§ i ubij ai\s KyWL, Leposloven, in znanstver\ 11 s trT Ste v. 12. V Ljubljani i. grudna 1891. Leto XI. Resnične sanje. Balada. J^riplul je mrak, ž njim vetrec krilät, Na travniku v sdči cvrči skr/ht. V hladnici vonjivi pod gradom sedi Ob mladem plemiči grajska hči. Ljubezen razgreva njegovo sreč, Zamaknjen je v divno lepoto njč. Veli mu devica, ozrši se nrinj: »Razkrij mi dogodke nocojšnjih s£nj! »Kar v spanji pričara nam sčn pred oki>, Ni vedno nična prevara samtf!* Iz mislij globokih tedhj vzbujčn Mladenič praviti jame svoj sčn: »Drobili so slavci iz čarobnih grl, Ponoči v hladnici sem ndte zrl . . . »A zdajci obsveti meseca sij Možd med zelenjem, žarečih očij. »V neznanca pogled obrneva plah, In naju pretrese groza in strah. »Z besedo prelestno tvoj sluh motčč Za röko te zgrabi — jaz t&krat za mčč. »Prebodem mu prsi drhteče ž njim, Ti zgrudiš ob njem se — a jaz vzbudim, t Priplul je mrak, ž njim vetrec kril&t, Na travniku v sčči cvrči skržžit. Pod gradom sredi cvetličnih vrst Vrtnik vitol.Hs zaliva prst. Obraz mu preevita ko rože lčh, In čar mu plamika v temnih oččh. Zaliva usčhlo zčmljo gredic. Ko grajske hčere začuje klic: »Poptlsti delo — pred mdno postoj. Povej, kaj ti si snival nocoj!« Vrtnik povesi na tla poglčd, Povesi ga hči z vrtnikom vrčd. Obema v prsih sreč vztrepetd, Osupel pogleda plemič obd. In jame vrtnik: »Ugasnil je dan, Iz grma oglasil se spev drobrfn. »TemJt zagrnila je svet oččm, Ob grajski sem hčeri slonel nčm. »Vsem sanjam nadaljnim vem ta izraz: Ljubila me ona — njo ljubil sem jaz . . Mladeniču duša kipeča drhti, Vztrepeče mladenka, v obraz se zardi. Življenje izgine plemiču z lic. Ob boku potegne meč iz nožuic. Prebode vrtnika od srda blčd ; Hči grajska omahne na cvetje grčd. Ozrč se morilec na kruti Čin, In sanje mu pridejo nočne v spomin. »Zdaj vidiš, ljubimka, pred sabo dokaz, Da sanje resnične sem sanjal jaz!« Bisträn. Dunajske pesmi. in hrup, ropöt in gnčča, Vse naprej, navskriž hiti, In iz dken neštevilnih Lučij sto in sto blišči. Tukaj biser, ondu svila, Tam zlatcS se leskctri, Na obrazih tisočerih Žarna sreča se smehlja. Na Grabnu. Oj, kak<5 je lepa zemlja! To da solzui bil bi d<51? — Kjer je toli jasne sreče, Tamkaj mesta nima bol. Kdo tO znä? — Saj tudi meni Cesto smeje se okö, Dočim iz srcii mi vender Kaplje tčmnokrvne vr<5! II. i •yaj stojiš mi tu, sirota? Ali zime zsite ni ? Poln ti je nardčaj cvetja IWrcv, kakor kdo želi. E, nevesta menda nisi; Pogled sije ti medlo, K sebi dete dröbno stiskaš: Prav, mu bode vsaj gorkri. Na kingu Cvet, čemii si ga nabrala? Da odičiš dete ž njim ? — »Oh, ne sebe, nI otroka Nikdar s cvetjem ne krasim. »Drugim ga ljudem ponujam In prodajam za demfr — Saj po vrtu svet ne vpraša, Ne kdo njega je vrtdr. »Glejte, vrt sreč je moje, In ljubezen mu vrtar, Ki hranila bodem živo Temu detetu vsckdtfr:« hišo mogočno se hiša vrsti: Te stavbe! Te krasne palače! Konjič za konjičem med njimi drevi, Pred vozom ponosno ti skače. Gospč po vozovih, gospodje sedč, Lastniki paldč teh bogatih. Vsi zlate besede, vsem zlrfto itnč, A mislij jim v duši ni zlatih! Kariunerstrasse. Neznatna, uboga res hišica to. Kjer mčni kd&j bode ostati, Konjiča ne bo iu voziča ne bo, A včnder se smem rado vat i. Kaj mari bogastvo, kaj stavbe lepč, Kaj meni palače so zlsCte, Ker ljubice moje hranjčva sreč Zaklade brezmejno bogate! . . . Alastor. !»»»:->:-» ti»»»»»» »»»»»>»•»»»>»>> c- 4000. {Času primerna povest iz prihodnjih dob. l'o vzorih dr. Ničmaha napisat dr. Nevčsekdo.) (Konec.) tem se je ženstvd postavilo v dolgo vrsto, in župnik z Vrhnike je hodil ob tej vrsti. Pregledoval je obraz za obrazom, neprestano govorčč: »Kako vam je, dekletca? Ali rade molite, ali rade Častite Boga? Hej, soror Evlalija, kaj mi svetuješ? Ti me poznaš! Katera bi mi bila prava gospodinja, hej ?« »Soror Evlalija, mene priporoči U Takd se jih oglasi nad trideset, govoreč vse zajedno. Ščcbljanja ni ne konca ne kraja; do malega vsaka bi šla rada za gospodinjo na Vrhniki. »Veseli me!« sladka se župnik, »da me imate rade! Le počasi, da vas nekoliko pregledam, nekoliko preiščem! No, pa ti kaj zini, pater poročnik! Ti si vescäk v takih stvarčh.« »Izberi si jo, kakor ti drago!« zagodrnjd pater poročnik, »toda izberi si jo hitro! Saj vidiš, da sc mudi! In kdaj se potem doženi nabor? Ali naj tičim do pozne noči tukaj zaradi tebe, ki si prišel takd pozno? Podvizaj se!« »Ne huduj se no, pater poročnik! Pojdeva pa natd v škofijsko gostilno, in plačam ti, česar ti poželi srce.« Takd tolaži župnik z Vrhnike tolstega patra poročnika. Sklonil se je k njemu in mu zašepnil: »Ne bodi takšen, ne bodi! Saj vidiš, da mi je težko izbirati. Ničesar posebnega nimate pod rokd danes! Hudika, da je res! Hehe!« Po dolgem preiskovanji in premišljanji odloči se vrhniški župnik za devico, ki je bila po moji sodbi, izvirajoči iz devetnajstega stoletja, brez dvojbe najboljša, kar jih je bilo dobiti na denašnjem nabdru. Polnolična in lepo rasla, cvetela je v zorni mladosti, takd da ni čuda, ako je okd častitega gospoda »strožje observancije« naposled zadovoljno obtičalo na nje lici. »Ta bodi gospodinja na Vrhniki!« vzklikne župnik radostno. »Soror Evlalija, zapiši v svojo knjigo, da si jo danes izberem na podlagi svoje sloboščine! Kakd ti je ime?« »Ambrozija!« vzdihne izbrana devica, ki je v tem prav močno obledela. »Ambrozija!« razveseli se gospod z Vrhnike. »Da bi mi neprestano kuhala zgolj ambrozijo v vrhniški moji kuhinji l To ime mi bodi dobrega pomena! Soror Evlalija, piši, piši!