Na Ceijskei^ pet Umor v novih oloiiillllV sanMiArambi? StranZ Stran IS, Št. 93/ Leto 61 / Celje, 28. november 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR □ ft O AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE O<^ovoma uredntaa NT: Tafiana Cwtm Dnevi zdravja Nti/veeja sejemska in kongresna priredilet) o zdravju v ^lpvemii Celjski sejem, 30. november - 2. december 2006 9770353734020 wn Tiwsp Na Celjskem še pet novih okužb s HIV Letos ni pri nas umrl še noben bolnik z aidsom - Osrednji slovenski strokovni posvet ob svetovnem dnevu aidsa v Celju Svet, tudi Evropo, vedno bolj ogroža aids. Ker so ugotovili, da o tej nevarni bolezni tudi Evropejci vedo veliko premalo, so v okviru Evropske unije sprožili kampanjo osveščanja, ki bo dosegla vrh 30. novembra, dan pred svetovnim dnevom aidsa. Takrat bo osrednja strokovna prireditev tudi v Sloveniji, in to v Celju. Strokovni posvet se bo v Narodnem domu začei ob 11. uri, zanimiv pa bo za širok krog obiskovalcev. Odprli ga bodo Alenka Kraigher iz Inštituta za varovanje zdravja RS, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Ivan Eržen in predstavnik ministrstva za zdravje. O preventivi aidsa in ranljivih skupinah bo spregovorila Edita Leskovšek, o mladih in spolnosti Alenka Skaza, o analnem zdravju pri HIV negativnih in HIV pozitivnih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) pa Boštjan Mlakar. Ob 12.30 bodo začele delati delovne skupine. Delovno skupino, ki bo osvetlila probleme, s katerimi se v spolnosti srečujejo mladi, bo vodil Boštjan Kljun, za MSM bo moderator Miran Šolinc in za druge ranljive skupine Robert FriŠko- V svetu več. v Slovenji manj Ocenjujejo, da v svetu živi že 39,5 milijona okuženih s HIV V letu 2006 se je s HIV okužilo 4,3 milijona ljudi, od tega 2,8 milijona ljudi (65%) v podsaharski Afriki. V vzhodni Evropi in centralni Aziji se je število novih okužb v primerjavi z letom 2004 povečalo za več kot 50 odstotkov. V letu 2006 je zaradi z aidsom povezanih obolenj umrlo 2,9 milijona ljudi. Kot ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS, ostaja Slovenija ena redkih držav, kjer je še relativno ma- lo okuženih s HIV, manj kot eden na 1000 prebivalcev, verjetno le nekaj sto. S sloganom Držimo obljubo. Ustavimo aids, povsem svetu nadaljujejo petletno kampanjo, usmerjeno v zmanjševanje okužb s HIV in preprečevanje aidsa. Letos je bilo na IVZ RS do 20. novembra prijavljenih 28 (lani 31) novo prepoznanih okužb s HIV, med njimi pet s Celjskega- Med letos prijavljenimi okužbami s HIV med moškimi se jih je 21 okužilo pri spolnih odnosih z moškimi. Dva sta se okužila s he-teroseksualnimi kontakti, eden z injiciranjem drog, dveh moških niso mogli uvrstiti v nobeno od skupin z višjim tveganjem. Med letos prijavljenimi okužbami s HIV med ženskami se j e ena okužila pri nezaščitenih spolnih odnosih z moškim, drugih niso mogli uvrstiti v nobeno od skupin z višjim tveganjem. »V preprečevanju okužb s HlVin dn^ih spolno prenosljivih bolezni je izrednega pomena promocija vame spolnosti. Ker bolezni ne znamo ozdraviti, je preventiva najučinkovitejše orožje v boju proti okužbi s fflV in edino z njo lahko skušamo ustavljati aids,« je poudarila dr. Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Za aidsom je letos do 20. novembra zbolelo pet oseb, vsi moški. Eden med njimi je s celjskega območja, kjer so od 1. januarja 1986 zabeležili 12 obolelih, 9 jih je umrio. Letos še ni umrl noben bolnik z aidsom. Upad pojavljanja aidsa in smrti med bolniki z aidsom v zadnjih letih kljub rasti števila okuženih predvidoma odraža dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja, vključno z visoko aktivnim proti-retrovi-rusnim zdravljenjem. V Sloveniji so še vedno najbolj prizadeta skupina moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar delež okuženih ostaja pod petimi odstotki. Hitro širjenje okužb se še ni začelo med injicirajoči-mi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji. Razvoj epidemije v prihodnosti bo pogojen predvsem z velikostjo različnih skupin prebivalcev z višje tveganim vedenjem- Gre predvsem za ljudi, ki imajo pogoste nezaščitene spolne odnose s številnimi partnerji oziroma s partnerji, ki imajo številne diiige partnerje (na primer prostitute) in injicifajoče uživalce nedovoljenih drog, ki sou-porabljajo pribor za injicira-nje ter spolne parmerje. 55 tisoč icondomov Vseslovensko akcijo ob 1. decembru, svetovnemu dnevu boja proti aidsu, tudi letos pripravlja Društvo štu- dentov medicine Slovenije. V sodelovanju s študentsko organizacijo, študentskimi klubi, Unicefom in Društvom za integracijo homoseksualnosti bodo v vseh večjih krajih postavili stojnice, ob katerih bodo mimoidoči lahko prejeli potrebne informacije o tej bolezni. V Sloveniji bodo brezplačno razdelili 55 tisoč kondomov in 20 tisoč rdečih pentljic, vpar-ku Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani pa se bo ob 17.30 začel koncert, ki je namenjen predvsem mladim. V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je možno prostovoljno, strogo zaupno, anonimno in brezplačno testiranje na HIV okužbo, vsak torek ali sredo od 10. do 12. ure. Najkrajši čas, v katerem je možno ugotoviti morebitno svežo okužbo, je tri tedne po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV. »Cilj akcije je javnost, predvsem mlade, obveščati in izobraževati o prenosu aidsa, o načinih okužbe in zaščiti. Pomembno je, da se zavedamo, da HIV in aids obstajata tudi v Sloveniji in da naša majhna država ni imuna na virus HIV,« so zapisali organizatorji. MILENA B. POKLIC Tokrat en netipičen sejem Najbolj aktualne in vroče zdravstvene teme na enem mestu Prihodnji četrtek se bo na celjskem sejmišču začel sejem, ki bo v Celje pritegnil vso slovensko zdravstvo. Na njem bodo namreč prisotne vse glavne veje uradne medicine, poleg njih pa še razne zbornice, združenja in društva, ki so tako ali drugače povezana z zdravjem posameznikov. «Tokrat ne gre za klasičen sejem, pač pa širšo kongre- sno sejemsko prireditev, ki bo sicer zelo strokovna, pa vseeno namenjena tudi širši javnost!,« je poudaril vodja projekta Dnevi zdravja mag. Robert Otorepec. »Na njej bodo zbrani vsi strokovnjaki s področja zdravstva, zato bodo obiskovalci imeli veliko priložnosti, da se o kakšni stvari pogovorijo, dobijo kakšen nasvet in podobno.« »Sejem je sicer po razstav-Ijavski plati precej podoben Celjski sejem prireja tudi sejem alternativne medicine z imenom Altermed, ki pa s tokratnim nima nič skupnega. »Sedaj predstavljamo izključno uradno medicino,« je poudaril direktor Pangerl, »ko pa bo sprejet zakon o zdravilcih, bi oba sejma lahko tudi združili. Trenutno je ločnica med njima še prevelika.« www.novitednik.coin roc ljubljanskemu sejmu, po strokovnem delu pa ne,« je pojasnil direktor družbe Celjski sejem mag. Franc Pangerl. »Na njem bo preko 50 predavanj, predstavitev, okroglih miz, in to predvsem s področja urejenosti zdravstva in samega nivoja slovenskega zdravstva. Namen pa je predvsem v osveščenosti slovenske javnosti o možnostih zdravljenja, pravicah, ki jih kot pacienti imajo in podobno.« Sejem Dnevi zdravja je sestavljen iz dveh delov. Prvi del so strokovna predavanja, okrogle mize, drugi del pa zajema razstavo, na kateri sodeluje skoraj sto domačih in hrvaških ponudnikov medicinske opreme ter izdelkov in storitev za uporabnike. Največ zanimanja bosta gotovo že prvi dan deležna okrogla miza z naslovom Sožitje javnega in zasebnega zdravstva ter predstavitev novega zakona o javnem naročanju. V petek bo poudarek strokovnih srečanj predvsem na pravicah bolnikov, predstavitvi funkcije varuhinje bolnikovi h pravic ter zdravstveni negi starejših, podrobneje pa bodo ta dan predstavili mdi plastično kirurgijo- Sobotno sejemsko dogajanje bo v znamenju zobozdravstva, obenem pa bo svojo 20. letnico delovanja predstavila nujna medicinska pomoč na Celjskem. Vse tri sejemske dni bodo obiskovalci lahko izvedeli tudi veli- ko praktičnih nasvetov - od tega, kakšni so zgodnji znaki kapi do pomena zdrave prehrane. Skoraj vsa predavanja bodo za obiskovalce brezplačna, če bodo prej za vstopnico odšteli tisoč tolarjev. Uradno pa bo sejem odprl prim. Janez Remškar, generalni direktor diiektorata za zdravstveno varstvo ministrstva za zdravje. ROZMARI PETEK www.radiocelje.com DKI Strt odpor do računalnikov Ljudske univerze in celjski šolski center so pomagali brezposelnim pri osvajanju novih znanj v četrtek jc eno od dvoran v Planetu IHiš zasedla precej pisana množica ljudi, med katerimi je veUka večina v rokah süskala spričevalo, ki je izkazovalo računalniško znanje, ki so ga osvojili v minulih tednih. Upi, torej Ljudska univerza Žalec, je namreC s partnerji, LU Celje, Rogaška Slatina, Šentjur in Velenje, ter Šolskim centrom Celje zaključevala projekt Z računalnikom do novih priložnosti. Gre za enega Pharo-vih projektov, in sicer Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih oseb. »V LU smo se veliko mčOi, saj je bil projekt zelo zahteven in intenz iven, Am- biciozne cilje sm^ c) uresni- čili in presegli, n aučili pa smo se predvsem delavno- sti, partnerstva tei r tega, da lahko z dobrim dt ;lom ure- sničujemo velike cilje,« je povedala direktor ica Upija Ffanja Centrih, direktorica žalskega Upijs, je zadovoljna s pridobljenim znanjem. Pranja Centrih, ki je najbolj zadovoljna s številkami. V projekt je bilo vključenih 646 brezposelnih. Kar 515 slušateljev je pridobilo katerega od spričeval, torej ali javno veljavni izpit računalniška pismenost za odrasle, veliko jih je pridobilo začetno ECDL- in sko- raj 80 udeležencev končno ECDL-spričevalo. Spričevala so posameznikom podehh v LU, kjer so se izobraževali, skupno pa so v četrtek prisluhnili bogatemu kulturnemu programu ter pozdravom številnih gostov. )>Pri toUkšnem številu tečajnikov se zagotovo pojavijo težave. Še največje smo mogoče opažih med starejšimi ali tistimi, ki so se prvič srečali z računalnikom - med njimi je bil zagotovo prisoten strah ali odpor do računahiištva,« je omenila Centrihova in poudarila še en pomen tega izobraževanja; »V tem projektu smo poleg tečajne oblike uvedli nov, modernejši pristop. Govorim o e-učenju oziroma učenju na daljavo. To zahteva večje sodelovanje in samostojno delo, predvsem pa veliko volje in energije. Prepričana sem, da je tisti, ki je hotel, od tega projekta lahko veliko odnesel.« US ANKETA Za korist in zadovoljstvo Računalniško znanje , v današnjih časih skori nujno tako v zasebnem življenju kot pri poklicni karieri. Seveda, če imaš službo. Mogoče pa dodatna znanja računalništva odpirajo nova vrata? O tem smo se pogovarjali z nekaterimi tečajniki, ki so v Planetu 1\iš v četrtek pridobili spričevala, s katerim so izkazovali dobljeno znanje. n Zore iz Celja: »V bistvu je spričevalo neke vrste vozniško dovoljenje - gre za potrdilo o osnovnih znanjih računalništva. Osebno mislim, da je bilo zelo v redu in da tovrstno znanje ni nikoli odveč. Na tečaj me je povabil zavod za zaposlovanje preko LU; brez dela sem namreč dve leü. Če mi bo koristilo novo znanje, ne vem, zagotovo pa ne bo škodilo, saj se ceni vsako dodatno znanje. Ko pišeš različne prošnje, je vsako takšno dokazilo plus. Mogoče bo spričevalo moj bonus v primerjavi z nekom, ki ga nima.« Zvone Pesan, Mediog: »Za možnost izobraževanja mi je povedala svetovalka na zavodu za zaposlovanje, sam pa sem se takoj odločil. Brezposeln sem že dlje časa in prepričan sem, da mi bo znanje, pridobljeno na tečaju, samo koristilo. Ne le pri delu, temveč tudi v vsakdanj em življe-iju. Na začetku se mi je zde-0 kar precej težko, saj računalnika še nisem obvladal. No, potem je šlo. Res pa je, da so mi pri učenju pomaga-h otroci.« dala računalnik, vendar tega znanja nisem potrebovala. Ker tudi drugače na računalniškem področju nisem ravno doma, semseodločUazatečaj.Znjim sem želela obnoviti oziroma pridobiti še več znanja. Lahko rečem le, da mi je koristilo, saj so tečaji zelo kakovostni, Na zavodu sem prijavljena že več kot leto, vmes sem delala preko javnih del, iščem pazaposlitevvvrtcu.Tambo, treba napisati kakši Jožica Korent, Šempeter: »Prej sem sicer malo obvla- Barbara Loiter, Šentjur: »Na tečaj sem prišla popolnoma brez osnove oziroma znanja dela z računalnikom. Ugotavljam, da sem se veliko nauäla in da mi znanje kar prav pride. Pet let sem imela pavze, zdaj sem dobila službo in mi računalniško znanje zelo koristi. Delam namreč na blagajni. Tečaj mi ni delal težav, zadovoljna sem sama s sabo in tudi z vsemi, ki so nas učili. Takšne priložnosti so v redu in želela bi, da bi bilo še več podobnih izobraževanj.« URŠKA SELIŠNIK Ali me imaš rad? Med 27. novembrom in 3. decembrom 2006 poteka v Cerkvi na Slovenskem teden karitas, ki je namenjen spodbujanju solidarnosti in predstavitvi programov pomoči, ki jih karitas ponuja ljudem v stiski. Letošnja posebna pozornost je namenjena otrokom. Osrednja prireditev bo tudi tokrat na Slomškovi Ponikvi, kjer bo v sredo, 29. novembra, romanje sodelavcev karitas. Romanja se bo udeležilo približno dva tisoč prostovoljcev. Vrh srečanja bo maša, ki jo bo ob 11. uri vodil dolgoletni predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kram-berger. Vsakoletno srečanje je za prostovoljce karitas zelo pomembno, saj gradi in utrjuje pripadnost 4300 rednih prostovoljcev v več kot 440 župnijskih, dekanijskih in območnih karitas, ki vsako leto opravijo v povprečju 150 tisoč ur prostovoljnega dela. Pridružuje se jim približno pet tisoč občasnih prostovoljcev, ki sodelujejo nekajkrat na leto v različnih programih pomoči. Karitas na leto razdeli za 800 milijonov tolarjev raznovrstne pomoči. Njeni sodelavci so lani po vsej Sloveniji pomagali približno 9000 družinam, od tega 600 romskim. Pomagah so 6000 otrokom, 17500 starejšim, bolnim in invalidnim, 940 brezdomcem in 320 migrantskim družinam. V celodnevni program pomoči zasvojenim je bilo vključenih 41 in v skupno-sri Srečanje 130 mladih, v Prvi tradicionalni karitasov koncert Klic dobrote je bil v Celju leta 1991. Letos bo na njem sodelovalo dvesto nastopajočih: Anika Horvat, Gianni Rijavec in Liza, Modrijani. Ana Dežman, ansambel Rus, Franc Juvan in Dominik Krt, Elda Viler, Edvin Fliser, Strašna Jožeta, Moški komorni zbor Zvon, Orffova skupina osnovne šole iz Mozirja, KD folklorna skupina Celje, Eva Pirnat, Barbara in Martin Jehar, Vandrovci, Romana Krajnčan in plesni klub Miki, Andrej Šifrer, Boris Kopitar, Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika, Stane Vidmar, Franci Lipičaik in Viktoria, ansambel Majolka, duet Biser s prijatelji, pevska skupina Plamen in pihalni orkester iz Središča ob Dravi. Povezovalca bosta Ida Baš in Jure Sešek ter Ura in Urban, ki nas bosta popeljala v svet otrok. materinskih domovih je našlo zatočišče 56 mater z otroki. Slovenska karitas 65 odstotkov zbranih sredstev pridobi preko darovalcev in donatorjev, posameznikov in podjetij, 16 odstotkov prispevajo občine in ministrstva, 19 odstotkov pa Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Lani so darovalci v času koncerta prispevali 35 milijonov tolarjev, do konca leta pa je karitas s pomočjo drugih spremljajočih akcij zbrala 76 milijonov tolarjev. Po dopoldanskem srečanju na Ponikvu bosta popoldne in zvečer v dvorani Golovec dva koncerta Klic dobrote. Letošnji se imenuje Ali me imaš rad? Na prvem ob 16. uri bo zbrane sodelavce karitas nagovoril in se jim zahvalil za njihov prispevek pri lajšanju stisk ljudi celjski škof dr. Anton Stres. Letos bo prostovoljce s svojim obiskom počastil tudi predsednik Caritas Europe ErnyGillen. Na večernem koncertu Klic dobrote pa bo zbrane in nastopajoče nagovoril mariborski nadškof Franc Kram-berger. Darovalci bodo med koncertom po telefonski številki 01/472-00-11 lahko podarili svoje darove slovenskim družinam v sriski. * TONE VRABL Faraon za Gorenjeve rokometaše Casino Faraon je minulo soboto pripravil zabavo posebne vrste, nanjo pa so povabili prav posebne goste. Pripravili so namreč sprejem za rokometaše Gorenja in njihove sponzorje. Rokometaši Gorenja so svoje spretnosti lahko preizkusili tudi na igralnih avtomatih, od njih podi bila sreča na Casino Faraon vsakemu nekaj žetonov. Če jim je ia. žal nismo uspeli izve-že iz fotografij razvidno, je bilo razpoloženje na vrhuncu, zabava Vodja Casinoja Faraon Franc Peternel v pomenku s trenerjem rokometašav Gorenja Mirom Požunom Rokometaši Gorenja so z veseljem preizkusili tudi ruleto Casinoja Faraon. Na sliki Drago Vukovičin TomaS Rezniček. pa se je odvijala vse do zgodnjih jutranjih ur. Tovrsten dogodek pa ni bilo edino presenečenje Casinoja Faraon. V prazničnem decembru namreč pripravljajo številna presenečenja in prireditve, ki bodo veseli čas še polepšale. PROMOCIJSKO BESEDILO TbrfiK Iskanje igle v senu ali svojeglavost investitorja? Bi se zgodba v drugi občini res drugače odvijala? - Negotovost v podjetju Vender traja že štiri mesece odpr- Pred šti: podjetje V na Šlandrc lo prenovljen objekt, terem je uredilo franšizno trgovino Merkurja in zaposlilo 14 ljudi. Območje starega, zapuščenega Fe-ralita zdaj krasi lepa zgradba, ki za svoj obstoj nima ustreznih dovoljenj, zato bo morebiti prisiljena celo zapreti svoja vrata. Je zato kriva svojeglavost lastnika ali bi bila morebiti v drugi občini zgodba res čisto drugačna? Gre za kar 82 metrov dolgo zgradbo, v katero je podjetnik Frenk Verdel vložil 600 milijonov tolarjev. Ker zgradba za meter odstopa od projekta, za katerega so dobili gradbeno dovoljenje, je dan pred odprtjem trgovine spodle prevzem. »R( za meter, vendar ne na račun tujega zemljišča, temveč svojega,« pravi Verdel, »in še nekaj ostalih nepravilnosti nam očitajo, kot na primer, da nismo vrisali treh parkirišč in podobne malenkosti. Kot da bi iskali iglo v kopici sena.