pa je ne? Si predsta
Ijate punkerja, ki bi o tem, i
je punker samo govoril, obla
pa bi se v poštirkane hlače \
urejen jopič? Si predstavlja
nekoga, ki se ima za bikerj
^ pa nima niti motorja? Kaj št
dolgih las? In Primož Peteri
je pač del subkulture. Te i
one. In njegov imidž izra
neko pripadnost: In do te
ima vso pravico. Nihče, raz
njegovih staršev, mu je ne mi
vzeti. Še najmanj pa direk
smučarskih skakalnih rep
zentanc. In ker si Primoi
svojim športom služi kruh, I
sije svoj kruh, če hočete, zas
žil tudi s svojo »celostno poi
bo«, kamor sodijo tudi njegi
odrezavi odgovori novinarje
kamor sodijo tudi njegove c
golase podobe na jumbo pla\
tih, je poteza Ota Giacomell
skrajno pritlehna. In uma
na. Fantu odrezati kos kruhc
zato, ker nosi dolge lase?
predstavljate?
Ja, da se je to dogajalo
šestdesetih, ko so bili hip
pa v sedemdesetih in osenu
setih, ko smo bili punkerj
hja, v enaindvajsetem stole
uporabljati metode, ki izvi
jo še iz srednjega veka, pa
če drugega ne, skregano z v:
kim »dobrim okusom«.
Piše: TADEJ ČATER
KULTURA
D
Muzejska zbirka o f losariii
' r«ja Ljubnem ob Savinji je
0dici}a splavarjenja temelj-
ijo narodopisno izročilo, ki
ga že štirideset let ohranja
jjjristična prireditev Flosar-
jlii bal. V preteklem letu se je
[v kraju porodila ideja o stal-
jjji postavitvi flosarske mu-
zejske zbirke, predvidena lo-
jjacija pa je preužitkarska
v Vrbju.
Očitno se odgovorni zaveda-
nj pomena ohranjanja kultur-
le in etnološke dediščine. Gle-
je na dolgo tradicijo splavarje-
ija je prav, da se tovrstna izvir-
lost življenja in dela tamkajš-
ijih prednikov ohrani ne samo
lomačinom, ampak najširše-
nu krogu turistov in občudo-
alcev kulturne dediščine.
Po napovedih bo projekt iz-
tden v roku enega leta, zbir-
0 pa bodo uredili s pomočjo
duzeja novejše zgodovine iz
;elja. Avtorja razstave z na-
lovom Flos je Savinji kos sta
tnologinja Tanja Roženber-
er-Šega ter absolvent etnolo-
ije Dan Podjed. V Ijuben-
kem objektu »Kajžarska hi-
a«, ki stoji ob Savinji, so tako
v spodnjem prostoru na ogled
eksponati, fotografije ter film,
ki predstavljajo zgodovino spla-
varstva, splavarsko orodje in
pripomočke, njihovo hrano in
prenočišča, oblačila ter flo-
sarski prosti čas in običaje.
Avtorja sta v podstrešnem de-
lu kajžarije predstavila spla-
varsko pot po Savinji, Savi in
Donavi do Černe Vode. Re-
konstruirala sta splavarsko ko-
libo z ognjiščem, ležiščem in
omizjem ter pripravila make-
te splavov.
Vse pa kaže, da ne bo ostalo
samo pri muzeju. Na pobudo
krajevne skupnosti in turistič-
nega društva razmišljajo o ce-
lostni ureditvi prostora v Vrb-
ju, za kar so bili idejni projek-
ti izdelani že pred leti. Lju-
benci si želijo v Vrbju sodo-
ben turistično rekreacijski pro-
stor, glavni razlog za zastoj pa
je nerešeno vprašanje dena-
cionalizacije. Flosarska mu-
zejska zbirka je torej samo
prvi korak etnološkega ohra-
njanja znotraj prostora. V ča-
su turistične prireditve jo do-
polnjuje apnenica, razmišlja-
jo tudi o oglarski kopi. Vseka-
kor bodo Ljubenci projekt iz-
vajali postopno in skladno z
odzivi uporabnikov.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Kustosinja Tanja Roženbergar Šega je predstavila bodoči flosarski muzej.
Zvoki jazza na gradu Tabor
Kulturni center Laško prireja koncert godalnega kvarteta
String.si, ki bo v petek, 25. avgusta, na gradu Tabor
Laško, ob 20.30. uri. S kvartetom bosta nastopila tudi
pianist Renato Chicco in pevka Alenka Godec.
Skupina String.si je nadaljevanje ansambla New strings v isti
postavi, s katero se je leta 1996 pojavila na mednarodnem
jazz festivalu v Ljubljani in pri ZKP RTV SLO, kjer so lani
izdali zgoščenko in album. Ansambel že od začetka svojega
delovanja skuša razširiti zvok klasičnega igranja na godalih.
Projekt je sinteza skupnih idej Vlade Batista, avtorja glasbe
in aranžmajev, ter skupinskega ritmičnega igranja na godalih
vseh članov godalnega jazz kvarteta.	HK
Poezija v Undergroundu
'v sredo, 16. avgusta, bo v KUD Underground na Stanetovi
Iv Celju pesniški večer.
* Naj prej bo nastopil Peter-Tobias Šuštar, ki bo na neobičajen
bčin predstavil delo pesnika Charlesa Bukovvskega ob 80-
knici njegovega rojstva. Predstavljena bo tudi knjiga Pesmi
rostora II, v kateri svoja dela predstavlja 16 avtorjev iz Rogaške
latine.
'Vrhunec večera bo »poetry session«, kjer bo imel vsak
biskovalec možnost predstaviti svojo poezijo, publika pa bo
Pko mnenje o njej javno izrazila. Nastopila bosta tudi Sandi
pbec s humorističnim monologom Botrček in Peter Baroš s
iksofonom. Organizatorji trdijo, da tega literarnega večera ne
aete zamuditi.	P. CIRMAN
Koncerta mladih violinistov
Mladi udeleženci poletne violinske šole bodo svoje
aianje predstavili danes ob 20.30 v Kristalni dvorani v
togaški Slatini in jutri ob 19.30 v orgelski dvorani
Uasbene šole Velenje.
Na velenjski glasbeni šoli poteka že 13. mednarodna
>oletna violinska šola, ki jo vodi violinist in pedagog prof.
gor Ozim, v sodelovanju s prof. Christiane Hutcap iz
^ostocka. Poletne šole se letos udeležuje 18 mladih violini-
tov iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Južne Koreje, trije
so iz Slovenije, ki imajo za oblikovanje svojega koncert-
nega programa in pripravo na mednarodna tekmovanja
Realne pogoje, saj ima vsak na voljo svojo akustično
Zolirano vadbeno sobo (učilnico).	PC
' Preloženo polfinale za Zlato
harmoniko
Zaradi slabega vremena so organizatorji prvega polfinala za
ito harmoniko Ljubečna 2000 v Postojni tekmovanje prestavili
teden dni na nedeljo, 13. avgusta, ob 11. uri dopoldne. Drugo
finale pa bo v soboto, 12. avgusta, ob 16. uri v Zrečah. Tako bo
^nih med 20 do 25 najboljših harmonikarjev, ki se bodo v finalu,
'septembra, potegovali za zlate, srebrne in bronaste plakete ter
^ priznanja na Zlati harmoniki Ljubečna 2000. Ob Zlati
^oniki bo tudi več spremljajočih prireditev in razstava sloven-
fh izdelovalcev harmonik.Izšel bo zbornik s prikazom nastanka
Razvoja Zlate harmonike na Ljubečni.	.	TV
PRIREDITVE
KONCERTI
Velenjski grad 12. 8. ob 20.
uri 12. citrarski festival »Preš-
mentane citre 2000« z nasto-
pom citrarja Tomyja Temer-
sona iz Nemčije.
Cerkev sv. Andreja v Šale-
ku 15. 8. ob 20. uri koncert
Nine Mandžuke in Dejana
Praprotnika, citrarjev, v okvi-
ru festivala »Prešmentane ci-
tre«.
RAZSTAVE
Savinov likovni salon raz-
stava likovnih del Božidarja
Ščurka, do 14. 8.
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina slikarska raz-
stava Vlada Geršaka, do 30. 9.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
Osrednja knjižnica Celje
Celjski mestni park nekoč in
danes.
Avla hotela Dobrna Jože
Barachini iz Radeč, do 18. 8.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Hotel Štorman Vlado Ren-
čelj-Ver, do 31. 8.
Galerija Otto Škofja vas
Ida Šprah, do 31. 8.
OSTALO
Mladinski center 10. 8. od
9. do 14. ure delavnica »Vse o
astronomiji« in od 18. do 20.
ure računalniška delavnica;
11. 8. od 9. do 12. hkovna
delavnica, od 9. do 14. ure
delavnica »Vse o astronomi-
ji«, ob 20. uri otvoritev razsta-
ve likovnih del Ike Drame; 12.
8. ob 21. uri etno koncert sku-
pine Sagar; 14. 8. od 9. do 14.
ure teden likovnih delavnic;
15. 8. od 18. do 20. ure raču-
nalniška delavnica ter 16. 8.
od 9. do 12. likovna in od 18.
do 20. ure računalniška delav-
nica.
KUD Underground, Stane-
tova 2, Celje, prireja 11. 8.
zvečer koncert ansambla
Skalala, 16. 8. ob 21. uri pa
večer poezije.
Graška Gora 13. 8. ob 14.
uri 25. srečanje Graška gora
poje in igra 2000.
Terme Zreče 12. 8. ob 16.
uri polfinalna prireditev za
Zlato harmoniko.
Kje paricira Mirko?
Ne vem, kakšen - če sploh
kakšen - odnos imate vi do
invalidnosti in na osnovi če-
sa ste si ga izoblikovali. Poz-
nate kakšnega invalida oseb-
no, vas je strah kakšnih poš-
kodb in bolezni, ki bi vas
uvrstile med invalidne ose-
be, je morda res že kaj tako
prizadelo vaše telo, da prav-
zaprav uradno ste delno in-
validni, pa tega sploh ne priz-
nate, ker se ne vidi...? Načel-
no in tako rekoč teoretično
pa mi je jasno, da so kakšna
opravila in dostopi za invali-
de presneto težavni in da so
tista označena parkirna me-
sta, ki včasih s svojimi oz-
načbami delujejo kar malce
diskriminatorno, še najmanj,
kar jim lahko vsaj malce
olajša kakšne poti.
Pred kratkim so s tistimi
modrimi krogi na novo pople-
skali nekaj parkirišč pred mo-
jo najljubšo trgovino. V soncu
bleščeča oznaka me je takoj
preusmerila v drugo vrsto par-
kirišč in prav nič mi ni bilo
hudo zaradi tega. Toda, glej ga
zlomka, barve se še do konca
niso posušile, ko so bih vsi
označeni parkingi polni. Ker v
trgovini nisem srečala nikogar
na vozičku, sem se prav počasi
sprehodila mimo vozil, parki-
ranih na označenih mestih,
iščoč tisto nalepko, ki - spet
diskriminatorno - celemu svetu
naznanja, da ima ta avto pravi-
co do drugačne obravnave, ker
se v njem prevaža invalidna
oseba. Ne, na prav nobenem
avtu ni bilo take nalepke. Ne-
kaj dni kasneje sem, navdah-
njena s tem dogodkom, nena-
doma opazila, da tudi pred
Intersparom obstaja cela vrsta
tako označenih parkirnih mest.
Ko je poskočen mladenič vsto-
pil v svoj športni avtomobil in
se malce divje s svojo makino
pred mojim vozičkom odpar-
kiral, sem kar malce zgrožena
opazila, da se je pod njegovim
lepotcem skrival znak »rezer-
virano za invalide«. Saj so me
ljudje malce čudno gledali, ko
sem se sklanjala in gledala
pod avtomobile v tisti vrsti,
ampak tam je bila, ljubi moji,
cela vrsta označenih parkirišč.
Še nikoli prej jih nisem opazi-
la, ker so ti parkingi vselej
zasedeni. Jasno - čisto blizu
vhoda. In - seveda - na nobe-
nem vozilu nalepke.
Zadeva me je kar malce šo-
kirala. In končno sem razu-
mela bivšega sodelavca, ki je
po invalidnem tastu podedo-
val avtomobil z nalepko, pa jo
je takoj odstranil. In smo se
malce norčevali, češ, da naj jo
kar pusti, bo lahko vsaj kje
spodobno parkiral - pa se mu
zadeva ni zdela zabavna. In ko
smo nekoč kasneje imeli re-
snično kratek opravek v neki
ljubljanski poslovni stavbi, se
je raje prevažal z avtomobi-
lom sem in tja ter kot kak
taksist čakal, da ostali opravi-
mo, kot da bi zapeljal na prost
parking za invalide. Ciničnih
pripomb sploh ni registriral.
Še več - nekega mladca je
glasno odgnal s tistega označe-
nega parkinga, ker da kje bo
pa parkiral kdo, ki težko hodi
- kot njegov tast na primer.
Zdelo se je čudaško, ampak
od takrat smo imeli vsi »sode-
lujoči« hudo slabo vest, če
smo se samo približali kak-
šnemu označenemu parkingu.
Že res, da so taka parkirišča
ob vseh drugih nerešenih vpra-
šanjih življenja invalidnih oseb
lahko le pesek v oči in pomirja-
nje slabe vesti neprizadetih lju-
di. Ampak po drugi strani so pa
stvar naše samo načelne »člo-
vekoljubnosti«. Ko sem se mal-
ce pogovarjala z znanci, so bili
seveda vsi takoj pripravljeni
kupiti knjigo Mirka Lebarja,
sliko Nevenke Gorjanc, pesniško
zbirko Benjamina Žnidaršiča
ali kak izdelek invalidskih pod-
jetij. Pa se tem istim ljudem, ki
bi bili pripravljeni odšteti ne-
kaj denarja za »dobro stvar«, ne
zdi prav nič grozno, če »samo
za pol ure« pustijo avtomobil
na parkingu za invalide. Ali
zaparkirajo sicer za voziček
dovolj širok pločnik.
Stereotipi, vidite - »oni« ima-
jo več časa, najbrž ne hodijo v
službo, se imajo čas ukvarjati
sami s seboj... Kakšne neum-
nosti! Seveda hodijo v službo,
če le imajo srečo, da niso med
tistim 10-odstotnim deležem
invalidov med brezposelnimi;
če so imeli dovolj energije, da
so šli čez birokratske zadrege,
ki jih povzročajo tudi najbolj-
ši programi za svetovanje, us-
posabljanje in zaposlovanje;
če so našli delodajalca, ki je
bil - tudi zaradi določenih
subvencij (hvala bogu, da ob-
stajajo!) - pripravljen prilago-
diti delovno mesto zanje. So
ob tem tako obrusili svojo
dušo, da jih ne boli nakupova-
nje v štacuni, ki jo zaradi kru-
ha, mleka, oblačil in vseh os-
talih potrebščin kdaj pa kdaj
le morajo obiskati? Imajo zato
toliko več energije, da so se
pripravljeni prebiti čez par-
king kot vsak drug človek?
Lepo vas prosim - zakaj neki
bi se pa morali? Zaradi vašega
udobja in zaradi vaše »samo
pol urice«? Dajte, no - ne par-
kirajte več na parkiriščih, re-
zerviranih za invalide.
P.S.: Zanimivo je, da bodo
varuhi prometnega reda ta-
koj vklenili avtomobil s po-
teklo ali neplačano parkirni-
no. Če bi s svojim vozilom
ovirali »običajen« promet, bi
se najbrž prikazal tudi pajek
in tako vozilo deložiral. Če
pa parkirate na parkingu za
invalide, se vam ne zgodi
nič. Ali ne bi bilo vzgojno in
za ugled podjetja, kakršno
je recimo Kostra, jako dobro-
dejno vsaj kdaj pa kdaj mal-
ce lisičiti avtomobile brezvest-
nih ljudi, ki parkirajo tam,
kjer bi moral parkirati Mir-
ko ali kdorkoli drug, upravi-
čen vsaj do parkinga, če mu
je že marsikaj drugega težko
dostopno...
Piše: PIKA KUKERL
□
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Zdravje in jeicio
Teharski ekologi hočejo zdravo okolje - Čakanja imajo dovolj, zato napovedujejo pritiske na državo
Dolgo je že, kar so Tehar-
čani živeli v zares zdravem
in čistem okolju. Železarski
dim in prah sta bila, hoteli
ali ne, njihov spremljevalec
dolga desetletja, in nanju se
nikoli niso posebej glasno
hudovali. Zato je kar malo
nerazumljivo, zakaj zdaj do-
besedno čez noč terjajo vse
tisto, česar že dolgo nimajo
in kar je res dano vse manj
ljudem. Je kriva zgolj pove-
čana proizvodnja v Inexi, v
kateri se takoimenovane sar-
že (postopek taljenja odpad-
nega železa od zalaganja pe-
či do izlitja taline) zdaj vrsti-
jo v razmaku poldruge ure,
za časa Železarne Štore pa
so jih bili krajani vajeni na
vsakih 6 do 7 ur?
mmsmmmmmmmm^
o prizadevanjih Inexe za eko-
loško sanacijo proizvodnje smo
že pisali, nova čistilna napra-
va, vredna okoli 3,7 milijona
evrov oziroma 760 milijonov
tolarjev, je optimalno lahko
zgrajena v treh letih, nikakor
pa se tako velike naložbe ne da
spraviti pod streho čez noč. V
lnexi bodo zato po zagotovilih
vodstva s kratkoročnimi ukre-
pi, kot so preventivno in red-
no vzdrževanje, nadzor obra-
tovanja, izboljšave na obstoje-
či čistilni napravi in v proi-
zvodnem postopku ter čim
prejšnja montaža naprav za
sekundarni zajem prahu, sku-
šali zagotoviti, da bi bilo živ-
ljenje v neposredni soseščini
jeklarne znosnejše. Slednje,
uresničevanje danih obljub Ine-
xinega vodstva, je tudi tisto,
kar bi teharski ekologi, ki imajo
onesnaženega okolja (upravi-
čeno) dovolj, zdaj morali ter-
jati. Tako od podjetja, kot tudi
»od države, ki ljudem z ustavo
priznava pravico življenja v
zdravem okolju«, pravi pred-
sednik Naravovarstvenega eko-
loškega društva Teharje Janez
Novak.
Pritiski na državo
v Naravovarstvenem ekološ-
kem društvu Teharje, ki ga
tudi pod skrajšanim imenom
Ekološko društvo Teharje v
kraju poznajo od februarja,
pobuda za organizirano delo-
vanje okoljevarstvenikov pa je
stara vsaj 3 leta, so sredi
prejšnjega tedna na novinarski
konferenci skušali pojasniti svo-
je delovanje v preteklih tednih
ter napovedati, kakšno pot bo-
do ubrali v prihodnje.
Po besedah predsednika druš-
tva Novaka okoljevarstveniki
na Teharju niso nikakršni ner-
gači, ki bi stvari načeli, potem
pa se ustrašili in odnehali.
»Naša temeljna naloga je skrb
za okolje, Inexa je onesnaže-
valec, vendar se zavedamo, da
ne edini in zato tudi naše delo-
vanje ni usmerjeno tako oz-
ko,« je Novak predstavil pri-
zadevanja za ekološko osveš-
čanje krajanov ter teharsko
ekološko stražo, za katero skr-
bi Dušan Selčan. »Z lnexo se
zato tudi ne bomo več pogo-
varjali,« so odločeni v druš-
tvu, saj se še vedno niso opo-
mogli od ostrih reakcij in očit-
kov, ki so jih bili deležni pre-
tekle dni. »Naš namen ni usta-
vitev proizvodnje v lnexi, saj
se zavedamo, da je nanjo veza-
nih med 450 in 500 delavcev,«
pravi Novak in dodaja, da bo-
do v društvu tudi v prihodnje
delovali, svoja prizadevanja za
življenje v zdravem okolju pa
usmerili zlasti na državo.
»Po ustavi je država dolžna
vsem svojim ljudem zagotovi-
ti življenje v zdravem in či-
stem okolju,« menijo v druš-
tvu, »zato smo na oddelek za
okolje in prostor celjske uprav-
ne enote, ministrstvo za oko-
lje in prostor ter varuha člove-
kovih pravic že naslovili svoje
zahteve.« V primeru, da jim
odgovorni ne bodo prisluhni-
li, teharski ekologi napovedu-
jejo stopnjevanje pritiskov na
državo, v skrajnem primeru
tudi tožbo za zaustavitev ozi-
roma omejitev proizvodnje,
kar jim nenazadnje dopušča
pravni red države.
Kruh za jeklarje,
solata z vrta za
krajane
Teharčani lnexi očitajo, da s
povečano proizvodnjo oziro-
ma pogostejšimi saržami veli-
ko bolj obremenjuje okolje,
kot so bili tega vajeni za časa
Železarne Štore. »Še posebej
hudo je konec tedna, saj v
Inexi v duhu dobrega gospo-
darja izrabljajo cenejšo elek-
trično energijo.«
Zaradi prahu v zraku ostaja-
jo okna teharskih hiš, tudi v
večernem hladu, ko bi si radi
vsaj na kratko prezračili do-
movanja, tesno zaprta. Solata
z domačega vrta, posedanje v
senčnem zavetju in kar je še
prednosti, ki jih prinaša živ-
ljenje v manjšem primestnem
naselju, so za Teharčane tre-
nutno nedosegljivi. »Pričako-
vali smo, da se bodo razmere v
jeklarni s prihodom Švedov
sanirale, pa se je življenje na
Teharju le še poslabšalo,« je
zato razumljiva pritožba kra-
janov.
A dejstvo je, da sta za sožitje
jeklarstva, ki daje kruh preveč
ljudem, da bi nanj smeli gle-
dati omalovažujoče, ter nor-
malnih bivanjskih razmer za
krajane Teharja potrebna dia-
log in čas. Prvega so v Inexi s
pripravo kratkoročnih in dol-
goročnih sanacijskih ukrepov
s postavitvijo nove čistilne na-
prave do leta 2003 že vzposta-
vili, drugega - čas, torej - pa
bodo morali zagotoviti kraja-
ni. Le tako bodo Teharčani v
neposredni soseščini obdržali
jeklo, v njihove domove in
okolje pa se bo vrnilo zdravje!
CIi:_□ IVANA STAMEJČIČ
Slovenski debaterji četrti
Mladi slovenski debaterji
(Rok Avbar iz Novega me-
sta, Leon Žunec iz Ljutome-
ra in Barbara Rupnik iz Gim-
nazije Celje-Center) so se pod
vodstvom mentoric, profeso-
rice Mateje Glušič Lenarčič
in Silve Rapovc, udeležili
mednarodnega poletnega ta-
bora, ki je potekal od 25.
julija do 4. avgusta v Ustro-
nu na Poljskem.
Tabor je organiziralo društvo
IDEA (International Debate Edu-
cational Association), ki zdru-
žuje debatne organizacije iz 27
držav. Udeležile so se ga ekipe
iz 31 držav Srednje in Vzhodne
Evrope ter debaterji iz baltskih
držav, Izraela, Nemčije, Mon-
golije in ZDA. Izhodiščna trdi-
tev in z njo povezana tematika
letošnjega tabora je bila: Varo-
vanje okolja je pomembnejše
kot ekonomsld razvoj.
Prvi dan tabora so se nacio-
nalne ekipe pomerile v štirih
Mladi debaterji z mentorico prof. Matejo Glušič Lenarčič
med ogledom Krakova.
S krono od Rima do Budimpešte
»S krono sv. Štefana v novo tisočletje«, pravi napis v
madžarščini na enem od vozil, ki spremljajo skupino 45
mladih romarjev iz Budimpešte. Večina je starih od 14 do 25
let in potujejo iz Rima domov, s sabo pa nosijo krono svetega
Štefana, nekdanjega madžarskega kralja, ki je združil
madžarsko ljudstvo v državo, sprejel krščanstvo in poma-
gal pri pokristjanjenju Madžarov. Tako je postal narodni
svetnik, ki so mu posvetili tudi cerkev v Budimpešti.
