Ventil 5 / 2022 • Letnik 28 295 BESEDA UREDNIŠTVA Petnajsto leto teče, kar sem sprejel vabilo takratne- ga dekana, da prevzamem glavno in odgovorno ure- dništvo revije Ventil. Od takrat do zdaj smo nekajkrat spremenili uredniški odbor, spreminjali smo zunanjo podobo revije, menjali so se oglaševalci, avtorji znan- stvenih in strokovnih člankov in verjetno tudi bralci, čeprav tega slednjega ne bi želeli. Vsebina revije pa je ostala nespremenjena, še vedno pokriva širše po- dročje strojništva in tehnike in je po naši oceni še vedno aktualna za akademsko sfero in za industrijo. Vsem bralcem se v imenu uredništva iskreno zahva- ljujem za branje naše revije, še posebno tistim, ki so nas pohvalili in so naši zvesti bralci že vrsto let. Poleg pohvale za vsebino smo dobili tudi številne pohvale za uvodnike in za razmišljanje, ki ga je nastavila vsebi- na uvodnika. Uradnih kritik na vsebino uvodnikov pa skoraj ni bilo. V vseh teh petnajstih letih smo dobili le eno in še ta je bila po vseh merilih neupravičena, ker je bila osnovana na osebnem in splošnem mnenju. V uvodnikih smo obravnavali številne teme, ki se ti- čejo življenja strojnikov, tehnikov in naravoslovcev. Sam trdim, da se nisem spuščal v politiko. Če pa me- nimo, da je na primer predlog za uvedbo več tehni- ke v šolske programe, spodbujanje mladih za študij tehnike in naravoslovja, ocena razpisa za terciarno izobraževanje ali pa razdelitev državnega denarja za razvoj in raziskave v industriji, porabo denarja za ne- vladnike s politično aktivnostjo namesto za tehniko ali pa opis kritične ocene organizacije OECD o na- šem šolstvu, o digitalni pismenosti naših državljanov, o uvrstitvi naših univerz na svetovni lestvici kakovo- sti, o obdavčitvi podjetnikov, politika, potem smo se ukvarjali tudi s politiko. Nikakor pa ne s političnimi strankami ali s kakšno politično agitacijo. Pogosto smo pisali o slovenski tehniški besedi, o po- trebi po pisanju znanstvenih člankov v slovenskem jeziku. Skušali smo spodbujati naše znanstvenike in tehniško inteligenco k snovanju novih slovenskih be- sed za nove produkte in za nove storitve na podro- čju tehnike. Tu vsekakor nismo bili uspešni. Slovenski znanstveniki zelo malo pišejo v slovenskem jeziku. Rešitev bi bila, da bi morali mladi slovenski razisko- valci na začetku svoje kariere za izvolitve v peda- goške in znanstvene nazive objaviti nekaj člankov tudi v slovenskem jeziku. S tem bi se krepil slovenski jezik in slovenski strokovni besednjak. V vsakem iz- volitvenem obdobju bi moral vsak raziskovalec ozi- roma znanstvenik ali pedagog objaviti vsaj en članek s svojega področja v slovenskem jeziku, v slovenski periodični publikaciji. Največ pozornosti smo s celotno vsebino revije na- menili razvoju in raziskavam širšega področja stroj- ništva, tehnike in naravoslovja. Naša velika želja in vsekakor potreba je, da moramo našo industrijo dvi- gniti na višjo raven. Tu mislimo predvsem na zvišanje dodane vrednosti našim proizvodom in na opravlje- no storitev. Tu nas čaka še veliko dela. Tudi v uvodnikih smo želeli, in tako bo tudi v priho- dnje, opozoriti na težave, ki jih ima splošno strojni- štvo v praksi; to je na pedagoškem, znanstvenem, strokovnem področju na univerzah, raziskovalnih ustanovah in v industriji. Revija Ventil je bila ustanovljena za promocijo fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike. Večkrat so bili z različnih strani in od različnih ljudi predstavljeni predlogi za zamenjavo imena revije. A k sreči se ime ni spremenilo. Beseda ventil ima zelo širok pomen v strojništvu, v tehniki, v elektrotehniki, v znanosti in tudi drugje, na primer v vsakdanjem življenju, v psi- hologiji, zdravstvu, sociali in še marsikje. V prihodnje želimo nadaljevati z enako vsebino in jo razširiti še na druga področja strojništva. Zdaj je aktualno po- dročje energetika in okolje. Prav okolje je močno po- vezano s strojništvom. Po eni strani moramo razvijati nove tehnologije, ki čim manj onesnažujejo okolje, in po drugi strani strojniki razvijamo naprave, ki boljša- jo okolje: čistijo zrak, vodein druge medije, znižujejo jakost hrupa in drugo. Vodstvo fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je želelo pomladiti uredniški odbor in celotno vod- stvo revije Ventil. V pogovoru smo prišli do zaključ- ka, da sam ostajam kot glavni in odgovorni urednik še dve leti in da dosedanjega pomočnika glavnega in odgovornega urednika, ki ga je do sedaj opravljal mag. Anton Stušek, nadomesti mlajši, izredni profe- sor dr. Miroslav Halilovič. Ocenjujem, da je to dobra zamisel za preprečitev praznine, ki bi nastala ob ne- nadni zamenjavi celotne ekipe. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn i h ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or j u, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o d go v o r n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us luž bene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dol o č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m o r al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o d go v o r n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o d go v o r n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e b ni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v i nte l i g e nt n e m sm isl u n os ijo v e čj o o d go v o r n os t . To pomen i, na či m v iš j e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o d go v o r n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne m or e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v os n o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je n je ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Čas beži , spremembe so stalnica , mlajše se stara , staro odmira ; takšna je narava življenja in mi smo del nje