« Soror Evlalija stopi k mizi, kjer leži debela knjiga. V njo hoče zapisati, da si je Župnik vrhniški izbral Ambrozijo za gospodinjo svojo. Da se je to zapisalo v knjigo, bila je Ambrozija za denašnji nabor izgubljena, in nikdo bi je ne smel več zahtevati v sveti zakon. »Jeli komu znan kako v zadržek?« zahohnjä pater poročnik. »Kdor vč za takšen zadržek, vzpričo katerega ni smeti zapisati tega, kar hoče zapisati soror Evlalija, ta ga povej. Nedolgo, in prepozno bode! Tebi, župnik, pačastitam; dobro gospodinjo dobiš v kuhinjo! Meni in sestri Evlaliji plačaj po pet liri To so stare naborske pristojbine! Kaj je z zadržkom ?« »Kaj bode z zadržkom ?'« odgovori župnik in že išče po širokem žepu svojih deset lir, da bi ž njimi poravnal staro nabornino. »Kakšen zadržek — hudika, kje pa imam denar?; — Kdo naj povč zadržek, ko vidim dcklč šele danes prvič? Piši Evlalija, piši! Potem pa spravita denar, in v najlepšem redu je vse, akotudi vama odkritosrčno povem, da jc naborm'na preklicano visoka!« »Jaz poznam zadržek!« izpregovori nekdo v množici. »Nič se ne zapiše v knjigo,, to vam rečem!« »Kdo govori takd?« vpraša pater poročnik ostro. Mož se je že bal za svojih pet lir. »Jaz govorim takd!« Iz moških nabdrnikov se pririje bledoličen mladenič pred gospoda vrhniškega in se oblastno postavi prčdenj. »V knjigo se ne zapiše nič!« • »Kdo si?« vpraša pater poročnik. »Kovač Miha sem!« odgovori vprašanec, »in svojo kovačnico imam tik ozidja ženskega oddelka!« »Kakšen je oni tvoj zadržek?« oglasi se župnik skrbno. »Trden, prav kakor bi ga prikoval z .železom!« Takd se. odreže kovač. »Govori!« zadere še nanj pater poročnik, »in Bog* ti bodi milosti v, ako lažeš!« »Čemu bi legal, ko vender nisem počenjal ničesar pregrešnega ?« »Govori torej!« »KovaČnico imam tik ozidja ženskega oddelka. Tam kujem. Ambrozija pa je zahajala na ozidje, in časih sva se gledala. Prijala mi je devica, in srce moje se je veselilo nje lepote.« »Ako ni drugega, to ni nič!« oddahne sc gospod z Vrhnike. »Ugajala mi je devica, vender tudi jaz sem ji bil po volji!« »Vse premalo!« »Obetala sva si zakon!« dostavi kovač, »in sicer obetala prav resno!« »Vedno še premalo!« »Tik ozidja je moja kovačnica, in tik kovačnice rase stara češplja. Po tem drevesi sem splezal v temni noči na ozidje. Čermi tudi nc, ker sva si resno obetala zakon?« Župnik z Vrhnike si mane roke jako nemiren. »Zakon obetala, resno obetala,« zajeca končno, »to še vedno ni nič!« »Nekaj je že! Gledč na resni obet sva se udala po propisih blaženega Antona od Kala ljubezni, ki je dovoljena samd v zakonu, ali pa tedaj, kadar se je zakon resno obetal. Ravnala sva se strogo po propisih blaženega Antona od Kala, in sedaj menim, da jc deklč moje. Takd je resnica, in vsak hip jo potrdim s prisego!« »Ambrozija,« vpraša soror Kvlalija, »ali govori ta mladenič resnico ?« »Resnico!« zaihti Ambrozija in se spusti v rahel jok. »Torej moramo po propisih blaženega Antona od Kala deklč prisoditi kovaču Mihi,« dostavi poročnik, »in ti, župnik, izberi si drugo!« »Izberi si jo ti!« zatogoti se župnik, »med takšno starino naj bi izbiral! Rajši nič.« Obriše si z modrim robccm potno čelo, potem pa odkoraka hudo jezen, pusti vši vse druge device silno raz vnete, ker tudi leta 4000. po Kristusovem rojstvu niti jedna devica ni hotela biti stara! »Kaj, starina?« ščokotale so vse zajedno. »Boga hvali, ako sploh dobiš žensko, ki ti pojde pod streho! Kaj pa meniš, da si, ako si župnik na Vrhniki? Glejte no! Starina, starina!« Gospod z Vrhnike se podviza prav močno, da izgine pri vstopnih vratih, zakaj resnično se mu je bati, da bi mu ves nabor ženskega spola z nohti ne razpraslcal rdečega obraza. Takd se je osvetila teorija blaženega Antona od K>ala na vrhniškem župniku! Sedaj se prične nabor. Soror Evlalija naznani, da je izpraznjenih šest zakonskih mest, ki se bodo iz nova spopolnila na denašnjem nabdru. »Kakd naj umejem to?« vprašam svojega slugo. »V naši državi,« odgovori mi, »urejeno je vse izborno. Pri nas imajo zakonci poseben oddelek, takisto imajo vdovci in tudi vdove svoj poseben oddelek. Ako si vdovec, iti moraš takoj iz bivališča na oddelku zakoncev in se preseliti na oddelek vdovcev. Ali ni to pametno ?« »Gotovo!« »Ondu si zopet med zgolj vdovci, in ni ti prilike, da bi grešil. Ali ni to premodro ?« »Pre modro !* »Takd se nekaj zakonskih mest izprazni mesec za mesecem, in nabdre imamo mesec za mesecem!« »Kakd se vršč ti nabdri?« »Vsak nabornik in takisto vsaka nabdrnica ima svojo številko. Danes izžrebajo šest moških in šest ženskih številk. Zanje potem vadljajo. Ali bi počakala? Takoj se prične srečkanje.« »Jasno mi je vsel Čemu bi čakal srečkanja? Pojdiva rajši na ženski oddelek!« »Tudi dobro! Saj itak nc utegneva dosti. Vidiš, takd jc pri nas urejeno vse izvrstno, in malo je mest, kjer bi se greševalo takd malo, kakor v naši Emoni!« Natd odrineva na ženski oddelek. XI. Da, ondu, kjer se je nekdaj raztezala slavna naša Kurja väs, tam je bil tiste dni vhod na imenitni ženski oddelek. Visoko ozidje je kipelo pred mano proti nebu, in velikanska vrata so se šopirila v tem ozidji, nekako tam, kjer so nekdaj trdosrčni služabniki trdosrčne države iztiskavali mitnino ubožnemu kmetiču iz lačnega žepa! Mogočni stebri od marmorja in granita so obkrožali vrata; le-tÄ pa so bila lita od težkega brona, in mnogo krasnih podob se je kazalo po njih. Na obokanem okviru, ki se je krožil vrhu vrat, opazil sem orodje, nekako podobno šlčmu, kakor so jih svoje dni nosili vitezi, ko so napadali trgovce in strežne njih hlapce. Bil je ta orjaški šlčm pozlačen, da se je svetil daleč tja v barjanski svet. »Kaj pomeni viteški ta šlčm?« vprašam spremljevalca. »Za Bdga, to ni šlčm, to je vender tista vsemu olikanemu svetu znana tezalnica, katero je izumil blaženi Anton od Kala!