Ob svetem letu so se dijaki
srednjih šol in študentje s fa-
kultet odločili, da se s krono,
ki je sicer replika, podajo na
romanje. Vsakih 60 kilome-
trov se ustavijo in si poiščejo
prostor za počitek. Eno od
takšnih postajališč je bil tudi
Vojnik, kjer so se v prostorih
župnišča mudili minuli teden.
Za njihovo bivanje oziroma
nastanitev v Sloveniji sta po-
skrbela duhovnika Tomislav
Šantak in Jožef Bernard iz Len-
dave. »Namen romanja je po-
častitev 1000-letnice krščans-
tva pri nas in 2000. obletnice
krščanstva nasploh,« je pove-
dal vodja skupine Eszter
Elem^r. »Radi bi bili zgled
drugim ljudem, da bi živeli v
krščanskih skupnostih, drug z
drugim. Krono, ki jo nosimo v
Budimpešto, je blagoslovil tu-
di papež. Mnogo ljudi nam je
pomagalo, nas spremljalo in
bilo z nami v mislih. Radi bi, da
bi bili tudi Slovenci deležni
blagoslova in se jim prisrčno
zahvaljujemo za dobroto, ki tke
vezi med obema narodoma.«
Mladi Madžari so bili prijet-
no presenečeni nad prijaznostjo
in ustrežljivostjo Slovencev,
ki so jim bili kljub jezikovnim
oviram vselej pripravljeni po-
magati.
BOJANA JANČIČ
krogih, kjer je zmagala ekipa
iz Litve, naši trije debaterji pa
so dosegli četrto mesto, kar je
najboljša slovenska uvrstitev
na mednarodnih debatnih tek-
movanjih doslej. Naslednji dan
so oblikovali mešane ekipe,
katerih člani so bili iz treh
različnih držav.
Mladi debaterji in njihovi
mentorji so se izpopolnjevali
v različnih tematskih delavni-
cah, za sprostitev med napor-
nim delom pa so lahko izbira-
li med različnimi dejavnost-
mi. Ogledali so si tudi mesti
Krakov in Auschwitz.
Tabor ni bil namenjen le
debatiranju, ampak tudi spoz-
navanju drugih kultur, sklepa-
nju novih prijateljstev in iz-
boljšanju znanja angleškega je-
zika.	MC
MODRI TELEFON
Je to turizem?
Karolina iz okolice Celja
nam je razočarana opisala
nedavne izkušnje pri kupo-
vanju vstopnice za bazen v
hotelu Dobrna, kjer naj bi po
njenih besedah cele pol ure
zaman čakala na nekoga, ki
bi ji bil pripravljen prodati
vstopnico. Ko se je obrnila
na tam zaposlene, so ji odgo-
vorili, da je čas malice in naj
še malce počaka. Čeprav naj
bi bilo na recepciji prisotnih
več zaposlenih, se, kot je
povedala, zanjo ni nihče več
zmenil. Vljudno naj bi se
posvetovali z nekimi nemš-
kimi turisti, nihče pa si ni
vzel toliko časa, da bi ji pro-
dal vstopnico. Ker tudi po
pol ure ni bilo nobenega od-
ziva, je zapustila hotel. Ka-
rolina pravi, da je nad tak-
šnim odnosom ogorčena in
da so tem hotelskim delav-
cem očitno pomembnejši tuji
turisti, medtem ko na doma-
če preprosto pozabljajo.
Nadzor V garažni
I »v«
hisi
Bralca iz Celja je zanima-
lo, kakšen je nadzor v celj-
ski garažni hiši, ali zaposle-
ni opozarjajo na nepravilno
parkirane avtomobile in za-
kaj niso posamezni parkirni
boksi označeni s talnimi oz-
nakami?
V podjetju Kostra d.o.o., ki
upravlja z garažno hišo, so
nam povedali, da vse etaže
nadzorujejo s šestnajstimi ka-
merami, poleg tega pa je pred
samo hišo nameščenih še do-
datnih šest kamer. Uslužbenci
spremljajo dogajanje v in pred
hišo na štirih monitorjih, v
arhivu hranijo posnete kasete
za zadnjih deset dni. Samega
parkiranja res ne kontrolirajo
posebej, so pa na začetku vsem
voznikom, ki so zavzeli pre-
več prostora ali kako drugače
ovirali promet v hiši, na vozi-
lih puščali listke z opozori-
lom, sčasoma pa so to prakso
opustili. Ob tem pa je treba
povedati, da so boksi v garažni
hiši zelo ozki, med dva stebra
naj bi prišH trije avtomobili,
vendar imajo zlasti širša vozi-
la zelo malo prostora, tako da
se resnično dogaja, da zasede-
jo dve parkirni mesti. Uprav-
Ijalec pa je zanikal trditev, i
ni talnih oznak: »Vsak boks
označen s črtami in številk
mi, prav tako je s talnimi o
nakami in svetlobnimi zna
opremljena tudi dovozna st
za. Je pa morda res, da so i
pri pogosteje uporabljanih bd
sih te oznake že malce zabi
sale.«
Motoristi V parku
Poldek se redno spreha
ob Savinji, vendar tam vsj
dan srečuje mlade motorisl
ki z divjo vožnjo ogrožajo i
le starejše ljudi, ampak tu
mamice z vozički, otroke i
druge sprehajalce. Predlag
da pristojni postavijo več pj
metnih znakov oziroma op
zoril o prepovedi vožnje
kolesa, kolesa z motorjem
motorna kolesa.
Jože Smodila s Komunali
direkcije je pojasnil, da ba
dodatne table v kratkem p
stavljene, vprašanje pa je, i
bo to kaj zaleglo. Po njegov
besedah so se s celjsko poli
jo tudi že dogovorili o po
strenem nadzoru sprehajali
poti v parku in na levem bre|
Savinje. Pri tem naj bi ji
pomagala tudi občinska redi
ska služba. Seveda pa bodo
prizadevanja zaman, če si t
do ljubitelji hitrosti na dv
kolesih z vratolomnimi vc
njami na najbolj neprimen
mestih še naprej na ta nai
dvigali adrenalin.
Bo
Do prihodnjega četrtka ho«
še klice na Modrem telefoi
sprejemala novinarka /vai
Stamejčič. Na telefonsko ^
Vilko 031/569-581 jo lah\
pokličete vsak dan med 10.
17. uro, svoja vprašanja i
Modri telefon pa lahko nn
ponedeljkom in petkom do |
ure zastavite tudi po telefa
42-25-000.
Velenjski vrtec
Rožle zaprl vrata
V Vrtcu Velenje so po končanem vpisu ugotovili, da s
je v enoto Rožle na Aškerčevi cesti 21 vpisalo le oseil
novincev, iz zadnjega šolskega leta pa je ostalo le še p^
otrok; večina otrok, ki je obiskovala vrtec v zadnjeil
šolskem letu, se je namreč vpisala v prvi razred osnovni
šole.
Skupno 13 otrok pa je bilo premalo za oblikovanje vsa
enega oddelka v enoti Rožle. Zato se je vodstvo Vrte
Velenje odločilo za zaprtje te enote. Na to odločitev je, me
drugim, vplivalo tudi dejstvo, da je deloval vrtec v staf
stavbi, potrebni temeljite obnove. Sicer pa se tudi n
področju mestne občine Velenje zmanjšuje število otrok, k
obiskujejo vrtce. Občutno se bo zmanjšalo število posebe
še s šolskim letom 2003/2004, ko bodo vključeni v noV
devetletno osnovno šolo vsi šest let stari otroci.
Kljub zaprtju enote Rožle pa imajo na področju mestn
občine Velenje še prostor za otroke v drugih enotah
posebej še v enoti Lučka na Kardeljevem trgu v Velenju,
enoti Čebelica na Konovem in enoti Jurček v Škalah.
M.l
POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
□
Mrzla zakladnica življenja
Mrzlica je ena najbolj markantnih vzpetin Savinjske doline
»Pokrajina Mrzliškega po-
gorja je tista, ki daje značaj
južnemu obzorju in obrobju
Spodnje Savinjske doline. S
svojimi neštetimi priostreni-
mi in čokatimi gorami pome-
ni nenavadno razgibano, nad-
vse nemirno silhueto pogle-
dom iz Celjske kotline.«
S tako pesniškimi besedami
je legenda slovenske geografi-
je Anton Melik v povsem pos-
vetni, bralec bi pričakoval tež-
ko prežvekljivi strokovni knjigi,
opisal verigo vzpetin, ki se od
Trojan vleče vse do Tolstega
vrha nad Svetino. Mrzlica ni
najvišja med njimi, šele na
tretjo mesto jo je nabuhnilo
pradavno vzhajanje, ko se je
zemlja zvijala in gubala v tria-
snih tektonskih krčih. A se
kljub temu ponosno pne v zrak
na sredi gotsko narezljanega
južnega roba Savinjske doline
(Zasavci bi seveda odločno
ugovarjali, da je na severnem
robu njihovega strmorobega
kanjona) in se razkazuje po-
gledom daleč naokoli.
2^to ni niti čudno, da je že
od nekdaj priljubljeno stičiš-
če planinskih navdušencev iz
obeh vznožij, savinjskega in
zasavskega, prek nje poteka
slovenska planinska transver-
zala, na njej že dolga leta stoji
krepak planinski dom, v zad-
njih nekaj letih so njene raz-
gledne košenice, poletno deh-
teče sredi sušečega se sena,
odkrili tudi vikendaši in se
razpasli kot lesni črvi v babiči-
ni omari. Zaradi dobro pre-
voznih makadamskih cest, ki
vodijo vse do mrzličnega vrha,
zabodenega z jeklenim stolpi-
čem, polnim radijskih in tele-
vizijskih anten, se nanjo vzpe-
njajo tudi padalski zanesenjaki
in s svojimi pisanimi kupolami
begajo krakajoče ujede. Prav-
zaprav so mondeni vikendaši,
med katerimi so visoki lokalni
oblastnik in gospodarstveniki,
povzročili pravo cestno revo-
lucijo, saj asfaltni črvi plezajo
vse bliže vrhu.
Mrzlica zagotovo ni skriv-
nostna planinska ljubica, ki
svoja nedra odpira le samot-
nim srčnim popotnikom. Bolj
je ljubeča mati, ki potrpežlji-
vo znova in znova stiska v
objem svoje brezštevilne otro-
ke in jim ponuja polna prsa. In
ravno zato si je zaslužila svoje
mesto na tej strani. Da bodo
tudi najbolj razvajeni otroci
znali ceniti njeno bogastvo in
s pazljivim korakom paziti
nanj. Skupaj z bližnjima bra-
tom in sestro, Homičem in
Kriško planino, varuje izjem-
no pestro rastlinsko in žival-
sko bogastvo, pozornosti pa je
vredna tudi tradicionalna kul-
turna krajina planinskih koše-
nic in pod njimi ležečih posa-
meznih kmetij in zaselkov.
Zanimivo je že njeno ime.
Mrzlica. Prvi slovanski prišle-
ki, ki so oviti v lan in kožuhe
zašli na razgledni vrh, so kma-
lu začutili, da je na njem ved-
no za kakšno stopinjo hladne-
je kot v okolici, zato poime-
novanje ni bilo težko. Edins-
tvenost ji daje tudi mešanje
klim, mediteranske in celin-
ske, zaradi česar na njenih
pobočjih živijo endemične rast-
linske vrste. Samo tam in nik-
jer drugje. V njene skrivnosti
nas je vpeljal mož, ki jo zelo
verjetno pozna tako kot le ma-
lokdo. Egon Vočko je revirni
gozdar žalske krajevne enote
slovenskega zavoda za gozdo-
ve, ki skrbi za preboldski re-
vir. Medtem, ko sva koračila
po zaraščeni gozdni poti in
oprezala za paritvenimi dre-
vesi, je z živimi besedami sli-
kal mrzliški živelj: »Najbolj
značilen je gotovo divji ali
veliki petelin. Severno poboč-
je Mrzlice in Homiča je eden
njegovih zadnjih življenjskih
prostorov v Sloveniji. Potre-
buje zaraščeno podrast, v ka-
teri se skriva in hrani. Najraje
ima jerebiko in borovnice, pa
tudi maline.« Zelo pomembna
pa so paritvena drevesa. Pona-
vadi stojijo ločena od drugih,
z na široko razraščenimi veja-
mi od tal do vrha. Ko pride
paritveno obdobje, se samci
po moško ščeperijo na njih in
z glasnim petjem skušajo oma-
miti kure, da bi jih spustile na
svoje hrbte. »Na Mrzlici po
naših podatkih živijo tri dru-
žine. To pomeni petelina z
nekaj samicami. Na srečo je
strmo pobočje zelo težavno za
sečnjo, zato se je gozd ohranil
v svoji prvobitni obliki.« Goz-
darji so ravno zaradi trodru-
žinske sreče sprejeli poseben
lovsko gojitveni načrt, ki sku-
ša s čim manj posegi ohraniti
naravne pogoje za zelo razva-
jene operjence.
Poleg petelina se lahko Mrz-
lica pohvali z ogroženimi du-
plarji in sovami, v posamez-
nih grapah pa se še vedno
zadržujejo redki primerki prav
tako ogroženega gozdnega je-
reba. Posebnost košenic so ne-
katere rastlinske vrste, ki ima-
jo tukaj severno mejo svojega
življenjskega prostora, na pri-
mer tržaški svišč in navadni
zlati koren. Opojne zlatice pa
ne boste našli nikjer drugje
kot le na Mrzlici. Pozorno oko
bo naletelo tudi na navadno
arniko in vse tri naše vrste
lilij, ki so tako lepe v vazah na
kredencah in ravno zaradi te-
ga vse bolj redke v naravi.
Košenice so poleg tega domo-
vanje številnih redkih nevre-
tenčarjev, ki se radi zvijajo v
takšni družbi.
Zaradi vsega naštetega so v
nekdanji Občini Žalec skušali
zavarovati območje kot kra-
jinski park. Trboveljski obči-
narji so svoje področje zava-
rovali že leta 1996, na Savinj-
ski strani pa jim to še vedno ni
uspelo. Zavod za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine je
sicer že pred dvema letoma
pripravil strokovne osnove, na
osnovi katerih naj bi na Mrzli-
ci razglasili krajinski park s
tremi varstvenimi pasovi, pra-
vi Mojca Tomažič z zavoda,
vendar se doslej ni še nič pre-
maknilo. Še več, na Občini
Žalec so nam povedali, da o
tem zaenkrat še niti ne razmiš-
ljajo, v letošnjem proračunu
pa za ta namen ni namenjen
niti tolar. Res pa je tudi, da je
večina Mrzlice sedaj v novi
Občini Prebold.
In zato polagamo na srce
vsem, ki boste prepoteni pu-
hali proti razgledu z vrha mrz-
liške gospe, naj se zavedajo,
kakšni zakladi leže okoli. Bo-
dite jih vredni.
^^SEBASTIJAN KOPUŠAR
Planinski dom na Mrzlici je odprt vsak dan. v njem lahko prenočite, na igralih pred njim
pa se bodo zabavali tudi otroci.
j Gozdarski mojster Egon Vočko ima svoj revir v malem
j	prstu. Pokrajino in ljudi.
Vse poti vodijo na Mrzlico, bi lahko rekli domačini, ki
živijo okoli njenega vznožja.
Veselo z gasilci na Lopati
Prostovoljno gasilsko društvo Lopata prireja gasilsko tekmova-
nje z vrtno veselico, ki bo 12. avgusta pri Gasilskem domu na
Lopati, začelo pa se bo ob 17. uri. Za zabavo bo poskrbel ansambel
Slovenski express. Na srečolovu bo zadela vsaka srečka.
Graška gora poje in igra
Kulturno društvo Graška gora prireja v sodelovanju z zveza-
ma kulturnih društev Slovenj Gradec in Velenje tradicionalno
25. prireditev Graška gora poje in igra, ki bo 13. avgusta od 14.
ure dalje. Nastopilo bo 17 narodno-zabavnih ansamblov iz vse
Slovenije, ki se bodo potegovali za nagrado občinstva in
strokovne komisije. Prireditev bo povezoval Janez Dolinar,
vstop pa bo prost. Za obiskovalce so pripravili nekaj zanimivo-
sti, med katerimi sta tudi skriti gost in bogat srečelov.
Kmečke igre v Brdcah
Govedorejsko društvo Celje pripravlja s Kmetijsko svetoval-
no službo Kmečki praznik z igrami. Tekmovalci se bodo
pomerili v košnji, grabljenju, žaganju in pajsanju hloda ter
smučanju. Prireditev bo v nedeljo, 13. avgusta, od 14. uri na
kmetiji Bred v Brdcah nad Dobrno. Za zabavo bo poskrbel
ansambel Klateži.
Bazen jen je v Šentjurju
študentski klub Mladih Šentjur prireja v soboto ob 17. uri na
šentjurskem bazenu tradicionalni »pool party« - tokrat poslove-
njen v Bazenjenje. Poleg družabnih iger bodo nastopili še
mariborski raperji BMG, za zabavo pa bo poskrbel še DJ.
10
ŠPORT
Trikrat zapored
Po 3. krogu v I. SNL se
lahko s celotnim izkupičkom
pohvalita le Olimpija in Ru-
dar. Oba sta nanizala po tri
zmage, Ljubljančani so bili
prepričljivejši, »knapi« pa so
zaradi skromno zastavljenih
ciljev bolj presenetljivi.
Zadnja predstava proti se-
žanskemu Taboru je bila naj-
boljša velenjska letos. Čeprav
so novinci dokaj kakovostno
moštvo, ki igra všečen nogo-
met s številnimi zankami, je
Rudar pokazal svoj pravi obraz
in zanesljivo slavil. »Z igro sem
zelo zadovoljen, bolj pomem-
bno je, da so zadovoljni tudi
gledalci. Žal se nekateri naši
nogometaši še ne zavedajo, da
je potrebno igrati vseh 90 mi-
nut. V finišu so se preveč uba-
dali s sodniškimi odločitvami,
gostje pa so našo hibo izkori-
stili in ublažili poraz,« je po
tretji zaporedni zmagi pripo-
vedoval domači trener Toni To-
mažič. Jeseničnik in Spreča-
kovič, ki sta pred koncem obra-
čuna zamenjala razpoložena
strelca Mujanoviča in Turka,
sta svoji nalogi opravila slabo,
zato se jima nova priložnost na
naslednji tekmi najbrž ne bo
ponudila. Gostovanje na Faza-
neriji pri Muri bo pač težje kot
na Prevaljah, saj hrvaškemu
strategu Zlatku Kranjčarju že
teče voda v grlo, »po zrak« pa
bo moral prav na tekmi z Ru-
darjem. Toda Tomažič se nove-
ga izziva ne boji: »Vse je odvi-
sno od razpoloženosti in zav-
zetosti mojih varovancev. Če
bo oboje podobno prvim trem
srečanjem, se nimamo česa ba-
ti in lahko nadaljujemo zma-
goviti niz.«
Podobno zadovoljni kot Ob
jezeru, so bili po 3. krogu tudi
na Skalni kleti. V Ajdovščini so
namreč osvojili prvo letošnjo
točko in poskrbeli za bolj sproš-
čeno vzdušje v klubu, čeprav
po dveh zaporednih porazih ni
bilo nikakršne panike ali neje-
volje. »Končno so se igralci
borili po svojih najboljših mo-
čeh, še vedno pa se med igro
premalo pogovarjajo in sode-
lujejo, v nekaterih položajih so
še preveč boječi,« je zbral misli
dan po remiju s Primorjem
trener CM Celja Publikuma Ma-
rijan Pušnik. Celjani so imeli
na Primorskem celo priložnost
za zmago, igrali so ponovno
dobro, vendar se ni izšlo. Upa-
jo, da se bo že v naslednjem
prvenstvenem obračunu, ko bo
na Skalni kleti gostoval ranjeni
Koper, ki še nima točke, najb-
ližje uspehu pa je bil v soboto,
ko je moral izgubiti proti Mari-
boru PL in bo točkovni manjko
skušal nadoknaditi ob Savinji.
Toda domačini se bodo zanaša-
li tudi na Šeligo, Gobca, San-
koviča, Radosavljeviča, Žnu-
derla in Pekiča, ki so dočakali
poziv selektorja mlade izbrane
vrste Janija Zavrla.
T.L., Foto: J.M.
Toni Tomažič: zmaga tudi v
Prekmurju?
Trener Aleš Filipčič v razgovoru z igralkami pred prvim treningom.
Žalčanke pričele s pripravami
Rokometašice Žalca so se
minuli četrtek pričele priprav-
ljati na novo rokometno se-
zono.
Na seznamu trenerja Aleša
Filipčiča in njegovega pomoč-
nika Danila Kovačiča je 19
igralk: Luba Korotneva, Bar-
bara Jelen, Urška Jaušovec,
Miša Marinček, Sergeja Kline,
Tanja Dolar, Sonja Zidar, Bar-
bara Urankar, Mojca Derčar,
Vanja Dolar, ki se je po eni
sezoni zopet vrnila, Mojca Ja-
ger, Nina Potočnik, Anja Bu-
bik, Ines Ramšak, Brljana Ču-
librk, Daša Breznikar, Špela
Jakob in Tina Randl.
»Treningi bodo dvakrat na
dan, priprave pa bomo izvedli
kar v Žalcu, saj imamo za to
dobre pogoje. Pred pričetkom
tekmovalne sezone bomo odi-
grali 10 prijateljskih tekem,
od 25. do 27. avgusta pa bomo
odšli na mednarodni rokometni
turnir v Podžego. Razen Vanje
Dolar, ki se je vrnila, bo ekipa
takšna kot lani. Naše želje so
podobne lanskim. Čim višja
uvrstitev v državnem in pokal-
nem prvenstvu in v EP EHF v
osmini finala, tako kot lani.
Če pa bo kaj sreče, lahko dose-
žemo tudi več,« je dejal trener
Aleš Filipčič. T TAVČAR
Najbližje vrhu Esotech Šmartno?
Konec tedna bodo s prvenstvom zaceli tudi drugoligaši
s prvenstvenimi tekmova-
nji bodo začeli tudi nižjeli-
gaši. V IL SNL bodo letos
nastopali trije predstavniki s
Celjskega: stara znanca Eso-
tech Šmartno in Šentjur ter
novinec Dravinja, ki si je
lani v dramatični končnici
tretjeligaškega prvenstva za-
gotovila nastopanje v višjem
kakovostnem razredu.
Medtem ko srenja iz elitne
konkurence meni, da je drugo-
ligaško prvenstvo iz leta v leto
skronmejše, provinca pravi dru-
gače. Slednjim gre morda bolj
verjeti, saj je vse več moštev, ki
se z načinom dela skuša pribli-
žati našim najboljšim kolekti-
vom. A ker je vse povezano z
denarjem, je razumljivo, da so
cilji in želje opredeljeni sklad-
no s finančnimi zmožnostmi.
Sodeč po pripravljalnih obra-
čunih in urejenosti klubov, so
kandidati za vrh Nafta, ki se je
občutno okrepila. Klan, ki se
želi vrniti med prvoligaše in
kranjski Triglav, katerega vods-
tvo Iduba stavi na svoj podmla-
dek.
Skromneje kot lani
v Šmartnem ob Paki so ro-
kave zavihali že sredi poletja,
velik zalogaj za tamkajšnje no-
gometne delavce je bila tudi
organizacija dveh obračunov
Olimpije in CM Celja Publiku-
ma, ki jim je izvrstno uspela,
zato so po tej plati bržčas že
zelo blizu elitne konkurence.