« »Ne gre za problem enega metra preširokega objekta. To je le ena malenkost. Problem je v investitorjevem neupoštevanju, sicer slabe prostorske zakonodaje in v porušenih medsose-dskih odnosih, nastalih zaradi posegov družbe oziroma njenih vodilnih v pro- tel tehnični 5 odstopamo »Zdaj so občani na nas jezni še zaradi te zapore na Stritarjevi, ki jo sploh nismo postavili mi, temveč občina. S tem so preprečili tudi preliod z vozičl(i, ko\es\.« pravi Verdel. »Nas bi lahko onemogočili že zgolj z enim samim stebričkom.« stor,« zade Aleksandei oddelka za v TO pojasnjuje Žolnir, vodja arstvo okolja in jstora. Kot še ma gradnja po- tekala neskladno z izdanim dovoljenjem, saj je zajemala bistveno širše območje, kot je bilo to opredeljeno vgrad-benem dovoljenju, in je bila finalizirana brez gradbenega dovoljenja. »Po naših . podatkih je bilo gradbeno dovoljenje izdano le do četrte gradbene faze,« še pravi. Verdel. lastnik podjetja Vender, je vseeno prepričan, bi bile zadeve v kakšni jbčini čisto drugač->V Slovenskih Konjicah mam primer, ko je tri-t večja zgradba pridobi-iporabno dovoljenje celo brez tehničnega prevzema, v velikem celjskem na- kupovalnem centru je 20 tr go vin nekaj časa pošlo vai( brez ustreznih dovoljei skušala krajane pridobiti soglasje , kar bi bilo osno- nam pa kar t jo inšpekcijo posumi, da s drugačne nav mer na vseh C mih določen katere mož Alianse (gre konkurenči drugi C po; kra la Kac se rešuje s prisilko Svoje finančne težave bo s prisilno poravnavo skušalo reäiü tudi celjsko podjetje Kac, ki se ukvarja s prodajo in montažo mavčnih plošč in sekundarnih stropov. Še pred nekaj leti je podjetje sodilo med gazele, lastnik in direktor Cveto Kavka pa je bil kratek čas tudi eden od županskih kandidatov v Celju. Cveto Kavka je poravnalnemu senatu celjskega sodišča pojasnil, da so se težave v podjetju začele pred dvema letoma, ko jim je posel, ki so ga na ljubljanskem objektu Steklem dvor izvajali za Hypo banko, prinesel 50 milijonov tolarjev izgube. Dodatni udarec je bil posel z ljubljanskim Euromonterjem, ki jim ni priznal 40 milijonov tolarjev »težkega« obračuna za delo v celjskem Citycentru. Podjetje Kac je zato zašlo v velike likvidnosme težave. Konec septembra je imelo za skoraj 114 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, koliko je vseh dolgov, pa bo znano 17. decembra, ko se izteče rok za prijavo terjatev. Kavka ocenjuje, da bi za zagotavljanje dolgoročne pla-čOne sposobnosti potrebovali vsaj 239 milijonov tolarjev kapitala. JI 3rej pošilja-. Človek celo ) zadaj skrite ;ze, saj na pristalih prevze-e referentke, je solastnik za Merkurju J podjetje iz Gotovelj pri Žalcu, op. p.), ni bilo, pri nas pa,« dodaja Verdel. Kot rešitev problema je podjetju Vender občina predlagala, naj pripravi celovito prostorsko ureditev celotnega območja, ki bo zajemala tako rešitve odvijanja prometa od Šlandro-vega trga do parkirišča za objekti družbe, samo parkirišče, dovozne ceste za osebni in tov kot vse ostale od veljam cije občin Zoh jani namreč posef ločno nasprotujeji li so več ustnih ii protestov z dokazi ših službah, zahtev panje, znana žalsk; niča j , vloži-pisnih pri na-iliukre-idvet- navedla celc imeti nasilna ravnanja družbe Vender podporo pri določenih občinskih organih.« »Mi bomo pripravili načrt ureditve, sicer ne rečem, da bomo vse tudi fir J to e da narediti tako . Še posebej, ker s čas ve, potek spi poti irni promet, ireditve (od-iporne zido-lenjenepeš-la njeni podlagi bi kupnost Žalec po- inšpekcije, plači dodaja Verdel. Vse kaže, da bodo zaposleni, ki so že štiri mesece na trnih, Še nekaj časa v negotovosti, kaj se bo zgodilo z njimi. ROZMARI PETEK Nova nagrada hotelu Sotelia v nedeljo so ustvarjalcema hotela Sotelia iz Podčetrtka podelili novo nagrado, glavno nagrado Piranesi. Za letošnjo arhitekturno nagrado Piranesi se je potegovalo 24 kandidatov iz Avstrije, Češke, Italije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Podelili so jo na zaključku mednarodnih Piranskih dni arhitekture, prejela pa sta jo Dean Lah in Miha Tomac iz agencije Enota, ki sta hotel v Podčetrtku zasnovala. To je že druga nagrada za arhitekturo, ki jo je prejel hotel Sotelia, saj sta arhitekta prejela že letošnjo Plečnikovo nagrado. BJ - Št. 93 ■ 28. november 2006 - Preboj na borzi Preboj indeksa SBI 20 preko 6.000 točk je očitno dal vlagateljem še dodatno voljo, saj so dan potem tečaji večine delnic nadaljevali z rastjo. T\idi obseg sklenjenih poslov se iz dneva v dan povečuje, tako da je v preteklem tednu redno presegal milijardo tolarjev. Korekcija ob koncu tedna je bila pričakovana, saj si morajo vlagatelji po doseženih rekordih nabrati novih moči, kar dejansko pomeni, da morajo ponovno oceniti vrednosti podjetij, preden se odločijo za nadaljnje »akcije«. Rast indeksa so nekoliko zavrle edino delnice Telekoma, katerih cena je po objavi 9-meseenih rezultatov spet zdrsnila pod 70.000 tolarjev. Telekom Slovenije je prihodke v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 5 odstotkov, enako rast ima tudi čisti dobiček družbe, ki je v prvih devetih mesecih dosegel 17 milijard tolarjev. Sznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT Xspr. CICG Cinkarna Celje 25,999,71 50.93 5,44 GETG Cetis 22.300,00 0,61 CHZG Comet Zreče 0,05 0.00 GRVG Gorenje 5.558.57 201.15 1,36 PILR Pivovarna Uško 9.303,91 144.26 . 1,17 JTKS Juteks 26.167,00 5,32 -0.13 ETOG Etol 48.001,00 15,02 •5,21 V tedenski rasti prednjačijo dehiice Aerodroma, ki so se podražile za 10 odstotkov potem ko je družba sporočila, da je UPS izbral Brnik kot logistični center za območje Balkana in dela srednje Evrope. Aerodrom si s sklenitvijo posla obeta 30-odstotno povečanje pretovora v naslednjem letu. Tovorni promet je bil eno redkih temnih področij v načrtih družbe, saj je v zadnjih petih letih vztrajno nazadoval. Vlagatelji so enkrat že precenili učinek uspešne poslovne poteze te družbe, tako da cena delnic še vedno zaostaja za rekordnimi časi izpred skoraj dveh let. Sredi tedna so začasni vrh pri 49.000 tolarjih dosegle tudi delnice Mercatorja, ki so bile v nepretrganem vzponu kar 12 dni. Zagon kupcem dajejo letošnji poslovni rezultati, še bolj pa napovedi za prihodnje leto, ko bo v poslovanje skupine vključen tudi Rodič, zaradi česar se lahko pričakuje podobna rast prihodkov tudi v letu 2007. Z zadnjim skokom so se dehiice Mercatorja priključUe »klubu« šestih del-e, ki jim je letos uspela več kot 30-odstot-tudi glavni »krivec« za preboj indeksa e, čeprav sta se tudi Krka in Petrol, ki , podražila za več kot 2 odstotka. Kar kotacije se je v preteklem tednu podražilo več kot 2 odstotka, zanimivo pa je, da so med njimi le tri, ki so ob rekordu indeksa SBI zabeležile tudi lastno rekordno vrednost. Poleg delnic Mercatorja so to še delnice Luke Koper in Pivovarne Laško. INDEKSI MED 20.11. in 24.11.2006 borzne kotac na rast. Mercator preko magične mi imata se večjo utt deset delnic borzr BIO Zadnji tečaj 6.004.52 119.92 0,27 0,82 Rekordno vrednost so dosegle tudi delnice Save, ki pa so se sredi tedna, potem ko je postalo jasno, da prevzema vsaj zaenkrat ni na vidiku, pocenile skoraj 2 odstotka. Padec je posledica hitre reakcije prvih prodajalcev, ki so delnice prodajah 3 odstotke pod torkovim povprečjem, Njihova poteza je bila, vsaj zaenkrat, preuranjena, saj se je v drugi polovici tedna cena delnic znova nekohko povzpela. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vii: Ljubljanska borza d.d. IB www.novitednik.com mww.radiocelje.com lEV Pravice bolnikov v teoriji in »Pravo nima nič skupnega s pravico!« je Franc Sintič opozoril na vseslovenskem srečanju ledvičnih bolnikov la lihko mali bolniki vsaj za nskai časa pozabijo, da so v bolnišnici. Veselje, prepleteno s skrbmi Strokovno srečanje pediatrov Slovenije ob 60-letnici otroškega oddelka celjske bolnišnice Pred kratkim je Društvo ledvičnih bolnikov Viva iz Vojnika v Zrečah pripravilo vseslovensko srečanje kroničnih bolnikov. Na letošnjega so znova povabili vrsto strokovnjakov z ne-frološkega kot tudi ostalih področij, rdeča nit pa so bile pravice bolnikov. »Seznanite se s svojimi pravicami in jih zahtevajte,« je na srečanju, ki se ga je udeležilo okoli 140 kroničnih bolnikov iz cele Slovenije, že uvodoma poudarila prva predavateljica Ladi Škerbinek. Ta je sicer podrobneje govorila o medsebojnih odnosih med zdravstvenim osebjem in bolniki, vendar so zbrani kaj kmalu ugotovili, da se njena teorija precej razlikuje od dejanske slike. »Saj pri vsakem pregledu že kar na obrazu zdravnika vidiš, da se mu zelo mudi in niti ne upaš še kaj več spraševati,« je komentiral eden izmed udeležencev. »Drugače je samo v samo-plačniških ambulantah, ki pa si jih vsi ne moremo privoščiti, Očitno se je začelo raz-slojevanje na tiste, ki imajo denar in tako pridejo takoj do zdravnika, ter na tiste, ki se moramo najprej prijaviti, nato pa po več mesecev čakati na pregled. Zakaj sem potem 40 let plačeval v zdravstvo, če sedaj nisem nič vreden?« To vprašanje je bilo kot naročena iztočnica za Franca Sintiča iz celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot je povedal, so pet milijard tolarjev, kohkor so jih lani prihranili s pritiskom na farmacevtsko industrijo (dogajalo seje namreč, da so naša podjetja na Poljskem proizvedla trikrat cenejša zdravila kot v Sloveniji), namenili za krajšanje čakalnih vrst, »Na operacijo srca se sedaj namesto leto dni čaka le tri mesece, iz treh let na dva tedna smo zmanjšali čakalno dobo za operacijo sive mrene, in do- gaja se celo, da neipopucali<,« je povedal Sintič. »Čakalne dobe so morda daljše le v določenih ustanovah ali pri konkretnih specialistih. Kar zadeva samoplačniške ambulante, pa lahko rečem le, da jih ne podpiramo. Zahtevamo namreč, da specialist) v samo-plačniških ambulantah ne delajo v času, katerega smo za naše paciente odkupili mi.« Razprava se je razvnela še na nekatera druga področja, specifična predvsem za ledvične bolnike, na katerih so posamezniki močno prikrajšani. Odgovorna takšna vprašanja je Sintič strnil v kratek, a zgovoren stavek: »Ni pravično, je pa pravilno. Ve se, da pravo nima nič skupnega s pravico.« ROZMARI PETEK www.radiocelje.coin Več toplote za enako ceno. Otroški oddelek celjske b ejeob svoji 60-letnici v petek pripravil strokovno srečanje pediatrov Slovenije. Na njem so spregovorili o nekaterih zanimivih temah s področja otroške kardiologije, i čanje pa je bilo tudi priložnost, da se ozre-jo na zgodovino otroškega oddelka. Za vse, kar je v minulih desetletjih vgradila v delo otroškega oddelka, so podelili posebno priznanje dolgoletni predstojnici Ani Me-Stmvič, dr. med. V 60-letni zgodovini je oddelek doživljal vzpone in padce. Z delom je začel leta 1947 v prostorih na Golovcu, od koder se je šele čez deset let presehl v bolnišnico. Začasni prostori, ki so mu bili takrat dodeljeni, so postali trajni. Povečali so jih leta 1975 z nad-zidkom nad patologijo. »Leta 1948 je imel oddelek sedem sob, v katerih je zdravil 650 otrok, ki jih je spremljalo 63 doječih mater. Danes je v 21 sobah 60 postelj. Letno sprejmemo 2.500 otrok in 1.200 spremljevalcev, od katerih je tretjina doječih mater,« opisuje rast oddelka predstojnica mag. Lidija Vu-čajnk, dr. med. Kljub rasti oddelka in velikemu strokovnemu napredku je zaskrbljena: »Na oddelku je trenutno šest zdravnikov, potrebovali bi jih vsaj devet. Lani sta nas zapustila dva, naslednje leto, ko bi nas naj ostalo le še pet, bomo izredno težko opravili vse delo.« Otroški oddelek namreč že dolgo niso le bolniške postelje. Prve ambulante za kontrolne preglede so ustanovili leta 1964, leta 1970 pa so začeli 2 delom v specialističnih otroških ambulantah - kardiološki, rentgcnološki, kasneje nevrološki, hematološki, alergološki ... Hkrati s specialističnimi ambulantami so razvijali funkcionalno diagnostiko: uluazvok srca, trebušnih organov, gastroskopije, spi-rometrijo, 24-urno snemanje EKG ... »Iz do- lifli^A naai smo letos kupih še aparat za EEG (elek-troencefalograOjo) . Veseli smo ga, a ker nas je zapustil strokovnjak za to področje, se bo moral usposobiti nekdo drug. Usposabljanje traja 6 mesecev ...«je zaskrbljena predstojnica. Pomanjkanje pediatrov vedno bolj kaže zobe. Sedanjih šest zdravnikov komaj zmore poleg dela na oddelku še delo v vseh ambulantah, opravlja preiskave, se izobražuje in zagotavlja 24-urno dosegljivost. »Ne vem, res ne vem. če nam bo uspelo še naprej delati vse, kar želimo in kar potrebujejo naši mah bolniki,« ne najde pravega veselja ob 60-letnici oddelka mag. Lidija Vučajnk. MILENA B. POKLIC - Št. 93.28.1 Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV lutufPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več Več kot gibanje. OMV IZ NAŠIH KRAJEV ir Zakonito ali ne? Tudi po pričevanjih glavnih prič še ni jasno, ali je bila Adrijana Zupane z mesta direktorice RŠS-ja razrešena zakonito Razpravni senat Delovnega sodišča v Celju je pod predsedstvom sodnice Irene Testen nadaljeval glavno obravnavo v tožbi Adri-jane Zupane proti Regijskemu študijskemu središču (RŠS) Celje zaradi njene domnevno nepravilne razrešitve kot direktorice. Že v uvodu je sodišče izločilo zahtevek Zupančeve za izplačilo razlike v plači med njeno sedanjo plačo in tisto, ki jo je prejemala kot direktorica. O tem bo razsojalo v posebnem postopku- Tokrat je sodišče zanimala zgolj izvedba postopka za razrešitev, ki naj bi bil nezakonit. Tako so s pomočjo izpovedi prič Adrijane Zupane in nekdanjega predsednika sveta zavoda RŠS-ja dr. Franca Žerdina ugotavljali, kako je postopek tekel: ali je bila o nameri za svojo razrešitev (pobudo zanjo je dal predsednik celjske območne GZS JožePušnik) obveščena žepred sejo sveta 23. februarja, ko so točko o njeni razrešitvi naknadno uvrstili na dnevni red, Zupančeva je to zanikala, prav tako ni jasno, če so Pušnikovo pisno pobudo dobili vsi člani sveta ali le predsednik Žerdin. Sodišče je tudi zanimalo, ali je bil sklep o razrešitvi izdan že 23. februarja, in Če je bil, zakaj so ga potrjevali še na aprilski seji. Žerdin je pričal, da je pobudo za razrešitev dobil v pisni obliki, jo uvrstil na februarsko sejo, o njej so razpravljali vsi člani sveta in se odloäli za razrešitev zaradi nemogočih razmer v zavodu. »Ta je bil pred popolnim zlomom, vsi člani sveta bi, če ne bi bil sklep o razrešitvi potrjen, odstopili in menim, da zavoda več-ne bi büo, če bi ne ravnali tako, kot smo,« je med drugim pričal Žerdin, Povedal je še, da so skoraj celo leto razpravljali le o direktoričini plači, da pa je bilo delo zavoda zato blokirano, saj ustanoviteljice niso več plačevale svojega prispevka za delovanje RŠS-ja, Direktorico je ocenil kot sposobno strokovno delavko, a hkrati nesposobno direktorico, ki ni bOa zmožna vzpostaviti sodelovanja niti z največjimi ustanoviteljicami. Smučarske vozovnice s popustom Družba TRG Celjska koča je v predprodaji že ponudila smučarske vozovnice za smučišče Celjska koča. Do sredine decembra bo mogoče vozovnice kupiti za peti- V redni prodaji bo letos sezonska vozovnica za odrasle stala 40 in za otroke 30 tisočakov. Dnevna vozovnica za odrasle bo stala 2.800 tolarjev in za otroke 2.200, kolikor stane tudi vozovnica za nočno smuko za odrasle. Otroci do 12. leta si bodo nočno smuko lahko privoščili za 1.700 tolarjev. Prodajajo tudi vozovnice za vikend paket, ki za odrasle stanejo 5 in za otroke 4 tisočake. BS mestnima občinama Celje in Velenje ter Regionalno razvojno agencijo (RRAJ Celje, pri slednji tudi po krivdi njenega direktorja. Februarsko razrešitev je smatral kot začetek postopka in dejstvo, ki je postalo pravnomočno konec aprila, ko so v RŠS-ju pridobili mnenja ustanoviteljev RŠS-ja o direktoričini razrešitvi. Zupančeva je prepričana, da so jo razrešili nelegalno, brez možnosti za zagovor, ne da bi jo o razlogih pisno obvestili in tudi z namenom, da bi v RŠS-ju nastale programe izpeljala RRA. Zlasti jo boli obrazložitev v razrešitvi, da je razrešena iz krivdnih razlogov in zaradi pomanj-kljive strokovnosti. Sodišče sprva ni dovolilo pričati takratnemu predsedniku sveta in sedanjemu v,d. direktorja RŠS-ja Stanislavu Rozmanu, po protestu zagovornika pa so prav skozi njegovo pričevanje ugotovili, da naj bi obstajal dokaz o tem, da je bila Pušnikova pobuda direktori- Odličja maketarja Jana v Ljubljani je bilo 13. državno prven; tudi mladi Celjan Jan Barič. V kategori tudi v kategoriji vojaška letala v merili ci vročena (po faksu naj bi jo namreč poslala takratoemu zastopniku pravni pisarni Pun-garšek), prav tako naj bi tudi večkrat imela možnost pred člani sveta ugovarjati na razloge za razrešitev. Tudi po tem, ko ji je v.d. direktorja Rozman hkrati vročil odpoved na delovno mesto direktorice in novo pogodbo, po kateri je za nižjo plačo zaposlena kot svetovalka na RŠS-ju, naj bi imela mesec dni Časa za ugovore, a je, da ne bi ostala brez služ.