« »Ali jo naše ženstvd še nosi?« »Potrebno bi bilo; ali sveta navada je vender nekoliko ponehala, odkar je umrl nadškof Jacobus LIL* »Kakd to?« »Da ti govorim resnico: Sedanji nadškof ima sestro, kneginjo Marijo. Letä je odločno nasprotovala sveti tezalnici, in nadškof Martinus je premehak, da bi se upiral rodni sestri svoji. Mlajše ženstvd pa je itak potegnilo ž njo, takd da ima dandanes tezalnica blaženega Antona prav slabe čase!« »Ali jo še nosijo?« »Po nekod vsekakor še dobiva staro devico, ki je prepadla pri vseh nabdrih, takd da ji sedaj zgolj zavist goni jezik, kakor goni voda mälinsko kold!« »In te nosijo tezalnico?« »Da, da, iz vzroka javne varnosti! Vender so še druge, ki so ustanovile takd imenovani deseti red blaženega Antona od Kala in so se sveto obljubile, da bodo svetniku svojemu na Čast neprestano nosile njega tezalnico.* ÄAli so to mlada dekleta?« »Vse priletno, vse pdstarno! Skrivoma ti bodi rečeno, moč blaženega Antona od Kala nekaj peša, odkar je umrl blaženi Jacobus LII.« »Kakd to?« »Vzbudila se je sekta, ki dokazuje, da je blaženi Jacobus LII. _ prav tiste cene, kakor blaženi Anton od Kala.« »In sedaj se prepirajo jedni za tega, drugi za dnega:« »Isti na 1« »Nasledek temu pa je, da peša češčenje takd blaženemu Jakobu —, LII.. kakor blaženemu Antonu od Kala?« »Takd je!« Prekoračiva most čez Ljubljanico. Pri vratih se izkaževa s pismeno privolitvijo in plačava stari nuni, prezebajoči pri samotni mizi, vstopnino štirideset lir. Prestopiva prag velikanskih vrat. Zdajci stojiva pred poslopjem kohorte starih devic! Tedaj sem prvi ugledal ženske te vojake! Odlikovala jih je res prav zrela starost, in videl sem obraze, kakeršne je mogel gospod Bog ustvariti le- v togoti svoji! Sive kite so imele vrhu giave spletene v nekakšen turban, kar je dajalo grdim obrazom vtisek še večje grdobe! Hodile so bose in gologlave. Jedina oprava jim je bila nekakšna rdeča samostanska halja, oborožene pa so bile z dolgimi sulicami in kratkimi meči za pasom. Vsa kohorta je bila tisto popöldne po konci. Na širem prostoru med svojimi vojašnicami so si bile napravile taborišče. Zapalile so trideset ognjev, nad katerimi so na drogovih viseli velikanski kotli. »Kaj se kuha v kotlih ?« vprašam svojega slugo. »Arabska kava l« »Kaj ? To imate še tudi na zemlji ?« začudim se. »Glavna menaža je pri kohorti 1 Siccr pa ti svetujem, amice, da odstopiva. Poskusiva se tihotapski umekniti, zakaj vidi se mi, da je kohorta razljuČena.« »Čemu neki?« »To zveva takoj! Samö za tisto grmičje stopiva!« Skrijeva se za grmičje. Dvajset korakov od naju se pali prvi ogenj. Kakih petnajst glav ženske soldateske sedi okrog njega. Dolge sulice so naslonile na bližnjo steno, mečev pa niso odložile. Tu in tam ga katera potegne iz nožnice in vihti po zraku. Nekatere nosijo loncu podobno orodje na glavi, da jim je zakrit ves obraz. »Čemu imajo te lonce:« »Na vse svetnike, ali še sedaj ne poznaš tega orodja? Blaženega Antona od Kala tezalnica je! Te s tezalnico so najhujše izmed njih. Neprestano jih razjeda notranji srd, ker bi rade govorile, toda ne smejo ziniti vzpričo slovesne obljube!« »Poslušajva, o čem govorč!« »Najbolje bode, ako odrineva! Ti ne včš, kakšne so, kadar besnč!« »Čemu bi besnele ravno danes? Poslušajva!« »Volja tvoja mi je ukaz!« Živahno se razgovarjajo. »No,« togoti se soror Kordula — takö jo kličejo druge — »ali je obsezal ta dekret käj pregrešnega ? Ako ga je nadškof izdal, čemu ga je zopet preklical?« 2Ali ni že zakon zapovedan v svetih knjigah?« oglasi' se druga — klicale so jo tovarišice za soror Teodoro — »in kaj bi bilo to posebnega, ako bi se ženili tisti, ki imajo največ dohodka?« »Prav tisti« — izpregovon tretja — dejale so ji soror Fortunata — »prav tisti, ki ima kaj dohodka, naj se žčni, da žena ne bode — stradala! Najpametnejši dekret je bil, kar jih je kdaj izdal nadškof emonski!« »Kaj bode takšen nadškof« — izpregovon' četrta — soror Andrea — »kaj nam hoče takšen star človek? In ali mu podpiramo prestol zatd, da nas vodi za nos, da nam vzbuja up, katerega nam prčcej zopet zaduši?« »Kdo je rešil državo?« vpraša soror Kordula ponosno, »ko se je uprl vikarij Luka?« »Kdo drug, nego naša kohortal* odreže se soror Teodora prav takd ponosno. »In sedaj se nam takd plačuje?« »Koliko prezebamo, koliko prestradamo 1 Kaj imamo lepega na svetu, kaj dobrega? Ničesar!« Takd kriče vse. Tiste pa, ki zaradi tezalnice blaženega Antona od Kala ne smejo govoriti, dvigajo od slepega srda pesti proti nebu, ali pa vihtč gole meče po zraku. »Za Porodnico božjo!« zaječi profesor z vseučilišča Svetega Sim-plicija, »ako naju sedaj opazijo, ubijejo naju.« Ko se nekoliko potolažijo, vpraša soror Teodora: »Kakd je prišlo vse to?« »Takoj vam razjasnim vse!« prične soror Kordula. ,Iz pravega vira sem zajela resnico. Povedal mi jo je prijatelj, nadvikarij Gregorij! Danes zjutraj še sva govorila o tem.« »Govori! Govori!« hitč vse. Ta poziv privabi mnogo poslušalk od sosednih ognjev. Vse se gnetd okrog sestre Kordule, ki pripoveduje takd le: »Da, nadvikarij Gregorij mi je povedal vsel Da imamo njega za nadškofa, potem bi se dalo živeti!« »Vikarij Gregorij bodi nam nadškof!« kriče nekatere. »Kdo naj se nam ustavi, ako hočemo mč takd?« »Poslušajte me!« kriči' soror Kordula, »poslušajte me, tovarišice in devicel Potem sodite!« »Govori!« »Nadškof Martinus ponoči ni mogel spati; morila gaje starost. Ko ga obide spanje, prikaže sc mu blaženi Anton od Kala v nebeški svetlobi. Svetnik sam mu je pokazal zläto ploščo, kjer je bil doslovno zapisan dekret, katerega jc izdal drugi dan nadškof Martinus!« »Ali čujete?