Toda cilji so nekoliko spreme-
njeni. Draga Kostanjška je na
trenerski klopi zamenjal nek-
danji večni pomočnik Rudar-
jevih strategov Josip Vugri-
nec. Največjo izgubo je za
klub pomenil odhod perspek-
tivnega dvoj ca Dragič-Spreča-
kovič, ki se je vrnil v Velenje,
od koder je spet prišlo nekaj
dokazovanja željnih mladeni-
čev, sicer pa pri Esotechu sta-
vijo tudi na domačine. »Verjet-
no je moštvo nekoliko slabše
kot v prejšnji sezoni, vendar si
bistveno skromnejših rezulta-
tov pač ne moremo privoščiti.
Uvrstitev okrog 5. mesta bi
bila zadovoljiva,« je razgrnil
načrte Vugrinec, ki ima po-
polno zaupanje osemčlanske-
ga predsedstva kluba. Pripra-
ve Šmarčanov so bile podobne
tistim, ki jih je opravila večina
konkurentov, vseeno pa stra-
teg ni najbolj zadovoljen. »Ne-
kaj je bilo izostankov, kar je
seveda dodatna težava pri ui-
gravanju ekipe, ki je dodobra
spremenjena. Zato bodo pravi
rezultati morda prišli nekoli-
ko kasneje, vseeno pa se bomo
potrudili, da štartamo solid-
no,« pravi trener Esotecha, ki
se bo v prvem krogu pomeril s
Pohorjem.
Obstanek!
v Šentjurju si podobno viso-
kih ciljev kot v Šmartnem ob
Paki ne morejo zastaviti. Po
hudih težavah v minuli sezo-
ni, ko se je sprva zapletlo pri
denarju, potem pa so do pred-
zadnjega kroga trepetali za ob-
stanek, so letos nekoliko bolj
optimistični, čeprav se zave-
dajo, da se bodo težko prebili
v zgornjo polovico lestvice.
Tik pred začetkom prvenstva
je finančno stanje v klubu spet
nekoliko slabše, toda do pri-
hodnjega tedna naj bi že bilo
bolje, zato o zapletih, podob-
nih lanskim, ne razmišljajo.
Trener Goran Savič raje izpo-
stavlja: »Fantje so me prijetno
presenetili z vnemo na trenin-
gih. Izjemno delovni so bili,
zato lahko pričakujemo boj za
zgornjo polovico lestvice.« Naj-
več težav ima šentjurski trener
z igralci konice napada, saj so
odšli Smajlovič, Zavšek in Sa-
lamadija, glavna aduta Poštrak
in Hodžar pa sta poškodova-
na. Pomembna okrepitev je
»umetnik« Dejan Bauman, pri-
šel je še Gojkovič, sredi pette-
denskih priprav pa se je poslo-
vil Stani Blatnik. Izpad iz po-
kalnega tekmovanja naj ne bi
pustil posledic, bolj se v klubu
bojijo nezadovoljstva igralcev,
ki nestrpno pričakujejo hono-
rarje...
Polni pričakovanj pa so v
Slovenskih Konjicah, kjer so
se vrnili v drugoligaško druš-
čino. Cilj je jasno opredeljen:
obstanek. Kot novinci bolj sme-
lo pač ne upajo napovedovati,
navzlic neizkušenemu moštvu,
pa menijo, da bi se lahko ob-
držali v ligi. Trener Bojan Hro-
vat bo imel med 26 igralci na
razpolago tudi povratnika Cug-
masa (prej Esotech Šmartno)
in Ribiča (Unior), novinca sta
Bistričana Ivetič in Regoršek.
»Edini cilj je obstanek, saj smo
skromen klub, ki se zaveda,
da ne more presenetiti. Ker
smo se prejšnji mesec priza-
devno pripravljali, verjamem,
da se lahko uvrstimo nad 12.
mesto,« predstavlja želje tre-
ner, njegov pomočnik in se-
kretar kluba Boris Mernik pa
dodaja: »Po šestih letih se vra-
čamo s podvojenim proraču-
nom, kar bi moralo zadosto-
vati za izpolnitev ciljev.« Dra-
vinja bo podobno kot konku-
rentje v prihodnji sezoni pora-
bila okrog 20 milijonov tolar-
jev.
^^ TOMAŽ LUKAČ
Ekipa Savinjsko - Kozjanske
zveze lovskih družin Celje, ki
je zmagala ekipno, v sredini
pa Dušan Urankar, ki je po-
stal državni prvak med posa-
mezniki.
Savinjsko -
Kozjanski lovci
najboljši
Na Šmohorju nad Laškim je
bilo 4. državno prvenstvo v
lovskem strelstvu.
Lovci so tekmovali v štirih dis-
ciplinah: streljanju na glinaste
golobe, v tarčo s kroglo na 100 mj
pomanjšano tarčo srnjaka na 35
m in v premično tarčo. DaleŽ
najboljše rezultate je dosegla ekipa
Savinjsko - Kozjanske zveze lov-
skih družin Celje, saj je zmagala
v ekipni kombinaciji vseh štirih
disciplin. Ekipo Savinjsko - Koz-
janske zveze lovskih družin Ce-
lje so sestavljali Dušan Urankar iZ
LD Braslovče, Dušan Žehelj iz LD
Gomji grad in Aleš Šekoranja iZ
LD Grmada Celje.
Med posamezniki je v kombi-
naciji zmagal Dušan Urankar iZ
SK ZLD Celje, ki je zbral 310
točk, sledi Anton Grace iz ZLO
Ljubljana 297, Rudi Kovačič ml-
iz ZLD Kočevje 286 točk itd.
T. TAVČAB:
»	~ aSiSSSK-" -	-
l>ANORAMA
ŠPORT
11
Come-baclc Polutnilca in Ramšalca
I	ZKK Celje se pobira - Posredovanje Janje Romih - Vračata se tvorca »velikega« kluba
Košarkarice Celja so v mi-
nuli sezoni šokirale javnost z
osvojitvijo naslova državnih
prvakinj, po »tihem« slavju pa
je uspeh v poletnih mesecih
poniknil v pozabo. Celjske ko-
^rkarice so se znašle pred
breznom pozabe, toda, kot ka-
že, so se pojavili rešitelji.
ŽKK Celje je skoraj doživel
usodo odbojkarskih kolegic, saj
je težak finančni položaj kazal
na razpad sistema. Družina
Kavka s Cvetom kot članom
upravnega odbora in predsed-
nico kluba Danico je namreč
napovedala odhod iz košarke,
že pred koncem prejšnje sezo-
ne se je poslovil nekdanji teh-
nični direktor Franci Ramšak,
edini, ki je živel za klub je bil
poslovni sekretar Matej Salobir.
Le-ta pa sam ni zmogel vsega
bremena. Med počitnicami se je
znašel v več vlogah, ampak
pred začetkom priprav sam
vsega ni zmogel...
Kacovi milijoni
v javnost so pricurljale zgod-
be o razkolu v klubu, precej je
bilo govora o visokih dolgovih,
ki naj bi bili stari več kot leto dni,
po drugi strani pa so se v Celju
ozirali celo proti vrhu evropske-
ga pokala Liliane Ronchetti. Po-
letno mrtvilo sta prekinila za-
konca Kavka iz podjetja Kac, ki
su napovedala svoj umik iz
košarke. Seveda bi bil to hud
udarec za klub, saj je podjetje
Kac v zadnji sezoni državnim
prvakinjam zagotovilo 8 milijo-
nov tolarjev, jedro spora pa naj
bi bili stari dolgovi. Po nekaterih
vesteh naj bi znašali okrog 7
milijonov tolarjev, čeprav »sta-
ro« vodstvo s Francijem Ramša-
kom trdi, da je vsota približno
polovico nižja. Kakorkoli že, te-
ga dolga Cveto in Danica Kavka
nista bila pripravljena »pokriti«,
kar sta povedala že pred ča-
som, omenjala pa sta tudi, da
sta bila zavedena ob prihodu v
klub, kajti predstavljeno naj bi
jima bilo povsem drugačno fi-
nančno stanje. Brez najmočnej-
šega pokrovitelja, kar je podjet-
je Kac v lanski sezoni nedvom-
no bil, si nove košarkarske se-
zone ni bilo mogoče predstav-
ljati, potem pa so se stvari zače-
le razpletati.
Pomoč občine
Kmalu po osvojitvi naslova
državnih prvakinj je župan
mestne občine Celje Bojan Šrot
napovedal pomoč ŽKK Celje, če
ne drugega, vsaj pri kritju viso-
kih stroškov za najem dvorane.
V trenutkih najhujše krize je na
pomoč priskočila še podžupa-
nja Janja Romih: »Kot dolgolet-
na članica kluba želim pomaga-
ti, saj menim, da se je klub
znašel na robu prepada,« med
drugim pravi Romihova, ki je s
predsednikom Športne zveze
Celje Jožetom Geršakom spod-
budila reševanje ženske košar-
ke. »Krizni štab« je pretehtal vse
mogoče razplete in nekdanje
ter sedanje člane upravnega od-
bora kluba pozval k sodelova-
nju, v primeru zapletov s trener-
jem Željkom Ciglarjem je imel
v rokavu aduta - novega strate-
ga. Vendar Ciglar se je v pone-
deljek vrnil in z varovankami,
med katerimi nimajo pogodb
Baranjova, Deakova, Ramšako-
va, Vebletova in Potočnikova,
začel s pripravami. Kot trenutno
kaže, bodo v Celju sezono ven-
darie izpeljali, po nekaterih
predvidevanjih celo podobno
kot lani, čeprav bodo morali za
nemoteno delovanje zagotoviti
okrog 25 milijonov tolarjev, ob
tem pa pokriti še dolgove iz
prejšnje sezone. »Trenutno je
klub dolžan 5,6 milijona tolar-
jev, nam pa dolgujejo slabo po-
lovico te vsote,« pojasnjuje se-
kretar Matej Salobir, Id kljub
težavam upa na boljše čase, saj
je bilo nekaj njegovih obiskov
pri morebitnih pokroviteljih
menda dokaj plodnih.
Sanjski dvojec?
Ključno vlogo v reševanju dr-
žavnih prvakinj je odigral tudi
tiskovni predstavnik Uroš
Kranjc. Pozval je namreč nek-
danjega športnega direktorja
Mateja Polutnika in bivšega
funkcionarja Francija Ramšaka,
naj si po dolgotrajnem sporu
vendarle sežeta v roke in pre-
prečita najhujše. To se je tudi
zgodilo in upravni odbor kluba
bo spet podoben nekdanjemu,
saj se mu bo verjetno pridružil
še nekdanji predsednik Anton
Aškerc, gonilna sila pa bo brž-
čas dvojec Polutnik-Ramšak.
Verjetno bosta odslej previdnej-
ša v medsebojnih odnosih, kajti
v primeru novega spora bi se
klub najbrž le stežka pobral.
Oba pa sta, vsak po svoje, v tem
trenutku nepogrešljiva za celj-
sko žensko košarko, seveda v
primeru korektnih odnosov.
Potrebno si bo pač naliti čistega
vina in delati izključno v intere-
su kluba, katerega naloga mora
biti predvsem vzgoja lastnega
igralskega kadra. Zato bo pod-
jetje Kac še naprej pomagalo
mladim košarkaricam, čeprav
ne v tolikšni meri kot v zadnji
sezoni. Klub potrebuje vsaj dva
močna pokrovitelja, ki bosta
pripravljena vložiti toliko kot
Kac, predvsem pa se bo postavil
na noge le v primeru temeljite
reorganizacije in pristnejših
medsebojnih odnosov.
WMIIIililM TOMAŽ LUKAČ
Ohraniti status prvoligaša
Prvič v zgodovini bodo v
domači najelitnejši košarkar-
ski konkurenci igrali tudi
Šentjurčani. Kemoplast Alpos
Šentjur je edino prvoligaško
moštvo s Celjskega, ki bo v
novo sezono krenilo z istim
trenerjem, Igorjem Pučkom.
Po lanskem, pravzaprav tiho
pričakovanem uspehu, vsaj s
strani glavnega moža kluba, Pe-
tra Lapornika, se Šentjurčani že
od prvega dne tega meseca
vneto pripravljajo na novo se-
zono, v kateri je glavni cilj obsta-
nek v družbi najboljših. Naloga
je sila zahtevna, če vemo, da gre
za edini klub pri nas, ki nima
praktično nobenega profesio-
nalca in da fantje poleg košarke,
z izjemo novinca Jadranka Čo-
viča, prav vsi po vrsti opravljajo
tudi redno službo. V novi sezoni
bo klub nastopal tudi z nekoli-
ko spremenjenim, ali bolje re-
čeno dodatnim imenom, saj se
je Kemoplastu pridružilo še
podjetje Alpos in tako naj bi
proračun kluba znašal okrog 3
milijone tolarjev, kar pa je še
vedno daleč najnižji proračun
med proligaši. Za primer je tre-
ba omeniti podatek, da so v
lanskem prvenstvu najnižji pro-
račun, okrog 5 milijonov, beleži-
li pri domžalskemu Heliosu.
Kljub finančnemu primanjkljaju
se v klubu trudijo, da bi fantom
in trenerju Pučku nudili kar se
da dobre pogoje za delo, poleg
tega pa je uprava že uspela
privabiti tudi nekaj novih igral-
cev.
Po dveh sezonah se je v klub
vrnil Husein Kahvedžič, ki je po
igranju v Loki Kavi nekaj časa
igral tudi v bosanski ligi, kamor
se je vozil na tekme, saj sicer
živi v Celju. Kahvedžič bo tako
edini tujec v moštvu, kjer bodo
novinci še Jadranko Čovič, 203
centimetre visoki center, ki je
prišel iz Zagorja, llija Petrovič,
ki je nazadnje igral v Mariboru,
in 204 centimetre visoki Velenj-
čan, Matej Grešnik, ki je prišel
iz Šoštanjske Elektre. Zelo bli-
zu je bil nekaj časa tudi Davo-
rin Škornik, ki pa se bo po
osvojeni zlati medalji na ne-
davno končanem Evropskem
prvenstvu z mlado reprezen-
tanco Slovenije, bržkone le vr-
nil v Ameriko, kjer namerava
končati študij. Dolgoletni kape-
tan Šentjurja, Andrej Gajšek,
bo zaradi težav s poškodbami
končal kariero, medtem ko je
Igor Zorko odšel v Trbovlje.
Trener Igor Pučko bo imel na
začetku tekmovalne sezone
največ težav s centri, saj novi-
nec Matej Črešnik še nekaj ča-
sa ne bo igral zaradi poškodbe
hrbta, vprašljiv pa je tudi na-
stop Petra Jovanoviča. Tako bo
Jadranko Čovič z 203. centime-
tri najvišji košarkar kluba, po-
leg njega bo edini dvometraš le
še Tomažin. Želja kluba je, da v
proligaški konkurenci igrajo ti-
sti, ki so ta uspeh tudi priborili.
Uveljaviti želijo tudi nekaj mla-
dih košarkarjev, ki jih v Šentjur-
ju ne manjka, saj je ekipa z
izjemo Kahvedžiča (37 let), Čo-
viča in Novakoviča, izjemno
mlada. Prvo prijateljsko sreča-
nje bodo odigrali v soboto (12.
t.m.), ko bo njihov nasprotnik
Banex, dva dni kasneje pa
moštvo odhaja tudi na enote-
denske priprave v Kozje, kjer
bo njihov gostitelj kar predsed-
nik kluba Peter Lapornik in
podjetje Kemoplast. Šentjurča-
ni bodo v prvih dveh krogih
prvenstva gostovali v Sežani in
Zagorju, nato pa bodo gostili
ekipo Heliosa. Nasploh bodo
lahko ljubitelji košarke v tem
delu Slovenije zares prišU na
svoj račun, saj bo v ligi kar
tretjina ekip s Celjskega, lokal-
ni derbiji pa nudijo še posebno
draž.
DEJAN OBREZ
Cel jsici jadralci
premočni
V celjskem aero klubu v
Levcu raste pod vodstvom
Petra Karnerja nov rod vr-
hunskih pilotov, ki sodijo v
sam vrh slovenskega ja-
dralstva, svoj talent so do-
kazovali tudi na Madžar-
skem, na mladinskem dr-
žavnem prvenstvu pa
sploh niso imeli konku-
rence.
Mednje se je namreč uvr-
stil le Ptujčan Grega Urban-
čič, prvak pa je postal Matej
Kosaber, ki ima za seboj že
1100 ur letenja in 16 tisoč
prejadranih kilometrov. Na
2. mesto se je uvrstil Marko
Lepetič, od četrtega do sed-
mega mesta pa so se uvrstili
Aleš Kovač, Urška Kač in
Sebastijan Ramšak. Takoj
po prvenstvu so Celjani od-
potovali na Madžarsko, kjer
so se udeležili jadralnega ta-
bora. V osmih dneh so opra-
vili daljinske polete, pri ka-
terih sta pogoje za diamant-
ni C š preletom v trikotniku
300 km opravila Urška Kač
in Uroš Krašovic. Člani prve
skupine Lepetič, Bordon in
Ramšak so se že vrnili v
domovino, v Szegedu pa so
ostali še Kosaber, Štuklek,
Marin in Mirnik. »V osmih
dneh smo opravili 6 poletov,
vselej je bilo vreme odlično.
Szeged je idealen kraj za
daljinske polete, ob ugodnih
pogojih so nas tamkajšnji
jadralci gostoljubno sprejeli
in z Madžarske prinašava
prijetne spomine in nove iz-
kušnje,« je ob vrnitvi v do-
movino dejal Sebastijan
Ramšak.
JOŽE KUZMA
Na Navigi 2000 naši za odličje
12. SP modelarjev z daljin-
sko vodenimi vodnimi modeli
Naviga 2000 se je sicer že pre-
vesilo v drugo polovico, ven-
dar bodo najzanimivejši boji
na sporedu šele jutri in v sobo-
to. Takrat bodo namreč finalni
obračuni, ki se jih bodo udele-
žili najuspešnejši kvalifikant-
e.
Enotedenski boj za pridobi-
tev finalnih »vozovnic« je neko-
liko oviralo spremenljivo vre-
me, toda tekmovalci in sprem-
ljevalci se ob velenjskem jezeru
dobro počutijo. Tekmovalcev je
sicer nekoliko manj, kot smo
predvidevali - okrog 400 iz 28
držav, vsi pa so navdušeni nad
dosedanjo izvedbo prvenstva,«
pojasnjuje tehnični vodja prire-
ditve Janez Melanšek, sicer
član velenjskega kluba. Melan-
šek je lastnik najboljše sloven-
ske uvrstitve na svetovnih pr-
venstvih. Leta 1992 je na Šved-
skem zasedel 8. mesto, letos pa
naj bi bila njegova uvrstitev iz-
boljšana: »Član našega kolekti-
va, Polzelan Samo Golavšek, je
eden tistih, ki lahko prijetno
presenetijo. Morda se v katego-
riji FSRV 35 na sam vrh ne more
prebiti, tik pod njega pa,« napo-
veduje »prvi tehnik« prvenstva
in predstavlja konkurenco: »Vrh
je izjemno širok, precej je odvi-
sno od denarja, zato so v pred-
nosti predstavniki bogatejših
držav. Povprečen model je vre-
den vsaj 200 tisoč tolarjev. Tek-
movalci morajo imeti tudi do-
bre živce, temeljito morajo pri-
praviti modele in daljinski
upravljalec, skratka: precej je
dejavnikov, ki vplivajo na konč-
no uvrstitev.«
Sodeč po uvodnih kvalifika-
cijskih dneh, se lahko v boj za
odličja vmeša kdo izmed mlaj-
ših tekmovalcev, domačini pa
seveda stavijo na Sama Golavš-
ka.
TL., Foto: JOŽE MIKLAVC
Radijsko voden vodni model doseže hitrost tudi do 150 km/h.
KegIji še mirujejo
Kegljavke celjskega Miro-
teksa so konec prejšnjega
meseca začele s pripravami
na novo sezono, jutri pa od-
hajajo v svojo staro bazo - v
Kranjsko Goro, kjer bodo
vse do konca prihodnjega
tedna.
Po uvodnih treningih na
domačem kegljišču in okoliš-
kih objektih, pride na vrsto
»polnjenje akumulatorjev«, ki
naj bi zagotovilo optimalno
pripravljenost. »Priprav se
bodo udeležile vse članice pr-
ve ekipe in tudi mlajše keg-
ljavke, saj si morajo vse na-
brati dovolj moči za naporno
sezono, ki bo trajala nepretr-
goma do junija prihodnje le-
to. Prvi vrhunec sezone nas
čaka že oktobra, ko bo v Bol-
zanu svetovni klubski pokal,«
je dejal trener Miroteksa La-
do Gobec. Po kranjskogor-
skih treningih bo do oktobr-
skega svetovnega pokala po-
trebno le še izpiliti formo in jo
dvigniti na želeno raven, po-
tem pa v Italiji pokazati vse
znanje; »Nasprotniki so iz le-
ta v leto močnejši, mnogi so
okrepljeni s tujkami, zato nas
letos čaka še posebej težka
naloga. Ne le na mednarod-
nem prizorišču, temveč tudi
na domačih stezah, vendar si
spodrsljaja v prvenstvu ne
smemo privoščiti,« opozarja
Gobec.	T. L.
ŠPlDRTNI g
KOLEDAR^
SOBOTA, 12.8.
mtmmsm» t ....................
Nogomet
1. SNL: 4. krog - Celje: CM
Celje Publikum - Koper (18)
mmaaimmtni nmmmm: ■ ~ - ~ ............
NEDEUA, 13.8.
Nogomet
I.	SNL: 4. krog - Murska
Sobota: Mura - Rudar.
II.	SNL: 1. krog - Šentjur:
Šentjur - Elan, Ruše: Pohorje -
Esotech Šmartno, Slovenske
Konjice: Dravinja - Železničar
(vse 17)
NOGOMET
3«!0!!mS!S!8!S!S!!8!6-	»m^JiasmSSSSM
i. SNL
3. krog: Rudar - Tabor 3:2
(2:0) Mujanovič (3.), Turk
(39.,56.); Primorje - CM Celje
PubUkum 2:2 (1:1) Beršnjak
(20.), Pekič (57.). Vrstni red:
Olimpija, Rudar 9, HIT Gorica
7, Primorje, Dravograd, Mari-
bor PL, Tabor 4, Mura, CM
Celje Publikum, Korotan 1,
Koper 0.
^ POKALNZS
1/16 finala: Jadran Šepič -
Šentjur 2:1 (1:0) Založnik
(85.)
12
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
13
INFORMACIJE
KRONIKA
15
NOČNE
CVETKE
»Cvetka o Janku in Nadi, ki
i^aj bi se sprla na Kersnikovi
iilici v Celju, objavili smo jo
niinuli teden, je Janka hudo
razkurila. Telefoni so se sko-
jaj vneli na relaciji Janko -
policija in Janko - Novi ted-
nik. Menda so policisti videli
vse narobe. Kot trdi Janko, naj
t)i bila Nada tista, ki ga je
ogrožala. Zato je Janko podal
na FP Celje te dni prijavo zo-
per Nado zaradi ogrožanja var-
nosti in poškodovanja tuje stva-
ri. Policisti bodo ukrepali in
podali ustrezno prijavo tožils-
tvu. Kakšen bo razplet spora
nied Jankom in Nado, bo torej
odločalo sodišče.
•	Prejšnji ponedeljek sta se
doma sprla Mitja in Petra. V
prepir se je vmešal še Petrin
oče Jože, a jih je skupil. Mitja
ga je udaril, tako da je Jože
padel in se pri tem lažje poš-
ikodoval. Kako o svoji zvezi z
Mitjem odtlej razmišlja Petra,
tv policijskem zapisniku ne pi-
jše, zapisano pa je, da si je
Mitja s svojim dejanjem pri-
služil kazensko ovadbo.
•	Danijel in Aleš sta minuli
i ponedeljek razgrajala po Vele-
nju. Kaj ju je nato neslo v
Celje, ne vemo, izvedeli pa
smo, da si je Danijel tu privoš-
čil svojevrstno zabavo. V Splo-
šni bolnišnici Celje se je z
invalidskim vozičkom zaleta-
val v vrata sprejemne ambu-
lante. Nato se je slekel in zah-
teval prevoz domov. Očitno s
svojimi čari ni nikogar očaral,
pdč pa so Danijela in Aleša
j obiskali policisti in jima pri-
si^rbeli prevoz do policijskih
prostorov za iztreznitev.