-be, 18. junija r le podpisala. Obravnava s vala 8. januarja Jožeta Pušnika RŠS-ju Darink( naj bi imela kopijo faksa, ki dokazuje, da je imela Zupančeva nekaj dni pred sejo, kjer so obravnavali njeno razrešitev, v rokah pobudo Jožeta Pušnika, a je ni uvrstila med gradivo za sejo sveta zavoda, zaradi česar je bila ta tudi prestavljena za dva dni. BRANKO STAMEJČIČ e bo nadalje-z zaslišanjem n delavke na 3 Klinger, ki Z.PJL POUnČNA SnUNKA LISTA tttvilogfaim Srr mesečno (tt|^MOvx130Srn SLS 3.4B1 452.530 2. LDS 2.910 378.300 SDS 2.669 346.970 4. SD 2.175 282.750 5. DeSUS 1.441 187.330 7. ZA DELOVNA MESTA 1.184 153.92C 8. N.SI 741 96.330 10. ZELENI SLOVENIJE 531 69.030 SKUPAJ 15.132 1.967,160 Milijoni stranice Celjski mestni svet bo danes odločil, koliko bodo iz proračuna za svoje delo prejemale politične stranke Financiranju političnih strank v Mestni občini Celje naj bi iz proračuna namenili skoraj 2 milijona tolarjev mesečno, torej skoraj 24 milijonov letno. Tak je predlog, ki danes prihaja na klopi novoizvoljenih mestnih svetnikov in svetnic. Denar, ki ^ v občini namenjajo delovanju političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v mestnem svetu, pripada strankam skladno z zakonom o političnih strankah, merilo za višino sredstev pa je število pridobljenih glasov volivcev na zadnjih volitvah. V Celju predlagajo, da bi stranke dobile za vsak pridobljeni glas 130 tolarjev mesečno. Daleč največ denarja bo za svoje delovanje tako dobila SLS, ki jo je volilo 3.481 volivcev, najmanj pa Zeleni, ki so na volitvah zbrali 531 glasov (glej tabelo). Poseben del financiranja pa skladno s poslovnikom mestnega sveta v občini Celje namenjajo delovanju svetnikov, njihovih klubov in svetniških skupin. Iz proračuna naj bi za vsakega člana kluba svetnikov zagotovili 50 tisoč tolarjev mesečno. Pri porabi tega denarja, namenjenega delu klubov, nabavi potrebne opreme, pisarniškega materiala in podobno, pa so postavljene jasne omejitve. Klub lahko namreč proračunski denar porabi le za namene in dejavnosti, povezane z delom mestnega sveta. Za tiskanje gradiv, najem zunanjih strokovnjakov, udeležbo na posvetih, seminarjih, najenmine poslovnih prostorov, časopise, revije in podobno. Hkrati lahko za lastno reprezentanco vsak svetnik porabi 50 tisočakov letno. Posebnost tega dela financiranja je v tem, da klubom iz proračuna tega denarja ne nakažejo kar tako, ampak poravnavajo pravilno izstavljene račune neposredno. BRST Zvezde se predstavijo Gimnazija Celje-Center je v četrtek pripravila tradicionalni fesHval zvezd, na katerem so se z nastopi predstavili številni dijaki. Nekaj najboljših se bo po mnenju strokovne žirije potegovalo še za posebne nagrade. Med nastopajočimi so izbrali pet najboljših, ki se bodo imeli priložnost predstaviti v okviru prireditev Veseli december, ko bo občinstvo izbralo še dve zvezdi gimnazije in jima podarilo potovanje v Gardaland. Najbo- lje so se tako odrezale skupine z glasbenimi predstavitvami, prva v sestavi Sanja Planko, Miha Strniša, Miha Hliš, Rok Zbičajnik, Urban Kolar in Gregor Rak; skupaj so se predstavljali tudi Rnri« Čak, Urjka Klajn, Žiga Žgaiik, Janez Skaza in Niko Podlesnik; pela sta tudi Nuša Ofentavšek in Mišel Kovačevič; prav tako Sabina Brdnik; s hip hopom sta se predstavili Sara Tamše in Manja Tomažič; z odlomkom iz predstave Ionosfera pa plesalki Neja Dvornik in Špela Kajtner. PM tvo v plastičnem maketarstvu. Udeležil se ga je i vojaška vozila je osvojil drugo mesto tako kot 1:48- V kategoriji dioram pa je postal državni DŠ Politika na loicalni Minuli teden sta se zgodili dve »vroči« konstitutivni seji. in sicer so se zbrali svetniki v Žalcu ter v Mestni občini Velenje. Ponedeljkova ustanovna seja žalskega občinskega sveta se je začela tako, kot so se zaključevale sejevprejšnjem mandatu. Sejo so namreč prekinili že po_prvi točki dnevnega reda. Župan Lojze Posedel je namreč z dnevnega reda umaknil imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predlagal, da bi imenovali samo komisijo, ki bi potrdila mandate svetnikom in izvoljenemu županu. Trije svetniki pa so predlagali, da bi t. i- Kviaz le ustanovili. Po skoraj polurnem premoru so ravni predsedniki strank podprli županov predlog. Kot je pokazala seja, si lahko v Žalcu kljub precej čustvenemu nagovoru župana Posedela ter pozivu, naj na lokalni ravni stranke ne igrajo glavne vloge, obetamo precej vroče seje občinskega sveta. Na ustanovni seji v MOV so svetniki, kot je ustaljena procedura, potrdili svoje mandate in izvoljenega župana Srečka Meha. Zupan j e zaradi nezdružljivosti funkcij odstopil kot član mestnega sveta, ravno zaradi nezdružljivosti funkcij pa je na seji prišlo do prvih razprav. Izvoljena svetnika, Andreja Katič in Anton Brodnik (oba SD), sta namreč zaposlena v občinski upravi in imata mesec dni časa za odločitev, katero funkcijo bosta opravljala. Svetnik Franc Sever (SDS) je kandidiranje zaposlenih v občinski svet označil kot politizacijo občinske uprave, kar je Bojan Kontič v imenu SD-ja ostro zavrnil. Kot se je izkazalo, v Velenju še ni sklenjena koalicija, tako da bodo glasovanja zelo tesna. V prvem je že slavi] Sever, ki je postal predsednik Kviaza. Župan Meh je napovedal sodelovanje z vsemi strankami, glede na dogovore pa bo imenoval še tretjega podžupana. Kot je bilo pričakovati, je v četrtek za podžupana imenoval Bojana Kontiča iz SD-ja in Ano Rožo Hribar iz Desusa. US 2 OBČINSKIH SVETOV Pr»i zapleti BRASLOVČE - Na ustanovni seji občinskega sveta so imenovali tričlansko komisijo za potrditev mandatov članom sveta in županu. Komisija je na seji obravnavala kar štiri pritožbe, in sicer dveh predlagateljev Nestrankarske liste in dveh Nove Slovenije, ter jih v celoti zavrnila. Nestrankarska lista je v svoji pritožbi navedla, da komisija ni pravilno ugotovila izida glasovanja v 3. volilni enoti in predlagala, da se poročilo o izidu volitev članov v občinski svet razveljavi. Predstavnik liste Nove Slovenije pa se je pritožil na podelitev svetniških man- datov v omenjeni volilni enoti zaradi suma nepravilnosti pri štetju in upoštevanju pre-ferenčnih glasov, na preštevanje teh glasov se je nato pritožil še eden od občanov. Vse pritožbe so büe vložene pravočasno, komisija pa jih je v celoti zavrnila kot neutemeljene. V Braslovčah v 15-članskem občinskem svetu štirje mandati pripadajo stranki SDS, Nestrankarska lista ima tri predstavnike, prav lako tudi stranka SLS. Socialni demokrati imajo dva. po enega predstavnika pa LDS, DeSUS in Nova Slovenija. Koalicijski dogovor so sklenile stranke SDS, SLS in LDS. MJ Siboimi po Golovcu raigrelše Casino Faraon Gibonni je v petkovih večernih urah z glasom in prijetnimi melodijami razveseljeval srca obiskovalcev dvorane Golovec. Če ste koncert zamudili, vam je seveda lahko še kako žal. Za tolažbo pa si oglejte fotografije, ki so nastale na after partyju v Časi noju Faraon. Tam se je priznani hrvaški glasbenik družil s predstavniki Casinoja Faraon in z gosti, z njimi nazdravil ter si zaželel še obilico tako uspešnih koncertov. Vodja Casinoja Faraon Franc Peterne! seje z veseljem pred fotografski aparat postavil stcupajz imenitnim Gibonni/em, ta je uspešen celjski koncert proslavil prostorih Casmo/a Faraon. Gibonni s svojim glasom m stasom očara marsikatero dekle. Tudi v Casinoja Faraon mu ionske družbe ni manjkalo. PROMOCUSKO BESHJILO ača Minn in sin Damian, z dirakuijam Bnlnišnica Tnpoliica Janaznm Pnlasnm Rednakovi za CT Pri Rednakovih v Šoštanju, kjer zaposlujejo 160 delavcev, hkrati pa je družinsko podjetje večinski lastnik nazarskega Elkroja in Doma starejših občanov v Horjulu, so v četrtek na krajši slovesnosti Bolnišnici Topolšica podarUi milijon tolarjev. »Že pred letom smo se z nakupom domavHorjulu intenzivno vključili v zdravstveno dejavnost. Tako zdaj spoznavamo probleme v zdravstvu in vidimo pridne delavce, ki na vse načine pomagajo ljudem. Zato smo na- mesto poslovnih daiii denar darovali bolnišnici,« pojasnjuje Damjan Rednak. V Bolnišnici Topolšica so denar za nakup tako imenovanega CT-aparata začeli zbirati pred kratkim. »Akcija je šele na začetku. Pričakujemo, da bomo okrog novega leta in zgodaj spomladi doživeli višek dobrotnikov oziroma čim več takšnih, ki imajo odprta srca,« je povedal direktor Bolnišnice Topolšica, primarij Janez Poles, ki je pohvalil dobrodelno gesto Rednakovih. Oh tem je Poles povedal, da imajo v bolnišnici kar nekaj načrtov, ki gredo v smer sožitja med zasebnim in javnim. CT-aparat bodo uporabljali za pomoč bolnikom, ki bolehajo na ožilju, srcu, dihalih in prebavilih ali imajo težave na skeletu, hkrati pa je preiskovalna metoda name-nj ena tudi preventivnim pre-^edom. Aparat naj bi kupili junija prihodnje leto, vreden pa bo približno 300 milijonov tolarjev. Polovico denarja bodo prispevali v Bolnišnici Topolšica iz sredstev amortizacije. -US Drešinja vas praznuje V soboto je bila dvorana Gasilskega doma v Drešinji vasi premajhna za vse domačine in goste, ki so se udeležili prireditve ob praznovanju 990-letnice kraja. Drešinja vas se prvič omenja v darilni listini z datumom IS.aprü 1016. Z listino je cesar Henrik II. podaril trideset kmetij v Drešinji vasi grofu Viljemu. Vas so takrat imenovali Traskendorf, od leta 1466 dalje pa Draschendorf. Po vojni se Je ime seveda poslovenilo v Drešinjo vas. Visoko obletnico so v kraju tudi primerno proslavili. Foto: LADISLAV ROJC novitecinilc iiiriiiiw.novitednik.coiti 8 lil fiipsi Dokončno slovo od makadama Prebivalci Trnovega Hriba v občini Laško, kjer je okoli deset stanovanjskih hiš, so od nedavnega bogatejši še za nekaj sto metrov asfalta, kar pomeni, da so se od makadama dokončno poslovili. Gre za dober kilometer dolg odsek ceste, od katerega so dve tretjini asi^tirali že pred štiri- mi leti, drug, nekoliko krajši odsek, pa je moral na asfaltno prevleko počakati do letos. Največ zaslug za to, da so željo dokončno uresničili, imajo bivši župan občine Laško Jože Rajh ter krajana Roman Pumat in Jože Kočar, ki nista vi^a puške v koruzo, sicer pa je nekaj denarja primaknila občina, del sta prispevali tudi Krajevna skupnost Sedražin Komunala Laško. Levji delež so prispevali krajani sami, ki so jim na pomoč priskočili tudi nekateri sponzorji Najpomembnejše jm je, da bo odslej vožnja do njihovih hiš veliko prijemejša in predvsem pozimi veliko lažja. MOJCA MAROT Na desni Jože Volfand, kije vedil pogovor. Od božjih zapovedi do meje s Hrvašico Ko smo pred dnevi prejeli vabilo seniorske skupine Kluba podjetnikov Zlatorog na srečanje z bivšim predsednikom države Milanom Kučanom, smo se z velikim pričakovanjem odzvali, saj so pripravili zanimiva vprašanja. Pa vendar obširnih odgovorov, ki bi povedali kaj novega, skorajda nismo slišali. Milan Kučan je sicer s celjskim podjetniki razpravljal o zelo različnih temah - dotaknili so se tako politike, strpnosti, odgovornosti in morale, kot tudi tem, ki bi jih bilo v času predsedovanja Evropski uniji leta 2008 potrebno še posebej izpostaviti in si na ta način pridobiti prepoznavnost (to bi lahko bilo po Kučanovem mnenju tudi reševanje razmer na Balkanu, kjer imamo kot bivša jugoslovanska republika precej prednosti) . I-ahko bi dejali, da jebivši predsednik po miselnosti sedaj celo podoben sedanjemu. V svojem nagovoru je namreč precej časa posvetil fizičnemu in biološkemu uničenju sveta, čedalje manjšim etičnim vrednotam, ki so zapisane že v desetih božjih zapovedih, sprevrženosti svetovne politike pri reševanju razmer v Iraku, ki gledajo le na ekonomsko korist in podobno. Poudaril pa je, da prihaja obdobje, ko bo za vsa ta dejanja kapital moral, čedalje bolj prevzemati odgovornost nase. Na vprašanje, ali je prišel primeren trenutek za dokončni dogovor s HrvaŠko, je bivši predsednik dejal, da je ključno pri zadevi dogovor o kriterijih. «Ali bomo vzeli katastrske meje ali bivše republiške ali stanje na dan osamosvojitve - če bi se to uspeli dogovoriti, arbitraža sploh ne bi bila potrebna, tako pa vsaki strani enkrat ustreza ta kriterij, v drugem primeru pa spet drugačen. Po mojem tako odgovornost no- sita obe državi, res pa je, da smo Slovenci za voljo ljubega miru po II. svetovni vojni büi za precej ozemlja prikrajšani, ostale jugoslovanske republike pa ne.« Od aktualnega dogajanja v državi je izpostavil nepotrebni madež Slovenije pri reševanju primera Romov iz Am-brusa, opozoril pa je še na eno veliko in neprijetno stalnico v politiki - klientelizem. Poudaril je še, da se v slovenski politiki vse bolj uveljavlja načelo izločevanja namesto pri-tegovanja. Tudi delovanje medijev je izpostavil, predvsem zaradi primera Rupar. »Namesto, da bi takšna dejanja obsojaU po etičnih merilih, jih celo vabijo v oddaje, tako da posamezniki iz koncfupostenejo zmagovalci.« Zanimivo pa ga od afer zadnjih volitev ni zmotila tesna in vprašij iva zmaga izolske županje, saj njo ceni še iz časov partije. R07.MAR1 PFTRK Krajani Tmovega Hriba so se razveseli približno 450 metrov nove asfaltne prevleke, ki je dokončno uredila pot do njihovih domov. Mladi in spolnost Klub študentov občine Celje je v soboto v Celjskem mladinskem centru pripravil predavanje z izobraževalno delavnico na temo mladih in spolnosti. Predaval je Milia Vo.dičar iz Društva študentov medicine Slovenije, ki z akcijo Projektvirus vsako leto osvešča mlade in malo manj mlade o tveganjih in preventivi pred spolnimi boleznimi. Tudi ta delavnica je poslušalcem predstavila problematiko ;eh bolezni, možnosti okužbe, zaščite, testiranj ter skušala odsttanili mnoge predsodke pred temi boleznimi in okuženimi. Pomembno je, da se predvsem mlade seznani o teh temah, saj se le na ta način lahko borimo proti hitremu širjenju spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusu HIV. V petek, i. decembra, ko je svetovni dan boja proti aidsu, bodo v Celju na Trgu celjskih knezov, na zvezdi in v Planetu Tuš obveščali mimoidoče o nevarnosti aidsa, delili bodo pentlje ter kondome. Projekt sofinancira Mestna občina Celje. BS Urška Karun in Jemej Zorko z voditeljico večera Nušo Dvoršek med jo kataloga Št. 93 - 28. november 2006 lltfrOBMACIJE_ Z badmintonom za Zavod Vir v soboto }e Rotaract club Celje, ki deluje pod okriljem celjskega Rotary kluba in v katerem sodelujejo mladi med 18. in 30. letom, v sodelovanju s Športnim društvom Nirvana izvedel tradicionalni dobrodelni badminton turnir. Že četrtega tovrstnega turnirja se je udeležOo 82 gostov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Izkupiček sto tisoč tolarjev so mladi rotarijci namenili celjskemu Zavodu Vir, ki deluje na področju preventive in preprečevanja odvisnosti od dro- ge, ter brezplačni predstavi za otroke v Mestnemu kinu Metropol. Sredstva, pridobljena s sobotnim turnirjem in septembrskim koncertom ob srečanju Rotaractov Evrope, bo Rotaract club Celje slavnostno predal na zadnji prireditvi v tem koledarskem letu - velikem dobrodelnem božično-novo-letnem koncertu, ki bo 19. decembra. BS Živahen sejemski utrip v telovadnici Upija Smučarski sejem tudi v Žalcu Smučarski klub Gozdnik Žalec je tudi letos pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Od petka do nedelje zvečer ga je v telovadnici UPI obiskalo veliko ljudi, ki so zamenjali svojo smučarko opremo. Največ je bilo staršev z otroki, ki so zamenjali smučarske čevlje in smuči ali so jih prodali po nizkih cenah in enako ugodno poskušali kupiti druge. Nova smučarska oprema je dokaj draga, otroci jo kaj hitro prerastejo, zalo je ponavadi zelo dobro ohranjena. Zamenjava za »večje številke« je tako inih zelo razumna in ugodna. TT gr- VODNIK 10.00 SLGCdje_■ Aurand Harris: HočevsM medved oskovnakonterencad) pre- Dišaveizsteklemae((^-lilcovanievglini) Hermancm ustvarjalTuai 18.00 Medobänska matična tajizniea Žalec _ Radovan Riedl: Po Libijski Sahari potopisno predavmiez iM-poziim 19-30 Dom kulture Velenie Mestno gledališče Ljub-Ijaiukd: Jeklene tnagno-Hje kaj zboli živčni sistem? zdravstveno predmxm^e Razstava ročnih del n dobCinskega društva invalidov Žalec odprne razstave ročnih, del E. Died: Lisjak Luka potrebuje (^ala, brata Grimm: Zlati dež Aleksander PritekelJ: O izdelavi m nameščanju gnezdilmc jesensko preda) 19.00 Mestni kinoMetK^l Stnp Bumerang i) uvodne števd-kemeseOuka 9.00 Celjski roladinsta center Žiga Bedrač (KUD Ma-vnca - razstava v sklopu Dnevi spanske kulture) shkarskarazstava. 20,00 Kiilturnl Sehua in Lojzka, tiöia komedija Pod)etjeNT&RC,d.o.o. Dlreklcn Srečko Srot Podjetje opravlja žasopisno-založniško, radijsko in agencij sko-Ir?i) o dejavnost Naslov: Prežemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, tax: (03) 54 41032, Novi tednikizhaja vsak torekin petek, • cena torkovega izvoda je ISO (€0,63), petkovega pa 300 tolaiiev(€l,26). 'ftinica:'IfeaPodpečanVeler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naroenina 40.800 tolaijev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra-čartio- Tisk; Delo. d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-maU: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu; infonad-risilijo, s populari- izvodih, in e verjetno OP tudi različne konjičke. Eden je dober nekje, drugi drugje, na koncu pa se dopolnjujemo. Tako ali tako se svet uspešno vrti samo zaradi tega dopolnjevanja.« Tako je v knjigi na duhovit način predstavljena ekipa, ki jo je ustvarjala - od neugnanosti v otroških letih pa do današnjih aktivnosti, saj se vsi štirje avtorji ukvarjajo z različnimi konjički, od petja, igranja glasbil do športa. »Ob razpisu projekta smo takoj ugotovili, da je to prava stvar, s katero bi pritegnili več mladih s posluhom za raziskovanje. Vsi se namreč že leta na nek način ukvarjamo s širje nja. Tudi moji študenti i ležnimi< vprašanji skora da se moram i zacijo fizike.« Knjiga je izšla v tisoč če je še nimate, jo bos težko dobili: »Večino smo razdeli li. Učiteljem, prijateljem, knjižnicam ... Odzivi so dobri, da ne rečem pohvalni, predvsem s strani mladine. Je pa res, da je hib izdana brez cenzure, zato opozarjamo bralce, naj preskočijo vse odlomke, ki jih motijo,« Različni obrazi rizike Verjetno poznate mnoge, ki jih kar strese, ko slišijo besedo fizika. »Predmet je v šolah precej na stranskem tiru, programi pa so narejeni tako, da delajo fiziko premalo atraktivno. In to je svetovni, ne le slovenski problem, za katerega smo seveda krivi tudi sami fiziki,« poudarja Kralj in trdi, da bi bilo treba stvari obrniti: »Morda je boljša pot, da bi jo dijakom predstavili na bolj poljuden način, v povezavi z naravnimi pojavi. S poglobljenim teoretičnim znanjem bi nato pilili šele študente, ki jih fizika resno za- Do nedavnega se je fizika obravnavala le kot t. i. »trda znanost«, ki se ni lotevala področij »mehke znanosti«, kot so sociologija, zgodovina, obnašanje ljudi... »To je bilo za fizike pretežko. Razvoj računalnikov pa je omogočil fiziki vstop na področje mehke znanosti. To- re). pojavljalo se že fizikalni mo-deh. ki obravnavajo npr. poUtiko m obnašanje Ijudi. Slednji so v bistvu podobni modelom, ki obravnavajo obnašanje nežive snovi.« Nemogoče, pravite? »Človek je kot posameznik komplicirano bitje. Vendar če gledamo, kako v povprečju sodeluje z okolico, je izredno predvidljiv. Zato so že izdelani pivi modeli. ki dobro pojasnjujejo obnašanje ljudi. Dobro, ne bom rekel s fizikalnega, temveč z naravoslovnega stališča, saj se ostre meje med vedami postopno brišejo. Je ^ res, da so te raziskave kot svetovni trend v začetni fazi.