« zakriči razdražena tolpa, »svetnik sam!« »Svetnik sam!« nadaljuje Kordula, »in zatd je bil dekret izraz božje volje same, bil je dejanje, kakeršno prija Bogu samemu!« »Čemu ga je preklical nadškof Martinus?« zatogoti se soror Fortunata. »Čemur« hočejo vedeti vse. »To se je zgodilo takd-le: V mesto seje priklatil tujec, Bog vč, kakd. Gologlavi vojak,. ki je v pozni noči strašil na mestnem ozidji, pripoveduje, da je ugledal Belcebuba samega, ko je kakor goreča metla krožil nad mestom in se potem spustil vänje, kjer je odložil tistega tujca. Drugi zopet pripovedujejo, da se je satan v podobi učitelja z vseučilišča Svetega Simplicija priplazil v mesto in s seboj privedel tistega tujca. Bodisi kakorkoli, gotovo jc, da tiči satan vmes!« »Kaj je počenjal tujec natd ?« vpraša soror Andrea s tankim glasom. »Priplazil se je v sveto palačo našega nadškofa in ga premotil — kakd bi bilo to sicer mogoče, da ne tiči vmes gospodar pekla s kopitom svojim? — premotil ga je, da mu je odprl uho. Da, nadškof Martinus je odprl peklenskemu tujcu uhd, in le ta ga je s sladko besedo pregovoril, da je preklical blagonosni dekret!« »Nezaslišano! To vpije v nebd! Oj, da bi nam sveti Bog dal v pest tega tujca!« vzklikne soror Teodora. »Na drobne kdsce ga razsekamo, hudobnika, ki nam je zavedel nadškofa Martina!« Bliskoma potegnejo svetle meče in prisezajo, da me razsekajo na drobne kdsce, ako me dobč v pest. »Na večne bogove!« zastoka profesor ob meni, »v lepi pasti tičiva! Ko bi le mogel natihoma odriniti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod nogami!« »Tiho!* sAli naj sedaj vse to prebijemo molčč ?* pričnč sestra Kordula iz nova. „Sodba moja je ta, da ne, stokrat ne!* »Ne, nc!* zakričf vsa kohorta. Tedaj se razvname po mestu čuden hrup. Čuje se iz dalje krik in vrišč, kakor da vpijejo brezštevilne množice. Vmes zabučč zvonovi iz vseh zvonikov obširne Emone, in z mestnega ozidja zagrmč topovi. »Kaj pomeni vse to?* vprašuje ženska soldatcska začudena. »Streljajo! Kričč! In mč spimo tukaj 1* V tistem hipu prisopiha na plan pri visokih vratih stari naš znanec, pater poročnik pri gologlavi straži. Prah mu je obsul obleko, in znoj mu zaliva tolsti obraz. V roki vihti golo sabljo, na katero si je privezal bel robec. Pri tolpi obstane in se v prvem trenutku brezuspešno trudi, da bi iztisnil besedico iz zaprašenega grla. »Kakšne novice nam prinašaš, pater poročnik?« vpraša sestra Teodora. »Kdo kriči po mestu, in čemu pokate s topovi raz ozidje?« »Tovarišice, device!* zasope poročnik, »dovolite, da se oddahnem 1 Poslanec sem polka gologlave telesne straže.« »Kaj nam poročiš ?4 »Nekoliko duška, nekoliko duška, sicer me zadušil* »Miruj mo! Ali glej, da se skoro oddahneš!» Takd reče soror Kordula. »Čuli ste,« povzame poročnik, ,0 najnovejšem dekretu nadškofa Martina. Ali ste vč za ta dekret, tovarišice in device?« »Smo, z dušo in srcem!« To je jednoglasni odgovor. »Tudi mi smo za dekret. Zatd se je uprl gologlavi polk, in sedaj je obča vstaja po mestu.4 »Kakd je s prošti in kanoniki?« vpraša ženska, ki je doslej nosila blaženega Antona od Kala tezalnico na glavi. Zdajci jo potegne z obličja in jo trešči pod kotel v ogenj, rekoč: »Odslej ne nosim več tega lonca! Vas pa vprašam, kakd je s kanoniki in prošti ?« »Nadškof Martinus4, odgovori pater poročnik, »zavleči je velel prošta in kanonika v temnico, kjer so jih ovili z Železjem. Ali naš polk je udaril v ječo in šiloma oprostil vse!* »Bene, valde bene!4 pritrjuje kohorta. »Kakd je z nadškofom Martinom ?* oglasi se sestra Fortunata. »Naj li ta stari človek še vedno prespi svoje dneve na škofovskem — prestolu?* »Šiloma smo mu vzeli vlado4, odgovori oče poročnik, »in prav sedaj so se zbrani proštje in kanoniki v slovesnem izprevodu — njim bučč zvonovi in grmč topovi — napotili v katedralo, da si izvolijo novega nadškofa. Nadškofa Martina pa smo pehnili v ječo in ga vkovali v železje, da se mu godi takd, kakor je želel drugim.* »Bene, valde bene!4 »Vč se torej pridružite vstaji?* »Z dušo in srcem!* odgovori v imeni vseh žensk sestra Kordula. »Ali glejte, tukaj dohaja nadvikarij Gregorij!4 Res je prihitel ta služabnik božji proti zbrani kohorti in klical že iz dalje: »Tovarišice in device! Pomagajte nam! Tisti satanski — tujec tiči med vami! Z dovolitvijo ordinarijata se je pritihotapil na vaš oddelek, in moji vohuni mi poročajo, da še ni šel iz ozidja vašega. Primite ga in izročite ga sveti pravici!* »Smrt mu bodi!* Kakor hijene hitč k sulicam in neprestano kričč po življenji mojem. Tedaj si hoče učitelj Svetega Simplicija pomagati iz zägate in kakor zajec, ko začuti pse v logu, ukradel bi se rad z nevarnega mesta. Molčč se splazi od mene in na vso moč beži proti vratom. To mu je bila poguba! Ugledalo ga je okd sestre Kordule: »Glejte ga, tam beži!4 In uderd se za njim, in mečejo nanj ostre svoje sulice, da je takoj obsut s smrtnimi »ranami. Zadelo ga je orožje v pleče; od bolečine raztegne roke, potem se zgrudi z obrazom v prah, kjer obleži v krvi in milo ječi. j,Ta ni pravi!* izpregovod nadvikarij. 9Vender tudi ni škoda, da umre!4 »Umiram !* vzdihuje profesor, »in najhuje mi je, d^ umiram lačen !* V- ' s:»' Takd žalostno mi je poginil jedini prijatelj, katerega sem si pridobil v drugem svojem življenji! Opazivšemu krutost razburjene tolpe, vzbudi se mi ljubezen do življenja po vsem telesi. Bil sem samd umrjoč človek, akotudi sem že nekoliko poznal skrivnosti božje večnosti! Takšen strah me obide, da mi zastane slčharna kaplja krvi, da se mi ježč lasjč in da mi zdajci čelo oblije mrzli pot. Pobegniti in rešiti se, to je jedina misel, ki se še more poroditi v trpeči duši moji. Kakor plaha srna pobegnem po beli stezi navpik. Ne oziram se niti na desno niti na levo; neprestano hitim dalje, da malone čujem glasni trepet plahega svojega srca. Za sabo slišim rjovenje besnih žensk, slišim tudi nad-vikarija Grcgorija, ki opominja razljučeno tolpo, da me nc smč umoriti, ker bi bila škoda, ako bi se polagoma ne spekel in ne sežgal na goreči grmadi . . . Že mi omagujejo moči, že se mi delajo črne lise pred pogledom, in že mi grozen obup oklepa dušo, ko dospem do kraja, kjer se iz zelenja blišči zlata ograja. Za ograjo med zelenjem pa stoji krasna vila, kjer je z zlatimi črkami zapisano: Hiša kneginje Marije. »Kneginja Marija!5 Tukaj se mi nudi rešitev! Bliskoma splezam preko ograje in begam po vrtnih gredicah proti malemu poslopju, čegar okna se leskečejo v jesenskem solnci. Pribežim do vhoda, in po marmornih stopnicah me podita strah in groza. Hipoma sem pri nji v krasni nje sobi, kamor je prepovedano vstopiti moškemu spolu. Zamišljena sedi, sanjajoč v jesensko nebd. »Kneginja Marija!* vzkliknem in omahnem na svetli tlak pred njo, »kneginja Marija, reši me!* »Ti si, tujec!* reče mi rahlo. »Pri tebi je bila ravnokar duša moja! Včm, da je pregrešno, ali moje misli so neprestano pri tebi!* Nebeška ljubezen ji zašije iz očij; skloni se k meni in mi položi mehko roko na glavo. »To menim, da je ljubezen!« šepeče sama v sebi. Meni pa je sreča zatopila srce, da sem pozabil vsega, da sem pozabil celd nad- vikarija Gregorija, kateri mi je s tulečo tolpo stregel po življenji. Dvignem se; od sreče se zliva okö v okö. Bil je trenutek ljubezni; bil je najslajši hip, kar sem jih prebil po drugi svoji ustvaritvi! »Evo nam ptiča v kletki!« zagrohoče se nadvikarij. Svojemu ženstvu na čelu je prilomastil v sobo," in sedaj preži kakor jastreb pri vhodu. »Kneginja Marija, tudi dnevi tvoje ošabnosti so minili!« izpre-govori nadvikarij. »Nadškof Martinus je v ječi, in ti pojdeš za njim. Uklenite obä!« Stare hetare planejo v sobo in naju jako spretno uklenejo v težko železje. Ponosno je vpričo te svojati trpela kneginja Marija tožilo svojo usodo in niti besedice ni odgovorila na zbadanje starih žensk. »Sedaj ju odvedite v temnico!« zapove nadvikarij. »Čakajte še nekoliko 1« Ugledal je zdajci težki moj pas, iz katerega sem doslej zalagal troške dragega bivanja v beli Emoni. »To se mora ohraniti v pravih rokah!« pravi Gregorij, in od veselja se mu razširi tolsti obraz. Rekši stopi k meni in mi svoie-ročno odpaše denarnik. Roka mu omahne pod težo mojega pasa. »Služabniki satanovi imajo dosti denarja! Haha!« Smeje se, da sc mu kar trese trebušček. »Poglejmo si to zlatö! Odslej bodi Bogu na čast!« Sčde k mizi, da bi nanjo izsul zveneče zlato. Zdajci odprč pas in ga iztrese, toda namesto zlatd se vsuje iz njega kup umazanega sirovca! Obraz nad-vikarija Gregorija pa je bil v tistem trenutku čistega zlatd vreden . . . Hvala ti, Azrael! — XII. Upor proti nadškofu Martinu se je posrečil. Slovesno so odstavili starega vladiko, in zbrani proštje in kanoniki so izvolili namesto njega — Bog vč, po kakih pritiskih — nadvikarija Gregorija. • Prvi čin tega nadškofa jc bil ta, da je ustanovil sveto inkvizicijo, ki naj bi sodila nas jetnike. Izpraševali so nas, pokladali nas na torturo in nas končno prepričali, da smo v zvezi s hudičem. Čuda torej ni, da so nam prisodili smrt na grm;idi. Saj smo tudi pošteno zaslužili takovo smrt! — Napočil je večer smrti. Debela megla je legla na emonsko polje in zakrivala velikansko grmado, katero so zgradili hlapci svete inkvizicije. Na tej grmadi sem pričakoval smrti, in z mano so je pričakovali nadškof Martinus, kneginja Marija in kapeian Primož. Okrog in okrog po jesenskih njivah se je zbralo na tisoče radovednikov, ki so kurili svoje ognje in pri njih kuhali večerjo. Vse je bilo pomešano, moški in ženske, in vse je čakalo iz težka, da bi se zanetila grmada, kjer bi poginili nasprotniki blaženega Antona od Kala! Noč že lega po zemlji, ko se pripelje iz mesta nadškof Gregorij. In ž njim se pripelje deset proštov in štiristo kanonikov. Zasedejo vzvišene svoje prostore, in mladi nadškof takoj migne biričem, naj zapalijo grmado. Takd se zgodi. Obkroža nas dim, in v podobi plamena se zvija smrt okolo nas. »Kneginja Marija,« izpregovorim družici svoji, »ne bdj se umreti! Večnost je pravičnejša od zemlje!« »S tabo umreti mi je sladko!« Usmilil se je nas Gospodar sveta in poročil ukaz angelju svojemu. Azrael je tedaj zapustil sedež na sivem Himalaji, razvil peruti in se spustil v nižino. V podobi bliska je treščil na grmädo sredi polja emonskega in nam rešil dušo iz trpečega telesa. Rahlo nas je vzel v nardČaj in potem kakor vihar krenil med svetovi v večni eter. Iz dalje se je videla smešna in malenkostna zemlja kakor rdeča pičica, prav kakor atom, izgubljen med orjaki svetovi. Krasni obraz se Azraclu raztaja od nebeške miline, ko me vpraša: »Je li želja tvoja, da se še kdaj vrneš na zeleno zemljo?« »Nikdar več!* »Torej spite, dokler vas ne vzbudi trobenta, da ste navzočni, ko bode Gospod sodil pravičnike in licemčrce!« Izpustil nas je, in zadremali smo v večni tčmi, kakor zadremlje trudno dete v gorki postelji . . . Vjdimp pa se tedaj, ko pogine človeštvo apokaliptiškim jezdecem pod kopiti in ko pride Gospod v zarji svoji, da sodi pravičnike in — licemčrce! — Kratka povestnica slovenskega pravopisa. Spisal Andrej Fekonja. (Konec.) Novi pravopis v šoli in uradu. opet je St. Vraz že leta 1842. priporočal v stvari Gajevega pravopisa pri Slovencih, naj Murko (kateri je tedaj v Nemškem Gradci po vladinem nalogu prirejal šolske knjige) »svoj moguči upliv na to upotrebi, da se taj pravopis takojer (tudi) v škole uvede.« — No, kaj takega že tedaj pri nas sevčda pač ni bilo mogoče, ko še niti »Novice« niso izhajale. Slomšek sam, snujoč neko književno društvo slovensko, a v zadregi zaradi pravopisa, mčnil je še začetkom 1845. leta (tedaj Šolski nadzornik za lavantsko škofijo), da »iz prva treba ostati pri Bohoriči; dokler istega ne zapustd šole, morajo ga darila in šolske knjige obdržati«, kakor je to pisal celovškemu spiritualu M. Piklu. A. M. Stojan (dekan v Braslovčah) »Novice« 1846. štev. 52. hvalčč, da se nc dadd več premekniti od jeclnojnega, t. j. Gajevega pravopisa, pravi: »Želeti bi bilo, de bi se že vsaka slovenska stvar v tem pravopisu pisala, tudi molitvene bukve, kolendri i. t. d. Saj se samo od sebe bere brez vsakiga poduka. ,Sveto opravilo4 (Slomškovo, v gajici) berejo otroci brez vse spodtike, desiravno imajo .šolske bukve še s Bohoričico natisnjene.« V 2. štev. »Novic« leta 1846. pa omenja uredništvo: »V šolah je sicer stari pravopis še vpeljan: prepovedano pa ni učiteljem, zraven tega memo grede učenčike tudi občniga pravopisa vaditi, kar pridni učitelji brez vse pogube časa gotovo tudi storijo.« V kranjskem dežčlnem zboru ie predlagal dr. Bleivveis dnč 6. malega travna 1848. leta v obširnem poročilu, »naj se uvede v narodne šole slovenščina kot izključni učni jezik; v normalkah naj se poučuje slovenski in nemški, v vse šole pa naj se uvede ilirski pravopis.« Pritrdili so predlogu o uvedenji ilirskega pravopisa, ki je bil takrat uradno uveden že v Istri in v dejanski rabi na slov. Stajerji.*) Kranjski stanovi so natd dnč 12. malega travna i. 1. poslali ministerstvu prošnjo 'J—4) Jos. Apih: »Slovenci in 1848. leto« str. 80., Si., 220, 223. za u vedenje novega pravopisa v šole. Prošnja se je rešila ugodno dnč n. malega srpana .1848. leta; vlada je dovolila uvedbo novega pravopisa v šole, »kakor hitro bode ta želja obča istinita nujnost.« Šolska mladina naj se pa takoj seznani ž njim.2) Predno je še odšel ta odlok, poročali so nekateri okrajni komisarijati na Kranjskem dežčlni vladi, da je »med kmeti nevolja zaradi oglasov gubernijevih, kateri so izšli v »kranjskem' jeziku v novem pravopisu in z novimi izrazi,« in »da se je izrazila želja, naj se oni razglasi spisujejo v domačem obče umljivem kranjskem jeziku in zaznamovanji.« Ljubljanski magistrat je pa odgovoril, da niso našle odredbe nobenih ovir in da se ni zahtevala odprava novega pravopisa.s) Tudi »Slovensko društvo« v Ljubljani je dnč 19. včlikega travna 1848. leta prosilo vlado, naj po dunajskem društvu »Sloveniji* da posloveniti zakone, po ljubljanskem društvu pa ukaze in učne knjige, in sicer v »istem slovenskem narečji.« Ker je bil ta korak brezuspešen, vložilo je društvo dne 13. kimovca i. I. novo peticijo, v kateri je prosilo vlado med ostalim, naj se uvede v uradovanje izključno novi slovenski pravopis. *) A kdaj in kakd se je vse to končno zvršilo tudi po ostalih pokrajinah slovenskih, žal ne morem povedati natanko. P a g o v o r. To je na kratko povestnica slovenskega pravopisa, opisana po začetku, razvoji in uspehu dotičnih pisav. Recimo sedaj še nekaj o raznih naših črkopisov svojstvenem značaji, in to z ozirom na samo porabnost v slovenski knjigi in na dejansko vzajemnost s književnostjo slovansko. Bohoričica. Že Trubar je v svoji »ortografiji« rekel gledč na nje sestavo: »V ti viži se nom zdi, dc ta naš jezik suseb z latinskimi puhštabi se more pro v lahku inu zastopnu pisati inu brati.« Toda kar sc tiče popravljene pisave bohoričice, misli naš slovničar Murko, da se »Bohoričeva abeceda smč meriti z vsemi drugimi evropskimi, razven s Cirilovo« (»Slow. Sprachlehre«, XIII.); in tudi Slomšek (Carinth. 1832., štev. 10.) pravi, da je »še v nemškem, vender mnogo izolikanejšem jeziku pravopis še dosti bolj nepriročen in nepopoln mimo našega,« namreč Bohoričevega. Ali vender toži neki dopisnik v »Novicah« 1846., štev. 2.: »Kako žalostno je, če človek materniga jezika še s pravimi čerkami pisati ne zna,« pristavljajoč: »Kakor se je meni še pred dvema letama godilo, tako se godi tudi več drugim učencam iz viksih šol, de fell, sch namesti fh, sli pišejo; ali pa de f in s brez vsiga razločka stavijo, kjer se jim zdi.* Toda, bodisi, da je res Bohoričev pravopis celd popolnejši in priročnejši od katerega drugega, n. pr. nemškega in da je bil, dasi narejen po tujem navddu, vender (po besedi Slomškovi 1. c.) na svojem »s toliko lepim uspehom venčanem tiru do 300 let dobro izkušena pisava« v knjigi slovenski, venderle nikakor ni bil takd dober in pripraven z ozirom na književno vzajemnost Slovencev z drugimi Slovani, pišočimi tudi z latinsko abecedo. Zakaj v Bohoričevi pisavi je bila slovenska književnost osamela; po bohoričici je bil, kakor dobro veli St. Vraz, slovenskim knjigam »zaprččen put u srednje i dolnje predčle ilirske, kao i u ostale slavjanske pokrajine« (Nar. pčsni, XIII.), ker namreč ta pisava izven slovenskih mčj nikjer ni bila v rabi ter si tudi tiskovine v nji niso našle po drugje ne kupcev ne čitateljev. Hrvatje so sicer pisali dotične jednojne glase s sestavljenimi črkami, toda različno in drugače od Slovencev; Cehi s Slovaki vred in nekoliko Poljaki pa so z nekaterimi črticami in kljukami razločevali sorodne glasove. — Takd je torej »bohoričica — kranjski pravopis iz 16. stoletja« — sčasoma res bila »stara, trula«; trebalo je, da se i slovenske knjige (po izrazu Vrazovem) »šalju u svet u opravi, koja je najviše poznata i Slavjanom najmilija.« Toda prej še je morala priti tudi v Slovence velika »reformacija« — abecedna. Dajnčica in Metelčica. Dajnko in Metelko sta dejanski poskusila Slovencem izboljšati njih pravopis; prvi je hotel s svojimi »znamli« olepšati jezik slovenski, drugi pa s svojo »pocirilico« spopolniti latinsko abecedo po nazorih Kopitarjevih. Ali s tem sta moži, ki imata za slovensko knjigo sicer mnogo zaslug, le spravila Slovence — z dežja pod kip. Raid B. pač misli (»Letopis Matice Slov.«, 1869, 86.): »Ako bi Kopitar 20 let prvlje bil poskusil nameščati ž, š, č, c, s, starinskimi slovenskimi črkami, gotovo bi bil obveljal jegov pravopis. Da je Dajnko poznal starinsko slovenščino, ne bi bil toliko nespametno zabredel na krivi pot. Metelko se je oziral samo na kranjsko razrečje, ne na starinsko slovensko glasje, moralo mu je tedaj tudi spodleteti.« Takšna »pustna in neužitna novotarstva«, kakor imenuje Čela-kovsky 1. c. črkopis Dajnkov in Metelkov, in med katerima je celd Kopitarju še prvi bolj ugajal od drugega,*) pa tudi niso bila niti niso mogla biti dobra, ne glede na jezikoslovni napredek, ne v obče na na-Glej »Kopit. Spomenica«, prid. pismo Kopit. rodno prosveto. Do tedaj so bili vsaj Slovenci, dasi inače razkosani na razne pokrajine, združeni vsaj v pismu, in njih književni proizvodi so bili obče blagd vseh. Sedaj pa se je — po besedah Markovih — vzdigala neka književna razlika, katera je kakor stena kitajska pretila za zmiraj razdeliti znanstveno jedinstvo slovensko. Zakaj nekateri pisatelji so sedaj pisali v stari bohoričici, drugi v novi dajnčici, tretji v najnovejši metelčici in so se takd posebe v Štajerski trudili Dajn-kovo, v Kranjski pa Metelkovo pisavo pripraviti v občo rabo, uvajajoči jo v ljudske šole in takd med ljudstvo samo. Tak6 so se torej pisatelji slovenski ločili sami, itak maloštevilni sc še bolj drobili in slabili; vender tudi »preprosto ljudstvo, ki se je komaj slovenskega branja poprijelo, motili in od branja odvračali, ker se ni moglo toliko različnih črkopisov privaditi« (Janežič 1. c.). Sicer pa je zopet res, >da kdor se je naučil pravilno čitati slovenski, lahko čita in umeje vsako, tudi v Bohoričevem pravopisu tiskano knjigo; kdor se pa ni naučil, tega nevednosti ali preprostosti tudi ni pomagano še s toliko celimi glasniki in polglasniki i. t. d. Kadar sem prej pisal svojim rojakom slovenska pisma, storil sem to vselej v stari pisavi in sem včdel, da me bodo razumeli; sedaj bi pa jednim moral pisati v bohoričici, drugim v dajnčici, zopet drugim v metelčici, a dostikrat ne včm, ali jih bodo znali čitati, ker se je ta učil te, dni pa dne abecede« . . . Takd naš slovničar. — Še slabše je bilo z dajnčico in mctelčico sevčda gledč na razmerje proti drugim pravopisom slovanskim, rekše gledč na književno zlogo in vzajemnost z ostalimi Slovani. Kakor omenjeno, Slovani, pišoči z latinico, pomagali so si za dne glase v svojem jeziku, za katere latinska abcceda ne zadošča, takd, da so ali pisali po več črk za jeden glas, ali da so sorodne glasove razločevali s posebnimi črticami in kljukami. Po prvem načinu so ravnali razven Slovencev tudi Hrvatje, po drugem pa Čehi in Slovaki in nekoliko tudi Poljaki. Dajnko in Metelko sta pač dotlej po sestavljenih črkah zaznamenovane glase izražala z jednojnimi znaki, poslednji je še izumil nekaj novih pismenk, da bi zaznamenoval ž njimi nekatere samoglasnike in soglasnike, toda povsem svojevoljno in z nijednimi drugimi Slovani ne jednako niti ne blizu podobno. — Nova abeceda slovenska, da bi bila primerna, morala bi biti popolnoma latinska, ne pa zmes latinskih, cirilskih, pokvarjenih in izmišljenih pismenk; kakor je tudi Kopitar želel le latinskega Cirila, kateri bi v svojem pravopisu zjedinil zapadne Slovane. (Takd zopet Murko). Zakaj — kakor pravi tudi Celakovsky 1. c., presojajoč Dajnkove in zlasti Metelkove novote (katere naravnost imenuje »čire-čare«): »Po naši misli je latinska abeceda, zlasti po svoji razširjenosti po večjem delu naše zemlje, sdma na sebi takd dovršena, da iz lepa ne vzprejme nobenih znakov; in ko bi bili še takd primerjeni, vedno bodo žalili okd, in potrjeni ne bodo. To so čutili dobro prvi ustanovitelji naših latinsko-slovanskih abeced, in brezpametno bi bilo misliti, da niso predniki naši imeli toliko razuma, kolikor ga je treba za izmišljenje nekaterih Črk; le skrbelo jih je, in bali so se, da ne bi bili v posmeh, česar se pa sevčda novejši naši in pogumnejši slovničarji nikakor ne bojč. To je torej znamenje nemale drznosti, s pismenkami, tu in tam pobranimi ali v svoji učeni glavi v potu obraza nakresanimi, vsiljevati se bodisi svojemu närodu, bodisi vesoljnemu Slovanstvu in hoteti ga po svoji glavi učiti čitati in pisati.« Takd češki pisatelj. Mi sklepamo to točko z našim Murkom, takisto uverjeni o književnem jedinstvu slovanskem, da »to takd imenitno in neizmerno do-brodejno zjedinjenje slovanskih narečij ostane pač le želja dotlej, dokler se plemena, menj olikana, po številu manjša in v državi menj pomenljiva, polagoma ne pridružijo izobraženejšim in imovitejšim«; — kar se je tedaj začelo pri nas vsaj nekoliko izvrševati po pravopisu, kateri je bil najprej zasnovan v Češki, potem pa uveden v hrvaške liste in je naposled prešel i v vso književnost slovensko. Gajica (čeho-ilirčica). »Dobro včm, ljubi slovenski prijatelj ... de tudi Ti z žalostnim sercam gledajoč pravopisne razpčrtije hlepeniš za vpeljanjem zdraviga, spametniga in stalniga pravopisa v naših gornjh krajah«. Takd je pisal S/anko Vraz leta 1839., izpričujoč se, da je slovenske »Ndrodtie pesni« izdal v novem, ilirskem pravopisu Gajevem, ki je po mnenji preslavnega Safafika »ne samo narlčpši ino narpčrvejši od vsih slovenskih (slavjanskih) temoč od vsih Europejskih pravopisov, in priporočan, de bi se vsi južni Sloveni v ta imeniti pravopis zjedinili.« No, čujmo vender tudi, kaj in kakd o tem sodi neki Jožef Po-klukar (»korar stolne cerkve v Ljubljani, bivni c. k. učenik bogoslovne dčvstvine in pastirske vednosti«). V »Novicah« 1851., štev. 27., govoreč o jedinstvenem pravopisu slovenskem in občeslovanskem, piše to-le: »Eno imenitno stopnjo naprej smo sicer v ti reči v zadnjih letih storili, kjer smo se Iliri in Slovenci v dovžemi sedatijiga alfabeta s Čehi zedinili: to de to zedinjenje se le en manjši del slovanskiga na-Prim. J. Marn: Jexienik IX., 40. roda obseže, in alfabet je sam na sebi tako nepripraven in pomanjkljiv, de nikdar občni ali združni alfabet celiga slovanskiga naroda postati ne more. Nepripravniga ga imenujemo zato, ker mu manjka za mnoge slovanske glasove lastnih čerk, namesti kterih si le s sekir ca m i pomaga, ki čistost in lepoto natisa kazč, in pisanje skor pri vsaki besedi ovirajo; ker je zavolj njih vedno s peresam prenehati treba, de se zgornje znamnja dostavijo. Pa šc temnejši stran tega alfabeta je njegova pomanjkljivost. Že samo za slovenski jezik mu manjka treh, za vse slovenske narode vkupej pa pet glasnikov, kteri se ne morejo s pikami ali sekircami namestiti, brez de bi se povdarkam prostor ne odtegnil. Zunaj teh glasnikov pak mu manjka za vse slovanske narode še devetnajst soglasnikov, zmed kterih se nekteri s samimi nadznamki clo zaznamovati ne morejo; in če bi bilo vse ž njimi pisati mogoče, bi se namesti ene verste skoraj vedno po dve pisati in brati mogle.«7) Ne govorčč tu dalje o »nepripravnosti« in »pomanjkljivosti« te češko-ilirsko-slovenske abecede, rečemo le z Miklošičevi (Slov. Berilo, VIII., 5.) zase: >Da si tudi ta popravljena pisava ni popolnoma dovršena, pa vendar ž njo, kakor nas izkušnja uči, jako lahko izhajamo.« Toda kar se tiče Gajevega pravopisa v obče gledč na označevanje pojedinih glasov, pohvalil ga je že P. J. SafaHk v »Časop. češk. Mus.« 1837., I. in v »Ost u. West« 1839., & 25. Ta učenjak nazivlje isti pravopis organiškega = ustrojnega glasu prikladnega, in trdi, da je najprostejši in najdoslednejši od vseh slovanskih latinskega pisma, da mu celd v oziru prostote in doslednosti ni jednakega v vsi Evropi; sodi pa takd, pravi, po dobrem razmatranji stvari, ne imajoč nika-kega razloga, komu roko držati niti reči črnemu belo, a belemu črno.2) Vender ako i Gajev pravopis ne bi bil najboljši sam po sebi, najboljši pa je zaradi jedinosti in zloge (Stojan 1. c). Največja njegova prednost in največja korist posebe za nas Slovence je izvestno ta, da smo s tem pravopisom stopili naravnost v književno kolo z najbližjimi brati Hrvati; o čemer je rekel tudi Hrvat Fr. Kurelac (Slova nad grobom Lj. Gaja), da jc to »ono presretno jedinstvo pravopisno u Latinske polovice ter u iste susedne bratje (brače) Slovenske, koje i sad (sedaj) na kupu nas drži moralnom i književnom.« Opomniti jc vender, da Slovenci niso vzprejeli uprav vseh pismenk, kar jih je ') Isti Jožef Pokhikar je tudi spisal neki »Allgemein Lateinisch -Slavisches und Universal- oder Welt-Alphabet« in v »Novicah« 1S60., 1S61. tudi priobčil tri »poskulnje novih domestiviüh čerk za slovenski alfabet.« A vse sevčda brez uspeha. (Prim. J. Marn XXIV, 69). s) Prim. St. Vraz: Nar. p&ni ilir. XXV.; V. Babukič: Ilirska slovnica 429. bil Gaj na novo priredil Hrvatom. Poimenoma sta že prej omenjena znaka e in otnošenijahi? slavjan. narečij«, kjer se obširno razpravlja baš o istem predmetu, namreč o odno-šaji maeedonskih k' in g' in srbskih glasov d in dj. Pri teh glasovih bi bilo tembolj potrebno osebno opazovati izgovor, ker sta dva takd izvrstna poznavatelja srbskega jezika, kakor Vuk in Novakovič, baš nasprotnega mnenja o teh maeedonskih glasovih. Prvi je izrecno omenil že pred 60 leti, da se macedonska k' in g' ne izgovarjata jednako srbskima d in djy Novakovič pa trdi, da je v prilepskem narečji slišal v teh slučajih vedno iste glasove, kakor sta srbska, in dostavlja, da je baš še posebno pazil na izgovor teh soglasnikov. Ne čudili bi se, ako bi tujca, katera ne poznata dobro srbskih glasov d in dj, izrekla tak<5 različne nazore, toda drugo je, če se dva takö izvrstna poznavatelja srbščine v tem ne strinjata. Imel sem priliko, da opazujem pri dveh Macedoncih izgovor omenjenih soglasnikov, in reči moram, da sem navadno slišal jako mehak k\ časih je bilo celd težko razločevati, je li ta glas jako palatalen k, ali je pa že močno mehak f; navadno je bil isti glas, kakor ga slišimo v nekaterih slovenskih narečjih za sekundaren ij n. pr. semterk'e, k'eden, trek'i. V nekaterih skupinah sem pa slišal jako mehak d n. pr. noti, toda nočno. — Tudi Masingova razprava še ni popolnoma rešila tega vprašanja, dasi rad priznavam, da se govori v mnogih maeedonskih narečjih večinoma k' in g' in ne srbski d, dj; o tem pač ni dvojiti. Treba bode šc natančnega opazovanja na do-tičnem kraji samem. Jaz tudi o tem nisem prepričan, da gledč na izgovor teh soglasnikov ni razlike med raznimi macedonskimi narečji; pisatelj govori o maeedonskih narečjih, kakor bi to bila dialektiško jednotna skupina, in vender vemo že sedaj, da je v obsegu stare Macedonije več dovölj različnih narečij, različnih v fonetiškem in tudi nekoliko v formalnem oziru. Želeli bi, da bi bil pisatelj nekoliko več omenil o Onih slučajih, kjer se je k' razvil iz sekundarnega tj n. pr. trek'o, in tudi o Onih narečjih, kjer se izgovarja vsak k, g pred sledečim mehkim samoglasnikom mehko, n. pr. v kukuškem narečji se govori celö og'in. Mimo k', g' nahajamo v mace-donskih narečjih tudi č, i?, š, še, %dž, kot korespondente iztočnobolgarskih Št, žd. O teh je pisatelj silno malobeseden. