Naprave za nboge. Poglavitniše določbe postave za preskrbljevanjo ubozih, Ker je postava za ubožne zadeve od 12. marcija 1873 potrjena in po dež. zakoniku (V. štev. 19. 1. 1873.) razglasena, se bo tudi skušala v življenje spraviti. Dasi smo prepričani, da pridejo po tej postavi ubožci iz dežja pod kap, kakor smo že pokazali, hočemo vendar postavo bralcem v prid ob kratkem posneti, da stvar poznajo in sami presodijo. ,)¦¦¦ tf,~ Prvi oddelek. Sjplošna ravnila za javno preskrbljevanje ubozih. 1. Po §. 1. se imajo nekteri ubožcivstalno, drugi palev zacasno preskrbljevanje sprejeti. Stalno se imajo preskrbljevati ubožci, ki si preužitka ali cel6 ne ali le deloma zamorejo prislužiti. Začasno dobivajo pomoči le domači ubožci, ki so zares potrebni, in to na toliko, na kolikor niso drugi ljudje, društva ali zasebne dobiodelne naprave po postavi dolžne za nje skrbeti. 2. Pravico do pomoči iz~Tš1-frnjske ubožne kase ima le tisti, ki si ni sam kriv uboštva in pa bolniki, ki sami ne zmorejo stroškov za zdravila in postrežbe. (§. 2.^ 3. Ce bi bil kdo prejemal pomoči, ktere mu ni bila treba, ker ima sam dovolj pripomočkov, je dolžen to srenjski ubožni kasi povrnoti, dolžnost veže tudi dedice. — Isto tako so dolžni povračila tisti, kterim je pripadala dolžnost podpore, pa je niso zvrševali, razun če bi sami obožali bili. Povračila tirjati ima pravico ona blagajnica, ki je v enem in drugem priraerljeju podpore dajala. (§. 3.) ' Kdor iz javne blagajaice podporo prejema, mora po nkazu srenj. oskrbnikov po svojih zmožnostih delati, k delu se zamore tudi prisiliti, ako le delati more. (§. 4.) 4. Tisti, ki imajo upravo ubožnic v rokab, imajo piavico svojim ubožnicam predpisovati bisni red in nalagati strabovalnih kazni. Zvrše- vanje bišnega reda pripada njim ali od njih postavljenim služebnikom. (§. 5.) 5. Kdor nagle pomoči potrebuje, se ne sme odpravljati k drugim za pomoč, če so tudi v to obvezani. (§. 6.) Po §. 7. ne velja ta postava zasebni (privatni) dobrodelnosti, ampak le javni t. j. srenjski napravi za uboge. (Po tem takem zamorejo kot zasebne naprave za uboge obstajati tudi farne ubožnice.) Drugi oddelek. „ „,. Javno preskrbljevanje ubozih. I. V srenjah. 1. Vsaka krajna srenja mora za svoje nbožce ekrbeti, za tiste namreč, ki iraajo v njej domovinsko pravico. (§. 8.) Vnanjim gre pomoŠ le v nujnih potrebah (§. 18.), mora se pa to brž dotični tuji srenji, in če ta ni znana, polit. gosposki naznaniti (§. 19.) Srenja ima pravico terjati, da se ji podpora v nujni potrebi povrne (§. 20.) Ce se je pomoč inostrancu naklonila, in povračila od vnanje države ni dobiti, ima srenja pravico, povračilo terjati iz dež. blagajnice štajerske (§. 21.) — Ker so se pa vsled srenj. postave od 17. marc. 1849 in od 2. maja 1864 §. 2-. prejšnje samostalne (katastralne) srenje t eno politično srenjo zložile, smejo tudi zanaprej, posebno če je to pri zloženju bilo izrečeno, svoje ubožne naprave ali fonde in ustanove rabiti za svoje ubožce. Vrhovno upravo in nadzorstvo nad njihovim ubožnim premoženjem pa ima dotična krajna srenja, s ktero so zložene (§. 12.) Da srenje svojim dolžnostim proti ubogim zamorejo zadostovati, smejonalagati občinskib doklad. (§. 8.) Če sreujski odbor v to privoli, se smejo ubožci tudi po bišab razvrstiti ter jim hrane in streho vsak dan druga da. Prenočišče jim gre tako, da so pred vremenskimi nezgodami varni. Ubogi posestniki so te dolžnosti prosti; drugi se zamorejo proti primerni užitnini oprostiti. Kder nbožec hrane dobiva, mora tudi pri delu pomagati, 5e je za to. — Otroci pred dovršeno šoleko dobo, ubožci z nagnjusnimi bolezni ali če pred njimi ni varno, se po hišab pošiljati ne smejo. (§. 13.) 2. Komur gre stalno preskrbljevanje, ima pravico do potrebne brane, obleke, strehe in v bolezni zdravnikove pomoči, zdravila in postrežbe, za kar skrbi srenja, če ni kdo drugi dolžen za to skrbeti. Pri otrocib, ki so v preskrbljevanju, se mora tudi za vzrejo skrbeti. (§. 