!• Ivan se je v torek, malo po
15. uri, znašal nad ženo in
ogrožal njeno varnost. Ko so
skušali posredovati policisti,
ni kazal volje, da bi se umiril,
zato so ga odpeljali in pridrža-
lli do iztreznitve.
PStevo si je v torek zvečer
bmislil prvovrstno ležišče. Al-
[koholno utrujen je obležal na
(Vozišču na Ljubljanski cesti v
Celju. Imel je srečo, da ga ni
nihče povozil, pač pa so mu
omogočili prevoz v celjsko bol-
nišnico, kjer so mu nudili po-
moč. Policisti pa so ga prijavi-
li sodniku za prekrške.
► v soboto, krepko čez pol-
310Č je bilo, Jože ni bil zadovo-
ljen s ponudbo v nočnem lo-
kalu na Dobrni. Kaj ga je uje-
zilo, policijski zapisnik ne po-
roča, moralo pa je biti hudo,
je pričel po lokalu razbijati
"1 razgrajati. Zato bo podrob-
fiosti pojasnil sodniku za pre-
•^rške.	NGL
Pogin rib v
Lašicem
Neznanci so onesnažili
, Savinjo in tako povzročili
] Pomor rib.
I Do onesnaževanja je priš-
lo v bližini pivovarne, kjer
je v Savinjo iztekla neznana
snov, ki je povzročila po-
i rnor rib v dolžini približno
I ^reh kilometrov. Člani ribiš-
l^e družine so tako oškodo-
vani za milijon in pol tolar-
I )ev. Vzrok pomora policisti
in kriminalisti še ugotavlja-
jo. zoper povzročitelja pa
[ bodo ustrezno ukrepali.
Prijetje osumljenih
Apolonov
Policisti Policijske postaje
Celje so 1. avgusta odvzeli
prostost 30-letnemil M. J. iz
Celja in 25-letnemu H. K. iz
Levca in zoper njiju odredili
pridržanje. Osumljena sta ve-
čine kaznivih dejanj, ki sta
jih storila v zadnjih petih
mesecih.
Osumljenca sta letos preko
Salamonovega oglasnika ob-
javila več oglasov, kjer sta laž-
no prikazovala urejanje kredi-
tov pod ugodnimi pogoji s
predplačilom zneska za zava-
rovanje kredita. Osumljena sta
z oškodovanci komunicirala
izključno preko mobilnih te-
lefonov. Predstavljala sta se
jima kot lastnika podjetij, ki v
resnici ne obstajajo: ACIS
d.o.o., TALUM d.o.o., Finan-
ce APOLON d.o.o. itd. Po do-
slej zbranih obvestilih sta sku-
paj s pomočniki prejela od 39
oškodovancev različne zneske
gotovine v skupni vrednosti
4.920.000 tolarjev.
Prejšnji četrtek sta bila osum-
ljenca s kazensko ovadbo pri-
vedena k preiskovalnemu sod-
niku Okrožnega sodišča v Ce-
lju, ki je po zaslišanju zoper
njiju odredil pripor.
Vse morebitne oškodovan-
ce, ki še niso podali prijave,
policisti prosijo, naj se zglasi-
jo na Policijski postaji Celje
ali pokličejo na telefonsko šte-
vilko 113.
PROMETNE NEZGODE
Trk tovornih vozil
Na regionalni cesti izven na-
selja Gorenje se je v torek pri-
petila prometna nesreča, v ka-
teri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
51-letni Miroslav Š., začasno
stanujoč v Novih Lokah, je vozil
tovorni avtomobil po regionalni
cesti iz smeri Gorenja proti Sote-
ski. V ostrem desnem ovinku je
z levimi kolesi zapeljal na nas-
protno smerno vozišče. Takrat je
nasproti s tovornim vozilom pri-
peljal 22-letni Branko K. iz Gru-
šovelj. Vozili sta silovito trčili, ob
tem pa je Miroslav Š. utrpel
hude telesne poškodbe. Gmot-
na škoda na udleženih vozilih
znaša približno 600.000 tolarjev.
Smrt mladega
motorista
v petek dopoldne se je v
naselju Leveč zgodila promet-
na nesreča, v kateri je ena
oseba izgubila življenje, ena
pa je bila lažje telesno poško-
dovana. Na udeleženih vozilih
je nastalo približno 2 milijona
tolarjev gmotne škode.
19-letni Luka P. iz Podloga v
Savinjski dolini je vozil motorno
kolo skozi naselje Leveč, iz sme-
ri Žalca proti Celju. Ko je pripe-
ljal v bližino Renault Servisa, se
je z njegove desne strani z oseb-
nim avtomobilom na prednost-
no cesto vključeval 59-letni Ja-
nez G. iz Šempetra v Savinjski
dolini, ki je nameraval zaviti
proti Petrovčam. Med vozili je
prišlo do silovitega trčenja, v
katerem je voznik motornega
kolesa dobil tako hude poškod-
be, da je kasneje v Splošni bolni-
šnici Celje poškodbam podle-
gel. Sopotnica v osebnem avto-
mobilu, 55-letna Marija G. iz
Šempetra v Savinjski dolini pa je
bila lahko telesno poškodovana.
Z avtom v
motorista
v petek zvečer se je na regio-
nalni cesti izven naselja Letuš
zgodila prometna nesreča, v
kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala. Gmotna
škoda na vozilih je ocenjena na
približno 85.000 tolarjev.
21-letna Monika K. iz Pariželj
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Letuša proti Šmartnem ob
Paki. Na ravnem neosvetljenem
delu ceste izven naselja Letuš je
dohitela in trčila v 17-letnega
voznika kolesa z motorjem, Edi-
sa H. iz Šmartnega ob Paki. Po
trčenju je Edisa odbilo na desno
izven vozišča, kjer je padel in se
hudo telesno poškodoval. Z re-
ševalnim vozilom je bil prepe-
ljan v celjsko bolnišnico.
Trčila v postajališče
Na lokalni cesti Velika Pire-
šica-Lopata se je v petek opold-
ne pripetila prometna nesreča,
pri kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala. Gmotna
škoda, ki je nastala na vozilih
in objektih, znaša približno
milijon tolarjev.
36-letna Suzana R. iz Galicije
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Velike Pirešice proti Lopa-
ti. Izven naselja Galicija je na
mokri in spolzki cesti izgubila
oblast nad vozilom, zaradi česar
je pričelo vozilo zanašati. S spred-
njim delom je sprva silovito trči-
la v kovinsko ogrodje avtobu-
snega postajališča ter nato v
betonsko cev. Pri trčenju se je
Suzana hudo telesno poškodo-
vala in je ostala na zdravljenju v
celjski bolnišnici.
Turki v tovornjaku
Policisti Prometne policijske postaje Celje so v ponedeljek
zgodaj zjutraj pri izvozu z avtoceste v Arji vasi ustavili
voznika tovornega vozila in pri kontroli ugotovili, da prevaža
20 državljanov Ttirčije, ki so ilegalno prestopili našo državno
mejo z Republiko Hrvaško.
V postopku so policisti ugotovili, da je bilo dvanajst izmed njih
pri nas že obravnavanih in tudi odstranjenih iz Republike
Slovenije. Nekatere pa so obravnavali tudi že hrvaški varnostni
organi.
Ilegalce so naslednji dan po postopku pri sodniku za prekrške
predali hrvaškim varnostnim organom na mednarodnem mej-
nem prehodu Dobovec. 33-letnega voznika tovornega vozila, D.
K., so pridržali, ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu
sodniku, ki ga je po zaslišanju izpustil.
GORELO JE
Zagorelo zaradi
kratkega stika
v torek, nekaj po tretji uri
zjutraj, je v kraju Osredek zago-
rela starejša stanovanjska hiša
last Ivana G. Kljub temu, da so
požar lokalizirali in pogasili ga-
silci PGD Šentjur in PGD Kalob-
je, je požar uničil celotno ostreš-
je, kuhinjo in sanitarije. Požar
naj bi povzročil kratki stik. Last-
nik je oškodovan za približno 2
milijona tolarjev.
Usodni ogorek
v sredo zgodaj zjutraj je zaradi
odvrženega ogorka gorelo v sam-
skem domu Gradisa na Vojkovi
cesti v Velenju. Požar naj bi
nastal v samski sobi, kjer je
nameščen Nikolaj M. Ognjeni
zublji so uničili posteljo, ožgana
pa so bila tudi vhodna vrata,
okno stanovanja in zavese. Ogenj
so ustavili gasilci PGD Velenje,
nastalo pa je za približno 150
tisoč tolarjev gmotne škode.
Z drvarnic na hišo
in vozilo
V četrtek popoldne je prišlo
do požara v drvarnici ZoHje V.
na Cinkarniški poti v Celju. Og-
njeni zublji so se razširili tudi na
sosednjo drvarnico, last Stani-
slava S., ožgano pa je bilo tudi
ostrešje stanovanjske hiše Baj-
rama A. Ogenj, ki so ga pogasili
celjski gasilci, je poškodoval tu-
di tam parkirano kombinirano
vozilo, last Silva V. iz Laškega.
Ogenj je na vseh objektih pov-
zročil za približno milijon tolar-
jev gmotne škode.
Eksplozija in požar
v četrtek malo pred tretjo uro
popoldne je v Andražu nad
Polzelo med vožnjo tovornega
avtomobila znamke Mazda, last
Milana R., prišlo najprej do eks-
plozije na vozilu, takoj zatem pa
še do požara, zaradi naloženih
jeklenk acetilena in kisika. Požar
so pogasili občani, lastnik vozila
pa je utrpel za približno pol
milijona tolarjev škode.
Kurilnica V
plamenih
Na Klancu pri Dobrni je v četr-
tek okoli 18. ure zagorelo v kurilni-
ci stanovanjske hiše, last Marije in
Cirila Č. V kurilnici je zgorela
starejša omara in opaž na stropu.
Po prvih ugotovitvah naj bi po
kurjenju v centralni peči ostala
vratca peči odprta, na^r je prišlo
do izbruha ognja iz odprte peči."
Požar so pogasili domači in bližnji
gasilci, nastalo pa je za pol milijo-
na tolarjev škode.
Segreto olje
v nedeljo popoldne je zagorelo
v gostišču Obirc v Čmovi. Zagorelo
je v kuhinji, kjer se je zaradi vklju-
čene friteze vnelo olje. Od tam se
je požar razširil na inventar. Zaradi
prisebnosti gosta Tomaža V. iz
Lipja, ki je požar pogasil z gasilnim
aparatom, je škoda, ki znaša po
nestrokovni oceni okoli 100 tisoč
tolarjev, manjša.
MINIKRIMICI
Oskrunil mrliško
vežico
Konec julija je neznanec v
Ločah iz mrliške veže snel in
odtujil približno 30 metrov
bakrenih žlebov ter z deja-
njem KS Loče oškodoval za 50
tisočakov.
S pestmi nad
Zdenka
v lokalu Tomo v Zbelovem
je prejšnji petek zvečer prišlo
do prepira in pretepa med go-
stoma Zdenkom M. in Miro-
slavom R. Po besednem konf-
liktu je Miroslav s pestmi pri-
čel uderjati Zdenka, ki je pri
tem padel na tla in izgubil
zavest. Odpeljan je bil v celj-
sko bolnišnico," kjer so ugoto-
vili, da je dobil hude telesne
poškodbe. Zoper Miroslava bo-
do policisti napisali kazensko
ovadbo.
Brca V glavo
Diskoteka Tarantela v Slo-
venskih Konjicah je bila prejš-
njo soboto v zgodnjih jutra-
njih urah prizorišče prepira in
pretepa med Matijo K. in Ne-
dom R. Med pretepom je Ne-
do vrgel Matijo na tla in ga
ležečega na tleh z nogo brcnil
v glavo. Pri tem je Matija utr-
pel hude telesne poškodbe,
zaradi česar je ostal na zdrav-
ljenju v celjski bolnišnici. Zo-
per Neda bodo policisti napi-
sali kazensko ovadbo.
Našel ukradeni
avto
v soboto zgodaj zjutraj je
neznani storilec na nepojas-
njen način Celjanu Sašu S. ukra-
del ključe osebnega avtomobi-
la Renault 5, reg. št. CE 95-82S
sive barve. Ko se je Sašo vrnil
na parkirni prostor diskoteke
Casablanca, je opazil, da vozi-
la ni več na mestu, kjer ga je
pustil. S tatvino je bil oškodo-
van za_približno 300 tisoč to-
larjev. Še istega dne v večernih
urah pa je oškodovanec svoje
vozilo našel na parkirnem pro-
storu v Levcu, le da je bilo
nekoliko poškodovano. Iz vo-
zila pa so izginila sončna oča-
la, žig in nekaj CD-jev.
Radarske kontrole bodo...
•	v petek, 11. avgusta dopoldne na območju Velenja, popoldne
pa bo poostren nadzor cestnega križa;
•	v soboto, 12. avgusta dopoldne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Šentjurja;
•	v nedeljo, 13. avgusta dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v ponedeljek, 14. avgusta dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 15. avgusta dopoldne na območju Šentjurja, popold-
ne pa na območju Velenja;
•	v sredo, 16. avgusta dopoldne na območju Mozirja, popold-
ne pa na območju Laškega;
•	v četrtek, 17. avgusta dopoldne na območju Celja, popoldne
pa na območju Rogaške Slatine.
Skoraj
utopitev pod
jezom
Minulo nedeljo v večernih
urah se je 18-letni Grega sko-
raj utopil pod jezom v reki
Savinji pri mestnem parku.
Policisti so ugotovili, da so
se štirje prijatelji: 18-letni Grega
M., 16-letni Urban N., 19-let-
ni Jernej O. in 21-letni Davor
R. iz Celja z dvema manjšima
gumijastima čolnoma spustili
po Savinji, pri čemer sta se
čolna na jezu pri mestnem
parku prevrnila. Jernej, Ur-
ban in Davor so priplavali na
obalo, Grego pa so iz rešilnega
stebra jezu s čolnom rešili
gasilci PGE Celje. Odpeljani
so bili odpeljani v celjsko bol-
nišnico, kjer so ugotovili, da
razen prezeblosti niso dobili
resnejših poškodb.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor. Branko Stainejčič.
Poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno- .
založniško, radijsko in agencijskd-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,	I
Novi tednik izhaja vsak četrtek, f
Cena izvoda je 300 tolarjev ^
Naročnine: Majda Klanšek. »
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 24.000
tolarjev. Številka	•
žiro računa: 50700-601-106900.?
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
msnm
Odgovorna urednica:
Milena Rrečko-Poklič.
-Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Varno mimo vseli »žlak«
Narasla Savinja je bila idelana za splavarsko vožnjo - Med prave flosarje sprejeli pet zelencev
Poletje je zadnje dni nabre-
klo s številnimi prireditvami,
od zakotnih gasilskih veselic,
pa vse do skoraj že kultnih
rajanj, kot je ljubenski flosar-
ski bal. Ta je s štiridesetletno
tradicijo ohranjanja flosarske-
ga in vlcerskega izročila pre-
rasel v pravi narodopisni praz-
nik.
Flosarski praznik na Ljub-
nem ob Savinji je z vožnjo flosa
po narasli Savinji in krstom pe-
tih »Judov« doživel potrditev,
kakršno si lahko prizadevni or-
ganizatorji, na čelu z županjo
Anko Rakun in predsednikom
organizacijskega odbora Stan-
kom Zagožnom, samo še želi-
jo.
Več pet stoletij stara flosar-
ska tradicija po Savinji in Dreti
je »naplavila« prenekaterega
dobrega in izkušenega flosarja.
Savinjski splavar je moral biti
predvsem telesno dovolj mo-
čan ter zdrav, tudi poštenje ni
smelo biti vprašljivo, in pijanec
ni smel biti, moral pa je »poz-
nati vodo«, se pravi prodišča,
čeri, mostove in podobne »žla-
ke«. Če je sobotno deževje ne-
koliko pokvarilo veselično za-
bavo in ostale prireditve, je na-
rasla Savinja nudila idealne po-
goje za dokazovanje potomcev
nekdanjih flosarjev.
Preštevilni obiskovalci so
lahko občudovali spretnosti
glavnega krmaniža Martina
Juvana-Čuksa in njegovih »po-
bov«. Kot njihovi očetje in ded-
je so brez slehernih težav pre-
peljali flos gradbenega lesa, lat,
colaric in podnic od Kolenčeve-
ga jezu do Vrbja, kjer jih je
čakala »guta« (botra) Anka Ra-
kun. »Na taki vodi je potrebno
nucati pamet. Na vožnji ni bilo
nič narobe, samo za moč kak-
šen glaž vina. Po tako visoki
Savinji bi lahko peljali 20-metr-
ski flos. Pravi u^tek...« je ne-
koliko zadihan in nadvse zado-
voljen. pripovedoval glavni kr-
maniž Juvan.
S petih novincev Jureta
Atelšica, Damjana Vezočni-
ka, Boštjana Kosmača, Pri-
moža Nagliča in Boštjana Za-
mernika, ki so »smrdeli po
Judu« je bilo nujno potrebno
sprati nepravi vonj. Najprej je
bila na vrsti »duhovnikova«
pridiga z nepravimi nasveti za
splavarsko delo. Potem so
preizkušeni flosarji novincem
skozi rešeto ulili na glave za-
jetno vedro nič kaj tople Savi-
nje. Kot se za krst spodobi, so
obred zalili z dolgim požir-
kom rdečega, saj peta flosar-
ska zapoved pravi: »Vode ne
smeš piti, ker je strogo prepo-
vedano, sploh pa če je majh-
na za flos!« Krstni obred je bil
včasih za flosarja velika čast,
kajti samo krščeni so bili v
celoti sposobni opravljati
splavarsko delo.
Če je flosarski krst višek
ljubenske turistične prireditve,
je bila povorka prava paša za
oči. Težko je omeniti vse za-
služne in prizadevne za kvali-
tetno odstiranje časov in ljudi
znotraj njega. Za izvirnost gre
gotovo pohvaliti skupine, ki so
prikazale stare kmečke običa-
je in opravila, k razpoznavno-
sti nekdanjega življenja lahko
uvrstimo tudi ročno sekanje,
kleščenje in rezanje lesa, mi-
zarja, potem vrtanje cevi za
vodo in morebiti še koga. Kot
se za zaokroženo obletnico
praznovanja spodobi, so se
predstavila tudi ostala krajev-
na in občinska društva, čeprav
po vsebini in izvirnosti na na-
rodopisno prireditev ne sodi-
jo.
■	EDI MAVRIČ
. ^	Foto: CIRIL SEM
Preizkušeni flosarji so zlahka krotili valove narasle Savinje.
Ljudski plesi na Dobrni
v uvodnem delu turistične prireditve Noč pod kostanji so nastopile folklorne skupine z
Dobrne, iz Kompol, s Ponikve pri Žalcu s slovenskimi ljudskimi plesi in skupina z Vraje Peči, ki
je igrala na inštrumente, ki so jih napravili sami doma. Župan Dobrne Martin Bred je v
otvoritvenem govoru med drugim čestital Marici Pasarič, ki vodi Folklorno skupino KUD
Dobrna že celih 50 let.	HK
AsfahizRasrit
proti Čmi
Ob prazniku občine
Ljubno ob Savinji so prejš.
nji torek v Rastkah slove-
sno predali namenu skoraj
pet itilometrov dolg odsek
asfaltirane ceste, ki preko
Smrekovca povezuje Lju-
bence s sosednjo občino
Črna na Koroškem. Ob
krajši slovesnosti so spre<
govorili predsednik grad^
benega odbora Darko
Kumprej, ljubenska župa-
nja Anka Rakun ter mini-
ster za gospodarstvo, do-
mačin z Ljubnega, dr. Jože
Zagožen.
Po besedah Darka Kum-(
preja so domačini, kmetje in
lastniki drugih objektov ter
posesti, zbrali tretjino po-'
trebnega denarja za 90 milj.
jonov tolarjev vredno nalož-
bo (ostalo sta prispevala ob-
čina in država), opravili pre-
ko dva tisoč ur udarniškega
dela ter 650 strojnih ur s
traktorji in strojno mehanik
zacijo. Cesto so gradili od
leta 1998, asfaltirali pa so jo
konec junija delavci podjetja
CM Celje.
Župnik Martin Pušenjak
je blagoslovil cesto z željo,'
da bi ljudem služila v skup-^
no dobrobit, ter da bi jo
varno uporabljali, trak je
prerezal 89-letni Alojz Atel-
šek, dokončno pa sta cesto
odprla - prežagala sta okra-'
šeno cestno zaporo »šran-
go« - županja Anka Rakun
ter župan občine Črna na
Koroškem Franc Stakne.
JOŽE MIKLAVC
NASI KRAJI IN UUDJE
17
»Lopov je bil presenečen
tako kot jaz«
Nepridiprav, ki je pred časom napadel upokojenko na Pucovi ulici, je pobegnil praznili rok
Tistega popoldneva, ko
jnio se odpravili k pogumni
gospe iz Pucove ulice, je bila
njena soseska mirna in tiha,
mogoče zato, ker je bil rav-
no čas kosila, mogoče pa se
je že razširila vest o neustra-
šni upokojenki in so se mo-
rebitni nepridipravi vsaj za
nekaj časa pritajili.
»Kar vstopite,« nas je pova-
bila Angela Repič in skoraj v
istem trenutku zaklenila vrata.
»Veste, zdaj sem bolj previd-
na,« se je nasmehnila. »Vračala
sem se od zdravnika, bilo je
okoli tretje ure popoldne, na
Pucovi ulici blizu mojega do-
ma me je presenetil lopov, ki
mi je poskušal iztrgati torbico.
Torbice nisem hotela izpustiti,
tako sva se nekaj časa preriva-
la, nakar sem ga klofnila in je
presenečen pobegnil,« je svojo
pripoved še vedno pod vtisom
neljubega dogodka začela
temperamentna upokojenka.
Bilo je prvič, da jo je takole
kdo napadel, zato je sama kar
rahlo presenečena, da je tako
bliskovito in neustrašno
Ddreagirala. »Mladenič je bil
verjetno šokiran toliko kot jaz,
h me je napadel. Prav tako bi
doživel velik šok, če bi mu
uspelo iztrgati torbico, saj v
njej ni bilo denarja. Strah me je
bilo edino za dokumente, zato
torbice tudi nisem izpustila.
Mladeniča sem si zapomnila,
saj je bil oblečen v črno, pov-
prečne velikosti in ozkega
ttbraza,« se je spominjala ženi-
ca, ki je prepotovala dober del
sveta. »Žepar je presenečeno
pobegnil, jaz pa sem še vsa
razburjena obstala na cesti,
Jstavila avto, ki je slučajno
pripeljal mimo in jih vprašala,
če so kaj videli, kajti zdelo se
mi je, da na ulici ni bilo žive
duše,« je svojo lopovsko do-
godivščino sklenila Angela. Da
bi po Lavi napadal kakšen že-
par, še ni slišala, »ampak, saj
veste, kriminala je danes toli-
ko, da nikoli ne veš, kaj vse te
čaka za ovinkom.«
»Potovanja
človeka obogatijo«
Angela Repič se je rodila v
Gotovljah, kjer je zaključila
šest razredov osnovne šole.
V Žalcu se je vpisala v meš-
čansko šolo, leta 1934 pa se
je odšla šolat na ljubljansko
trgovsko učiteljišče. Ravno
ko je zaključevala zadnji let-
nik, je prišla napoved vojne:
»Profesor, ki je bil oficir,
nam je povedal, da je napo-
vedana vojna in da je dobil
vpoklic. Nam pa je priporo-
čal, naj se čimprej vrnemo
domov.« Tako se je vrnila v
Celje, kjer je med vojno de-
lala na nemškem uradu, po
vojni pa se je zaposlila v
računovodstvu pri Elektru
Celje, kjer je delala do upo-
kojitve. Po upokojitvi je pet
let vztrajala v krajevni skup-
nosti, potem pa prevzela taj-
niške posle Društva upoko-
jencev Lava. »Delala sem
kar petnajst let, z izleti sem
videla veliko sveta, a vseeno
sem letos dala odpoved, saj
se mi zdi, da sem že presta-
ra, poleg tega si želim biti
tudi malo doma,« je svojo
delovno pot zaključila Repi-
čeva.
Poročila se ni nikoli, v štu-
dentskih letih je imela svojo
prvo veliko ljubezen: »On je
bil študent arhitekture, bila
sva fant in punca - ne vem,
kako vi danes temu rečete -
skupaj pa le nisva ostala.«
Kasneje je prišla druga velika
ljubezen, s katero je prepo-
tovala dosti sveta, bila sta
skupaj mnogo let, a v zakon-
ski jarem nista stopila.
»Imam veliko nečakov, ki
imajo že svoje otroke, tako
da si z njimi pogosto krajšam
čas. In kadar smo skupaj, jim
vedno rečem, da je treba po-
tovati, iti v svet, spoznati, ka-
ko ljudje drugod živijo, saj ti
to širi obzorja,« je svojo pri-
poved sklenila simpatična
Elica.
PRIMOŽ CIRMAN
NATAŠA PEUNIK
Župan občine Žalec Lojze Posedel med pripenjanjem spomin-
skega traku na prapor libojskih gasilcev.
Novi prapor libojskih gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Liboje praznuje letos 60-
letnico svojega delovanja. Ta jubilej in vse aktivnosti so
povezali z izgradnjo gasilskega in večnamenskega doma, ki
prav v tem času dobiva svojo streho.
Svoj praznik so gasilci najprej obeležili s slavnostno sejo, ki je
bila dan pred osrednjo proslavo. Na njej je predsednik društva
Tone Ožir podal kratek opis zgodovine gasilstva v Libojah. Temu
je sledila podelitev priznanj in plaket ter družabni večer. Prazno-
vanje, ki se je nadaljevalo naslednji dan, se je pričelo z gasilsko
parado, v kateri so s^elovali gasilci iz sosednjih gasilskih društev
CZ Žalec in godbeniki Godbe Liboje. Na prostoru pred bodočim
večnamenskim domom je nato sledila še slovesnost ob razvitju
društvenega prapora, ki so se je udeležili tudi Franci Skok,
predsednik GZ Žalec, Franci Naraks, poveljnik GZ, župan občine
Žalec Lojze Posedel in še nekateri drugi.	D.N.
Tekmovanje gasilskih veteranov
V Matkah so pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje veteranov, ki se ga je udeležilo
23 gasilskih veteranskih desetin iz vseh koncev Slovenije.
Na občinskem prvenstvu, kjer so se pomerile desetine iz Kaplje vasi. Sv. Lovrenca, Prebolda,
Latkove vasi in Matk, so največ točk osvojili prav slednji. Pri točkovanju za pokal Matk so bili
najuspešnejši gasilski veterani iz PGD Sinkov Turn iz Gorenjske, pri ženskih desetinah pa
veteranke iz PGD Mengeš. Tekmovanje je tudi letos zelo dobro uspelo, hkrati pa dokazalo, da
so tudi gasilski veterani še vedno dobro izurjeni in pri močeh, da lahko priskočijo na pomoč
svojim mlajšim gasilskim kolegom v vsakem trenutku, če bi bilo potrebno.	D.N.
Entente Florale v Podčetrtku
V sklopu tradicionalnega
tekmovanja v urejenosti
evropskih mest in manjših
krajev (Entente Florale) je v
sredo, 9. avgusta, mednarod-
na komisija obiskala občino
Podčetrtek.
Pri tekmovanju gre predvsem
za ocenjevanje kvalitete prosto-
ra, skrbi za okolje ter za celo-
ten vtis, ki ga napravi kraj na
člane komisije. Župan Podče-
trtka Marjan Drofenik poudar-
ja, da tekmovanje ni zgolj turi-
stično, pač pa je mnogo bolj us-
merjeno v to, kako je kraj vpet
v naravno okolje. Občina Pod-
četrtek zastopa slovenske bar-
ve skupaj s krajema Podčetrtek
in Olimje, ki sta predstavljena
kot celota.
Enajstčlanska komisija je
včeraj, v sredo, prispela iz No-
ve Gorice ter se ob 13. uri od-
peljala s cestnim vlakcem po
Podčetrtku in Olimju. Člani
komisije so si ogledali osnov-
no šolo, stari del Podčetrtka
s cerkvijo sv. Lovrenca, zbir-
ko kmečkega orodja, cerkev
in lekarno v Olimju, golf igriš-
če in se na koncu še povzpe-
li na razgledno točko pri lov-
ski koči. Uradni program bo-
do zaključili danes na zaprti
seji, kjer bodo člani uskladih
ocene.
Slovenija, najmlajša člani-
ca združenja Entente Florale,
letos nastopa že tretjič. Le-
ta 1998 so bile v evropski
konkurenci Slovenske Konji-
ce, lani Velenje, obe mesti pa
sta osvojili zlato odličje. Po-
leg Slovenije so članice te-
ga gibanja še Avstrija, Bel-
gija, Francija, Irska, Portu-
galska, Madžarska, Nemči-
ja, Nizozemska in Velika Bri-
tanija.
HELENA KOJNIK
Obnovili tristo lel stara kapelo
Pred dnevi so na Blatu pri Slovenskih Konjicah blagoslovili
obnovljeno kapele. Kapela je stara približno tristo let, prav
toliko so stari kipi v njej. Originalni kip Marije naj bi izviral iz
fenca 17. stoletja, angela pa iz začetka osemnajstega, vendar
^ oskrbnica kapele, Kolarjeva Mica, dala originalni kip lurške
Marije v misijone. Z deli prenove so krajani začeli lani,
pomagala pa jim je občina Slovenske Konjice.	M.L.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Ena izmed skupin se odpravlja na izlet z barko.
Prijazno na Debelem rlicu
Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je tudi letos pripravila letovanje otrok z
območja občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec.
V mladinskem letovišču in zdravilišču na Debelem Rtiču je letovalo 139 otrok, predvsem
zdravstveno ali socialno ogroženih, za vse pa velja, da si počitnic na morju sicer ne bi mogli
privoščiti. Nekaj otrok je bilo vključenih v program Pomežik soncu, ki zagotavlja brezplačno
letovanje. Otroke je spremljalo 12 vzgojiteljic, dva plavalna učitelja in pedagoški vodja letovanja
Franc Kralj. Po njegovih besedah so imeli otroci dovolj priložnosti za plavanje, tisti, ki plavati še
niso znali, so se tega naučili. Poleg tega so imeli več razvedrilnih aktivnosti, skupne prireditve in
izlet z barko.	T. TAVČAR
Šoferski praznik na Rogli
Devetega tradicionalnega srečanja članov Zveze ZŠAM
Slovenije na Rogli se je udeležilo skoraj tisoč poklicnih
voznikov in avtomehanikov iz vseh krajev Slovenije. Goste
so pozdravili Jože Čuk, predsednik šoferskega združenja
ZŠAM Zreče (osrednji organizator), predsednik SPV Občine
Zreče Miro Pukl ter predsednik Izvršilnega odbora Zveze
ZŠAM Slovenije Alojz Selič.
Zbranim je spregovoril po-
slanec državnega zbora in žu-
pan Občine Zreče Jože Košir,
ki je poudaril prizadevanja vseh
institucij za večjo prometno
varnost, zavzemanje za boljše
pogoje poklicnih voznikov ter
pohvalil razvejano dejavnost
Zveze ZŠAM in posameznih
društev poklicnih voznikov v
Sloveniji. Med drugim je de-
jal, da je ena glavnih skrbi in
nalog Zveze ZŠAM Slovenije
ter tako tudi posameznih zdru-
ženj skrb za večjo prometno
varnost na naših cestah.
Prireditev, ki je bila v glav,
nem družabno srečanje, pa
bila popestrena z različnimj
kulturnimi nastopi ter rekrea.
cijskimi igrami. V programu
so nastopili Ljudski pevci
Stranic, Študentska vokalna
skupina DAS iz Zreč, Folklor,
na skupina KUD Vladko Mo
horič ter Konovski štrajhdrjj
iz Velenja. V razvedrilnem pro-
gramu pa je izbor »naj unifor-
miranke« Zveze ZŠAM Slove-
nije razgibal obiskovalce Ro.
gle.	JOŽE MIKLAVC
»Naj uniformiranke« so bile (z leve): Barbara Iršič iz Zreč, Marija Labotar iz Slovenskih
Konjic ter Rozka Tkavc iz Nazarja, s člani strokovne žirije.
O življeii|u prednikov
Krajevna organizacija Rdečega križa Ga-
licija deluje že od leta 1948, posebno uspešni
pa so zlasti v zadnjih desetih letih. Tudi letos
uspešno nadaljujejo svoje poslanstvo, hkra-
ti pa se odločajo posegati tudi na druga
področja delovanja.
Eno takih je bila tudi razstava starih fotogra-
fij iz življenja in dela njihovih prednikov v tem
koncu Savinjske doline. Fotografije so obudile
spomine na kraje, kjer so bile včasih trgovine.
gostilne, mlini in druge posebnosti, kot je bilo
kopanje železove rude, domača obrt in podob
no. Razstavljenih je bilo kar 850 slik in foto-
grafij, med njimi tudi nekaj takšnih iz časa
cesarja Franca Jožefa. Sicer pa so bile večina
ma starejše od 50 let, kar je razstavo naredilo
še zanimivejšo. Prav tako z zanimanjem pa so
obiskovalci po ogledu razstave prisluhnili pre
davanju o osteoporozi.
D.N
Mentor Ciril Roškar in učenci Mario Palir, Karli Ribič, Urban Koštomaj, Sara Puckmeister
in Robi Bastl.
Živahno med
počitnicami
V polzelski osnovni šoli so
pripravili bogat program po-
čitniških dejavnosti.
Učenci rišejo, obiskujejo
knjižnico, plešejo, obdelujejo
vrt zdravilnih zelišč in še kaj.
Modelarska skupina, ki jo v
polzelski šoli uspešno vodi Ci-
ril Roškar, pa je izdelala klopi
iz lesa, ki ga je šoli podarilo
hortikulturno društvo. Klopi,
ki imajo ekološki zaščitni znak,
so razporejene po šolskih hod-
nikih in v garderobi. Pomeni-
jo eno izmed aktivnosti, ki jih
Osnovna šola Polzela izvaja v
okviru mednarodnega ekološ-
kega projekta EKO šola kot
način življenja.
T. TAVČAR
Rojnikovo kapelo obnavljajo
Ob lokalni cesti med Parižljami in Braslovčami stoji
Rojnikova kapela, ki jo je zob časa močno načel.
Da ne bi kazila splošnega vtisa o sakralnih objektih v
braslovški župniji, sta se Franc Rojnik in Marko Balant odloči-
la, da jo bosta obnovila z lastnimi sredstvi in delom. Kapela je
stara več kot 100 let, Franc in Marko pa se bosta potrudila, da bo
imela po obnovi tak videz, kot ga je imela, ko je bila nova.
T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Gasilci razvili
prapor
Gasilci PGD Okonina v ob-
lini Ljubno ob Savinji so lani
glavili 40-letnico uspešnega
delovanja in takrat obnovili
gasilski dom in pripravili po-
goje za boljše delo. Letos so
Icupili nov prapor, ki so ga
slavnostno razvili ob občin-
skem prazniku, že zdaj pa
skrbno zbirajo denar za no-
vo gasilsko vozilo, ki naj bi
ga prigospodarili v prihod-
njem letu.
Ob prazniku Občine Ljubno
50 se zbrali skupaj z gasilci
Zgornje Savinjske doline, pra-
por pa je slavnostno razvil
eden od osrednjih sponzorjev
dr.Otmar Kugovnik ter ga pre-
dal v uporabo predsedniku in
praporščaku rcD Okonina.
Nato ga je blagoslovil monsig-
nor Joško Vratanar, botri raz-
vitja, županja Občine Ljubno,
predsednik KS Okonina ter
predsednik GZ ZGS, pa so
nanj pripeli trakove. Tekoče
zadeve in družabno srečanje
so vsi prisotni družno opravili
pod platneno streho, saj se je
izpod neba po gasilsko vlilo.
JOŽE MIKLAVC
Ze zdaj je potrebno misliti na topla oblačila ... tale pulover iz ovčje volne bo sredi zime
pravo razkošje.
Uspeli solčavski turistični dnevi
'Ruistično društvo in Občina Solčava sta pred dnevi sklenila vrsto prireditev ob tradicionalnem
Solčavskem prazniku. Zaznamovali so ga živahen športni program, številne novosti, bogata
kulinarična ponudba, pestra razstava domačih jedi, izdelkov, gozdnih sadežev, starih orodij in
predmetov.
Številni obiskovalci so se udeležili raznovrstnih športnih aktivnosti, od iger z žogo, plezanja po
umetni steni, sprehoda do planšarije v Logarskem kotu, do kuhanja oglja. Številne rekreacijske
možnosti so zadovoljile goste, ki se vse pogostoje vračajo v ta del Solčavskega. Kot je dejal župan
Vojko Klemenšek, imajo številno ekipo prizadevnih občanov, ki se organizirajo v okviru Turističnega
društva Solčava. To se trudi kraju vdahniti dušo in razgibati večino prebivalstva. JOŽE MIKLAVC
Krajevna skupnost Ponikva ima sedaj svojo zastavo, ki jo je
razvil predsednik KS Ponikva Ivan Jelen.
Zastava in spominska
plošča na Ponikvi
Krajevna skupnost Ponikva
je minuli mesec z vrsto prire-
ditev praznovala krajevni
praznik. Na slavnostni seji, ki
so jo imeli v dvorani zadruž-
nega doma, so razvili tudi za-
stavo krajevne skupnosti ter
enajstim krajanom in druš-
tvom podelili priznanja.
Slovesnost so obeležili še z
vzidavo spominske plošče pri
vodni vrtini v Podkraju, ki bo
zagotavljala dovolj kakovostne
vode za gospodinjstva v tem
koncu občine Žalec. Predsed-
nik krajevne skupnosti Ponik-
va Ivan Jelen je na seji izrazil
zahvalo krajanom za vsestran-
sko in prizadevno delo na vseh
področjih. Precej besed je na-
menil aktivnostim, ki 9^'pote-
kale in še potekajo glede šport-
nega igrišča, ki bi ga nforali
porušiti, a so ga s skupno akci-
jo uspeli obvarovati. Delo lo-
kalne samouprave je pohvalil
tudi župan Občine Žalec Lojze
Posedel, ki se je udeležil seje.
To so zaključili z razvitjem za-
stave KS in podelitvijo priznanj,
nato pa so odšli v Podkraj, kjer
je bila priložnostna slovesnost
ob vzidavi temeljnega kamna
za vodovod Podkraj-Stebov-
nik.
D. N.
Študentski
pohodvPriekijo
Študentski klub mladih
Šentjur (ŠKMŠ) je prejšnji te-
den organiziral tradicionalni
tridnevni pohod, tokrat v Prle-
kijo. Po predlanskem pohodu
v Maribor in lanski odpravi v
Ljubljano je bil tokrat cilj deve-
tih pohodnikov kraj Šentjurju
zelo podobnega imena - Sv.
Jurij ob Ščavnici. Žulji pa jim
niso preprečili udeležbe na
študentskih igrah ob Kolpi
prejšnji vikend.	PC
Praznovali jubilej
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Velika Pirešica je pred
kratkim praznovalo 70-letni-
co svojega delovanja. Že pred
osrednjo proslavo so imeli
slavnostno sejo društva, na
kateri je bil posebne pozorno-
sti deležen njihov veteran, 90-
letni Franc Falant.
Sobotna slovesnost se je
pričela s parado domačega in
sosednjih društev GZ Žalec.
Proslava je bila tokrat pod
velikim šotorom, tako, da tu-
di dež, ki je med prireditvijo
malo postrašil, ni mogel zmo-
titi praznovanja. Razvitje pra-
pora so gasilci zaupali župa-
nu Občine Žalec Lojzetu Po-
sedelu, ki ga je nato predal
predsedniku gasilskega druš-
tva Danijelu Štefančiču, ta
pa ga je izročil praporščaku
Ivanu Podborniku. Blago-
slov prapora, ki ga krasi kar
274 žebljičkov in 32 spomin-
skih trakov, je opravil župnik
Janko Cigale.
Zlatka Grobelnik je prejela
gasilsko odlikovanje 2.stop-
nje, Roman Siter in Branko
Novak sta prejela gasilsko
plamenico 3. stopnje, gasil-
sko plamenico 2.stopnje je
prejelo PGD Velika Pirešica,
gasilsko plamenico 1. stopnje
pa Janko Grobelnik, povelj-
nik pireških gasilcev.
D. N.
Predstavniki društva, občine in GZ Žalec so nazdravili novi brizgalni.
Gasilsko tekmovanje in nova brizgalna
Prostovoljno gasilsko
društvo Ločica ob Savinji je
^ed kratkim organiziralo
llokro hitrostno tekmova-
nje. Udeležile so se ga moš-
^ in ženske desetine iz ga-
silskih zvez Žalec in Pre-
bold. Razglasitev rezultatov
^ podelitev pokalov je bila
osrednji slovesnosti, na
'•teri so ločiški gasilci prev-
ali novo motorno brizgal-
ko Rosenbauer.
Hitrostnega tekmovanja za
Jokal PGD Ločica se je udele-
'fto osem moških in tri žen-
desetine. Pri slednjih je
bila najboljša desetina iz Griž,
za njo pa sta se uvrstili še
desetini iz Šempetra in An-
draža. Pri moških desetinah
so prvo mesto dosegli člani
prve ekipe PGD Žalec, drugi
so bili gasilci iz Andraža, tretji
pa člani druge ekipe PGD Ža-
lec.
Na slovesnosti, ki je bila
pred društvenim domom v
Ločici, je župan Občine Polze-
la Ljubo Žnidar pohvalil de-
lavnost in uspešnost gasilske-
ga društva Ločica ter jim za-
želel, da nove brizgalne ne bi
bilo treba veliko uporabljati.
Ključ za pritrditev cevi na
brizgalno je predal poveljniku
društva Janku Vašlu, ta pa
nato strojnikom Branku Vre-
čarju, Dušanu Rocu in Mojci
Možina. Blagoslov motorke
je opravil polzelski župnik Jo-
že Kovačec. Gasilce pa je na-
govoril še Franci Naraks po-
veljnik GZ Žalec, ki je ob tej
priložnosti tudi podelil gasil-
sko priznanje II. stopnje Ivi
Kapitler in Rudiju Jazbecu,
gasilsko priznanje III. stopnje
pa Antonu Šalamonu, Primo-
žu Bukovcu in Ladi Kolenc.
N. D.
20
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
ODMEVI
Kaj imajo jezuiti
zvandalizmom
IV.
Kljub temu, da že dolgo več
ne živim v Črešnjicah, pa ven-
dar dobro poznam ta kraj, ki
je zadnje čase prepoznaven
predvsem po reševanju opuš-
čene šole, v kateri sem tudi
jaz vstopala v svet znanja in
učenosti. Kaj se sedaj dogaja,
je skoraj neverjetno. V istem
časopisu: reportaža »Vrata
upanja, sonca in življenja« - v
prostore opuščene razborske
šole se je naselilo šest sloven-
skih odvisnikov - Razborčani
so na široko odprli srce in
vrata mladim, ki jih je življe-
nje pahnilo na rob in slav-
nostni govorniki so si bili
enotnega mnenja, da bi pred
Razborčani sneli kapo v upa-
nju, da bo dejanje našlo veli-
ko posnemovalcev v naši do-
movini.
Na drugi strani časopisa pa
se kot jara kača vlečejo članki
«Kaj imajo jezuiti z vandaliz-
mom«. Šola že več let neu-
smiljeno propada in nikakor
ni ponos idiličnemu kraju.
Krajani si zaman prizadevajo
nagovoriti oz. pripeljati v kraj
kakšnega podjetnika, ki bi
mogoče odprl kakšno obrtno
delavnico ali opravljal kakšno
proizvodno dejavnost, trgovi-
ne ne potrebujejo, gostilne
prav tako ne, pa vendar so
sedaj nastale velike polemi-
ke, ko se je občina Vojnjk
odločila - na podlagi objave
javnega razpisa in po izkaza-
ni večinski volji krajanov, da
odda prostore šole jezuitom,
kjer bi odprli center duhovnih
vaj in tako v ta kraj pripeljali
dejavnost, ki pa se seveda
razlikuje od klasične trgov-
ske, gostinske dejavnosti.
Prišli bi otroci, mladina, odra-
sli, ki bi skozi bivanje in spoz-
navanje kraja in okolice spoz-
navali še druge vrednote živ-
ljenja, kot so: iskrenost, po-
štenost. delavnost, požrtvo-
valnost, ljubezen do sočlove-
ka, do svoje okolice, do kraja
in nenazadnje tudi do naše
lepe domovine. Spoznali bi,
da je življenje lepo, da je vsak
človek enkraten, da je vsak
človek na svetu potreben, po-
dali bi roko življenju in črno-
glede misli bi odrinili iz srca.
Preprosto bi lahko rekli: da-
našnjim otrokom, mladini,
odraslim je poleg vseh mate-
rialnih dobrin potrebno po-
nuditi tudi duhovne vrednote
- pa vendar je iz vsega pisanja
razvidno, da nekateri krajani
Črešnjic tega preprosto ne
morejo razumeti. Kljub vse-
mu pa bi poudarila, da so
vseskozi imeli možnost (pet
let) pripeljati v kraj kakšno s
finančnega vidika profitno
dejavnost.
Potrebno se je odločiti sa-
nio med dvema možnostma:
ali naj šola propada in do-
končno propade, ali pa bi se
ponovno vrnilo življenje v
Črešnjice in s tem bi oživela
tudi turistična dejavnost.
Ko bo razpis za oddajo šole
ponovno objavljen, so seveda
odprte vse možnosti, da kra-
jani aktivno pričnejo iskati
ponudnike, ki se bodo prijavi-
li in ponudili dejavnost, ki bo
vsem ustrezala. Torej, spo-
štovani vsi, ki vam ni vseeno
za propadanje šole oz. občin-
skega premoženja, možnosti
so na vaši strani.
Ob koncu tega razmišljanja
pa se mi poraja vprašanje: ali
je tako velika razlika v misel-
nosti ljudi, ki živijo v Razbor-
ju in so na široko odprli vrata
odvisnikom in tistimi, ki dela-
jo in so si ustvarili svoj dom v
Črešnjicah pri Frankolovem
(pa še šoli sta si podobni)?
Tudi v tem primeru bi morali
Črešnjičani sneti kapo pred
Razborčani. Vesela bi bila, če
bi se lahko s podobnim deja-
njem pokazale širšemu krogu
ljudi prav Črešnjice.
ANA REZBAR.
Rad mir je
PREJELI
SMO
Kdojeiasinilc
mojega
stanovanja?
Že v letu 1991 sem po ta-
kratnem Jazbinškovem za-
konu kupil etažno stanova-
nje št. 38 v 6. nadstopju Go-
riške 6 v enkratnem znesku
in bil zato verjetno lastnik
(po neki drugi razlagi le
domnevni?).
Po zahtevi in prejetju (ki ni
šlo brez zapletov) zemljiško
knjižnega izpiska, s katerim
pa se le delno strinjam, ker
izmerjena površina ni povsod
skladna s številkami v kupni
pogodbi, me zanima, kdo bo
to uskladil.
Stanovalci Goriške 6-8 smo
se že v letu 1996 pretežno
odločili in zaupali etažno
zemljiško vknjižbo firmi Ce-
leia - Promet d.o.o., baje je
večina predala pooblaščencu
dokumentacijo, ki je potreb-
na za vpis etažne lastnine v
zemljiško knjigo, kakor tudi
plačilo za opravljeno delo. Za-
radi previdnosti sem bil ver-
jetno med zadnjimi in sedaj,
ko sem vse zahtevano oddal
in preplačal - upam, da bom
dobil, kar sem od Celeia -
Promet d.o.o. zahteval že
4.7.2000 s pismeno s povratni-
co.
No, zapletov pa še kar ni
konca - pred časom se je last-
ninska pravica za etažno sta-
novanje v Goriški 6-8 knjižila
za pravno osebo Ingrad kon-
cem d.d.. Lava 7, Celje. Širša
slovenska javnost pa je bila
prek medijev obveščena, kaj
si je dovolila mestna svetnica
iz vrst LDS, ki je direktorica
taistega koncema Ingrad.
Ker ne verjamem vsem čve-
kam, prepričan pa sem tudi,
da dve osebi ne zmoreta ogo-
ljufati vseh bančnih kapacitet
in na koncu koncev tudi dru-
gih upnikov, menim, da je to
potegavščina.
Jasno mi je, da navaden
občan-delavec nima možno-
sti preveriti, ali je delodajalec
do njega pošten, če plačuje
zanj vse dajatve in prispevke;
da pa bi državni sistem same-
mu sebi blokiral pot do infor-
macij - mi je pa nerazummo.
Res so postavili omejitve s
predpisi o varovanju davčne
tajnosti oz. osebnih podat-
kov, toda to naj bi veljalo za
druge - vse drugo je sprene-
vedanje.
Fiktivno: zastavljanje pre-
moženja - to bi lahko bilo tudi
premoženje etažnih lastnikov
(kvazi), upam pa, da zadeve
odgovornim le niso ušle toli-
ko z vajeti v primeru vknjižbe
lastninske pravice za pravno
osebo Ingrad koncem d.d..
Lava 7, Celje, matična številka
5074614.
FRANC ŠPES,
Goriška 6,
Celje
Slovenija V
malem
Trinajsti julij, praznik šo-
ferjev in avtomehanikov Slo-
venije, je celjska regija letos
obeležila v Rogaški Slatini, v
organizaciji tamkajšnjega
združenja šoferjev in avto-
mehanikov.
Štirinajstega julija se je na
32. proslavi združenja zbralo
doslej največ uniformiranih
članov ZŠAM in gostov z vse
celjske regije. Tudi tokrat so
pripravili parado uniformira-
nih članov ZŠAM, na čelu ka-
tere je bil najmlajši, komaj
štiriletni član ZŠAM z emble-
mom te stanovske organiza-
cije. Bil je v paradi, kjer je
sodelovalo več kot 300 uni-
formirancev in kjer je vihralo
20 društvenih praporjev iz
vseh delov države. Zato smo
upravičeno ugotavljali, da je
bila Rogaška Slatina tega dne
Slovenija v malem. Pred
Zdraviliškim domom so bili
na slavnostni tribuni številni
gostje, med njimi župan Ro-
gaške Slatine gospod Kidrič,
župani sosednjih občin,
predsednik zveze ZŠAM Slo-
venije gospod Dolenc, sekre-
tar Zveze gospod Inkret in
predsedniki društev ZŠAM
celjske in sosednjih regij. Or-
ganizator in vodja proslave
je bil gospod Bogomir Po-
horc, predsednik ZŠAM Ro-
gaška Slatina in član 10
ZŠAM.
Slovenska himna je naz-
nanila začetek proslave.
Gospod Pohorc je pozdravil
goste in sponzorje ter ostale
udeležence proslave, med
katerimi so bili tudi člani
društva Oldtimer iz Sloven-
ske Bistrice, ki so s seboj
pripeljali avtomobile in mo-
torje, stare nad 50 let ter s
tem pritegnili veliko pozor-
nost vseh udeležencev pro-
slave. Predsednik Pohorc je
v svojem govoru segel v bo-
gato zgodovino razvoja sta-
novske organizacije šoferjev
in avtomehanikov Slovenije,
obenem pa je orisal trenutni
položaj društva ZŠAM. Sle-
dil je osrednji govor pred-
sednika odbora predsedni-
kov društev ZŠAM celjske
regije gospoda Čobca, ki je
me drugim opozoril na ne-
katere probleme s področja
prometne varnosti, ki jih
mora organizacija rešiti. Pri-
sotne je nagovoril tudi žu-
pan občine Rogaška Slatina
gospod Kidrič, ki je izrazil
veliko zadovoljstvo, da je
osrednji del proslave ZŠAM
celjske regije prav v Rogaški
Slatini, ob tem pa povedal,
da je občina v zadnjem ob-
dobju dosegla dobre rezul-
tate in da so tudi načrti
spodbudni. Gospod Dolenc
je v imenu več kot desetti-
soččlanske organizacije šo-
ferjev in avtomehanikov
izrazil zadovoljstvo, da se je
organizacija znebila starih
pogledov in se kot organiza-
cija civilne družbe odprla
vsem, ne oziraje se na različ-
ne poglede. Sledile so poz-
dravne besede predstavnika
zavarovalnice Triglav iz Ce-
lja, v programu prireditve pa
je sodeloval pevski zbor Ro-
gaška Slatina. Na koncu
slavnostnega dela so podeli-
li priznanja številnim spon-
zorjem in prizadevnim čla-
nom ZŠAM in poslovni tajni-
ci zveze. Proslava se je na-
daljevala z družabnim in za-
bavnim delom v Steklar-
skem hramu Steklarne Ro-
gaška Slatina.
FRANC VRBNJAK,
Celje
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
21.	7.: Marjetka BLAZNIK iz
Sevnice - dečka in Irena MAR-
ČIČ iz Dramelj - deklico;
22.	7.: Ksenija ČOPER iz
Škofje vasi - dečka, Nadja Fl-
JAVŽ iz Celja - dečka. Saška
JURKOŠEK iz Celja - deklico,
Renata KOLŠEK iz Laškega -
deklico. Ksenija HRIBERŠEK
iz Šentvida pri Grobelnem -
deklico in Damjanca OCVIRK
iz Šentjurja - deklico;
23.	7.: Krista BANOVIČ iz
Stranic - deklico;
24.	7.: Zinka ŠENTJURC iz
Gorice pri Slivnici - deklico in
Valentina SERDONER iz Pe-
trovč - dečka;
25.	7.: Sabina BELTRAM iz
Celja - dečka. Petra PETRO-
VIČ PRAŽNIKAR iz Braslovč -
dečka. Darinka OREL iz Na-
zarij - deklico, Leja RATEJ iz
Celja - dečka, Beata VEBER iz
Griž - dečka in Izabela LUPŠE
iz Celja - dečka;
26.	7.: Aleksandra MAST-
NAK iz Štor - dečka, Darija
BENČINA iz Loke pri Žusmu -
dečka, Albina GABER iz Slo-
venskih Konjic - dečka. Bar-
bara JEZOVŠEK iz Teharij -
deklico, Silva ŠLOGAR s Pol-
zele - deklico in Melita VOŠ-
NJAK z Ljubnega - dečka,
dvojčka;
27.	7.: Majda MAVRIN iz
Škofje vasi - deklico, Branka
KUNAJ iz Vojnika - dečka in
Renata BASIČ iz Žalca - deč-
ka.
28.7.: Hermina KOKOL iz
Loke pri Šentjurju - deklico,
Justina JESIH iz Šentjurja -
dečka, Mihaela ŠOLINC iz
Laškega - deklico, Darja KO-
RITNIK iz Radeč - dečka, Ta-
nja BESKORVAJNl iz Zabu-
kovja - deklico, Vesna BRA-
TEC iz Sevnice - deklico.
29.7.: Jasna NOVAK iz Vele-
nja - dečka. Božiča MOVH iz
Velenja - dečka, Brigita BEZ-
JAK-TANŠEK z Grobelnega -
dečka. Jasmina PERNOVŠEK
iz Celja - dečka.
31.7.: Romana KITAK iz Ce-
lja - dečka, Edita RAZDEVŠEK
iz Petrovč - deklico. Jelka
HERMAN iz Šempetra - deč-
ka, Liljana NONER iz Sloven-
skih Konjic - dečka, Magda
SIGL iz Rogaške Slatine - de-
klico, Jelenka ŠUMEJ iz Sevni-
ce - dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Anton LAM-
PREČNIK iz Šoštanja in Simo-
na GORŠAK iz Vojnika ter Du-
šan ZEVNIK iz Trnovelj pri
Celju in Cvetka DVORŠAK iz
Gubnega.
Šentjur
Poročili so se: Vojko HRl-
BERNIK in Nataša KALAN iz
Podlešja ter Darko BOBEK in
Katija TOVORNIK s Planine
pri Sevnici.
Velenje
Poročila sta se: Zvonko FI-
JAVŽ in Jožica FEKONJA iz
Lipja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Justin MARŠ-
NJAK iz Brdc nad Dobrno, 63
let, Jožica KOVŠE iz Gabrovni-
ka, 44 let, Karol IRŠlČ iz Vele-
nja, 74 let, Avguštin ARZEN-
ŠEK iz Sp. Sečovega, 70 let,
Franc BRŠEK iz Andraža nad
Polzelo, 81 let, Ana ROŠAR
Slovenskih Konjic, 85 let. Ve.
rona KOREN iz Vrbja, 64 let
Albin REBERŠAK iz Drenske'
ga Rebra, 69 let, Jera LENKo
iz Latkove vasi. 79 let, Andrej
ZORIN iz Zg. Gabernika, 80
let, Viktor WOHLFOND i^
Gor, 63 let, Ferdinand MARCr
iz Olešč, 67 let, Karolina TR.
ŽAN iz Senovega, 77 let, He-
nrik BERVAR iz Radeč, 53 let,
Alojz SIMONIČ iz Celja. 75 let,
Štefanija REMS iz Laškega, 86
let. Emma Petretič GANTAR
iz Celja, 91 let. Drago VREČKO
iz Radoblja, 47 let, Vincenc
PRISTOVŠEK iz Drešinje vasi,
72 let, Avguštin REZEC iz Li-
boj, 81 let, Justin ŽABKAR iz
Topolšice, 85 let, Viktorija Žl-
BRET iz Celja, 67 let, Jože
EMERŠIČ iz Celja, 74 let,
Franc TERŽAN iz Celja, 60 let,
Kristina GUNZEK iz Olešč, 77
let, Stanislava ŠPILAK iz Ce-
lja, 74 let, Ana NAREKS iz
Celja, 76 let, Frančiška O-
CVIRK iz Celja, 84 let, Alenka
REPŠE iz Podvrha, 52 let, He-
lena FLIS iz Arclina, 58 let. Vili
KVEDER iz Vojnika, 96 let,
Nikola MARINKOVIČ, 63 let,
Goran SALAMADIJA iz Celja,
27 let, Pavle CRVELIN iz Celja,
68 let, Rasim ALIČ iz BiH, 70
let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Kari DEBEUAK iz
Trnovca pri Dramljah, 63 let,
Štefa FELICIJAN iz Zavrha
nad Dobrno, 82 let, Alojz KO-
VAČIČ iz Loke pri Žusmu, 76
let, Martin-Matija LAVBIČ iz
Trnovca pri Dramljah, 74 let.
Velenje
Umrli so: Ivana POLANC iz
Šoštanja, 75 let, Viktor KRAJ-
NC iz Velenja, 77 let, Alojzi)
KRAJNC iz Malega Vrha, 88
let, Viktor KOJC iz Šoštanja,
75 let, Frančišek HRIBOVŠEK
iz Paške vasi, 96 let, Marija
VODOVNIK iz Podgore, 93 let.
BIO
KOLEDAR
Govedorejsko društvo Celje
v sodelovanju s
Kmetijsko svetovalno službo Celje
vabi na prireditev
»Kmečki praznik«
s kmečkimi igrami:
KOŠNJA,
GRABLJENJE,
ŽAGANJE HLODA,
PAJSANJE HLODA,
SMUČANJE,
v nedeljo, 13. avgusta 2000 ob 14. uri na
kmetiji Bred, Brdce nad Dobrno.
Poskrbljeno za pijačo in hrano ter večerno zabavo ob
glasbi ansambla KLATEŽI.
Za dodatne informacije se obrnite na
Kmetijsko svetovalno službo Celje
tel.: 063/490 75 81 ali 063/490 75 80
NASVETI
21
KAJ BI DANES KUHALI?
Juha z brokoli,
popečena svinjska
ribica z zelenjavo,
skutina krema z orehi.
Juha z brokoli
potrebujemo: 40 dag bro-
l(olov, sol, 10 dag šampinjo-
nov, 4 dag surovega masla, 4
dag moke, 1/4 1 čiste goveje
juhe, sveže mlet bel poper,
(lariban muškatni orešček, 1/
8 j sladke smetane, 2 rumenja-
ka in šopek peteršilja ali drob-
njak.
Priprava: brokole očisti-
mo, operemo in razdelimo
na približno 4 cm dolge
koščke. Zavremo precej vo-
de, jo posolimo in dodamo
brokole. Skuhamo jih do
mehkega, stresemo v cedi-
lo, prelijemo z mrzlo vodo
in pustimo, da se odcedijo.
Šampinjone očistimo, na hi-
tro operemo in tanko nare-
žemo. V kožici segrejemo
surovo maslo, ga pomoka-
mo in malo pražimo, ven-
dar moke ne sme potemne-
ti. Zalijemo z juho, dobro
premešamo, zavremo in
dodamo šampinjone. Na
rahli temperaturi kuhamo
15 do 10 minut. Posolimo in
popopramo ter začinimo z
muškatnim oreščkom. V ju-
ho stresemo brokole, tem-
peraturo Še zmanjšamo in
pustimo 10 minut vreti.
Smetano razžvrkljamo z ru-
menjakoma in primešamo
odstavljeni juhi. Sesekljan
peteršilj ali drobnjak potro-
simo po juhi.
Popecena svinjska
ribica z zelenjavo
Potrebujemo: 50 dag
svinjske ribice, 2 žlici sred-
nje ostre gorčice, 2 žlici olja,
sol, 25 dag korenja, 30 dag
pora, 1/4 1 creme fraiche, 5
žlic mleka, 50 dag naribane
gavde, sveže zmlet črn po-
per.
Priprava: meso oplakne-
mo pod mrzlo vodo in do
suhega popivnamo. Z ostrim
nožem ga narežemo na
približno 1/2 cm debele me-
daljončke. Po obeh straneh
jih namažemo z gorčico. V
ponvi segrejemo olje, doda-
mo medaljončke in jih
hrustljavo spečemo. Med
pečenjem jih enkrat obrne-
mo. Nato jih posolimo in po-
popramo, vzamemo iz pon-
ve in pokrijemo s aluminija-
sto folijo. Korenje olupimo,
operemo in narežemo na
debele palčke. Por očistimo,
operemo in narežemo na
kolesca. Zavremo precej sla-
ne vode in vsako vrsto zele-
njave posebej blanširamo 5
minut, nato prelijemo z
mrzlo vodo in dobro odcedi-
mo. V nizko nepregorno po-
sodo zložimo meso in zele-
njavo. Creme fraiche in mle-
ko gladko umešamo, prime-
šamo sir ter posolimo in po-
popramo. Zlijemo na meso
in zelenjavo. Posodo posta-
vimo v pečico, ki smo jo
segreli na 200 stopinj C in
jed popečemo približno 25
minut. Poleg ponudimo pe-
čen krompir.
Skufina krema z
orehi
Potrebujemo: 1/4 1 skute,
vanilijev sladkor, 5 dag ore-
hov, 5 dag čokolade, 7 dag
sladkorja, 1 dl mleka ali sme-
tane.
Priprava: pretlačeni skuti
dodamo vanilijev sladkor,
zmlete ali sesekljane orehe,
razpuščeno čokolado, slad-
kor in mleko ali stepeno sme-
tano.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVNIK SVETUJE
Okvara jeter
Bralec iz Ljubljane: star
sem 58 let in težak 95 kg in
imam patološke izvide jetr-
nih testov, holesterola in tri-
gliceridov, ki so največji
problem. Od 1976. leta se
zdravim zaradi visokega
krvnega pritiska. Sedaj se
zdravim z enapom 10. Zani-
ma me, kot verjetno tudi ve-
liko bralcev, kaj lahko uži-
vam pri obolenju jeter, saj
sem prebral, da se je potreb-
no izogibati vsem vrstam ki-
slin, kot jih imajo pomaran-
če, limone...
Odgovor: spremembe v te-
lesu se redko javljajo same
zase. V takšnih primerih sta
diagnoza in zdravljenje rela-
tivno enostavna in uspešna.
Ko pa se združi več bolezni,
kar zdravniki doživljamo
vsak dan, so preiskave zah-
tevnejše, lahko tudi neprijet-
ne za bolnika, a tudi dražje.
Tako je tudi z vami! Povi-
šan krvni tlak je relativno
enostavno ugotoviti. Prav ta-
ko holesterol. Tudi za telesno
težo so poznani normativi za
spol, starost in višino. Okvara
jeter pa je kompleksna zade-
va, saj živimo v dobi kemije.
Ne samo alkohol, tudi razUč-
ne snovi, s katerimi se sreču-
jemo vsak dan, so lahko ško-
dljive. Pa tudi prehladi in spe-
cifični virusi, ki se najhitreje
prenašajo s človeka na člove-
ka, ko ta živi v skupini, okva-
rijo jetra. Šole, vrtci, v vojašni-
ce, skupni prostori s sodelav-
ci v službi, v trgovinah so
idealni prostori za širjenje vi-
rusov.
Bolezni lahko potekajo ze-
lo hitro in burno. Takšni obli-
ki bolezni pravimo akutna.
Lahko pa poteka potihoma.
tako, da sploh ne vemo, da se
kaj dogaja, pa mislimo, da
smo zdravi. Takšna oblika je
nevarnejša, saj pogosto spre-
gledamo nejasne opozorilne
znake. Utrujenost, izguba
apetita in nepojasnjena tem-
peratura lahko skrivajo bole-
zen!
Dieta za znižanje holeste-
rola je poznana, pogosto so
poleg diet potrebna tudi zdra-
vila. Telesno težo lahko zni-
žamo z dieto, prav tako pa
tudi krvni tlak. Pri obolenju
jeter pa je nekoliko drugače.
V akutni fazi naj bolni pije le
čaje. Ta čajna pavza lahko
traja največ do 3 dni. Zdravila
predpiše zdravnik.
Ko se bolnikovo stanje
umiri, lahko uživa riž, razku-
hane ovsene kosmiče, zele-
njavne pireje, nemastno mle-
ko, pire krompir, kuhane
dietne testenine. Uporablja-
mo zelo malo maščob in le
zmerno solimo. Za žejo doda-
jamo razredčene sadne soko-
ve ali čaje. Namesto kruha
dajemo kekse ali prepečenec.
Ko se stanje izboljša, lahko
bolnik uživa kuhan krompir v
kosih, malo do nemastno ku-
hano meso, pšenične kaše...
Izogiba pa naj se težjih jedi,
kot so žganci in jedi iz kvaše-
nega testa. Po nekaj dnevih
lahko uživa trajno varovalno
dieto.
Prepovedana živila: mast-
no mleko in meso, jetra, led-
vice, možgani, slanina. Prepo-
vedan je tudi jajčni rumenjak,
mastno mleko in smetana, je-
di z veliko olja, masti, marga-
rine in ocvrte jedi. Prav tako
peciva z veliko maščob, jajc
ter orehi, mandeljni in lešniki.
Prepovedane so vse ostre za-
čimbe, konzervirano meso in
vse oblike alkohola.
Dovoljena živila: kruh in
žitni izdelki, riž, testenine
brez jajc, krompir, stročnice v
majhni količini, dobro preku-
hane in pretlačene, pusto me-
so, kuhana zelenjava, slad-
kor, med, marmelada, sadje
in kompoti. Dovoljeno je pe-
civo z zelo malo maščobe.
Hrano pretežno kuhamo ali
dušimo.
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave in ne veste, kako
ravnati, pišite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, Celje, za
rubriko Zdravnik svetuje.
Pri kroničnem vnetju oziro-
ma okvari je prehrana zelo
individualna in jo do neke
mere lahko določi bolnik. No-
ben obrok pa ne sme biti pre-
več energijsko bogat.
Prim. JANEZ TASIČ
dr. med., spec. int. kardiolog
IŠČEMO DOM
v Velenju so 1. avgusta našli triletnega mešanca, v Jar-
movcu pa petmesečnega križanca. Oba čakata na nov dom v
zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah, telefon 749 06
00.
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s Pe-
trom Šalejem, vodjo oddelka
za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje pri celjski enoti
ZPIZ, bomo odgovarjali na
vaša vprašanja. Pošljite jih
na Novi tednik, Prešernova
19, Celje, z oznako Pokojni-
na.
Brat je umrl v prometni
nesreči. Živel je skupaj z ma-
mo, rojeno leta 1944, ki je
bila v celoti odvisna od nje-
gove oskrbe, saj zaradi slad-
korne bolezni nima ene no-
ge že več kot tri leta. Zaposle-
na je bila šest let v tekstilni
tovarni, kjer je delal tudi brat
več kot 12 let. Ali je mama po
bratovi smrti upravičena do
kakšnega nadomestila ali
morda celo do pokojnine, saj
je ostala popolnoma brez
vseh sredstev?
Poleg starostne in invalid-
ske pokojnine poznamo v ve-
ljavni zakonodaji tudi pravico
do družinske pokojnine, do
katere so lahko upravičeni
otroci, starši in bratje ter se-
stre umrlega. Za pridobitev
pravice do družinske pokojni-
ne morajo biti izpolnjeni po-
goji tako na strani umrlega
zavarovanca (splošni pogoji)
kot na strani uživalca pravice
(posebni pogoji). Splošni po-
goji, ki jih je moral izpolnjevati
umrli, niso spremenjeni glede
na predhodno zakonodajo.
Razlikujemo jih po tem, ali je
bil umrli zavarovanec (v de-
lovnem razmerju ali zavaro-
van na kakšni drugi podlagi)
oziroma uživalec pravic iz po-
kojninskega in invalidskega
zavarovanja. V kolikor je bil
zavarovanec, so pogoji izpol-
njeni, če je dopolnil najmanj
pet let zavarovalne dobe ali
najmanj deset let pokojninske
dobe ali pa je izpolnjeval po-
goje za pridobitev pravice do
starostne ali invalidske pokoj-
nine. Če je bil umrli že uživalec
starostne ali invalidske pokoj-
nine oziroma katere od pravic
na podlagi invalidnosti, je po-
goj izpolnjen.
Posebni pogoji, ki jih mora-
jo izpolnjevati družinski člani,
se razlikujejo glede na to, ali
gre za otroke, starše, brate ali
sestre. Starše, ki uveljavljajo
pravico do družinske pokojni-
ne, je moral umrli vse do smrti
preživljati. Če je ta pogoj izpol-
njen, lahko starši pridobijo
pravico do družinske pokojni-
ne, če so do njegove smrti
dopolnili starost 58 let, oziro-
ma ne glede na starost, če so
bili ob njegovi smrti popolno-
ma nezmožni za delo.
Z novim zakonom o pokoj-
ninskem in invalidskem zava-
rovanju (Uradni list RS št.
106/99) se zahteva višja sta-
rostna meja za starše, saj smo
v preteklosti poznali kot za-
dostno starost za pridobitev
družinske pokojnine pri ma-
teri 50 let in pri očetu 55 let.
Veljavna zakonodaja oba
starša izenačuje na že ome-
njenih 58 let, vendar se bo
nova starostna meja uveljav-
ljala postopoma. V prehod-
nem obdobju, ki bo za mater
trajalo do leta 2014, za očeta
pa do leta 2004, bo za pridobi-
tev pravice do družinske po-
kojnine vsako leto veljala
drugačna, v primerjavi s
predhodnim letom za šest
mesecev višja starost. Tako
se v letošnjem letu zahteva
starost 50 let in šest mesecev
pri ženskah in 55 let ter 6
mesecev pri moških.
Vaša mama je glede na svo-
jo starost upravičena do dru-
žinske pokojnine, saj sta iz-
polnjena tako splošni pogoj
(na strani umrlega brata) kot
posebni pogoj, kajti vaša ma-
ma je že dopolnila zahtevano
starost 50 let in šest mesecev v
letošnjem letu. Družinska po-
kojnina se bo odmerila v višini
70 odstotkov izračunane bra-
tove pokojnine, do katere bi
bil upravičen.
Rojena sem leta 1948. Le-
tos septembra bom dopolnila
52 let. Imam 30 let delovne
dobe. Od 28. 2. 1996 sem
invalid III. kategorije, zaradi
poslabšanja bolezni sem od
4. 5. letos invalid II. kategori-
je. Kdaj se bom lahko upoko-
jila?
Prva možnost vaše upokoji-
tve je pri starosti 53 let, ko se
lahko predčasno upokojite, v
kolikor se zaradi zdravstvene-
ga stanja ne boste predhodno
upokojili. Možnost predčasne
upokojitve vam daje prehod-
na določba 396. člena zakona
o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, ki med
drugim določa, da se lahko
delovni invalid II. oziroma III.
kategorije invalidnosti upokoji
po starih predpisih, veljavnih
do 31. 12. 1999, pod pogojem,
da mu je na zadnji dan v letu
1999 manjkalo pet let starosti
in pokojninske dobe ali manj
do upokojitve.
22
TELEVIZIJA - FILM
•	Barbara Jerman, ki je naj-
večjo televizijsko slavo doži-
vela že pred leti kot voditelji-
ca nedeljske oddaje Zdravo, je
spet dobila priložnost, da se
izkaže. Zaupali so ji vodenje
nekaj poletnih Tednikov, med-
tem ko je bil njen urednik in
sicer stalni in avtoritativni vo-
ditelj Drago Balažič na dopu-
stu. Ena najbolj gledanih in-
formativnih oddaj na TVS je
bila z novo voditeljico še bolj
gledljiva. Tudi to pa Tedniku
očitno ne bo pomagalo ohrani-
ti dosedanje podobe in minuta-
že. Enemu izmed televizijskih
šefov gre namreč Tednik s svo-
jo aktualnostjo, neposrednost-
jo in priljubljenostjo pri gle-
dalcih toliko v nos, da je skle-
nil, da bo poslej namesto 45
minut trajal le še pol ure.
•	Prvi javni televizijski na-
stop novega predsednika slo-
venske vlade še vedno močno
odmeva v javnosti. Pogovor,
ki ga je na slovenski nacional-
ki vodil odgovorni urednik
Uroš Lipušček, pa zdaj prve-
mu možu informativnega pro-
grama TVS ne da spati in mu
kvari dopust. Vsake toliko ča-
sa Lipušček namreč pribrzi v
pisarno in odgovarja na očit-
ke, ki jih v zvezi s pogovorom
objavljajo časopisi. Tako je na
zadnje na široko razložil, ka-
ko premieru vprašanj ni do-
stavil v naprej. S kritikami, da
je bil pogovor slab in da sta oba
sodelujoča v njem pokazala
premalo znanja in poznavanja
slovenske stvarnosti, pa se je
dolgoletni dopisnik z East Ri-
verja najbrž že sprijaznil.
•	Matjaž Tanko, popularni
voditelj POP TVjevih 24 ur
pred javnostjo prav nič ne skri-
va, da je strasten kadilec in da
tudi za žejo pije vse drugo kot
sadne sokove. Te dni ga je moč
videti na enem izmed ljub-
ljanskih bazenov, kjer preživ-
lja dopust in ob primernih
količinah piva obuja spomi-
ne. Na dni, ko je bil še na
nacionalki in na to, kako sta se
s kolegom voditeljem TV Dnev-
nika Jankom Šoprom, prav
tako nepoboljšljivim kadilcem,
v enem od slovenskih narav-
nih zdravilišč složno odvajala
cigaret in sklenila, da bosta
živela zdravo. Po tistem Mat-
jaž ne kadi več, manj pa tudi
ne. Janka pa je zadnje čase vse
pogosteje videti s pipo v ustih,
ki je menda spet postala nje-
gova prva kadilska ljubezen.
•	Med hudima konkurentka-
ma iz voditeljskih vrst prve
zasebne TV pri nas, Kanal A,
Oriano Girotto Cavazza in
Katarino Čas, je zavladalo pre-
mirje. Mladenki bosta imeli
vsaka svojo oddajo. Oriana bo
povezovala novo Komedijo
zmešnjav, tak bo namreč na-
slov oddaje s slovenskimi ama-
terskimi videosmešnicami, Ka-
tarini Čas, z novim rdečelasim
videzom, pa so zaupali vode-
nje novega ciklusa Zmenkarij.
Po načelu, če ni favšije, je
dovolj prostora za vse.
•	Več prostora pa namenjajo
mladim v nacionalkinem šport-
nem programu. Nova pridobi-
tev v kratkem utegne postati
bivša voditeljica razvedrilnih
oddaj Eva Irgl, ki je ena tistih,
ki se s šefico Mišo Molk ni
ravno najbolje ujela. Ker bo
Eva letos začela študirati teo-
logijo, se gledalcem zagotovo
obeta zanimiv pristop do šport-
nih dogodkov. Na vrata ured-
nika športnega programa pa je
spet potrkala novinarka Petra
Filipič. Po letu in pol odsotno-
sti se je skesano vrnila k Mar-
janu Lahu in takoj dokazala,
da ni pozabila, kako se nasto-
pa pred kamerami.
Zvestoba do groba
še enkrat bom naredil velik
greh in primerjal film s knji-
go: po naključju ali ne, prve-
nec Nicka Hombyja že nekaj
časa poslovenjen tava po slo-
venskem knjižnem prostoru,
in High fidelity, kot se zadevi
reče v originalu, je zelo v redu
knjiga. Prvič je izredno sme-
šna; drugič pokaže veliko o
načinih moškega načina raz-
mišljanja, kar je zanimivo že
za nas moške, vsaj zaradi kak-
šnega poistovetenja, ni pa nič
narobe, če o tem kaj izvedo
tudi ženske; tretjič je lepa ana-
liza moško-ženskih odnosov
modernega časa; četrtič je ob-
sedena z in zaljubljena v pop
kulturo, in ravno razlika ter
podobnosti med tema dvema
pojmoma (obsedenosti in za-
ljubljenosti) je ena njenih moč-
nih domen; in petič je iskrena
ali pa se takšna vsaj zdi.
Ne ukvarjam se po naključju
z lestvičarjenjem oziroma na-
števanjem po številkah. Glav-
ni junak knjige in prav tako
filma je moški pri tridesetih,
lastnik prodajalne rabljenih
vinilnih plošč (samo pop in
stari ročk, prosim!), čigar ce-
lotno življenje je sestavljeno
kot lestvica: najprej glasbena,
in potem ženska. Po lojtrci gor
in dol. Več padanja kot vzpe-
njanja. »Ne vem, ali sem bil
najprej žalosten in sem potem
začel poslušati pop glasbo, ali
pa sem najprej poslušal pop
glasbo, pa sem zaradi tega
postal žalosten,« reče junak.
in od takšnih in podobnih
stavkov knjiga živi; zaradi tak-
šnih in podobnih stavkov živi
tudi film, le da malo manj.
Prvič: poskuša posnemati ne-
posrednost knjige s tem, da
vas glavni junak ves čas nago-
varja kar s platna, ne da bi se
menil za dogajanje okoli sebe
■ kar izpade rahlo moteče;
meni namreč včasih poruši
vero v pristnost dogajanja v
filma. Drugič je odlika knjige
ta, da ima veliko povedati, ali
pa vsaj čvekath, manj pa poka-
zati - mi pa tukaj govorimo o
filmu, kjer je treba početi rav-
no to. Kazati. Ali vsaj prikri-
vati. Pa tudi film ogromno
čveka. Tretjič: film izpade bolj
resen od knjige - na žalost.
Samoironija hoče imeti nekak-
šno težo in samoironija teže
ne potrebuje, potrebuje lah-
kost. (Da ne bom nepošten:
včasih vžge. Toda ne dovolj-
krat.) Četrtič: film se skorajda
ustraši - ustraši ali kaj druge-
ga? - vsakodnevnih nerodno-
sti in nevednosti v odnosih
med spoloma, ki so tako kra-
sno prikazane v knjigi, in jih
ne pokaže toliko. Neznosno
sem jih pogrešal. In petič: film
se konča enako, skorajda ena-
ko prelagodno kot knjiga, to-
da zaradi vseh prejšnjih na-
pak mu tega ne odpustim tako
zlahka, kot sem odpustil knji-
gi. Pa je lestvica tu. Hočete še
eno podrobnost, ki vam lahko
nakaže, kam merita izrazni
sredstvi? V knjigi se junak sam
pri sebi pogovarja z Bruceom
Springsteenom, pa mu nazad-
nje reče: »Ja, tebi je enostav-
no, ti moraš napisati le pesem
za največ pet minut, ti moraš
poenostaviti stvari,« in ga ne
posluša. V filmu pa junak nas-
vete iz pesmi za pet minut
upošteva. Ha!
Ampak... Bruce Spring-
steen se v filmu pojavi. Prav
tako se pojavi Lisa Bonet. Prav
tako se pojavi Iben Hjejle, dan-
ska igralka, ki smo jo nazad-
nje videli v Mifuneju. In poja-
vijo se odlični John Cusack j
Tim Robbins, ki se zadri
čase tako rad kar »pojavlja\
in njegova pojava vselej dod
nekaj več kvalitete v kateri]^
li film. Režiral je Stephe\
Frears (Nevarna razmerja)
ki ima rad bolj komorne ^
me, le da so mu ponavai
make bolj uspeli. Mogoče gaji
tokrat ravno obilica glasbe znu^
tila. Kar pa vsekakor ne po
meni, da je Zvestoba do grob^
vredna pozabe. V najslabšem
primeru je opomin na knjigo
In v najboljšem malce bo
premišljena zabava s šopkon
dobrih igralcev.
PETER ZUPANI
KINO
Celjski kinematografi si pri
držujejo pravico do spremeni
be programa.
Union: od 10. do 16.8. ol
17.30 in 20. akcijski film Ro
meo mora umreti.
Mali Union: od 10. do 16.8
ob 18.30 srhljivka-komedij
Mirno jezero, ob 20.30 zgo
dovinski vojni spektakel Pa
triot.
Poletni kino (na dvorišči
Spodnjega gradu): od 10. di
13.8. ob 22. akcijski film Ro
meo mora umreti, od 14. dj
16.8. ob 22. romantična ko
medija Zvestoba do groba. O
primeru slabega vremena bo
do predstave v kinu Union), i
Gremo v kino!
Bridget Fonda izhaja iz znane igralske družine, v kateri si
znani Henry, Jane in Peter Fonda. Nagrajenci so: Jasmini
Žohar, Jerinova 10, 3220 Štore, Sidonija Pevnik, Šlandrova M
3320 Velenje in Grega Globočnik, Vošnjakova 5, Celje. Preje
bodo vstopnico za ogled filma celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: Aaliyah, ki se kot igralka prvič pojav
Ija v akcijskem filmu Romeo mora umreti, je bolj znana n
drugem umetniškem področju. Katerem?	j
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300«
Celje, do ponedeljka, 14. avgusta. Izžrebali bomo tri dobitni
ke vstopnice za ogled filma.
TV VODIČ
23
24
TV VODIC
TY VODIČ
25
26
TY VODIC
GLASBA
27
r
|Peti zlati Orfej za Podkra|slce fante
prvi mož najstarejšega slo-
|^,enskega festivala narodno
i^^bavne glasbe na Ptuju
franc Lačen je bil v petek, 4.
jvgusta, verjetno najbolj sre-
čen človek v Sloveniji. 31.
li^stival so tokrat pripravili v
počastitev praznika mestne
občine Ptuj na prostem pred
mestno hišo. Čeprav je po
fazličnih krajih Slovenije de-
ževalo, se je deževni obroč
tokrat izognil Ptuja in mu
podaril lep sončen dan, ki se
je v večernih urah prevesil v
toplo poletno noč.
V najstarejšem slovenskem
mestu se je zbralo blizu 3000
ljubiteljev domače glasbe, kar
je doslej daleč največ, saj ni
bilo treba plačati vstopnine.
Na festivalu je 16 ansamb-
lov (Mlade frajle so namesto
festivala, kjer so bile prijavlje-
ne, izbrale nastop na Vran-
skem, s Celjskega pa je manj-
kal tudi Štajerski objem), ki
so zaigrali 31 novih skladb,
med katerimi so bile tudi mnoge
zelo dobre. Žal so bili po festi-
valu ponovno najbolj razoča-
rani radijski novinarji, ki so
ostali brez posnetkov, saj ni
izšla nobena kaseta ah CD.Nove
skladbe so tako do nadaljnje-
ga za širšo javnost še skriv-
nost. Škoda!
Komisija, ki jo je vodil An-
ton Horvat, je imela tokrat
kar precej težko delo, da je
razdelila vse nagrade. Najboljši
ansambel festivala je postal
Prerod s Ptuja, ki je ob tem
osvojil še tretjo zlato Orfejevo
mačko in bil nagrajen za naj-
boljšo melodijo avtorja Edvi-
na Fliserja »Slavčki več ne po-
jo«. Tretjega zlatega Orfeja sta
osvojila tudi ansambla Cvet iz
Radeč ter Štrk iz Ljutomera,
katerega članica Vika Kolarič
je dobila tudi Korenovo plake-
to kot najboljša pevka. Edvin
Fliser je bil nagrajen kot avtor
najboljše melodije »Slavčki več
ne pojo«, nagrado za tekst pa
je dobila Fani Požeg za »Prvi
sneg« v izvedbi tudi tokrat od-
ličnih Mladih Dolenjcev. Na-
stopila sta tudi dva kandidata
za osvojitev petega zlatega Or-
feja. Medtem ko Viti s Hrušice
na Gorenjskem to ni uspelo,
pa je uspelo Podkrajskim fan-
tom iz Velenja, ki so tako
dobili nagrado NT-RC. Pod-
krajski fantje, ki prepevajo že
20 let, so dobili tudi posebno
priznanje organizatorja za de-
seti nastop na Ptujskem festi-
valu. Občinstvo se je odločilo
po svoje in je nagradilo Štajer-
ske barone.
S Celjskega je nastopil tudi
ansambel Izvir z Dobrne, ki je
dopadljivo zaigral dve skladbi
mentorja Toneta Vidca, ven-
dar se je tako kot lani moral
tudi letos zadovoljiti le z bro-
nastim Orfejem, kar pa v moč-
ni konkurenci sploh ni slabo.
Predvsem je pomembno, da se
je Izvir predstavil kot vse bolj
zrela skupina, s katero bo ob
vestnem delu treba v prihod-
nje resno računati.
Najboljši ansambel na festi-
valu Ptuj 2000 (sceno je pri-
pravil mojster Jože Napotnik)
Prerod iz Ptuja bo nastopil na
prvem koncertu v novi sezoni
abonmaja polk in valčkov, ki
se bo začela 21. septembra v
Kulturnem centru Laško.
TONE VRABL
Podkrajski fantje iz Velenja, nagrajenci Ptuja in NT-RC (za petega zlatega Orfeja).
Elektronska kultura
v Celju
Celje je v zadnjih treh letih
|)ostalo osrednje mesto v slo-
ifenski elektronski klubski
Itulturi. Prizadevni razvoj or-
ganizatorja, ki je vztrajal pri
bnceptu masovnih priredi-
tev s kvalitetnim programom
elektronske klubske glasbe,
ie v letih razvoja število obi-
skovalcev zvečal iz nekaj
ito na današnjih skorajda
pet tisoč obiskovalcev, ki se
"Celje pripeljejo iz različnih
koncev Slovenije, pa tudi iz
sosednjih držav.
Fenomen, ki ga je mogoče
Primerjati le s koncerti sve-
ovno znanih pop zvezdnikov,
® v Celju dosegel te razsežno-
sti v letošnjem letu, ko se je
Rajanje na celjskem sejmiš-
ču preselilo v novo zgrajeno
Ivorano L, ki bi lahko ob
delovanju klima naprave us-
■"ezala najvišjim merilom.
The New Millenium Night
^ prireditev, ki se bo v halah
^olovec odvijala 19. avgusta,
f^okrat zaradi utemeljenih raz-
'^Sov (cena, prezračevanje...)
I® v dvorani L, temveč v več
'■^gih dvoranah, ki bodo us-
l^ezneje razmejile zvočno po-
dobo prireditve. Široki spek-
ponudbe elektronske glas-
v tem primeru techno, house
trance, ter izvirni dodatni
program so sestavni elementi
kvalitetne ponudbe prireditev,
ki že dolgo krepko presegajo
lokalni značaj.
Techno plesišče »nove mile-
nijske noči« bo ponovno v zna-
menju močne zasedbe angleš-
kih in ameriških svetovno priz-
nanih didžejev, kot so Claude
Young, Brenda Russell, Tre-
vor Rockliffe in Mark Wil-
liams, v živo pa bo nastopila
slovenska zasedba BioNet, ki
v svojem performansu zdru-
žuje tako »drive« techno glas-
be kot tudi umetniški pristop
v ustvarjanju ter širjenju meja
elektronske glasbe.
Na houseu bodo tokrat na-
stopali slovenski in italijan-
ski DJ, katerih glasbene govo-
rice smo v slovenskem pro-
storu že vajeni, a nas s svojo
domačnostjo privabijo vedno
znova (Stefano Noferini, Da-
ve Manali, Paolo Barbato,
Benjamin & Kesu-Kozi LIVE,
idr.). Novost v Celju pa je
trance plesišče, s katerim tu-
di k nam prihaja popularnost
te glasbene zvrsti v zadnjem
letu- v Angliji, in pa DJ Van
Bellen iz Nemčije, Duracell
iz Avstrije ter naša Armando
in Krištof.
Info: www.spacevents.com
SŠ
EKSPRESEKSPES
•	19-letni britanski raper Craig
David se je že drugič letos
povzpel na sam vrh angleške
lestvice najbolje prodajanih sin-
gle plošč. Po uspešnici »Fill Me
In«, ki jo je posnel skupaj s
house poducentoma Artful Dod-
ger, mu je tokrat naskok na
najvišjo pozicijo uspel s sklad-
bo »7 Days«. V ZDA se trenutno
najbolje prodaja novi single
»It's Gonna Be Me« boy-benda
'N Sync, v Nemčiji je že drugi
teden na vrhu projekt ATC s
simpatično štanco »Around The
World«, naši južni sosedje pa
najraje poslušajo evrovizijca Go-
rana Karana in njegovo »Ja
sam samo vagabundo«.
•	Moby in Fatboy Slim sta za
album in DVD z remixi skladb
belih hip-hoperjev Beastie
Boys, ki bo izšel oktobra, na-
redila nekaj priredb njihovih
najvidnejših kreacij.
•	Člani pred nedavnim razpad-
lih angleških skupin Shed Se-
ven, Seahorses in Audioweb so
se združili v super-skupino The
Rising.
•	Še pred koncem poletja se bo
na policah trgovin z nosilci
zvoka znašel nov album pevca,
kitarista in skladatelja Marka
Knopflerja, nekdanjega šefa
znamenitih Dire Straits. LP »Sai-
ling To Philadelphia«, s katere-
ga prihaja tudi single »What It
Is« bo njegov drugi samostojni
LP - prvega »Golden Heart« je
objavil leta 1996.
•	Štiri leta po izidu albuma
»Girl Power« se na glasbeno
sceno z novim LP »Absolute
Shampoo« spet vrača dekliški
power-pop duo Shampoo.
•	Legendarni country pevec in
igralec Kenny Rogers je prejš-
nji teden prodal milijonti iz-
vod svojega aktualnega albuma
»She Rides Wild Horses«. Ta je
tako postal njegov 19. album,
ki je presegel milijonsko na-
klado, vsega skupaj pa je pro-
dal več kot 50 milijonov plošč.
•	Tri leta po izidu albuma »-
EV3« in dobra dva meseca po
singlu »Riddle« so En Vogue le
objavile svoj nov album »Ma-
sterpiece«.
•	Trash-metalci Anthrax so sre-
di turneje Maximum Ročk Tour
iz še neznanih razlogov odšli
domov. Turneja se kljub njiho-
vemu odhodu nadaljuje, saj na
njej poleg nekaterih pri nas
manj znanih bendov razgrajajo
še Megadeth in Motley Crue.
•	14. avgusta bo izšel težko
pričakovani LP prvenec »Born
To Do It« pevca Craiga Davi-
da, ki je ta teden že drugič letos
zlezel na vrh angleške lestvice.
•	Udarni rap-metalci Rage
Against the Machine bodo
svoj nov LP zapolnili s prired-
bami nekaterih njim najljub-
ših skladb.
•	Znani slovenski glasbeni kri-
tik in publicist Jure Potokar je
prevedel leta 1990 objavljeno
avtobiografijo enega izmed naj-
pomembnejših in najvplivnej-
ših glasbenikov preteklega sto-
letja, leta 1991 umrlega tro-
bentača, skladatelja in slikarja
Milesa Davisa.
•	Na slovenski glasbeni sceni
se je pojavilo novo ime U3nek.
Tri dekleta, Mojca, Anja in
Nataša, so ljubitelje lahkotni
podalpskih popevk navdušile s
pesmijo »Čas za ljubezen«, ki
bo septembra skupaj s slabim
ducatom sklad izšla na njiho-
vem debitanskem LP.
•	Andrej Šifrer je v Kaliforniji
z ekipo uveljavljenih mojstrov
bluesa posnel skladbe za al-
bum »Muza moj'ga bluza«, ki
bo pod okriljem založbe Dal-
las izšla septembra. Za prvi
single je Andrej izbral »pouč-
no« in satirično »Ženske, ki
pijejo pivo«.
STANE ŠPEGEL
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
28
ZA AVTOMOBILISTE
Jesenske novosti za slovenski trg
Letošnja prodaja avtomo-
bilov na slovenskem trgu ni
posebej izjemna; v doseda-
njih sedmih mesecih se je v
primerjavi z enakim lanskim
obdobjem zmanjšala za 20
odstotkov.
Avgust in julij v tem pogledu
zato ne moreta biti kaj posebne-
ga, pač pa trgovci bolj računajo
na prihodnje mesece. Septem-
bra, še bolj pa kasneje, naj bi
tudi pri nas stekla prodaja neka-
terih avtomobilov, ki utegnejo
biti kar zanimivi. Še bolj »napo-
ren« bo v tem pogledu začetek
prihodnjega leta, ko bo novosti
res veliko. S čim naj bi se torej
vozili v letošnji jeseni? Med te
zanimive in tudi dokaj doseglji-
ve novosti je treba vsekakor
šteti alfa romeo 156 sportvva-
gon. To je karavanska izveden-
ka znane alfe 156. Ta avtomobil
v drugih državah že prodajajo,
pri nas se to še ni zgodilo oziro-
ma naj bi se po sedanjih napo-
vedih konec avgusta.
Oktobra bomo končno do-
čakali lancio lybro, povsem
novi avtomobil srednjega raz-
reda v dveh karoserijskih va-
riantah (limuzina in karavan).
Omenimo še zanimivo novost,
to je alfo 147, nadomestilo za
alfo 145/146, ki pa se bo pri
nas in drugje pojavila šele v
začetku 2001.
Veliko novega, čeprav ne gre
za povsem nove avtomobile,
bo v razredu tako imenovanih
velikih enoprostorcev. Letos
so prenovili tako VW shara-
na kot forda galaxyja in Sea-
tovo alhambro.
Vsi ti avtomobili bodo slo-
venskim kupcem na voljo ko-
nec septembra ali oktobra, o
cenah pa za sedaj še ni mogoče
napisati nič natančnega. Ne-
kaj novosti je tudi pri Renaul-
tovem espaceu (dobi dva no-
va dizelska motorja); omeniti
kaže tudi dvojčka, in sicer
citroena berlinga in peugeo-
ta partnerja. Zadnji bo dobil
štirikolesni pogon, oba pa še
dodatna bočna vrata.
Septembra bo po precej dol-
gem odlašanju stekla prodaja
audija A2, najmanjšega in iz
aluminija narejenega audija.
Za začetek bodo ponudili le
varianto z 1,4-litrskim ben-
cinskim motorjem in s 75 KM,
šele prihodnje leto pride na
vrsto dizel. Cena še ni znana,
vendar je treba računati, da
manj kot kakšne tri milijone
avto ne bo stal. Južnokorejska
tovarna Hyundai bo oktobra
začela ponujati novo lantro.
Naprodaj bo z 1,6 in 2,0-litr-
skim bencinskim motorjem,
medtem ko dizelski agregat
napovedujejo za januar pri-
hodnjega leta. Vsekakor je to
avtomobil, ki utegne biti za
slovenski trg kar pomemben,
saj pravijo, da v novi podobi
in tehniki ne bo bistveno draž-
ji od sedanje lantre. To so
torej povsem novi avtomobili,
bo pa seveda še vrsta tistih, ki
bo na jesen doživela zgolj ka-
roserijske spremembe in po-
dobno. Tako kaže omeniti, da
bodo nekoliko prenovili ško-
do octavio, končno bo (tako
napovedujejo) stekla prodaja
forda focusa s tremi vrati,
honda S2000 bo dobila ob
platneni tudi trdo streho ipd.
Ne bo nam dolgčas!
Alfa romeo 156 sportwagon
Audi A2
Mali BMW z zadnjim pogonom
O novem in malem BMW, ki naj bi ga omenjena tovara
postavila na trg leta 2004 (med možnimi kraji, kjer naj \
postavili tovarno, so omenjali tudi TAM oziroma Mariboi
smo nekaj že pisali.
Za sedaj v tovarni molčijo glede oznake oziroma morebitni
ga imena svojega najmanjšega avtomobila. Bolj ali mai
zanesljivo pa je, da se na začetku ne bodo odločili za morebiti
štirikolesni pogon, še manj za pogon na prednji kolesni par, ka
je recimo storil Mercedes Benz pri mercedesu razreda f\
Očitno je, da bodo vztrajali pri pogonu na zadnji kolesi, kar j
pri BMW tako ali tako že tradicija. Za sedaj tudi še ni jasno, a
se bo BMW odločil za več ali zgolj eno karoserijsko varianto.
Mitsubishi zapira tovarno?
Tudi japonske tovarne so,
tako kot recimo južnokorej-
ske, še naprej v velikih teža-
vah. Razlogi so različni, zve-
činoma pa naj bi bil kriv
močni jen, šibko domače pov-
praševanje in seveda huda
konkurenca.
V zadnjih tednih je tako v
ospredju Mitsubishi. Pred ča-
som smo pisali, da bo tovarna
na pregled poklicala kakšnih
700 tisoč različnih svojih av-
tomobilov, saj so se pojavile
prav tako različne napake (ki
pa jih tovarna na začetku ni
bila pripravljena priznati). Se-
daj iz te tovarne prihajajo ve-
sti, da naj bi začasno ustavili
izdelavo v enem od svojih treh
obratov na Japonskem. To je
seveda šokantna novica za dr-
žavo, kjer je še do nedavnega
veljalo, da imaš delo za vedno
in kjer niso poznali odpušča-
nja ter podobnega. Gre za to-
varno v Nagoji, kjer so lani
naredili 160 tisoč avtomobi-
lov. Kot pravijo pri Mitsubis-
hiju, naj bi šlo v tem primeru
za reorganizacijo oziroma pri-
pravo na začetek izdelave majh-
nega globalnega avtomobila,
ki naj bi nastajal v sodelova-
nju s Hyundaijem in Daimler-
Chryslerjem. Zdi se tako, da
je Mitsubishi poleg Nissana v
največjih škripcih.
Sicer pa se ve, da so lani r
Japonskem prodali za 5,5 o(
stotka manj avtomobilov kd
leto prej (skupaj 3,98 milijo
na), medtem ko so naredi
okoli 10 milijonov vozil. T
pa je bilo za štiri milijon
manj kot v rekordnem let
1989. Očitno se ne motijo pra
veliko tisti, ki pravijo, da 9
japonske avtomobilske tovai
ne izkoriščene 50-odstotno.
NičsCI
Pred nekaj meseci je nemški BMW postavil na ogled in na
cesto Cl, motocikel s streho. Zanimivo pri njem je, da ga je
po navodilih tovarne mogoče voziti brez zaščitne čelade, saj
naj bi bil varnostni sistem prirejen takšni vožnji. Cl gre kar
dobro v promet, vendar predvsem v državah, kjer se je
mogoče voziti brez zaščitne čelade. Pri nas ta hip to še ni
mogoče, zato uradno tudi ne prodajajo Cl. Kdaj naj bi
spremenili zakon, da bo C1 mogoče kupiti in voziti, za sedaj
še ni znano.
Mitsubishi L 200
VW sharan
FEUTON - INFORMACIJE
29
I j(aže pa, da se nihče - vsi so
jli več ali manj ali umetnost-
jzgodovinarji ali pa arheolo-
i - ni podrobneje soočil z
Lisom.
pr. Emilijan Cevc je primer-
j številne reliefe s podobno
^ino, prerisal tudi zname-
I, dva na levi in tri na desni
lani glave. In potem prese-
{ti: »Mikavno komparacijo
0D nudi tudi simbolika run-
ih znamenj...« Določena čr-
I runske pisave naj bi po-
piila poenostavljeno podo-
0	človeka, ki dviga roki... Ali
Cevc vedel, da je tudi dr.
Ijko Nahtigal pisal o runah
1	Sv. gorah, o runskem napi-
ina portalu?
Primerjajoč posamezne
fiinere iz Evrope dr. Cevc
riznava, »da nas ne zadovo-
I popolnoma niti tipanje pro-
■ krščanskemu predstavne-
lu svetu niti proti poganske-
lu...«, je pa začuden, »da se
ikjer na plošči ne pojavi kak-
BO krščansko znamenje (križ!), če naj plošča že poudari
obožnega ustanovitelja krščanske kapele. Morda nam bi
sebino reliefa pojasnila znamenja, ki so včrtana na obeh
iraneh glave svetogorske figure. Toda ta znamenja so nam
lav taka uganka kot upodobitev sama in vprašanje je celo, če
re res za pravo pisavo ali pa za neka druga znamenja. Doslej
enam še ni posrečilo najti kake sorodne pisave. Pač pa je na
olkrožnem zaključku portala iste kapele sv. Jurija, izklesa-
em iz enega samega kosa, vrezan nek napis, ki na prvi
ogled spominja na rune...«.
Dr. Cevc še razmišlja, da vseh znamenj pravzaprav ni najti
»nobeni doslej znani pisavi, da pa nekatera srečamo v
(evernoitalski pisavi in v ičirsko-venetskem analfabetu!
Ugotovitev, ki so ji pozneje, tudi pred nedavnim, morali
pritrditi domala vsi raziskovalci svetogorskega napisa in -
še velja!
Je pa zanimivo mnenje Avgusta Stegenška, ki je menil, da
je pisal črke človek, »ki ni znal čitati (latinice) in je vse
pokvaril.« Pisec študije obžaluje, da ni mogoče natančneje
določiti etnične pripadnosti našega reliefa in opozarja na
staroselce, ki so se pred napadi barbarov umaknili v gozdna-
te predele Kozjanskega in se tako ohranili, hkrati s kulturo in
načinom življenja.
Ni dvoma, da so Sv. gore staro kultno mesto in bi ga lahko
pripisali mnogokomu. Tudi poganom, ki jih je gora vabila s
svojim enkratnim razgledom, a še bolj kot strateška točka.
»Po stilnem značaju je svetogorska plošča na meji med
odmirajočim antičnim in oblikujočim se novim srednjeveškim
predstavnim svetom...,« zaokrožuje svojo misel o svetogor-
skem čudesu dr. Emilijan Cevc.
Kdo je torej pisal znamenja (črke?) na Sv. gorah? Kelti, Iliri,
Rimljani, Slovani, morda Veneti, severnjaki z runami, irski
pokristjanjevalci...?
Verujoč v boga?
Vrnimo se k dr. Juriju Rojsu. Profesorja je kot strokovnjaka
za starocerkveno slovenščino najprej zbodlo v oči, da so vsaj
trije znaki zelo podobni glagolici, zato se je te šibke bilke tudi
oprijel.
Skrivnostni napis na oboku, znamenitost štajerskih Svetih gor.
Meritve svetogorskih pismenk, ki jih je opravil dr. Rojs.
30
ZA RAZVEDRILO
v MODNEM VRTINCU
31
Bi neicaj rožnatega?
vodilnih na letošnji poletni barvni lestvici je tudi najbolj atraktivna, z estetskega zornega kota kontroverzna, po
simboliki pa v določenem kontekstu odkrito provokativna barva
te človek iz dneva v dan, iz
j((a v leto, škriplje z novinar-
(lum peresom med novo-
liodnimi trendi, mu postane
^ncoski pregovor »Plus ca
[jiange, plus c'est la meme
^ose« (čim bolj se spremi-
la, tem bolj je enako) kar
^danja delovna iztočnica.
r
Večno norenje za trendi, ki
10 zjutraj še visoko na mod-
lem vrtiljaku, zvečer pa že
ikoraj treščijo na zemljo, ko
hstaja nevarnost, da bo ti-
lo, kar je napisal pred odho-
lom na dopust, po vrnitvi že
absolutno out«... ja, takšno
nanevriranje v hermetično
apečatenem modnem vrti-
jaku lahko novinarja pahne v
Ive skrajnosti.
Ali vse, kar se to sekundo
prehaja po svetovnih mod-
lih stezah, še izdatno odišavi
n pošlje pod zvezdnato tren-
bvsko nebo, ali pa si nadene
laveličano ironičen izraz in
aj izmed videnega spretno
1 nevidno - pomete v smeti,
f še bolj elegantno - ignori-
Vendar ga niti pri prvi niti
Irugi skrajnosti ne sprašujte,
^ je pustil objektivnost,
neoporečno objektivnega
modnega pisca boste namreč
imiajda kje staknili. Zato,
|tr je pri modnem poročanju
Irepuščen individualnemu
kusu in presoji. Kaj izmed
idenega stresti na sito, kako
oločeni utrinek priporočati
a množično uporabo, če ga
enimo po dveh urah gleda-
la divje rožnate barve zabo-
|o ne le oči, temveč cela gla-
a...
Pa vendarle. Naravnost ne-
sramno bi bilo ne omeniti je.
Ker je letos le malo barv tako
»in«, kot so močni, sladki in
žareči odtenki rožnate, ci-
klamne ali barve maline.
Učene glave, ki proučujejo
sociologijo in psihologijo mo-
de, so ugotovile, da deluje rož-
nata najbolj osvežujoče na
centralno živčevje ljudi. Ugo-
tovile pa so še, kot že za toliko
reči na svetu, da je tudi vsega
dobrega preveč lahko - odveč.
Močna rožnata, ki velja za
izrazito dekliško - žensko
barvo, oziroma je »zaščitni
znak« transvestitov, pa v pre-
velikih odmerkih (rožnata
oblačila kot total-look ali v
kombinaciji s komplementar-
nimi barvami) menda pov-
zroča nemir, razdraženost,
motnje vida...
Fantje v rožnatem
Da je množico v ljubljan-
skih Križankah konec letoš-
njega maja na
svojem kon-
certu z naslo-
vom Magnifi-
co je peder,
pošteno raz-
dražil, ni dvo-
ma. Roberto
Magnifico,
oblečen v
rožnato oble-
ko, seveda ni
edini sloven-
ski moški
predstavnik,
ki je iz tega ali
onega razlo-
ga sprejel
trend rožna-
tega. Da o
znanih sve-
tovnih ime-
nih, kot sta
Mick Jagger
ali Elton John,
niti ne izgub-
ljamo besed.
Modni
kreatorji, ki
oblikujejo za
znane hiše
(Murkudis,
Moschino) so
letos v svoje
moške kolek-
cije oblačil re-
snično vnesli
neverjetno ve-
liko rožnate.
Rapsodija v
rožnatem
Res pa je, da se ženski svet
vendarle bolj množično nav-
dušuje nad tem barvnim od-
tenkom. To je razvidno tudi iz
domačega okolja, nenazad-
nje iz izložbenih oken naših
trgovin, kjer se dogaja prava
»rapsodija v rožnatem«.
Zato - kaj bi tisto, če rožna-
ta ne pristoji ravno zavidljivo
velikemu številu žensk (rde-
čelaskam, razen tistim z la-
smi v ciklamnem odtenku, in
rjavolaskam se priporoča tri-
kratni pogled v ogledalo)!
Poletne počitnice so le en-
krat na leto, kar pomeni, da je
v tem času dovoljen tudi kak-
šen zavestno zagrešen estet-
ski zdrs. Sploh pa zato, ker bo
moda nemara že jutri zaničlji-
vo prhnila: »Rožnata? Le ka-
ko sploh lahko pomislite na
tako obupno barvo!«
Zato kar danes rožnata sonč-
na očala na nos, rožnata oblači-
la nase in veselo v raziskovanje
rožnatega (modnega) sveta!
Versace
Murkudis - rožnato tudi zanj.
Lolita Lemplicka - v rožnatem zgoraj... in spodaj!
DOMAČI UNIKATI
Prenovljeno - s šivanko,
sukancem In bleščicami
Le zakaj bi se spreneveda-
li - statistične raziskave ka-
žejo, da veliko Slovencev
preživlja oziroma bo preži-
velo letošnje počitnice kar
doma.
O tem, da vse več Sloven-
cev kupuje garderobo in obu-
tev zase na posezonskih raz-
prodajah, pa tudi ne gre dvo-
miti.
Vzemimo torej, da ste na
dopustu... in ker ga preživlja-
te doma, imate nekaj več pro-
stega časa. Ste se v teh dneh
sprehodili po trgovinah in na
kakšni izmed razprodaj po
ugodni ceni kupili poletno cu-
njico ali obuvalo?
Vas mika, da bi imeli samo
vi takšno? Tole je ideja - po-
pestrite jo v skladu s trenut-
nimi modnimi trendi, s po-
močjo šivanke, sukanca in
bleščic!
Bleščeče vezenine oziroma
aplikacije na majčkah, krilih,
natikačih in torbicah iz blaga
lahko vašo novo pridobitev
spremenijo v pravo unikatno
mojstrovino!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Nagradno vprašanje avgusta:
MOŠKA HAVAJSKA ALI ALOHA SRAJCA JE POTISKANA:
a)	S črnobelimi črtastimi in kvadratastimi motivi;
b)	S pisanimi vzorci eksotičnega cvetja in sadja.
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Pokazala v Zagrebu
narejene prsi
Lepotni predtelcmovalni del
za izbor mis Slovenije je bolj
ali manj uspešno zaključen.
Najprej je bilo konec tedna
predzadnje tekmovanje v Ko-
pru, v slabo obnovljenem ho-
telu Koper, ki si ga je ogledalo
kakšnih sto gledalcev. Organi-
zacijo je imela v rokah nekda-
nja slovenska lepotica Barba-
ra Misson. Ta se je dober
teden prej izkazala z izborom
mis in mistra Koprske noči
2000, na kateri sta zmagala
sedemnajstletna dijakinja Sred-
nje ekonomske in družboslov-
ne šole, kozoroginja Marinka
Krmac, doma iz Lucije in triind-
vajsetletni Paolo Sarda, do-
ma iz Pirana in Trsta. Paolo, ki
tam prodaja težke industrij-
ske stroje, je dobil naziv naj-
lepši Boy of Slovenija in se je
tako uvrstil na finalno tekmo-
vanje za najlepšega fanta Evro-
pe, ki bo konec leta v Rimu.
Razumljivo, da Barbari še ena
pomembna lepotna prireditev,
teden dni pozneje, ni šla naj-
bolje od rok. Prvo večjo napa-
ko je naredila jutranja napo-
vedovalka Pop TV in varovan-
ka enega od njenih televizij-
skih šefov Janeza Ujčiča, slo-
ka Katja Tratnik, ki je kot
drugo spremljevalko poklica-
la na oder dekle, za katero se
je pozneje izkazalo, da ni pra-
va. Razočarani dekletov obraz
je povedal vse. Kdo je bil za to
kriv, ne ve nihče. Lastnik li-
cence Mis Slovenije za Mis
sveta Zdravko Geržina je de-
jal, da ji je dal točne podatke,
pa tudi predsednik žirije, aka-
demski slikar Tomo Vran je
dejal, da je dal točne podatke.
Zmagala je 21-letna Maja Kle-
mene doma iz Pirana, zaseb-
no hčerka znanega obalnega
menedžerja Čeda Klemenca,
ki ima to smolo, da mu je že
nekaj velikih prireditev spla-
valo po vodi ali pa prineslo
izgubo, zadnja med njimi, kon-
cert beograjskega ansambla
Merlin, na katerem se je zbra-
lo samo nekaj sto gledalcev.
Bolj kot ta podatek pa je zani-
mivo, da je Maja hčerka orga-
nizatorke prireditve Barbare
Misson, občinstvo pa je izbor
komentiralo takole: »Videti je,
da imajo denar, zato je zmaga-
la.« Sicer pa imajo vsake oči
svojega malarja. Koliko je Ma-
ja res lepa, bo znano že kma-
lu, na polfinalnem izboru. V
polfinalu bosta tekmovali še
prva spremljevalka 21-letna
Portorožanka Petra Godec in
dvajsetletna Vesna Bofulin iz
Šempetra pri Novi Gorici.
Prireditev si je prišla ogle-
dat tudi lanska tekmovalka,
natakarica iz Lucije Dona Glav,
ki je lani vzbudila veliko po-
zornost z izjavami, da je bila
žirija podkupljena, da je bila
ona najlepša in kar je že po-
dobnih cvetk. Tokrat ni prišla
tekmovat, ampak je prišla po-
kazat svoj povečani prsni ob-
seg, ki so ji ga naredili v Zagre-
bu. Nič posebnega.
Je pa bilo vse drugače konec
tedna na Ptuju, kjer si je polfi-
nalni izbor Mis Štajerske 2000
ogledalo kar 5000 ljudi. Na
čelu strokovne žirije je bil
župan Miroslav Luci, poma-
gale pa so mu priznane stro-
kovnjakinje za lepoto, Mis Slo-
venije 96 Alenka Vindiš, mod-
na oblikovalka Sonja Plaveč,
ki je zmagala tudi na natečaju
za izbor obleke za Mis Slove-
nije, njena obleka je videla
Sej šele, in gospa Majda Goz-
nik, največja štajerska lovka
na lepa dekleta. Ona je tudi
odkrila Alenko Vindiš in Mišo
Novak. Zmagala je devetnajst-
letna študentka Visoke zdravs-
tvene šole Antonija Novak iz
Lehna na Pohorju, prva sprem-
ljevalka je postala 22-letna štu-
dentka pedagoške fakultete iz
Maribora Maša Mere, druga
pa 24-letna aranžerka in cvet-
ličarka iz Svete Trojice Tanja
Lipič, ki je dobila »posebno«
nagrado. Mojstranski gorski
reševalci na čelu z Janezom
Brojanom so isti dan rešili iz
Severne triglavske stene, ka-
mor je šel s prijateljema ple-
zat Slovensko smer, njenega
očeta 45-letnega Draga Lipiča
in ji ga varno vrnili.
Pa Obala, ki te dni popolno-
ma zasenči Ljubljano, ni zani-
miva samo zaradi morja in
lepotic. Pošteno jo je vzburkal
samomor filipinskega služab-
nika 31-letnega Lea Bagasso-
na, ki se je s pištolo kalibra
7.65 mm v sobi številka 339
portoroškega hotela Palače us-
trelil v srce. Bolj kot samomor
jih je vznemirilo dejstvo, ka-
ko se je ob tej priložnosti
pišmevuhovsko obnašala naša
policija, saj je vesoljna Slove-
nija zvedela za samomor že
kakšno uro zatem in to prek
italijanskih medijev obvešča-
nja. Naša policija je molčala
vse do opoldneva, zato ni čud-
no, da so kar težko ovrgli
govorice, da so mu pri samo-
moru »pomagali« slovenski spe-
cialci, ki so ob osmih zjutraj
vdrli v sobo, ki jo je najel
prejšnji večer, uslužbenci v
recepciji pa so seveda o tem
takoj obvestili policijo. Bodo
zdaj, ko je vsega konec, pove-
dali, kako jim je lahko zbežal
čez dobro zastraženo mejo,
kaj so delali ponoči, italijan-
ska javnost pa že zahteva od-
govor na vprašanje, zakaj so
52-letno Luiso Farinon Cal-
tagirone in njenega telesnega
stražarja, ki ju je Filipinec
ugrabil v Rimu, pred mejo
zvezal, vendar tako slabo, da
sta se osvobodila, odpeljali iz
letališče Ronki v Rim kar z
vojaškim letalom. Imajo bo-
gati Italijani, gospa je soproga
enega od najbolj bogatih Itali-
janov založnika Gaetana Cal-
tagironeja, kakšne posebne vo-
jaške privilegije, se zdaj gla-
sno vprašujejo?
■i NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Kdo pravi, da ni gob?
Štefka Krajnc iz Kozjega je s hčerko Matejo (na sliki) kar v
bližini hiše nabrala 25 lepih in zdravih jurčkov. Če bi se radi
pohvalili s podobno bero, pot pod noge torej!
VTTEZIBELEGAMESTA
Senca, polna novic
Novi tednik je bil skupaj z našimi bralci tudi na najlepši pla
na Jadranu - na Bolu. Ker je bilo zelo vroče, je časopis služil tuJ
za senco, nam je pisala Marija Kračun iz Škapinove 6 v Celju j
poslala tole počitniško fotografijo.
Spomini so še živi
Prva generacija dijakov, ki so v šolskem letu 1949/50 opravili malo maturo (nižj
gimnazija) v Laškem, se je letos ponovno zbrala skupaj.
Čeprav so se vrste sošolcev in sošolk, ki so skupaj pred 50 leti drgnili šolske klopi, od zadnjej
srečanja pred petimi leti še nekoliko razredčile, je tudi tokratno jubilejno srečanje minilo
prijetnem vzdušju. Spominov na šolske dni je veliko in so še vedno živi, lepi, zato se je tuC
srečanje, ki je bilo tokrat v hotelu Savinja, raztegnilo v kar nekaj šolskih ur, brez urnika, seveda.
VI Ann M ARO
Stari običaji in zabava
1\iristično društvo Vitanje pripravlja v
nedeljo, 13. avgusta, tradicionalno Holce-
rijo. Prireditev se bo začela ob 14. uri s
povorko kmečkih del in običajev.
Organizatorji so pripravili tekmovanje v
holcerskih veščinah, ki bo ob 15. uri. Obisko-
valci si bodo lahko ogledali, kako so les
obdelovali včasih, tekmovalne ekipe pa se
bodo pomerile v sekanju in žaganju lesa.
Ljubitelji narodnozabavne glasbe bodo ob
16. uri prisluhnili reviji ansamblov, nato pa
bo igral ansambel Mira Klinca in Okrogli
muzikanti. Predsednik TD Vitanje Mirko
Polutnik obljublja tudi predstavitev popol-
noma novega modela diatonične harmonike.
V kulturnem domu pripravljajo še razstavo
kulinaričnih dobrot, spominkov, fotografij,
grafik Jožeta Žlavsa in slik dobitnikov priz-
nanj za urejeno okolje. Na svoj račun bodo
prišli tudi mladi, saj bo dan prej ročk kon-
cert, ki ga pripravljajo vitanjski mladinci.
HK