« Da bi tudi Novi tednik prispeval delček k popularizaciji znanosti, objavlja občasno v torkovih izdajah prispevke Sama Kralja, ki jih boste prepoznali po značilnih karikaturah. Tudi v fiziki je stvari na glavo obrnila veda, ki se je pojavila proti koncu prejšnjega tisočletja. »Knjiga o t.i. samoor^nizirani kritičnosti je obrnila tudi moj pogled na življenje. Če poenostavim: dosedanja fizika je večino pojavov obravnavala izhajajoč iz ravnovesja, ker je tak pristop matematično enostavnejši. To je v večini primerov zgrešeno, saj se narava prehitro razvija in praviloma ne utegne preiti v ravnovesje - torej so izračuni in razlage številnih naravnih pojavov narejeni iz napačnega izhodišča. To področje je zdaj >bum< oziroma najbolj citirano področje znanosti.« Samoorganizirana kritičnost med drugim pojasnjuje zgodovinske pojave, vzpon Hitlerja, družinske prepire, tudi prometne zamaške in borzna dogajanja, če hočete. Kmalu bo imelaveda tudi napovedovalno moč. Z njo se ukvarjajo tudi v Sloveniji, tudi skupina (laboratorij za fiziko kompleksnih sistemov), zbrana okrog Sama Kralja, kolikor dopušča čas in druge »plačane« raziskave. »Treba je precej znanja in še več veselja, denarja pa je v Sloveniji za raziskave tako in tako malo.« Od stripa do giasbe v Knjigi fizikalnih šal, anekdot in stripov je navedeno, da Kralj precej prostega časa posveča risanju, v ospredju pa so stripi. »Ti so v literaturi v preteklosti veljali za kič, da ne rečem šund. Zdaj se stanje spreminja, strip postaja neke vr- ste umetnost ii . . cenjeni,« omenja Kralj, ki ga je pritegni! Asterix, najraje pa je imel Mikija Mustra... Eden nj egovih konjičkov je bilo tudi ilustriranje šolskih učbenikov, kjer ga je povozila cenzura. »Klima še ni bila naklonjena, zato sem se raje umaknil s tega področja. Čeprav se zdi, da so bile mladini ilustracije, menda neresne, kot je rekel eden od urednikov, všeč. Danes v tujini, če gledamo trende v izobraževanju, znanost popularizirajo s stripi in z ilustracijami. V svetu znanosti je tudi humor vse bolj cenjen. Tudi sam, recimo na konferencah, na veliko uporabljam šale in kari- katu) jaj precej poživijo preda- Za razliko od mnogih raziskovalcev je büa Samu Kralju ta dejavnost položena v zibelko. »Mama je doktorirala iz genetike rastlin. Tudi sam sem razmišljal o študiju genetike, vendar v Sloveniji takrat ni bilo dobrih možnosti za ustrezno zaposlitev. Je pa res, da sem kasneje z mamo in njenimi sodelavci objavili nekaj člankov, v katerih smo preučevali aromo hmelja in povezavo z njegovim genotipom,« je omenil Kralj. In da ne bo pomote, fizik sodi med tipične Savinjčane, ki so si v poletnih mesecih z deiom na hmeljiščih služili prvo žepnino. Še eno področje, o katerem govori Kralj, je glasba. »Do te imam izredno veselje, čeprav sumim, da nisem tako grozno nadarjen. V šestih letih v glasbeni šoli sem zaključil tri letnike, ta leta pa so bila zame leta muke in more. Šele pozneje, ko so minile nočne more na temo glasbene šole, sem se s strašnim veseljem lotil igranja klavirja.« Sicer se glasba v Kraljevi družini verjetno počuti precej domače, saj je žena Irena čembalist-ka. glasbenica od nog do glave, zdaj pa študira še čembalo v Avstriji. Tudi otroka, sinova Marko in Mitja, sta očitno podedovala ljubezen do glasbe, zanima ju tudi praktična elektronika. In kje je fizika? »Oba sta imela kar precej težav s tem predmetom. Mogoče je krivda na meni, ker vsako stvar gledam čez fiziko. Tega imajo doma poln >kufer<, zato je pogovor o njej prepovedan. Očitno sem, vsaj doma, le malo pretiraval z navdušenjem na tem področju.« URŠKA SELlSNIK VAŠE SKRITE lEUE^t URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Skupinska slika za spomin Branje rumenih strani pred iconcerti Večerja s Siddharto - Profesionalci z glasbo v krvi Siddharta je knjiga nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. V preprostem, a izrazno močnem pesniškem jeziku pripoveduje o mladem brahmanu Siddhar-ti, ki tekom življenja ugotovi, da prek obstoječih naukov ne more prodreti v globine svoje notranjosti, zato išče sebi lastno pot in na koncu najde razsvetljenje... Siddharta je tudi rojstno ime zgodovinskega in verskega lika Gautame Bude ... A brez skrbi, naša tokratna želja ni povezana s knjigo ali celo budizmom, čeprav ime skupine, na katero se naša želja navezuje, izhaja iz zgoraj navedenih dejstev. Govorimo seveda o eni na-judarnejših slovenskih skupin, ki je prenekatera srca osvojila že s prvim albumom Id, z vsakim naslednjim pa svojo kvaliteto le še potrju- Energija za življenje Tomi, Cene, Tomaž. Primož, Boštjan in Jani se v zadnjem času posvečajo predvsem predstavitvi novega albuma Petrolea ter koncertni turneji, seveda pa ob tem ne zapostavljajo svojih oboževalcev. Ravno obratno, na vsakem koncertu se jim vedno znova posvečajo. In tako je bilo tudi pred kratkim, ko je ljubljanska.zasedba gostovala vvelenjski Rdeči dvorani. Po koncertu so z vso vnemo podpisovali razne dele telesa, plošče, se fotografirali s svojimi oboževalci ... Še pred tem pa so se v celoti posvetili naši tokratni srečnici Simoni Pepevnik iz Mestinja. Mlada 26-letna mamica Aleksandre in Valentine spremlja skupino od samega začetka. Kot pravi, sama se z njihovo glasbo poistoveti in ob soju sveč, ki jih preprosto obožuje. na trenutke »odplava« v svoj svet. »Všeč so mi. Njihova besedila so ravno prav ostra in povedo vse. Všeč mi je njihov tempo, ko je sprva vse tiho, potem pa kar naenkrat začnejo igrari. To mi daje energijo. Nekako drugačni so, tako kot jaz m zato so mi še toliko bolj pri srcu,« je razlagala Simona, medtem ko smo Čakali na fante. Angelček za srečo Po končani tonski vaji nas je poklical njihov menedžer Iztok Kurnik, ki je tudi omo-gočO srečanje in tako se je Simona prvič srečala s fanti. Nekoliko zmedena od začetnega »šoka«, jim je podarila plaketo, na katero je za svojo najljubšo skupino napisala pesem, katerih prve črke dajo besedo Siddharta, narisala šest ptic, kolikor je tudi članov skupine in zraven dodala še angelčka za srečo. Se- veda so darilo z navdušenjem sprejeli, nato pa našo izbranko povabili na večerjo. Vprašanja so kar deževala, odgovorov seveda ni manjkalo. Simono so močno zanimala predvsem besedila, od kod Tomi črpa inspiracijo: »Včasih se mi porodi kakšna misel tudi na stranišču ali pod tušem, nobenih pravil ni. Pesem lahko sestavim v nekaj urah, lahko pa tudi traja po več mesecev...« Čas je bežal, fantje so se morali pripraviti na koncert, še pred tem pa je Cene Simoni povedal še nekaj o publiki: »Pred to turnejo nismo nastopali približno tri leta in lepo j e, ko na koncertih opaziš nove obraze. Lepo je, ko vidiš, da so prišle nove generacije, ki poslušajo tvojo glasbo. V prvih vrstah vsi poznajo komade in to je nekaj najlepšega, ko dobiš nazaj tisti >feed back<. Odzivi so povsod relativno enaki, ravnodušen ravno ne moreš biti.« In vse kaj drugega kot ravnodušna je bila seveda tudi Simona: »Fantje so prijazni, takšni, kot sem si jih predstavljala. Nisem vedela, da bom lahko toliko časa preživela z njimi. Veliko stvari sem izvedela na novo. Presrečna sem.« Za sihrestrovo brez koncerta Sledil je še sklepni del večera - koncert, na katerem fantje vedno znova pokaž^o in do-kažgo, zakaj so tako popularni in zakaj privabljajo množice ljudi. Dveumi koncert, na katerem so zaigrali skladbe z novega albuma Petrolea, so za-änili tudi s starimi uspešnicami, kot so Samo edini, B ma-šina. Napoj, Platina.,. Pred fanti je še kar nekaj koncertov, zadnji letošnji bo na sporedu 27. decembra v Ljubljani. »Za novo leto nismo nikoli hoteli ^ati, čeprav smo imeli dosti ponudb. Odločili smo se, da hočemo biti takrat prosti, da se sami zabavamo. V Ljubljani bo nekakšnem zaklj uček tega dela turneje,« pravi Cene. Kako pa je velenjski koncert spremljala ena največjih oboževalk ljubljanske zasedbe? »Lepo je bilo, fantje so enkratni in vem, da bodo takšni tudi ostali. Spremljala jih bom še naprej z vsem srcem. Hvala vsem za uresničeno željo.« Roko na srce - Čeprav fantje na henutke iz^edajo precej vzvišeni in tudi nedostopni vam lahko iz prve^ roke zau pamo, da temu ni tako. So či sto preprosti »smrtniki« z od lično ekipo in menedžeijem, ki ve kako se streže v glasbenem svetu. In ja - tudi Siddharta bere rumene časopise: »Za popestritev in malce smeha pred koncerti,« zaključi Primož. Reportaži boste lahko prisluhnili v soboto ob 10.10 na Radiu Celje. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN ii Jf- .«ff Fantje so se Simoni podpisali na majčitn, ki jo je nosila na kaacefto Simona je za fante pripravila posebno darilo-plaketo s pesmico, ki jo jo posvetila samo npm. über 2006 - Mogočni spet mlel v Zlatorogu Lokalni derbi zasluženo Gorenju - »Sijajna« celjska generalka pred Flensburgom - Zdesetkani tudi proti Nemcem? Le nekaj sekund po končani tekmi je trener gostov Miro Požun zapustil parket in se odpravil v preddverje dvorane. Veselje in blišC po veliki zmagi je prepustil drugim. »Trener brez avtoritete« je z velenjskim moštvom na-digral tekmece. Kolikšna bi bila razlika, če bi Požun imel avtoriteto? Sedmina pred osmino v soboto bo gost Zlati Flensburg, na prvi tekmi osmine finala lige prvakov, ko imajo v celjskem taboru vse več in več težav. O tisiili preglavicah, ki že celotno sezono tarejo celjsko moštvo, in o tistih, ki so se na podlagi tega še nakopičile, tokrat ne bomo razpredali. Zaradi ljubega miru pred evropsko tekmo! Z navedbami žalostnih dejstev tokrat moštvu ne bi skorajda nič koristili, tako ali tako pa morajo odgovorni sami spregledati krivca. Poškodbe so sicer precej str-le moč celjskega moštva. Najprej Matjaž Brumen, nato Jure Natek in Dragan Gajič, pa Renato Sulic, ter še Edi Kok-šarov in Aleksandar Stojano-vič. Takšne serije pri Miru Kocuvanu nismo zabeležili. Recimo temu zaenkrat smola. Edi ni doicončno odpisan Ko se je Branko Bedekovič silovito zagnal proti celjskem šestmetrskem prostom in žogo zabil v gol iz obrata, je bilo jasno, kako si gostje želijo zmage. Za vodstvo s 5:3 je Miha Gorenšek prispeval dva gola, v 12. minuti pa se je poškodoval Edi Kokšarov. Nje- Včeraj so vstopnice pošle v dveh urah, povratno tekmo v Flensburgu (tako kot v finalu LP leta 2004) pa bosta sodila Španca Breto in Huelin, Številne poškodbe so bile nerešljive in poraz neizbežen... gova leva stegenska mišica je natrgana, ponedeljkov ultrazvok je le potrdil predvidevanja. Predvidenih je 14 dni mirovanja, a jekleni Edi bo jutri opravil še eno preiskavo. «Očitno gre za hujšo poškodbo, če je zapustil igrišče,« je bistvo zadel Dragan Gajič. ki je obenem priznal, da celjska obramba ni bila prava. V 13. minuti je bilo še 8:6, potem pa je Gorenje doseglo dva gola z igralcem manj, skupno pa mu je kljub poškodbi Luke Dobelška uspel delni izid 5:0. Aleksandar Stojanovič je natančno usmeril dva projekti-la z razdalje, nato pa si je zvil gleženj. Gorenje gorelo za zmago Celjskih preglavic je bilo preveč, na drugi strani pa je Matevž Skok do odmora zbral 12 obramb. Vse je bilo v znamenju gostov, katerih potenciale je spretno izkoriščal trener Miro Požun. Pa vendar je tudi Kasim Kamenica z visoko zunanjo linijo Kozllna- Har-bok - Špoljarič uspel najti ritem in v 50. minuti je David Špiler znižal na 26:27. To pa je bil obenem tudi labodji spev pivovarjev. Posegla sta tudi ajdovska sodnika, a tudi njun poskus, da bi izprala blamažo s celjske tekme proti Gold clu- Ciudad Real je obranil lansko lovoriko na evropskem klubskem superpokalu. V Kolnu je v finalu pred 15.000 gledalci premagal Gummersbach s 36:31. Aleš Pajovič je dosegel štiri gole. Sei^ej Rutenka, ki ni igral zaradi poškodbe, je prvak že tretjič zapored, dvakrat v treh letih pa tudi Uroš Zorman, ki poškodbo celi v Sloveniji in si je ogledal derbi v Zlatorogu. TreQ'i je bil Lemgo, četrti Cehovski medvedi. bu s prejšnje sezone, je bil neuspešen, njuna izključitev (rdeč karton) Pavla Baškina prestroga. Najboljši strelec Gorenja je bil Hrvat Drago Vu-kovič, tudi s strelom za hrbtom: >)V Zlatorogu sem si sicer želel najprej zmagati z Zagrebom. To je bila moja prva tekma tukaj. Pustili smo srce na igrišču. V napadu smo igrali potrpžljivo, do čiste priložnosti. Celjani so imeli težave s poškodbami, morda so nas tudi podcenili- Mi še imamo nekaj rezerv. Delati moramo naprej normalno, ne smemo sedaj poleteti od zadovoljstva.« To je bil prvi prvenstveni poraz Celja v tej sezoni, medtem ko se je Miro Požun, ki je moral zapustiti Zlatorog ob koncu prejšnje sezone, zmagoslavno vmil vanj. Rokoval se je s kolegom, nato pa nemudoma odhitel proti slačilnici: «Bil sem zelo izčrpan. Nisem pričakoval zmage, temveč da se bo celjski klub poslovil od mene tako, kol se je od vseh bivših članov. Pri Celju sem bil od leta 1994 z izjemo treh let.« Kasim Kamenica se je opravičil reporterki Radia Celje, potem ko jo je odrinil po tekmi z Gummers-bachom. Ko bo spregovoril po slovensko, pa mu bodo mnogi čestitali ... Velenjska obramba je bila ostra, a ne pregroba. ?, pa je vpra- V kolikšni meri se lahko celjsko moštvo pripravi in pobere ( šanje, 1 pred prvo tekmo osmine finala lige prvakov proti Flensburgu. Harbok ostaja? v teh temnih dnevih pa je posijal sončni žarek skozi slekla Zlatoroga. Beloruski bom-barder Sergej Harbok si resnično želi ostati v Celju in po zadnjih informacijah še ni izgubljen za naslednjo sezono za Celje Pivovarno Laško, kar je «perfektna vest«, ki pa bo zahtevala tudi finančno podlago. A obenem bi bila rešena velika skrb za bodočnost. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN GREGOR KATIČ V Zlatorogu bosta s Flensbui^om doslej prvič celjskemu moštvu sodila Rusa Viktor Poladenko in IgoF Chernega. Klavrn jesens Razočarani celjski navijači so v soboto že približno deset minut pred koncem tekme med CMC Publikumom in Domžalami množično zapuščali celjsko Areno. Celjani so namreč v 61. minuti zaostajali že s 3:1. Pred iztekom prvega polčasa so povedU z golom Sebastja-na Gobca. Prvi in zadnji gol za goste je dosegel bivši član Publikuma Sebastjan Cime-rotič, ki je po navodilih svojega menedžerja še vedno ovit v molk. Iz najstrožje kazni je bil natančen Ermin Rakovič, le tri minute kasneje pa še Andraž Kirm. Celjani so jesen- Izidi 19. kroga l.SNL: CMC Publikum - Domžale 1:4 1,1:0); Gobec [431; CimerotiC (51.9Ü+1,Rakovič(88- Umi. Kirm 161]. Uram - Koper 2:1, Factor - Prirnorje 0:0,1 l!T Gorica - Nafta 2:1, Bela krajina - Maribor 1:1. LESTVICA l.sm 20 2 13 5 2437 1! » 2 8 W »:3e V ski del tako zaključili z mi 19 točkami na 7. do 8. stu, za vodilnimi Domža zaostajajo že za 27 točk. V 12. minuti je prvič nevarno streljal Zlatan Ljubijan-kič, nato je poskusil še Cime-rotič od daleč,"žogo je odbil Dejan Urbane, a precej nespretno, tako daje imel domači vratar Amel Mujčninovič kar nekaj dela. Celjani so do lepe priložnosti prvič prišli v 42. minuti, vendar Domen Berš-njak žoge ni najbolje zadel. Je bil pa zato minuto kasneje Izidi 9. kroga 1. SLMN: Branik - Zivex 3:6 (0:1); Kraut (25), Brglez (29), Rodi (35); D. Kugicr (15), V. Ku-gler (25), Hrovatič (32, 35, 37), Vojsk (33), Puntar- Da-!)owc3:3(3:l);Čujec (6),Mc-link(8).Kragelj (9);Stres (20, 39), Repine (34). Vrstni red: Zagorje 25, Litija 21, Gorica 18. Punta:-15, Ajdovščina 12, Živex 11, Oplast 10, Dobovcc, 7.ivex 11, Kobarid 10, Tomi 7, Branik 0. JŽ Celjsko moštvo ima po mnenju ne izjemno natančen Sebastjan Gobec s približno 23 metrov in premagal Janeza Strajnar- ja. Pri 1:1 je celjsko moštvo ostalo brez Mujčinoviča, ki je podil Ljubijankiča, glavni sodnik Drago Kos, ki je zaključil sodniško kariero, mu j e na -mreč pokazal rdeč karton, in dosodil enajstmetrovko. «Ljii-bijankič je na vsak način iskal kontakt, ki je tudi bil, vendar mislim, da je bil sodnik prestrog. Če se je že odločil šesti Jolandin klub Pred dvema letoma bronasta olimpijka iz Aten Jolanda Čeplak se je vrnila v Atletsko društvo Kladivar Cetis, ki je njen šesti klub. Navedbo je seveda potrebno vzeti pogoino. Že evropska zmaga za Celje Pa vendar je Joli trikrat tekmovala za grski Panellinios, ki ji je skušal omogočiti grško vljanstvo. je častna članica kluba na Dunaju, saj ji je tako omogočena vadba v dvora-in je tudi članica kluba v Monte Carlu, da lonaški kneževini lahko nemoteno trenira na štadionu. Kariero je začela pri velenjskem itletskem klubu, vmes pa leta 1994 - seveda e s priimkom Steblovnik - nastopila za Kladivar na pokalu prvakinj za mladinke v Varsa-zma^la na 800 metrov in pripomogla k osvojitvi ekipnega brona. Po preselitvi iz Velenja v Celje je pred tremi leti ustanovila AD Ceplak, odslej pa bo nastopala za starejsi celjski klub, ki je po drugi svetovni vojni desetletja rojeval šampione, potem pa po osamosvojitvi Slovenije čedalje bolj pešal in ostal brez pravega magneta za otroke in mladino, da bi jih pritegnil k atletiki. Come back po ducatu let Ceplakova in Kladivar sta uradno začela skupno pot pred dnevi, sicer pa je Joli že precej časa redna obiskovalka celjske dvorane in tudi zunanje steze. Prvi nami^ so prišli že v mesecu aprilu, Joli je privolila na tek na miljo na finalu pokala AZS v Celju, in obenem na celjski štadion kot častno gostjo privabila dvakratno olimpijsko zmagovalko Kelly Holmes. Bila je edina članica svojega kluba, Kladivar je bil logično nadaljevanje, kar je pomenilo vrnitev po ducatu let. Predsednik Kla-divarja Marko Brezigar je Jolandi izročil dvodelni Kladivarjev dres. »Mnogi so me že odpisali Na evropskem dvoranskem prvenstvu marca v Birmingamu bo nastopila na 800 metrov, na svetovnem prvenstvu na prostem v Osaki konec avgusta pa tudi na 1500 metrov. Njen trener ostaja Helmut Stechemesser, rojen v Nemčiji, ki se je preselil v Avstrijo. Bil je tekač na 1.500 metrov, kot trener ima dve olimpijski medalji. Tretjo načrtuje tudi z Jo-lando, ki pa ji bo doma še naprej stal ob strani Tomo Popetru. Novinarska konferenca je -nega prvenstva in vse bom s rila, da ki konec mei tem t katerih zelo dobro zasedbo, spet dnigi pa menijo, da zgolj pe imenih.., lajstrožjo kazen, bi lahko vsaj mene pustil v igri,« je komentiral »Mujke«. Pred gol je stopil Aleksander Šeliga, še pred tem pa je trener Jani Žll-iz igre potegnil Simona Sešlarja. »Fantje so povedali vse« «Kaj reči, ko na takšen n, čin zaključiš jesenski del i ciklus neporaženosti? Igra ci so vse povedal: namesl äkreno čestitam za današnjo igro ter celoten jesenski del. Prikazali so všečno igro in kot vedno smo v Celju videli veliko zadetkov,« je dejal domžalski trener Slaviša Sto-janovič po rekordnih 25 tekmah brez poraza. Vse kaj drugega kot zadovoljen pa je bil seveda domači strateg: »Videl sem veliko nezadovoljnih obrazov, potem ko smo ob polčasu vodili z 1:0. Šokanten poraz Alposa ■t, o Jolanda Čeplak in njen novi dres. »Spodnji del mi je prav. zgornjega pa mi bode moreli zamenjati, saj mi je pretesen!« je dejala, potem ko ga je pemerila. bila v kitajski restavraciji, Jolanda ima pač veliko željo osvojiti olimpijsko medaljo čez dve leti v Pekingu: »Priprave potekajo brez težav, počutim se zelo dobro, poškodba je že pozabljena. Težko se )e samo vrniti na stezo, kaj pa šele priti nazaj v svetovni vrh. Po le treh mesecih treninga v prejšnji sezoni sem 800 metrov pretekla v minuti in 59 sekundah, kar pomeni, da sem še marsičesa sposobna, Mnogi so me odpisali, jaz pa trdno verjamem vase. Manjka mi le še medalja s Joli upa, da bosta tako ona kot tudi Kladivar zadovoljna s sodelovanjem. Zanj bo nastopila, ko jI bo to dopuščal njen osebni program tekem. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sinoči |e zasedal upravni odbor NK CMC Publikum, vse več pa je zagovornikov odstavitve trenerja Janija Žilnika. Po tekmi sta si v lase v slačilnici skočila Dragan Čadikovski in Aleksander Šeliga, a na srečo brez posledic, saj so |u soigralci takoj razmaknili. Ker je bil v garderobi spet Marjan Vengust, je jasno, da je njegov vpliv še vedno precejšen, zato ni izključeno, da bi spet prijel za krmilo kluba. Spomladi bo odigranih le še 16 prvenstvenih krogov, Celjani pa čakajo na žreb polfi-nala pokala NZS. (DŠ) V prvem polčasu smo bili enakovredni, dobro smo pa-rirali odlični ekipi Domžal, čeprav si nismo priigrali veliko pravih priložnosti. V nadaljevanju pa ne vem, kaj se nam je dogajalo, Domžale so potrebovale le 15 minut, da so nas zlomile. Po izključitvi Mujčinoviča jim nismo zmogli enakovredno parira-ti, čeprav so fantje z igralcem manj solidno delovali na igrišču in zato jih moram pohvaliti, kljub visokemu porazu.« Nogometne zelenice bodo znova oživele 3. marca, ko se začne spomladanski del. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Nepričakovan poraz Šentjiu-čanov, zanesljiva zmaga Laščanov in dober odpor Šo-štanjčanov so kratek oris dogajanj v 7. krogu lige UPC Telemach. Po njem se je vrh lestvice že odlepil od drugega dela. Podcenjevanje se je maščevalo Ves teden je trener Alposa Damjan Novako-vič ponavljal, da njegova ekipa laliko dobro igra le, ko je stoodstotoo z mislimi na tekmi, kar se je lepo potrdilo v Hruševcu, ki je obnemel ob slabi ^ in nepričakovanem porazu proti Triglavu. Ze v sredo so v pokalu proti Litiji Šentjurčani igrali povprečno, saj so zaostajali že za 23 točk. a so to uspeli v zadnjem delu nadomestiti. A tega niso ponovili proti Kranjčanom, ki so prišli v Šentjur kot edina ekipa brez zmage v dosedanjem delu sezone. Ko so igralci Alposa videli, da v vrstah Triglava ni več prvega strelca Romana Horvata (odšel je v Makedonijo], so zanesljivo pomislili. dabo zmaga prišla sama od sebe. Tako pa nista mislila odlični Jaka Hladnik (32 točk, 6 trojk) in Mensur Julevič'(26,13 skokov), ki sta praktično sama prem^ala nerazpoloženo domačo vrsto. Hladnik je koš Šmtjurčanov torpediral v 1. polčasu - gostje so prišli v finišu do +14 - Julevič pa v nadaljevanju. V 28. minuti je mlada ekipa Triglava vodila že za 21 točk in nato kljub večji borbenosti igralcev Alposa samo mimo zadržala zmago v svojih rokah. Zgodba o vrču ... številne zgrešene trojke (7:31) Alposa in številne osebne napake v poskusu presinga so bile voda na mlin Kranjčanom, ki so mirno držali razliko z natančnim izvajanjem prostih metov. Pri tem v vrstah Alposa enostavno ni bilo igralca, ki bi znal povezati povsem razglašeno igro. Še posebej je bila sporna obramba, ki je prejela več kot 100 točk. Tadej Koštomaj (23) in Jimmie Hunt (19) sta bila najboljša strelca, a sta kljub temu ostala v sivini igre Šentjurčanov. «Vrč gre po vodo, dokler se ne razbije, in to se nam je zgodilo proti Triglavu. Ze nekaj tekem sem opozarjal, da Pomembna zmaga v zadnjih sekundah Košarkarice celjske^ Merkurja so v u zabeležile dve pomembni zmagi. Najprej so v pokalu FIBA kar i 95:51 odpravile hrvaškega Medveščaka in dosegle naivišjo zmago, odkar igrajo v evropskih pokalih, dva dni kasneje pa so s točlu) razlike v mednarodni regionalni ligi ugnale še bolgarski CSKA. Celjanke so zaostajale že za 1.3 točk, potem pa so se zbrale, stopile skupaj v obrambi in po odlični igri Lucije Čonkove in Maje ErkiČ naredile preobrat in ob koncu tudi malce s pomočjo sreče premagale Bolgar-ke. »CSKA je zelo močna ekipa, imajo dve NBA igraM, Svojim puncam čestitam za odličen drug} polčas. V prvem smo slabše začeli in dopustili, da naredijo gostje veliko razliko, nato pa smo se z zelo dobro obrambo približali in kmalu povedli. Končnica je bila zelo zanimiva, ob koncu smo bili mi srečnejši in tako smo zabeležili pomembno zmago z n^osrednimi tekmicami za zaključni turnir,« je povedal Drago-mir Bukvič. Celjske košarkarice čaka v četrtek nova, težka prdzkušnja, v dvorano Gimnazije Celje-Center prihajajo košarkariceSze-geda (pokal Fiba), v soboto pa bodo gostovale v Dubrovniku [NLB), JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Sedem metov od desetih iz igre je zadel laški branilec Andrej Maček. brez prav^ pristopa ne moremo premagati nikogar. Proti Litiji smo se v sredo izvlekli, proti Tri^avu pa ne. Gostom smo dovolili, da se razigrajo, začeli so zadevati z vseh strani in tudi večja borbenost v nadaljevanju ni prinesla preobrata. A takšno tekmo je treba čim prej pozabiti, saj nas že danes na Kodeljevem čaka Slovan, ki je teoretično tako velik favorit, kot smo bili mi proti Triglavu. Fantje bodo pač zdaj morali pokazati, iz kakšnega testa so, pri čemer cilj še vedno ostaja liga za prvaka, ne ^ede na ta šokanten poraz,« je povedal razočarani Novakovič. Upravičili vlogo favorita Laščani so na Obali upravičili vlogo favorita, čeprav so iz vrst Kopra napovedovali presenečenje. A ves čas srečanja je homogena ekipa Zlato-roga vodila, zlahka nadzorovala i^o in rezultat ter si zagotovila šesto zmago. Očiten je bil dvig forme ekipe, kar je še posebej pomembno pred finišem prvega dela sezone. Prebudil se je Žan Vrečko, ki je ob štirih trojkah dosegel 20 točk [njegov rekord v 1. A1^), odličen je bil Andrej Maček (17, 70-odstotni met), Grega Mali je dosegel 19 točk, medtem ko je Jack Ingram ob 16 točkah zbral še 7 skokov. Laščam so izgubili le štiri žoge in boljši skok (25:16), kar priča o zanesljivosti igre Zlatoroga. Seveda je bil Zoran Martič zadovoljen; »Koprčani so se dobro upirali, vendar smo z resno igro prišli do nove zmage. V ligi UPC Telemach so vsi klubi, ki ne nastopajo v ligi NLB ABA zelo izenačeni, zato je potrebna maksimalna resnost na vsakem dvoboju. Tokrat smo imeli dovolj razpoloženih igralcev, naš dlj pa ostaja uvrstitev v ligo za prvaka. O boljšem dosežku trenutno ne razmišljamo, saj so Helios, Olimpija ter Slovan kljub vsemu v prednosti.« Pred Laščani je na papirju lažje delo, in sicer proti Kraškemu zidarju. Zelo, zelo blizu Elektra je že v sredo gostila ekipo Slovana in v negotovem finišu doživela minimalen poraz. Večji del srečanja so namreč Šoštanjčani, čeprav brez Mihe Cmera, vodHi in imeli tudi veliko priložnost za zmago, ki so jo izpustili iz rok. V srečanju dobrih obramb in slabih napadov, kar je botrovalo majhnemu številu košev, sta pri Elektri največ točk dosegla SrboljubNedeljkovič 13 inBlaž Ručigaj 11, Elektra je sicer vodila vse do dveh minut in pol pred koncem, imela tudi sklepni napad za zmago, a ga ni izkoristila. Trener Bojan Ladč je povedal: »Po takšnem porazu je ležko povedati kaj pametnega. Smo pa vsi lahko s parketa odšli dvignjenih glav. Mojim košarkarjem lahko le čestitam, saj so se odlično kosali s favo-riziranimi tekmeci. Je pa res, da smo sposobni igrati precej bolje. Izjemno sem 2adovo!jen z vloženo energijo in željo. Ni kaj, žal nam je lahko za zamujeno priložnostjo, saj je bilo moštvo Slovana tokrat nedvomno prernägljivo.« JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA 14 IPPORT-OTROŠKIMSOPIS MNORAMA KOŠARKA Pokal FIBA -skupina K (2) 3. krog: Merkur Celje ■ Med-veščak 95:91 (20:16, 49:30, 71:46); Erkič 26, Maganjid 13, Conkova 12, Komplet 9, Prša 8, Vulid 7, Jereb 6, Radulo-vič, N. Kvas 5, U. Kvas4; Klein Šumanovac 15, Mazič 14. Vrstni red: Čevakata 6, Szeged 5, Merkur 4, Medveščak 3. regionalna liga (ž) 9. krog: Merkur Celje -CSKA 71:70 (15:26, 33:37, 51:51); Čonkova25, Erkič 24, Maganjid 9, Jereb, Komplet 4, Radulovič 3, Vulič 2; ßyears 24, Johnson 15. Vrstni red: Šibenik 16, Gospič 15, CSKA. Merkur, Željezničar, Budučnost 13, Herceg Novi 12, Ragusa, Vojvodina, Je-dinstvo 11, Crvena zvezda 9. 1.ASL 7. krog: Alpos Šenljur ■ Th-glav 87:101 (20:21, 35:49, 55:73); Koštomaj 23, Hunt 19, Kadič 16, Palčnik 10, Sebič 7, Ribežl 5, Krusič 3, Lapomik, Sajko 2; Hladnik 32, Julevič 26, Koper ■ Zlatorog 84:89 (20:27, 42:51, 60:71); Nachbar 20. Zdravkovič 19; Vrečko 20, Mali 19, Maček 17, hi-gram 16, Nuhanovič 10, Ču-mič 9, Williams 5, Stojakovi-č 3. Vrstni red: Helios 14, Zlatorog 13, Slovan, Loka kava . 12. Krka, Alpos, Zagorje 11, Elektra, Koper 9, Kraški zidar, Triglav, Postojnska jama 8. 1.BSL 7. krog: Kolpa - Celjski KK 57:78 (17:23, 32:44, 42:63); ivanuša 17, Grdešič 12; Zdovc 23, Ambrož 15. Sotošek 12, Petrovič 7, Temnik, Šarlah 4, Aračič 3. Grilanc, Teržan, Pe-rak, Senica, Škorc 2, RoglaZre-če - Bežigrad 73:68 (20:21, 40:36, 65:52); J. Brolih 14, Sivka, Čovič 12, Horvat, Ti-linger 11, R Brolih 7, Petrovič 6; Pire, Murič 12, Radenska -Konjice 98:97 (28:28, 55:50, 76:73); Maje 27, Dominko 26; Ribič 22, Keblič 21, Ravnihar 12, Novak 11, Gačnik 10, Dobrin, Goleš 9, Hvaleč 3, Hrastnik - Hopsi Polzela 79:92 (19:26, 38:49, 52:70); Žitnik 25, Tušek 14; Rizman 22, Zore 15, Jovanovič 13, Godler, Podvršnik 12, Vaši 8, Pungart-nik 7, Vujasinovič 3. Vrstni red: Hopsi 13, Nova Gorica 12, Uüja, Rogla, Bežigrad, Radenska 11, Celjski KK, Konjice, Jan-če, Hrastnik 10, Grosuplje, Cerknica 9, Rudar, Kolpa 7 2. SL - vzhod 7. kn^: Medvode - Terme Oä-mia 102:69, Rogaška - Ruše 73:68, Stovan mladi - Prebold 128:71, .ležim - Nazarje 103:56. Vrstni red: Rogaška, Medvode 13, Ježica, Ilirija, Terme Olimia 11, Slovan, Lastovka, Nazarje 10, Ruše 9, Prebold 7. Liga Brglez.com 2. krog: Erax.si - Pivovarna Laško veterani 48:73, Br-glez.com - Pizzeria 902 69:74, Celje - ŠK Žalec 67:62, Odgovor-Restavracija Sajovic 68:71, Kamnoseštvo Vogririec - GG Steklarstvo 67:65. Vrstni red: Pivovarn Laško, Celje, Restavracija Sajovic 4, Pizzeria 902, Brglez.com, ŠK Žalec, Kamnoseštvo Vogrinec 3, GG Steklarstvo, Odgovor, Firax.si 2. 1. SL - ionske 6. lirc^: Neso IMe - Konjice 65:74 (19:15, 31:34, 47:50); Slejko 18, Bajec 14; Lube] 22, Klasan 20, Šrot 16, L Klančnik 8, Soderžnik 6, MegUč 2. Kozmetika Afrodita - Kranjska Gora 51:85 (12:14,17:34,35:58); Ba-lob 14, Perlič 9, Knez 8. Grm 7, Lesjak, Starček 4, Bastašič 3, Bukvič 2; Jurše 16, Grilanc, Markovič 14. Vrstni red: Kranjska gora 14, Ilirija, AJM 13, Domžale. Ježica 11, Konjice 10, Kozmetika Afrodita 9, Neso Lhke 8, Odeja 7, Črnomelj 6. ROKOMET 1. SL 10. kn^: Pivovarna Laško -Gorenje 31:33 (14:19); Haitok 8, Špoljarič. Špiler. Natek4, Ga-jič, Gorenšek 3, Kokšarov, Sto-janovič 2, Ra^pr 1; Vukovič 6, Kavaš 5, L Dobelšek, Baškin, Rezniček 4, J. Dobelšek 3. Sirk Mlakari Tamše, Bedekovič, So Vič 1. red: Celje Pivovarna LÄO18, Koper 17, Gold dub 16. Gorenje 15, Prevent, Ormož 9, Trimo 8. SVIŠ, Slovan, Rit> niča 5, Velika Nedelja 4. NA KRATKO Drevova začela acelo dobro Aspen: Najboljša Slovenka na veleslalomu svetovnega pokala alpskih smučark v ZDA je büa Ana Drev iz Šmart-nega ob Paki, ki je osvojila 11. mesto. Zmagala je Avstrij-ka iCathrin Zettel pred Finko Tanjo Poutiainen. Sedem imag v Dalmaciji Zadar: Na odprtem prvenstvu Hrvaške v ju jitsu so člani šempetrskega Aljesana osvojili ekipno drugo mesto ter še 12 medalj. Zmagali so Žan Ar-telj, Luka Melanšek (dečki), Sabina Predovnik (mladinke). Matic Golavšek, Tadej Kostanj-šek (kadeti). Marko Cokan in Nejc Kuder (mladinci). Srebrna in bronasti medalji Zagreb: Celjski umetnostni drsalci so se udeležili tekmovanja Zlati medved 2006. Nastopilo je 219 tekmovalcev iz 14 držav. Maüc Hrovat je bil drugi (Novices Boys), Pi-na Umek (Debs Giris) in David Kranjec (Debs Boys) tretja, Anastasija Uspenska pa sedma (Junior Indies). (OŠ) Colcan manj kot 10 ur Florida: Celjski triatlonec Nino Cokan se je udeležil triatlonske tekme Ironman. Na najtežji preizkušnji je med 2200 nastopajočimi s celega sveta osvojil 90. mesto. Za dosego dlja je potreboval 9 ur in 54 minut. Brez konkurence Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so suvereno osvojile naslov jesenskih državnih prvakinj, po tem ko so v 9. krogu s 7:1 premagale Kam-ničanke. Najboljši rezultat je dosegla Barbara Fidel, ki je podrla 616 kegljev, odlični sta bili tudi Sabina Koljič (581) in Biserka Petak (577). (JŽ) > ŠPORTNI I KOLEDAR TOREK, 28.11. KOŠARKA 1. A SL, 8. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Alpos Šentjur (18.30). SREDA, 29.11. ROKOMET 1. SL, 11. krog: Ormož -Celje Pivovarna Laško (19). ČETRTEK, 30. 11. KOŠARKA Pokal HBA. 4. krog, skupina K: Merkur Celje - Szeged (18). ^m l-i I f, ^-K-IUJM^ Štirje brez poraza Malonogometne telcme v ŠRC Hattrick se vrsUJo kot po tekočem traku. Rezultati 2. kroga Ijge Radia Ceije: Vransko - Ste-grad 14:0, Coma - Dovm Town 4:7, B&G avtomobih - Novem Champion pub 6:1, NK Tristar-Playcafe - Simer 6:5 in Galebi - Ti02 Cinkarna 19:2. Vseh šest točk imajo Vransko, B&G avtomobili, NK Tristar Playcafe in Down Town, po 3 MNK Galebi, Simer in Coma, brez točk pa so še Šentjur, Val Kabel-Condor Travel (-1). MNK Zeleni Slovenije (-1). Novem Champion pub, Ste-grad in Ti02 Cinkarna. Najboljši strelec je Antonijo Pranjič z 10 goli (Vransko), sledijo Matjaž Kolčan (7-Galebi).ŠabanKarič(7 - Galebi) in Amir Karič (6 -Dovm Town). Pari 3. kroga (2.12.) so: Galebi - Simer (18.00), Šentjur - Vransko (18.50), Novem Champion pub -Zeleni Slovenije (19.40), Down Town - B&G avto-mobUi (20.30), Ste-grad -Coma (21.20), Val Kabel-Condor Travel - Ti02 Cinkarna (prestavljeno), prost Tristar-Playcafe. Izidi 2. kroga pri veteranih: Keime team - T\ir-bo 51 19:0, Schiki - Splošna bolnišnica Celje 3:4, Klateži-Taverna - Črički 6:6. Vrstni red: Črički, Klateži-Taverna 4. Kehne team. Splošna bolnišnica Celje, Schiki 3, Turbo 51 0. Pari 3. kroga (2. 12.): Turbo 51 - Črički (15.30), Splošna bolnišnica Celje - Klateži-Taverna (16.20), Keime team - Schiki (17.10). ^OTROSKI ČA50PI5^ še vedno jesen Letošnja jesen je bila očitno zelo pestra, saj nam je še vedno ostalo kar nekaj vaših besedil o razUčnih jesenskih dogodivščinah. Spet se bomo vozili z balonom in obiskali tetko Jesen. Kot vsak teden pa tudi tokrat objavljamo ime nagrajenca, ki je glasoval za najljubšo knjigo. Ta teden nagrado prejme Tilen Do- bovičnik. Čestitamo! Sicer pa lahko lepe nagrade, prihodnji teden bodo poleg lončkov v nagradah tudi knjige, ki jih podarja Knjižnica pri Mišku Knjižku, dobite tudi ostali, Vse, kar morate narediti, je, da na glasovnico napišete svojo najljubšo knjigo in nam glasovnico pošljete na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Z balonom nad šolo v tednu otroka, ko odrasli poskušajo pripraviti otrokom kakšno presenečenje, je za nepozabno doživetje poskrbel gospod Dušan Bojanovič s svojim balonom. Na uravniku pri šoli je z vročim zrakom napolnU balon in že smo bili vsi pri oknih. Stekli smo na travnik. Razvrstili smo se v skupine in nestrpno čakali na polet. Čeprav nismo poleteli daleč, je bil občutek čudovit. Ottoci so povedali: bilo je >.fa)n«(Tüen), prvič sem videl šolo iz zraka (Luc), videl sem svojo hišo (Gorazd), malo me je bilo strah, a je bilo lepo (Marjeta), z balona so bili vsi tako majhni (Mateja D.), gledala sem svoje »majhne« prijatelje (Jerneja), bilo je, kot da sem letela (Špela), komaj sem zlezla v košaro in ni mi bilo žal (Eva), nad glavo mi je gorel ogenj (Matjaž). počutil sem se kot pti- ca (Matic), opazovala sem »menjavo ognja« (Mateja L.). Gospod Dušan jeučence naše šole razveselil že drugič. Zahvaljujemo se mu za prijaznost in mu želimo veliko lepih poletov. Poklanjamo mu še tole misel: »Sreča je dišava, ki je ne moreš izliti na druge, ne da bi poškropila tudi tebe.« Otroci šole Nova Cerkev Prvo mavrično srečanje Jesen je takrat, ko postane narava pisana v jesenskih barvah: rdeča, rjava, ramena, zelena ... Vse te barve se prelivajo, dopolnjujejo in ustvarjajo videz j esenske mavrice, ki naz-nanja, da se narava pripravlja na zimski počitek. Čudovita je ta jesen, čarobna v svojih barvah in šelestenju listja. V tem šolskem letu smo na Podružnični OS Kostrivnica začeli izvajati proj ekt z naslovom Vrelec v srcu narave, ki ga sestavlja več podprojektov. Planirali smo tudi štiri srečanja s člani DLLU Mavrica, V torek, 24. oktobra, smo izvedli prvo srečanje ter preživeli nadvse prijetno in ustvarjalno dopoldne, Nastale likovne izdelke smo razstavili v naši šoli. Zahvaljujemo se članomDLLU Mavrica: Jožici Trobec, Milici Trontelj, Fančiki Justin, An- geld Stankovič in Alojzu An-toniču. Hvala, ker ste si vzeli čas, nam posredovali svoje znanje in izkušnje ter tako pri- D barv čarali jesensko r v naši šoU! NATALUA HORVAT, Kolektiv POŠ Kostrivnica ^ MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Dovoljui««, do moii poM) jow« ebjcvlleni. IIKA 15 Umor V samoobrambi? Končno sojenje za umor v Novi vasi v Celju - Umorjeni naj bi bil v času življenja zelo nasilen Po peüh letih naj bi umor v Novi vasi v Celju vendarle dobil sodni epilog. Obtožnica pravi, da na) bi Sonja Smodiš v bistveno zmanjšani prištevnosti do smrti zabodla svojega izvenzakonskega partnerja Bogdana Haceta. Prepiri, ki so biU med njima stalnica, so se tako končali z umorom, ki pa se ga Sonja ne spominja. Kot se je včeraj na celjskem okrožnem sodišču zagovarjala Sonja, je bilHace do nje že dalj časa nasilen. Tepel jo je tudi brez vzroka. In tako je bilo tudi tistega usodnega dne, ko je prišel zvečer domov, Kot je pojasnila Sonja, ga je pozdravila dober dan, on pa naj bi začel vpiti: »Ti oberprasica, oberkurba, kaj ne vidiš, da je večer?« In potem naj bi začeli padati udarci s pestjo in brce. Da bi se branila, je stekla v kuhinjo po nož. Hace naj bi ji ves čas sledU, jo udarjal s pestmi in jo brcal. Kdaj je Haceta zabodla, se ne spominja. Zgrudil se je na hodniku pred stanovanjem, nato ga je Sonja odvlekla nazaj vstanovanje. Kot je dejala, je bil takrat še živ, saj je hropel in imel oči odprte. Poklicala je policijo. Stanovanje prepirov več ma prepirala zaradi denarji kljub temu da naj bi Hace d( lal cele dneve, Sonja pa zadnjih pet mesecev niti kuhala inprala. Kot je? pričal Roman, je Sonjin si Sebastijan zabredel v mam la, Hace pa naj bi ga večkn rešil pred upniki. Roman j še dodal, da je Hace želel strai Jtrašil, ;ndar pa mu Soni Prav nas soseda in Son preveč obre »Saj mi nič bi rekel, Sonja se ji Sebastijanoi la iz stanovanja. Vend, bi jo Hace vedno znov pričal, C ..... nasprotj morejo. ivojim sinom idi odseli- ičal . pust e pričala jatelji povedala, da j fse priče, tudi Ha ,t Roman, ki je de ije Hace sam pove ca Irena Pilko. Dejala je, da je bila Sonja tista, ki je delala cele dneve, celo dve službi je imela. In če kdaj ni bilo kaj narejeno, se je Hace znašal nad njo. Kot je pričala Irena, sta se skoraj vsak dan prepirala oziroma Hace je kričal Sonja pa je bila tiho. Kot je tudi Sonja sama v zagovoru povedala, ni želela, da bi kdor koli vedel, da jo Hace pretepa. Bilo jo je sram. In tudi tistega usodnega dne, kot je dejala, ji je med Hacetovimi udarci šla po glavi le misel: »Spet bom plava, spet bom morala lagati, kaj se mi je zgodilo.« K zdravniku je šla le enkrat, ko naj bi jo Hace tako pretepel, da }i je počila vranica, ki so ji jo morali odstra- padla v kopalni kadi. Da je bilo stanovanje polno prepirov, so vedeli vsi. tudi policija. Kot je dejala Sonja, je bila namreč policija pri njih trikrat. Ko so t potem, 1 , le-to Hace že miren o zgolj naredili HALO, 113 Ostal vkleščen v soboto okoli 3, ure zjutraj se je na avtocesti med Dramljami in Slovenskimi Konjicami zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. 42-ietni voznik osebnega avtomobila je vozil po avtocesti iz smeri Dramelj proti Tepa-nju. Ko je pripeljal iz predora Golo rebro in zače! voziti po klancu navzdol, je dohitel tovorno vozilo s priklopnikom, ki ga je vozil 41-lelni državljanMadžarske. Voznikoseb-nega avtomobila je silovito trčil v zadnji del priklopnika, pod katerim je ostal vkleščen. Poškodovanega so iz vozila rešili gasilci celjske poklicne enote. Pri nesreči se je 42-letni voznik hudo telesno poškodoval, na vozilih pa je nastalo za približno 4,2 milijona tolarjev škode. Petkov in sobotni vlom Do zdaj še neznanec je v petek v zgodnjih jutranjih urah vlomil v bencinski servis v Tržišču, kjer je odtujil več cigaret in mobil- ček. Škoc lasa C 350 tisoč tola Pripravljeni na zimo Celjski policisti so v soboto med 10. in 17. uro izvedli poostren nadzor nad opremljenostjo vozil z zimsko opremo. Ugotovili so, da od 745 ustavljenih vozil 17 ni imelo predpisane zimske opreme, zato so voznikom policisti izrekli opozorilo. Vozniki so, kot so v petek ugotavljali policisti, svoja vozUa dobro pripravili na zimo in zimske razmere. Glede drugih prekrškov pa so izrekli 68 opozoril, izdali 63 plačilnih nalogov in napisah sedem obdolžihiih predlogov, MJ Hodil ženi in seb| ■sti okoli 160 tisočakov. V noci na soooio )e nekdo vlomil v gostinski lokal na Goriški cesti v Velenju, kjer pogre- Z Zime s polpriklopnikom V noči na petek je bil s počivališča Zima na avtocesti odtujen polpriklopnik znamke Schmitz s sivo ponjavo, registrskih števDk LJ 4C-30. na katerem so bili naloženi štirje koluti pločevine. Skupna škoda znaša približno 8 milijonov tolarjev. Vnedeljo popoldne je nekdo na parkirišču pod celjskim pokopališčem vlomü v osebni avtomobil, iz katerega je odtujil moško torbo z denarnico in dokumenti in lastnika oškodoval za 120 tisočakov, Celjski policisti so v Liscah našli osebni avtomobil Toyota Land Cruiser, ki je bil oktobra odtujen v Milčinskega ulici v Celju. Vozilo so zasegli in pripeljali na celjsko policijsko upravo. MJ \ hli/iiii IiIV-1.I*;;,I doma Bohor na oIt-' nicičjii «^witj.i- i.i sil l.:ot smo pts^ v'za-čcikii nirlvcg,! in«»škt;};.i. letnega J(^£ta la na otanoC^u Ki-Ui-:-.! Ifi:r. I......i bi storil samomor z obešanlan, je osumljen umarai sw^ ^^tetne žene. Njeno truplo so našli v pe-v potoku Blanjšica na Krškem. Oc^an Sevnit» Je v petek v potoku Blanj-šica, pri naselju Pokick nail hlrjcn. ^plo in o tem obvestil ■ lükacijski ^center krSke ^poUpjske^^ujm^ tOTÜi, da je ženslQ umrla- nasilne smrti oziroma da je bila umorjena. Glede na opis trupla in oblačil dJStaja velika verjetnost, da truplo pripada S2-letni občanki iz okolice Krškega, ki je bila pomešana od začetka meseca in so jo poHdsti policijskih M^v Ki škci in Celje iskali na območju Bo'^a." io trupla bodo zato v naslednjih dneh opravih v Cenim za fi skave v Ljubljani. Ko^ ■potrjena, bo n ^lÖ'itetrpödaiw kazenska c ma poročilCSaj jebil 54-letni, ki feiogi»-Ijen storitve kaznivega dejanja uniofa; Sn potem, ko so ju s pokojno razgiasüi za pogrešana. najden mrtev v bližini lovskega doma naBohorju. - ' MATEIA ' Hace on j a odse-prosil, naj pride nazaj. To naj bi počel kar v javnosti, v nekem lokalu, kamor sta šli Irena in Sonja na kavo. Kot je še dejala Irena, si je zelo želel, da bi prišla Sonja nazaj: «On je bil prisesek. Imel je zastonj stanovanje, hrano ... Nihče ne bi šel, če bi imel vse za- Je Kundih na Hrvaškem? 28. septembra 2001 v Novi vasi, bo povedalo sodišče, in zanimivo bo videti, kateri priči bo sodišče veijelo. Medtem ko je na eni strani Sonji-na soseda tako jezna na Haceta, kot da bi nekdaj tepel tudi njo, se Hacetov brat na pol smeji, ko razlaga, kako je Hace Sonjo klofutah Edina. ki je bila ob tem dogodku pretresena, je bila Sonja sama. Na sodišču je bila edina. ki je jokala. In v solzah je povedala: »Zal mi je, da se je vse to zgodilo. Vseskozi me to spremlja. Rada bi pozabila, dala na stran, a ne gre. Hudo mi je. Žal mi je.« Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanjem sodnih izvedencev. Spela oset Od torka dalje pogrešajo 29-letnega Miho Kundiha, doma s Ponikve pri Šentjurju. Kundih, zaposlen v podjetju Mirovita v Kasazah pri Petrovčah, se po službi, to je končal ob 18. uri, ni vrnil domov. Kundiha so starši takoj začeli iskati in preiskali območje od Kasaz proti Celju, kjer naj bi se pogrešani po nekaterih podatkih nahajal. Vendar ga niso našli. Od doma se je odpeljal z osebnim , znamke Hyun to naj bi se po nekaterih predvidevanjih nahajal na Korču-li. Starši menijo, da naj bi se 29-letnik odločil oditi zaradi finančnih težav, v katere je v zadnjem času zašel, policisti pa njegovega izginotja ne povezujejo s kaznivim dejanjem, Kundih je visok približno 188 centimetrov, kratkih svetlih las, oblečen je bil najverjetneje v rjavo jopico z zadrgo, kavbojke in čevlje modro-rjave bar- daiAcci ve, registrske števili inskem in' o predvidevaj' bar- 29^etnega Miho Kundiha s Ponikve pri Šentjgiju pogrešajo že en teden. naj bi se odpravil na Hrvaško, Kot voznik jadrnice ima tam veliko prijateljev, predvsem na hrvaških otokih, za- Poli( lorebiti videl licijsko po ns ali am 080 1200. ižjopo-tevilko telefon Zaradi pobega seje sojenje zavleklo Pred tednom se je na ' Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Jaki Ulčniku, obtoženemu umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen junija lani v Bistrici ob Sotli. Ze na začetku obravnave je Ulč-nik podal svoje mnenje o postopku, za katerega pravi, da je poln nepravilnosti. Hkrati je zahteval odpravo pripora, v katerem je že slabo leto in pol. Senat je njegov predlog zavrnil kot neutemeljen. Jaka Ulčnik je zahteval podaljšan povsem Poleg tega je UlČnik v preteklosti že posedoval orožje in tudi grozil z njim. Kot je na eni prejšnjih obravnav po-sodni izvedenec psi- hiatrične s Mrevlje. roke Gorazd ^ Ulčnik s svoj( redrznost o že pokazal, da obst deja tnost, di lovil. ave-a bi svoja poi Tisti del mnenja, ki ga je Ulčnik predal sodišču, ki se nanaša na sam postopek, pa bodo še enkrat prebrali, ko Št. 93 - 28. november 2006 - bodo podajali zaključne besede. Sojenje se tudi v torek še ni končalo, saj psihiater Mrevlje še ni podal svojega mnenja po opazovanju Ulč-nika. Opazovanje se je namreč zavleklo, saj je Ulčnik v tem času pobegnil iz ne bolnišnice Polj sta namreč s sopr pobegnila, našli p e. Oktobra ipornikom 16 "OViRA Kuminlwva ulica v Celju tete vzporedno s Kidričevo oli novi nnbrol. Od Kumerdeja do Berksa Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Kumerdejeva ulica. Poimenovali so jo po šolniku, jezikoslovcu in 1738 vZagorici pri Bledu. Šo- naziji, kjer je končal takratni študij filozofije. Leta 1767 je odšel na Dunaj študirat pravo. Po študiju se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil imenovan za ravnatelja ljubljanske notmalke. Leta 1786 je bil imenovan za okrožnega šolskega komisarja v Celju, vendar se je šest let kasneje (1792) vrnil v glavno mesto . dežele Kranjske in nadaljeval delo okrožnega šolskega komisarja, tokrat za območje Ljubljane. Tam je nato ostal do svoje smrti 1805. Med službovanjem v Ljubljani je opravljal tudi druge posle -bil je član kmetijske družbe, prevajalec uradnih patentov, šolskih okrožnic in drugih aktov v slovenščino. Bil pa je tudi uradni cenzor za slovenske knjige. Živel je v času. ko je država s šolskimi reformami poskušala osnovno izobraževanje približati tudi podeželskemu prebivalstvu. Zato se le s slovenskim učnim jezikom. Kumerdej je lota 1772 na lastno pobudo vladi predlagal »Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najuspešnejše poučevati v pisanju in branju«. Prepričan je bil, da je glavni krivec zaostalosti podeželja nepismenost med otroki. Poudarjal je, da bi z obvladanjem branja in pisanja ljudje lažje razumeli državne odloke v dežehiem jeziku, bolje bi gospodarili in plačevali davke, lažje bi se seznanjali z gos- podarskimi nauki ter z državljanskimi dolžnostmi in nenazadnje bi bili tudi dobri vojaki. Kumerdejeva poglavitna zahteva je bila prevajanje šolskih knjig v slovenščino. Ko je postal okrožni šolski komisar v Celju, je nadzoroval podeželske šole. Svoja potovanja po podeželju je izkorisül tudi za izobraževanje ljudstva. Pridobil je griškega župnika Janeza Goličnika, da je v slovenščino prevedel knjigo Antona Janše o čebelarstvu. Kumerdej sam pa je za potrebe takratnih trivialk, glavnih šol in normalk prevedel prvo po-glavje uradnega učbenika Drugo berUo brez vprašanj za učence na kmetih, ki je pod naslovom »Vodenja za brati v vse sorte pisanja za šolarje tih duželskih Šol v c.kr. deželali« izšlo leta 1778. To je bilo v bistvu naše prvo dvojezično osnovnošolsko berilo, moralna vzgoja v duhu prosvetljenstva, sestavki so mlade vzgajali k poštenosti, vzornemu vedenju, vernosti, vdanosti oblastem, hkrati pa jo tudi praktično poučevali v higieni in gospodarstvu ter jo seznanjali z družbeno ureditvijo. To berilo so uporabljali vse do marčne revolucije leta 1848. Prizadeval si je obnovili učno družbo Akademija ope-rozorov, ki je delovala in nato prenehala z delom že pol pred ti L. Leta KUPON j jtednik ^ L Kil iik.si/domprojekO.htm Imeinpnimek Naslov Kraj in postna številka Ulica/stavba se imenuje po kije bil Moj predlog................................ Odgovore pošljite do ponedeljka, 4. decembra, slov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pi Po kom se imenuje. namen pospeševati slovenski preporod, poskrbeti za izdajo slovenske slovnice, slovarja in pravopisa. S tem je Kumerdej dal grofu Janezu Edlingu neposredno pobudo, da je leta 1781 uradno ustanovil Aca-demio operosorum, katere namen je bil pospeševati znanstveno delo in publicistiko, književnost in leposlovje. Akademija, katere član je postal tudi Kumerdej, je imela 23 članov, uspešno pa je delovala štiri leta. Bil je tudi stalen gost omizja pri baronu Ži^ Zoisu, kjer so se zbirali najpomembnejši takratni slovenski preporodi-telji. Nekaj časa pa je bil tudi njegov osebni knjižničar. Izdal je nekaj neprecenljivih del, s katerimi se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino. Sestavil je pravopisna pravila in s tem zavrgel PohUnove pravopisne reforme. Za rusko akademijo znanosti je leta 1781 napisal razpravo o jezikovni znanosti Slovanov in Rusov. Na pobudo barona Zoisa se je lotil sestavljanja slovnice v treh delih. Nadgradnja te slovnice je bUa leta 1795 pripravljena slovnica kranjskega jezika, ki pa je tako kot drugi njegovi takratni spisi, ostala v rokopisu. Iz-jemnega pomena za slovensko kuhurno zgodovino je bilo njegovo gradivo za slovar kranjskega jezika. Lotil se je tudi splošno slovanskega in nemško-slovenske-ga slovarja. Skupaj z Juri-jemJapljemjevletih 1784-86 uredil »Sveto pismo no-viga testamenta«, izdanega v dveh zvezkih. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Berksova ulica v Celju? Na vprašanje o Blažu Ku-merdeju je pravilno odgovo-rüa Ana Vreš iz Novih Lok pri Mozirju, ki bo po pošti prejela hišno nagrado NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki so jih ponatisnili v Osrednji knjižnici Celje. Kratko zgodbo o življenju in delu Blaža Kumerdeja je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Špeglove sprave v Razstavišču 360 v Velenju bodo jutri, v sredo, odprli razstavo Staneta Špe-gla: Sprave-sprave - instalacija skulptur/kreatiu". Gre za kritično, socialno in (a) politično parodijo naše novejše zgodovine, sedanjosti in najbrž tudi bližnje prihodnosti, ki opozarja na nesmisel maščevanja/ sprave in razkriva moč me-ije. ? trenutno na ustvarjalnem išku, za spravo bolj malo nar. Lahko bi zahtevali re-nico, a ker ta nikoli ni čr-lo-bela oziroma črno-rde-ima rdeče za I e nekj imi, se vmes amesto prihodn( 1 daleč «Zgodo' membna za razumeval dogajanje v sedanjosti, dar je aktivni generaci po- dovoljimo tudi s pozabo,« pravi avtor razstave Stane Idi kot skla-?ntalist, procent m avtor multimedij-ih vsebin, ki je na sloven-em umetniškem prizoriš-prisoten že več kot dvaj- {el. znai lj,inštru gest s; imostojn ill albumov. še šes t kot Star 1 stilsko pre- Lzgibanil 1 glasbcnili 1. za njii TI je že tudi ducati 5amostoji lihglasbeno- vlzual nih pred; itav oziroma razsta v. Kot a an kolektiva jreteklih de- opal na vseh večjih mbnejäih fe- inske glasbe v Slov. enlii, na 1 konS' "decembi na ogled do V Celju o izzivih godalne pedagogike Člani Društva učiteljev godalnih instrumentov ESTA Slovenija, ki ga sestavljajo godalni pedagogi na vseh ravneh glasbenega izobraževanja, od osnovne stopnje do akademske, so se v soboto zbrali na svojem 1. kongresu v Glasbeni šoh Celje. Društvo trenutno šteje več kot 80 godalnih pedagogov iz vse Slovenije in se uspešno vključuje v evropsko zvezo ESTA. Glavna tema razprave kongresa, k) se ga je udeležilo SOpedagogovinštudentovgo-dal na Akademiji za glasbo, je bil razvoj godalne pedagogike oziroma kako izbrati primerno literaturo in učencem podajati snov, kako šolati mlade godalc praviti na nastop c movanje in podobno. Pripra vili so tudi razstavo (na sli ki), na kateri so se z godal močki in literaturo predstavljali izdelovalci godal, glasbena založba in trgovini. Srečanje so sklenili s koncert godalnega kvii sta Primož No Savnik, vioUsti Maja Rome a (vi §ak in Maji Vlile Kosi ir iolončelis organizatorji kongresa ž( mišljajo, da bi bO ta v hodnje mednarodni. . nameravajo povabiti davatelje i slednji kongres (datu znan) pa naj bi bil najverjetneje v Ljubljani ali Maribo- rope, 1 Ciril Škerjanec), pri čemei Nove vsebine Zgodovine za vse Na knjižne police je prišla nova številka revije Zgodovina za vse, ki jo že trinajst let izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Revija tudi tokrat prinaša zanimive zgodbe, ki jih piše življenje. Jurij Sile tako predstavlja listino iz leta 1411, s katero je nadškof iz Perzije v Celju podelil odpustek šmarnogor-skim božjepotnikom. Mitja Sunčič v svojem članku govori o zgodovini otroškega dela v ljubljanskem guberni-ju, Dragan Matič opisuje primere obstrukcije v kranjskem deželnem zboru v začetku 20. stoletja, medtem ko Tone ICregar predstavlja ustaški terorizem in njegovo slovensko žrtev Prispevek Gorazda Starihe obravnava izražanje narodnostne nestrpnosti na gornjem Gorenjskem, Andrej Pančur pa v svojem člariku opisuje več kot dvestoletna prizadevanja po vzpostavitvi državnih valut v /ah, kjer so živeli t ;nci (Habsburška r Ilirske province, narhijč lijanska, net ska okupac Slovenija], / Andrej Paiič trtek ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje tudi predavanje o omenjeni temi, medtem ko bo revijo Zgodovina za vse predstavil njen urednik dr. Andrej Studen. inka dr. lel v če- Maii ljudje, velilca hrepenenja Izšla je deveta knjiga Marjana Marinška z naslovom Ko slive v mlin narejajo, ki jo je izdala celjska Mohorjeva družba. Delo s 35 kratkimi zgodbami s Kozjanskega predstavljajo v različnih krajih. V novi Marinškovi knjigi so zabeležene zgodbe o malih ljudeh Kozjanskega z velikimi hrepenenji, ki pripovedujejo o starih časih v tem nekoč odmaknjenem delu Slovenije. S spremno besedo jo je pospremil na pot mag. Ivan Sivec, ilustracije so delo akademskega slikarja mag. Petra Krivca, izdajo knjige pa so podprle štiri kozjanske občine (Kozje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli) in Mestna občina Velenje, kjer se je Marjan Marinšek ustalil po končani fakulteti. Tam ga, kozjanskega rojaka, med drugim poznajo po ustanovitvi Kulturnega centra Ivana Napotnika, Pikinem festivalu in festivalu Prešmentane citre. Med devetimi Marinškovi-mi knjigami so si sledila dela Na celjski gimnaziji zvo- Po predstavitvah nove Marinškove knjige v Velenju in Ljubljani, bo sledila predstavitev v rodnem Kozjem, kjer bo pojutrišnjem, v četrtek ob 18. uri, v prostorih osnovne šole. Sledile bodo predstavitve v Le-sičnem, Podsredi in Celju. ni, Astrid Lindgren, Planin-čeva Micka, Moje prvo berilo, Kolerabjekilin ILJežko-va tona in lani izdano Med cvetjem in trnjem. BRANE JERANKO MM TEDii LTURA 17 Dama v najlepših letih Knji^ca Laško letos obeležuje 30 let profesionalnega delovanja ter 10 let, odkar je postala zavod. Omenjena dogodka so združili s praznovanjem dneva slovenskih splošnih knjižnic in vse skupaj proslavUi s slovesnos^o v laškem kulturnem centtu. Pečat prazniku je dal slavnostni govornik dr, Ibmo Korošec, ki je knjižnico primerjal z damo v najlepših letih. »Nad betežnostjo seji ni treba pritoževati. Spodobno je oblečena, ni ji treba prosjaäti in ima obilico radovednih obiskovalcev,« jo je opisal v prispodobi. Nekaj lepih besed o Knjižnici Laško so dodali tudi obiskovalci prireditve, ki so pomen knjižnice v svojem kraju opisali s samimi presežni-ki. Bolj konkretno pa je zgodbo knjižnice ob pomoči voditeljev prireditve - Roka Matka in Jožice Škoija - predstavila direktorica Metka Kovačič, ki ji je župan Franc Zdolšek tudi izročil priznanje občine za trud indolgolemodelo. Zgodba laške knjižnice ne sega samo trideset let nazaj, temveč daleč v preteklost. Prisotnost knjige v Laškem bi lahko povezovali s službovanjem Primoža Trubarja v teh krajih. Zgodovina knjižničarstva v Laškem se začenja z baročno knjižnico v žiipnišču, začedd javno dostopnega knjižničarstva pa z Narodno čitalnico na laškem tr- gu. Zametek sedanjih knjižnic predstavljajo uäteljske in društvene knjižnice, nastale med obema vojnama v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah, ki so po letu 1945 ponovno zaživele, najprej kot sindikalne knjižnice, nato pa kot kniiž-nice v okviru kultumoprosvet-nih društev. Leta 1976 je Občina Laško zaposlila prvega profesionalnega knjižničarja. Zato to leto pojmujejo za začetek knjižnice kot profesionalne ustanove. Knjižnica Laško ima danes svoje enote v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah ter še ui manjša izpo-sojevališča v Zidanem Mostu, Jurkloštru in Šentrugertu. BOJANA AVGUSTINČlC in razširjene laške knjižnice ZA ZAVESO Medtem ko so se pravi medvedi že odpravili na zimsko spanje, v celjskem gledališču kot igro za otroke budijo iz spanja Kočevskega medveda. Ta pa s tistim iz kočevskih gozdov ni niti v daljnem v sorodu. Hočevski medved namreč prihaja - verjeli ali ne - iz Teksasa, kjer so igro o življenju in smrti prvič uprizorili že v prejšnjem stoletju. V Celju pa bo Hočevski medved doživel prvo slovensko uprizoritev. Celjska gledališka hiša se je z novo sezono obdala - s cinkom. Potem ko so s strehe hrama že dvakrat neznano kam in neznano s kom izginili bakreni žlebovi, so jih raje nadomestili s cenejšimi cinkovimi, manj mikavnimi za krajo. Prostor pred gledališčem naj bi se po Alujevičevi upokojitvi imenoval Lujo's square. Na njem naj bi stal tudi doprsni kip dolgoletnega upravnika SLG Celje. Predlog ni izšel iz vrst mestnih svetnikov, ampak se je neke pozne noči po premieri utrnil »burekdiji« iz kioska nasproti občine, kamor so si prišii umetniki z upravnikom na čelu tešit lakoto. Alujeviču je ideja kar všeč! Doprsni kip pa bo v foyerju gledališča zares dobil dolgoletni, zdaj že pokojni celjski režiser Franci Križaj. Kip bo, ker režiserja zelo ceni in spoštuje, brezplačno naredil akademski kipar Milisav Tomanič. S tem bo v aleji spominskih doprsnih kipov med že pokojnimi igralci in gledališkimi umetniki še naprej živel spomin na režiserja, ki je dodobra zaznamoval celjsko gledališče. Vinko Moderndorfer, režiser, pisatelj, komediograf in avtor nagrajenega teksta Šah mat, uprizorjenega pred kratkim v SLG Celje, se je v času študija te igre mudil v Tokiu na Japonskem. Ni igral šaha, ampak je v deželi vzhajajočega sonca študentom predaval o slovenski literaturi. Še pravočasno je ujel avion, da je iz Tokia prifrčal direktno na celjsko premiero. Videti je bil zadovoljen. Bolj kot nekateri kritiki. Občinstvo pa - v smeh! MP Popravek v številki 91 smo na strani 7 objavili vest, da je celjski slikar Matej Čepin prejel nagrado na bienalu v Ljutomeru. Informacija drži, ni pa pravilen podatek, da je član Celjskih likovnikov KPD Svoboda Celje. m ["3 STAJERSKI VAL 18 mi iDiiK Bučarijada ali dan odprtih vrat 26. oktobra, ko so se meglice dvignile nad obzorje in so prvi sončni žarki obsijali vrata Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT), se je ob vhodu v šolo zasvetil napis Bučarijada. Odločili smo se, da našim bodočim dijakom prikažemo, kako poteka dan na naši šoli. Skupaj z dijaki smo predstavili poklice kuhar, natakar, turistični tehnik, gostinski tehnik in gostinsko-turistič-ni tehnik kar 250 osnovnošolcem. Presenečeni smo bili nad zelo lepim obiskom, in da smo med obiskovalci lahko zasledili tudi mlajše (že 5. razred osnovne šole) in ne samo tiste, ki zaključujejo osnovno šolo in opazili, da je nekatere pokhc kuharja in natakarja še kako pritegnil. Naši obiskovalci so lahko za- čutili vsakdanji utrip na šoli in prejeli informativne mape s promocijskim gradivom. Sledil je ogled füma o naši šoli in potem še sprehod po razredih, pogledali so tudi v razred evropskega oddelka, ki je izvajal projekt JAZ, Prav tako so se pod vodstvom dijakov - vodnikov, ki se izobražujejo za turistične tehnike, sprehodili še do zeUšč-nega vrta na notranjem dvorišču šole, se na terasi pri uähiici strežbe posladkali in se v sami učilnici seznanili, kako zanimivo je postati kuhar ali natakar. V učilnicah kuharstva so se lahko seznanili, kako poteka dan v šolski kuhinji in se tudi okrepčali. Nekateri so preizkušali svoje spretnosti v delavnicah, tako da so zlagali namizne pogrinjke, rezljali buče in oblikovali rože iz testa. Lahko Turistični tehniki so bili vodniki po šoli. Certifikati za vozniice Na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje je bila v četrtek, 9. novembra, slavnostna podelitev certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije voznik/voznica v cestnem prometu. Certifikate je podelil ravnatelj šole Franc Erjavec, udeležence je nagovorila tudi Karmen Leskovšek, direktorica območne službe Celje Zavoda RS za zaposlovanje. Postopek za ugotavljanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije za voznika oziroma voznico v cestnem prometu so z združenimi močmi izvedli Evropski socialni sklad, ministrstvo za delo, družino m sociable zadeve, zavod za zaposlovanje in Srednja strokovna in poklicna šola Celje, saj se zavedajo se nujnosti in pomembnosti izobraževanja brezposelnih. Program se sofinancira iz sredstev Evropskega socialnega sklada, del stroškov izobraževanja za udeležence pa krije zavod za zaposlovanje. m^immwsaajammi so spoznali tudi naše dijake in mentorje, ki so na letošnjem Gostinsko turističnem zboru dosegli visoka odlič-ja. Opazovali so razstavo Gostinsko turistični zbor nekoč in danes, ki je bila pripravljena posebej za ta dan. V današnjem času premalo cenimo pokhc kuharja, natakarja in turističnega tehnika. Nekateri so mnenja, da jih skorajda ne potrebujemo. Nenazadnje pa pridemo do zaključka, da se bo človek zagotovo moral nekako prehranjevati in preživeti. Vsekakor pa je pomembno dejstvo, da brez izučenega in strokovnega kadra tudi gostinstva in turizma ne bi büo, in zato smo bili še kako veseli, da nas je obiskalo kar nekaj naših bodočih dijakov, ki bodo s ponosom obiskovali SŠGT. BOJANA HREN Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem Icraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODKLOVANJUI Pianinsici orientacijsici maraton Plaj oZabu- kovica je v nedeljo, 19. i vembra, pripravilo prvi planinski orientacijski maraton. Maratona se jevlepem vremenu udeležilo 26 posameznikov. Ekipo sta sestavljala po dva tekmovalca, tekmovalni pari pa so se določili z žrebom. Tekmovanje je bilo namenjeno orien-tacistom, ki poleg fizične usposobljenosti premorejo še tehnično znanje orientacije z uporabo topografske karte, kompasa ... Maraton je potekal na področju Griž, Zabukovice, Pongraca, Golave in Homa, kjer je bil tudi cilj. V lažji kategoriji na 12 km je bilo potrebno najti sedem kontrolnih točk, od tega je bila ena živa kontrola s praktično nalogo izdelave vozlov, težja kategorija na 17 km pa je imela devet kontrol, od tega dve živi kontroli z nalogami iz poznavanja zaščitenega gorskega cvetja in osnovnih planinskih vozlov. Organizatorji so poskrbeli za primerno okrepčilo na kontrolnih točkah in z malico in čajem na cilju- Dragovem domu na Homu. V lažji kategoriji sta zmagala Janja Polav-der in Dejan Laznik, v težji pa Kristjan Kozole in Mirko Jegrišnik. Zmagovalci obeh kategorij so prejeli pokale, vsi ostali tekmovalci pa praktične nagrade. LILUANA JANČIČ Od maja do novembra letos opravilo 46 oseb. je preizkus znanja uspešno MHV - Št. 93-28. n BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUE Oejan Laznik m Janja Polat lazji kate gonji CITY MB d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor Smo hitro rastoče in uspešno podjetje na področju upravljanja nepremičnin, zato vabimo k sodelovanju 1. samostojnega skrbnika objektov-komerciaiista, ki bo zadolžen za: organizacijo in nadzor servisnih storitev, občasne preglede na objektih, nadzor nad hišn i ški m i storitvami, pridobivanje ponudb za vzdrževalna dela, kontakti-ranjez lastniki, pridobivanje novih poslov... Pogoji; • najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe (strojnaali elektro smer) • 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih • zeto dobro poznavanje delaz računalnikom (word, excel) 2. hisnika-vzdrževalca, ki bo zadolžen za: manjša tekoča popravila na elektro, vodovodnih in strojnih instalacijah... Pogoji: • IV. stopnja poklicne izobrazbe • najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih S.člstiika Pogoji: • 1 leto delovnih izkušenj pri čiščenju Od kandidatov pričakujemo še: • samoiniciativnost, komunikativnost, natančnost in urejenost Kaj ponujamo? Delo v urejenem okolju, samostojnost pri delu, možnost izpopolnjevanja ... Prednost imajo kandidati, ki imajo delovne izkušnje na področju upravljanja in vzdrževanja zgradb. Prijave z ustreznimi dokazili in življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na naš naslov. Ni nt NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Spoznajte kandido če ste pogosto utrujeni, ne-razpoloženi, vam peša spomin, ste otopeli, občasno čutite bolečine v želodcu, imate mrzle roke in noge, imate težave z izločanjem blata (pogosta zaprtja ali driske), je čisto mogoče, da vse te težave povzroča kandida! Monilijaali Candida albikans je najboli pogost povzročitelj sistemskih mikoz. To so bolezni, ki povzročajo glivice na notranjih organih, semisluznicah in sluznicah. Poznamo dve veliki skupim mikoz. To sta: endogene, Iger je povzročitelj vnetij glivica, ki je prisotna v organizmu, ob posebnih pogojih pa se hitreje razmnožuje, in ek-sogene ali zunanje, ki jih povzročajo glivice, ki živijo vzemlji ali pridejo v človeka z ptičjimi izločki itd. Danes imamo za večino mikoz uspešna zdravila, a je pomembno, da se preventivno držimo nasvetov, ki zmanjšujejo možnost razmnoževanja glivic. S človeka na človeka se lahko prenaša s poljubom ali spolnim kontaktom kot soor, zlasti pri ljudeh z osiablj eno imunsko odpornostjo organizma. To se pogosto dogaja sladkornim bolnikom, pri bolnikih, ki so na kemoterapij i ali jemljejo večje doze kortikosteroidov, po obsevanjih, pri zdravljenju z antibiotiki itd. ■Candida u telesu Najbolj so naseljevanju in razmnoževanju iT^iostavljene sluznice. Tako poznamo kan-didiazo ustne sluznice, vaginalne, na semisluznici zunanjih spolovQ in črevesa. Bele obloge - soor v ustih so pogoste pri dojenčkih in majhnih otrocih. Takšna oblika zahteva redno higieno, a se kljub temu težko zdravi. Vazalna oblika je pogosta pri nosečnicah zaradi spremembe kislosti in povečanega izločanja glikogena, podobno pa je tudi pri sladkornih bolnicah, V našem organizmu, zlasti pa v črevesu, prebiva na milijarde bakterij in glivic. Če je odpornost normalna, prevladujejo v črevesju mlečno-kislin- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog ske bakterije, ki usmerjajo procese prebave. Kvasovke so sicer prisome, nimajo pa odločilnega pomena. Kandidajekva-sovka, ki je prisotna v manjšem številu tudi v prebavnih organih in v vagini (pri ženskah), Ob spremenjenih pogojih se poveča število teh glivic. Kandida proizvaja toksine, ki poškodujejo sluznico v našem črevesju. I^sledica lega je, da skozi črevesje prehajajo večje molekule hrane, ki niso povsem prebavljene. Hrana, namesto da bi se normalno prebavila (kar opravijo mlečno-kislinske bakterije), v želodcu vre, zato nas skoraj vse, kar zaužijemo, napenja, v kri pa ne preidejo dragocene stvari, ki so za organizem pomembne. Posledica te-gajeporm 1 vitalnih snovi, kar povzroči pogosto utrujenost, izčrpanost in padec odpornosti. Kandida pa se lahko razširi tudi v druge notranje organe. Pogosto se naseli v pljučih, v ledvicah, na srcu, predvsem na zaklopkah, a tudi v možganih. Na pljučih je to ponavadi sekundama oblika, ko se po zdravljenju z antibiotiki naselijo gK-vice na oslabelo sluznico, ter povzroča različne težave. Javljajo se pljučnice in abscesi, podobne spremembe so tudi na ledvicah, na možganih pa v obliki menii^tisa ali meningoen-cefalitisa. Prognoza takšnih bolnikov je slaba, zdravljenje pa zelo zahtevno. Jutranji pljuneit in dieta Diagnoza lokalnega soora je enostavna celo brez labo- ratorija, ostale oblike pa zahtevajo laboratorijsko izolacijo povzročitelja. Da preverite, kako je s kandido v vašem telesu, naredite enostaven test! Zjutraj na tešče in še preden si umijete zobe, pljunite v kozarec z vodo in počakajte 10-15 minut. Če po pretečenem času opazite, da se s pvršja spuščajo bele nitke, je to znak, da v vaši slini prevladuje kandida. Občasno test ponovite in kontrolirajte stanje kandide v vašem organizmu. Zdravljenje je predvsem v lažjih oblikah lokalno. Kandide se lotite počasi, ker je zelo ü'doiiva in če bi jo želeli pokončati na hiti-o, bi stanje le poslabšali. Pri jemanju katerihkoli sredstev za zaviranje kandide, velja pravilo, da začnete z manjšimi odmerki in postopoma povečujete dozo. Prvi rezultati so vidni že po dveh do štirih tednih. Nistatin je tiikaj zdravilo izbora, poleg zdravil pa je pomembno, da se izo^bate vsem sladkorjem, medu in tudi me-lasi. V času diete se izo^bajte tudi sadju in suhemu sadj u, beli moki ter vsem pecivom iz lete. Iz jedilnika izpustite tudi kvašene jedi, alkohol, kis, vse, kar je vloženo vkisu, gobice, sire s plemenitimi plesnimi itd. Opustite tudi pivski kvas. Namesto mleka uživajte le fermentira-ne mlečne in sojine izdelke. Kako pomagajo dietna prehrana in razni dodatki, ki so danes dostopni v specializiranih trgovinah z zdravili in v lekarnah? Poleg navedenega dietnega pristopa priporočamo tudi česen in čemaž, ki jo izganjata. Bakterija la-tobacilus acidophillus proizvaja hidrogen peroksid, ki direktno ubija kandido. Še bolj učinkoviti so čisri mlečni fermenti, ki jih najdete v specializiranih trgovinah. Dokazano je, da po dvomesečni kuri s FloraZymom telo obdrži raven mlečno-kislin-skih bakterij do pol leta. Priporočena doza je 3 X 2 kapsuli FloraZyma. Tudi s sirotka (Molkosan prah ali koncentrat) boste uspešno odpravili kandidozo. Pri odpravljanju težav s kandido vam je lahko v pomoč tudi izvleček iz grenivkinih pečk. Dvakrat na dan po 2 do 3 kapljice izvlečka v zelenjavnem soku ali čaju pripomore k uspešnemu odpravljanju težav. Če pa se kljub temu bolezen slabša, obiščite zdravnika, saj pri sistemski obliki ti preventivni pristopi ne pomagajo. Zato je pomemben preventivni pristop z dvigom odpornosti organizma, ki se pri napredovanju različnih bolezni pomembno zmanjša in s tem onemogoči glivicam, da se svobodno razmnožujejo. Ce imate vprašanje za pri-tnarija Janeza I^iča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo. IHI^^inčajčki Čisenin In še bolje, pri storitvah smo postali hitrejš ] tel. 01 5206 000 a www.ba-ca-leasing.5i Naš lizing pomeni optimalno financiranje poslovnih vozil in Številne dodatne storitve. Podjetnikom ponujamo privlačne pogoje, ki jih zagotavljamo s pomočjo Evropske banke za obnovo IBankVVustria Credltanstalt Leasing Kaki za malčke in starčke Lizing za uspeh. O kiviju smo se razpisali v prejšnji številki, danes se posvetimo sadežu, ki kiviju dela družbo v jesenskih sadnih pogrinjkih. Predstavljamo vam kaki (Diosp-ynis kald). Če hodiš po slovenski Istri, se zdi, kot da je kaki za Primorce nekaj takega kot jabolko za Štajerce. Je pravi kraljevski sadež, lep, zdrav in okusen. Koristi malčkom, sUrejšim, alkoholikom, »zaprtim« ... Kaki izvira iz srednje in vzhodne Azije. Na Japonskem je nacionalni sadež. V Evropo so ga zanesli konec 19. stoletja, na Primorskem pa so ga začeli gojiti pred stoletjem. Bogate nasade kaki-ja unajo v Strunjanski dolini in na pobočjih izolskih in koprskih gričkov. Plodovi ka-kija kot zimski sadež visijo na drevesih, ko jesensko listje že davno odpade. Nezreli plodovi so zelo trpki, uživamo jih šele, ko se omedijo in postane želejasto meso mehko, sladko in zelo okusno. Največkrat te oranžno rdeče sadeže, podobne paradižnikom in z okusom po medu, jemo kar z žličko, lahko pa jih tudi sušimo. Vsebujejo veliko provita-mina A, vitamina C, baker, kalij in glukozo, zato lahko z uživanjem organizmu hitro dovedemo energijo. Pravijo, da kaki sodi v prehrano dojenčkov in malčkov, kjer je enakovreden korenčku. Popolnoma zrel kaki pomaga ljudem, ki imajo težave z zaprtjem ali jih mučijo hemoroidi. Kuhan kaki se upo-t^ablja za zdravljenje drisk. Če zrele sadeže posušimo, so odlično naravno pomagalo za zdravljenje bronhitisa, zmleti v prah pa naj bi koristili Piše: PAVLA KLINER zoper suh kašelj. V Ameriki uporabljajo sok iz še ne povsem zrelih sadežev za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Kakiji, ki jih poberemo, ko še niso zreli in jih nato pustimo tri do štiri dni pri sobni temperaturi, da dozorijo, postanejo zelo sladki. Ti so odlično sredstvo zoper dehidracijo, z njimi pa zdravijo tudi odvisnost od alkohola. Za kaki velja, da krepi imunski sistem, izboljšuje delovanje želodca, zbija vročino in previsok pritisk, zdravi dihala, pomaga zoper kašelj, ustavlja kolcanje, povečuje tek, krči tkivo in ustavlja krvavitve. Po njem naj sežejo še šibki, utrujeni, starejši, ljudje brez energije. Sicer pa se kaki odlično obnese v jesenskih sadnih pogrinjkih, ki bodo izboljšali odpornost in splošno počutje v hladnih in vlažnih dneh, ko so na udaru prehladna obolenja in virusne okužbe. V trgovinah lahko kaki kupite zlasti oktobra in novembra. HUJilUMkK 8 - 12 ks mesečno Dr. PIRNAT (2Wa!K55OT519 35!Sil 20 SgffOBMACIJi sJI^I OGUVSI IŠČEMO TOPEL DOM Otroci rešujejo živali Končno! Dočakali smo preobrat v našem odnosu do zapuščenih živali. Ne bomo več nemočno opazovali in obžalovali živalice, ki po mesecu dni v zavetišču niso našle prijaznejših lastnikov, pač pa jim bomo, vsak po svojih močeh, pomagali. Izgovor, nimam časa ali prostora za psa aH mačko, ni več sprejemljiv. Prav vsak lahko nekaj naredi za boljši pasji in mačji jutri. To so več kot odlično pokazali osnovnošolci iz II. Osnovne šoie Celje, OŠ Lava, otroci iz Sladkega Vrha ter 5tor, ki že pridno ustvarjajo na temo zapuščenih živalic (pripravili bodo tudi koledar in voščOnice) ter se pripravljajo na nastop na dobrodelnem koncertu, ki bo 6. decembra ob 19. iiri v Unionski dvorani v Celju. Otroci rešujemo živali je na mreč projekt, s katenm se otroci in vsi pmatehi živali borimo za življenja tistih zapuščenih živaJi. ki v zavetišču ostanejo več kot 30 dm. »Evtanazija za nas ni sprejemljiva, zato potrebujemo vašo pomoč,« so zapisali na spletnem naslovu www.Otro-ciResujemoZivali.org. na katerem boste našli še več podrobnosti o koncertu in nastopajočih. Pa še nekaj načinov, kako lahko še drugače, ne samo z obiskom koncerta, pomagate živalim: razširite glas o problematiki (to vas res nič ne stane), podarite jim, česar ne potrebujete ali doni-rajte finančna sredstva. Še najbolj e pa j e, če koga izmed njih (ali spodaj naštetih) posvojite. Obiščite zavetišče Zonzani v Jarmovcu ali jih prej pokličite na 03/749 - 06 -02. Naša Naomi, psička, ki ja morda ža najdlje v zavetišču. Medtem je že oddala legla mladičkov, bila zvezda oddaje Tistega lepega popoldneva, a še kar čaka. Upajmo, da na več dolgo, saj je prava lepotička. Okoli tri mesece star zapustil, verjetno ne bomo nikoli vedeli, a še pi tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Zaradi šlrrtve poslovanja sprajmams S eieb ti iMo la tatliCaiii področjih. Izkui-nje niso potrebne. Vozniški upit Začetek takoj. Poo.-pet od 8. do IS. ure. T«l«fon 03/429-61-90. Jakoma, d.D.o.. Mariborska c. 44. Ceije. STANOVANJE KADET 1,4 i, letnik 1991, reg. do ID/ 2007, prodom. Telefon 041286-D57. 7109 FQRD fiesta 1,8 D, letnik 1991, V voznem stonju, ugodno prodom. Telefon (03) 748-3113, nreter. 7137 NA Otoku prodom lepo urejeno dvoinpolsobno stonovonje, velikost 64 m', ceno 17.500.DD0SIT.Teleron041 666-980. KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovanje HDino kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 6949 GARSONJERO ali enosobnostanovaitje ku- pim za gotovino. T( 5n041 352-267. PRODAM PRODAM llUIIE,IIOoiiljirotDci|d994 5TEDI1NIK no trdo gorivu, znamko Plo-me.,prod.m.Teleloo041510-Hl- IO«kovioi m.Tele- foo041 578-017 IMATE teiove I odveform reblleolm pohištvom, belo tebniko io ostolo stflOovoo[-ikoopromoJTelelon 041415412.711« fMNI strni, spuloiro, kotoo sedežoo gomi-turo, trosed, omore, tubiojo, otroško stoliioitd. prodom. Teloloo 051 424- KUPIM HlSO oil grudbonu punelu, v Col|u oli bliäiii okolici,kupim. Telefon 041 672-374. GIIAD8EIIOponekpTibliiiio8( PRODAM relocili CelMroosko, kupim. Teleta „„jjn |„|,,„ j„, p„j,„ ..................Telefon po 15. uri, 051 815426. 7110 SOBE smrekove .loioe.,3kubike,dibelioo 50-m, proilom 7,1.1.0 |03| 5770-315,031 617-048. Si3si G»lliSUvtolo,o.vu, les, brost, smreko, 1900-2300, pmdom. Telefon 041 666- HIŠOvVoMuoddom 5863-717 PROSTORE zonovolet Kdo ga je Izjemno simpatičon volih mešanec z ovčanom. Žo samo njegovvillBzie je je, iido ga bo dovolj, de bodo nopridipnivl dobre premisini, preden bodo prekoračili prag njegovege doma. - Št.93-28.i0te,čevaszoi)inia, telefon03] 849-735,Dani. zm HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaqev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. iročniki imajo tudi pravico do treli brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 48 ba zanimm tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! sti iz sveta glasbe in zabave. iMiniiai»* Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Datunt rojsNa; JfeL Nepreklicno naroeam Novi tednik za najmanj 6 mesecev hJT&RC d.D-o..l» podatke upoi^tjal sa SPAR DNEVI elemei garai li grelnik 2000 W tja: 650/1350/2000 W, obračanja grelnega elementa . nastavljiva višina grelnega I, veliko stabilno podnožje; 2ieti 61390,- etara na«^ ll.QRn.. ^ Ponudba TERSANEGA GRELNIKA 2000WvelJa samo v ^ )egamarketlh INTERSPAR: Ljubljana {Gtypark In VIO, I elje, Maribor, Koper. Velenje, Murska Sobota in Ptuj. J Štajerske krvavice postrežno, MIR Gornja Radgona, 1 kg Alpsko mleko 3.5% m.m., Ljubljanske mlekarne, 11 S RAR ®nsii ■ Ponudba velja 28.11.'Q6 v trgovinah SPAR in megamarketih INrERSPA» oz. do prodaje zalog. Preračuni v euro so informativni rn so izračunani po tefaju zamenjave 1 EUR o 239,640 Sir - St. 93-28. november 2006 - Prosta delovna mesta objavlwno po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zamdt pomanjkrnia pwsiara mso: objavliena vsa. Prav tako zamdt preglednosu objm m . puščamo pogoje, ki }ih. postmpljajo ddodcgakt (delo za-določen cas, zahtevane delovm izkušnie, posebno -nje m mordiane druge zahteve). Vst nuv^eni tn nump: ka}oči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah.obmomih služb m uradov za dO' lozamda: . - nadomati strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://. Lgm • pn delodajalah. Bralce opozarjamo, da s javi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica strežba v dnevnem lokalu; do 23. 12. 2006; KordiS Tomi-slava s.p.. Jata Teharje, Slancc 9. 3221 Teharje. Osnovnošolska izobrazba voznik taksija; do3.12.2006 Amari d.o.o,, Pod gal 1000 >006; Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) jem proizvodnem obratu, razna dela na CNC; do 28.11. Manpowerd.o.o.,PECelj netova ulica 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) oblikovalec kovin, delo v večji proizvodnji, delo z različnimi stroji; do 28.11. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stai^e-tova ulica 4, 3000 Celje; kcvinoslrugar, delo v manjši proizvodnji, delo na različnih strojih; do 28.11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stane-tova ulica 4, 3000 Celje; vi]ičari.st, razkladanje, nakladanje in sortiranje blaga v-večjem skladišču; do 28. 11. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netova uhca 4, 3000 Celje. morebitne napake pri ob- ih; do 3.12. 2006; V.T.M. grad-ije d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Zidar razna zidarska dela na gradbišču, zidanje, oraetavanje, pomoč pri dnigih delih na gradbišču; do 3. 12. 2006; V.T.M. gradnje d.o.o., Mariborska ce-ita 86, 3000 Celje. Strojnik graMene mehani-Mcije strojnik TGM; do 16.12.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica leroja Lacka 8, 3000 Celje. Miz v lesar do 8. 12. 2006; Hol. zvodnja in trgovina d.o.o.. Škof-ja vas3b. 3211 Škofja vas; mizarska dela v delavnici, delno samostojno delo; do 12. 12. 2006; Ojsteršek Milan s.p., Milan, Rifengozd 14. 3270 Laško. Strugar struženje izdelkov in polizdelkov po načrtih in tehnoloških predpisih; do 5. 12. 2006; Center ISI invalidsko podjetje d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 ■trugar. 1 klasi !000 C 2006; Gradnje Žveplai Ulica heroja Lacka 8. i voznik tovornjaka C in E ka-. tegorije po Sloveniji; do 6. 12. 2006; Gratours d.o.o. Ško^a vas. Škofja vas 30c, 3211 Škofja vas; k kamiona; do 16. 12. 2006; Mara S322"oŠto" I, 3000 C prodaj stružnici; do 9. 12. 2006; teh d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje. Monter vodovodnih naprav vodovodar; do 1. 12. 2006; Röbel d.o.o. Celje, Kotna ulica 1,3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 1.12. 2006; Röbel d.o.o. Celje, Kotna ulica 1, 3000 Celje. Elektromonter 2006; Eiektiosignal d.o.o. Ce- elektrikar; do 1.12.2006; Röbel d.o.o, Celje, Kotna ulica 1. 3000 Celje. TUkar za tisk s ploskve tiskar, v tehruki visokega knji-gotiska; do 1. 12. 2006; Pušnik Vitomir s.p. Celje. Proting. Lava 3. 3000 Celje. Avtoličar samostojni ličar, delo v zelo uglednem podjetju, samostojno opravljanje vseh ličarskih del, zaželeno je dobro poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do 28.11,2006; Manpower d.0.0.. PE Celje, Stane-tova ulica 4, 3000 Celje. E Celj€ taneto\ likov£ e politi Tr- gotur d.o.o., Ljubljanska 13/ b, Velenje, do 30.11.2006; Eu-rocom d.o.o.. Računalniški inženiring, Leveč 56, 3301 Pe-trovče. zavarovanj; do 9.12.2006; Ko-rinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94. 3312 Prebold. Inž. strojništva priprava dela za prezračevalne naprave, pripravnik; do 1.12.2006; Grabar Božidar s.p.. Vzdrževanje, elektroinštalacije, Podvin 211, 3310 Žalec. Ekonomist za analize in planiranje asistent vodstva. Izvajanje podpornih del za potrebe družbe, izvajanje administrativnih del, koordiniranje in organizacija dela na področju kadrovske službe, zagotavljanje prenosa informacij o potencialnih potrebah strank; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 30. 11. 2006; Eurocom d.o.o,. Računalniški inženiring. Leveč 56,3301 Petrovče. Univ. dipl. ekonomist vodjaprodaje, vodenje in razvoj oddelka prodaja, doseganje letnega prodajnega plana, koordiniranj e in organizacij a dela na področju oddelka prodaja, določanje ciljev in nenehno usmerjanje zaposlenih v oddelku prodaje na doseganje le-teh; vloge na naslov: Trgotur d.0.0., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 30. 11..2006; Eurocom d.0,0.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče; vodja oddelka poslovne inteligence, vodenje in organizacija dela oddelka poslovna inteligenca, skrb za razvoj in uspešnost področja oddelka posl. i...... inje jvedbf iranje načrtov; do 9.12. 2006; Kočevar & Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinii65,3313 Polzela. Strojni mehanik strojnik betoname, ključavničarska in gradbena dela; do 1. 12. 2006; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20. 3310 Žalec. Prodajalec prodajalec, prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih aparatov; do 6. 12. 2006; Tri-pex d.o.o.. Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Kuhar kuhar; do 8. 12. 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec, Natakar natakarica; do 1. 12. 2006; Antloga Matej s.p., M-bar, Lož-nica pri Žalcu !5b, 3310 Žalec; točenje in strežba pijač; do S. 12. 2006; Hmezad KZ Go- strežba jedi in pijač; do 1. 12.2006; Kropivšek Anton s.p.. Gostilna Kropivšek, Vransko 99, 3305 Vransko; strežba pijač; do 13.12,2006; RR-hne d.o.o. Žalec, Ulica heroja Staneta 4, 3310 Žalec. Strojni tehnik posluževalec CNC strojev; do 11. 12. 2006; Basti - reduktor d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela. Ekonomsko komercialni plana, zagotavljanje zadostnega števila kompetentnih; vloge na naslov; Trgotur d,o,o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 30. 11. 2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče; direktor tehnološke skupine, vodenje in razvoj tehnološke skupine, prednostne naloge: zagotavljanje zadostnega števila kompetentnih kadrov, določanje strategije tehnološkega razvoja, zagotavljanje učinkovite izvedbe dela tehnološ- ke s laslov: d.o.o.. Ljubljanska i: ie; do 30. 11.2006; Eu-.0.0., Računalniški inženiring, Leveč 56,3301 Petrov- če; direktor trženja, vodenje in jvoj skupine trženje, pred- učinkovite izvedbe dela oddelka trženje: vloge na naslov: Trgotur d,o,o„ Ljubljanska 13/ b, Velenje; do 30.11.2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring, Leveč 56, 3301 vodja oddelka za razvoj odnosov s kupci, vodenje in organizacija dela oddelka za razvoj odnosov s kupci, prednostne naloge: oblikovanje politike razvoja oddelka za razvoj odnosov s kupci, koordiniranje In organizacija dela na področju oddelka, določanje; vloge na Ljubljan- ska elenje; 3 30. 2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56.3301 Petrovče. Dipl. organizator - mene-džer (VS) vodja storitev, samostojno organizira, vodi in nadzira delovne procese v organizacijski enoti storitve, zagotavlja v skladu s potrebami zadostne in usposobljene delovne vire, načr-riije in zagotavlja kvalitetno in na rok opravljeno storitev; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 7 12.2006; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrov- Se 51 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilci Novega i Iniica Amonov muzej v Straški Gorci v straški Gorci v krajevni skupnosti Prevorje živita brata Emil in Branko Amon. Sama na veliki in lepo urejeni kmetiji z mnogimi poslopji, ob katerih sta zgradila še eno. Z njunega kraljestva je prelep razgled daleč naokrog dinamične in prijazno valovite kozjanske pokrajine, prav lepo pa se tudi vidi Prevorje z novo šolo, observatorijem in Anino cerkvijo. Domačini poznajo Amo-nova brata kot pridna delav-^ in prijazna sogovornika. Zal sta še vedno sama, brez deklet in družin, Zaradi tega se sicer kaj dosti ne obremenjujeta, ker imata preveč drugega dela, vendar bi vča- siii le prišla prav kakšna ženska roka. Ne samo za delo, ampak v dolgih jesensko-zimskih večerih tudi za klepet v prijazno urejeni domačiji s kapelico v zunanji steni. Ob našem obisku sta brata zidala. Branko se ni dal motiti in je kot ura enakomerno zlagal velike zidake drugega na drugega in oblikoval steno hiše, Emil pa je pokazal manjše poslopje, v katerem je urejena muzejska zbirka, ki so jo predstavili tudi v lično urejenem turističnem prospektu občine Šentjur. Vsi razstavljeni predmeti imajo toliko večjo vrednost, ker so ročno delo obeh bratov. Na ogled so imenitni ple- teni koši razhčnih velikosti in oblik, košare, košarice za kruh, grablje, metle, različna toporišča, špile za klobase, celo zobotrebci. Svoje znanje pri izdelavi omenjenih predmetov vsako leto po-kažeta učencem v domači osnovni šoli, redno pa se pojavita tudi na Miholovem sejmu na Pilštanju in drugih po-' dobnih srečanjih. Emil ljubeznivo ogleduje svoje in bratove res lepe izdelke ter se veseli dolgih jesenskih in zimskih večerov, ko bo več časa za nove izdelke v domači, več kot 200 let stari hiši, ki se je po čudnem naključju novembra leta 1944 izognila požigu ustašev, ki so se v obupu pred konč- nim porazom umikali tam čez. »Pred zimo si nabereva potrebni material, da lahko potem pleteva, žagava in oblikujeva. Za koše potrebujeva tri do štiri različne vrste lesa. Za »kolče« za osnovo ko-šajenajbolj primeren kostanj, lesko potrebujeva za »vitre«, mehko vrbo pa za pletenje. Vse skupaj pa poveževa s sre-botom.« Prevorjani so ob observatoriju za nočno opazovanje vesolja, Guzejevem grobu na domačem pokopališču in drugih zanimivosti še posebej ponosni na Amonov zasebni muzej v Straški Gorci. Nima vsak kraj svojega muzeja! TONE VRABL Halozana preboldskim cvetjem v Preboldu sta 50 let skupnega življenja praznorala Alojzija in Fraiw Hrže-njak. Civüii|,-<ä)red zlate poroke je bil v gmni šport^itelu, opravil pa ga je pre-^idski žu:pn Vinko Debelak. ' Franc in Atojzija sta se rodila v lUrškem Vrhu v Halozah. Spoznala sta se v službi pri I&mbinatu Ptuj in se leta 1956 porožik, še istega leta ^ se je rodii sin Franci Delo v vinogradih je bilo težko, vendar je na tem delovnem nlötu AloJ^azdržala poMh šest let. Franc se je medtem odločit da si bo .^poiskal .v SavinjskLdoiini. ZaposW se ^ kot traktOTist pri Km«i)ski zadnigi Prebold, nato je delal na posestvu ,v' Latkovi vasi, upokojitev pa je dočakal v polnilnici kokakole v Žalcu. Seveda mu je sledila tudi Akjzija in se zaposlila na posestvi» Latko-vi vasi, upokc^itev pa je dočakala v Ibvarni nogavic na Polzeli. • V PrÄraMu sta si ustvarila topeidom, kjer -že od leta 1971, ko je sin odšel študirat v Ljubljano, živita sama. Ure jima krajšajo soseiM in uiE^e njunega doma.«:€S5a sta vrst let kot člana hortikulturnega društva veKko prispevala, da je bil Prebold vedno in urejen kraj- Njuni najbližji jima želijo, da se spominjata~®T33o tist^, kar je biteiepo in^ebro. :a Hrženjak. 0smošolci,letnik1970/71,2 Dva Jubileja v šolskem letu 1970/71 je 8. razred v OŠ Polzela obiskovalo 55 učencev. Ti letos praznujejo SS-letnico zaključka osnovnega šolanja, obenem pa tudi srečanje z abrahamom. Da sta to prava razloga za praznovanje, so prepričani nekdanji učenci, zato se jih je v gostišču Feriič zbrala več kot polovica. Pridružili sta se jim tudi njihovi razredničarki Panika Jelen in Magda Trobina. Po začetni negotovosti so se sprostili, izkušnje, doživetja in življenjske zgodbe so kipele na dan, spet so bUi otroci, veseli in razigrani, tako da skoraj niso opazili, da se bliža jutro in z njim slovo. Seveda so si obljubili, da se kmalu spet srečajo. TT wwiiv.radiocelje.coiii