9) Nasproti pa ima srenja pravico določiti, k a k o š n a pomoč da ubožcu gre, iu ubožec nema pravice tirjati, s ktero stvarjo da se mu naj pomaga. Navadao se ne pomaga v denarjib, ampak s stvarmi, kterih ubožeu ravno potrebuje. (§§. 10. 11.) Ce srenja dolžnosti ne stori, ne more sicer ubožec pravde začeti, marveč se mora pritožiti po srenjskem pritožnem teku (§. 11.), toraj zdaj (če se namreč po dež. zbovu ravno sklenjene premembe srenjskega reda potrdijo) pri županu, od kterega gre pritožba na okr. glavarja. 3. Osebam, kiso šeza delo, ne pripada^podpora iz ubožne blagajnice (razun v nujni sili). če se je bati, da bo kdo zanikarno zaprav i 1 svoje premoženje in tako sebe in svoje v siromaštvo pahnil, ter potem srenji nadlege delal, naj sren.ia po §. 273. obč. drž. zak. to sodniji naznani, da ga kot zapravljivca izreče in mu skrbnika postavi (§§. 14. 16.) 4. Vsaka srenja si mora vse pripraviti, kar je za preskrbljevanje njenih ubozih potrebno (§. 22.); v ta namen se pa sme tudi veČ srenj istega okrajnega zastopa združiti (§. 23.) V tem slučaju se morajo pogoditi med sebo: kako da se bodo stroški vkupnega preskrbljevanja ubozih našli, kako porabile ubožnice in ustanore, ki pripadajo eni ali drugi združenih srenj itd. Ta pogodba je po polit. okr. gosposki deželni vladi izročiti. Stroski za ubožne zadeve v srenji se dobivajo: a) iz dobodkov od glavnice, ki se srenji za uboge sporoči, in iz dohodkov od dobrodelnib vstanov v srenji; b) iz daril in sporočil, ki so se za uboge v srenji napravile; c) iz postavnih prihodkov in d) iz dobrovoljnih prineskov (§. 24). Med postavne pribodke srenjske ubožne denarnice spada: a) enprocentni davek od premakljivih in nepremakljivih stvari, ki se po prostovoljni javni dražbi prodavajo; b) zneski, ki se po kazenskih in drugih poetavah ubožnemu zavodu prisojajo; slednjič tudi ,globe (Strafbetrage), ki so se dosle župnijskemu zavodu za uboge ali pa deželnemu zavodu za obdelovanje zemljisč oddajale (§. 30.) Dobrovoljni prineski so nabire, ktere zamore srenja po §. 32. napraviti, toda le tako, da se nibčer ne sme siliti. — Dobro je pomniti, da to vse velja edino le Ea srenjske ubožae naprave, ne pa za farne; zatorej tudi postava veleva, da, 6e 8 temi dohodki srenja ne sbaja, skrbi za ostanek tako, kakor za srenjske potrebe. Vsi ti dobodki se stekajo v ubožno kaso, ki ima svojoposebnoupravo, terse mora vsako leto o fitanju ubožne blagajnice prav tako račun napraviti, kakor zastran sreujskih stroškov (§. 25.). Vse, kar se le 8ploh rza uboge", nza ubožni fond" itd. sporoči in nema bolj določenega namena, pripada srenjski kasi za uboge (§. 26.) Iz tega pa sledi, da je treba paziti, kadar se sporočila delajo, komu da namreč kdo kaj sporočiti hoče: farnim (župnijskim) ali pa srenjskim ubožcem? Če ni v spoiočilu naravnoč izrečeno, da je kaj župnijskemu zavodu za uboge namenjeno, gre to v srenjsko blagajnico za uboge. 5. Šedrugih dohodkov zamore srenjski zastop za ubožno blagajnico najti, ako n. pr. za podeljenje domovinske ali občanske pravice (Btlrgerrecbt), kakor tudi ob posebnih svečanostih in prigodkih davek za ubožno blagajnico naloži (§. 31.) Drugi odstavek tega §. je prav nevaren, ker zamorejo liberalni srenjski zastopi marsikterib situob cerkvenim zastopnikom delati. Beračenje se ima ubraniti in srenje so dolžne po policijskih predpisih berače odganjati. Če se srenjčan na beračenju zasači, je brž stan njegovega premoženja pregledati in po tem po tej postavi ž njim ravnati. S tujimi berači je po postavi postopati (§. 33.) — Ktera srenja se tega ne diži in drugim srenjam stroškov dela, ker svojih ubožcev ne pieskrbuje ali beračem potuho daje, je dolžna dotičnim poskodovanim srenjam stroške povrniti. To odločijo na pritožbo politične oblastnije (§. 34). Da §. 29. naravnoč farne ubožniceizjema in za nje posebnih predpisov obeta, smo že v prvem članku pokazali. (Konec prihodnjič.)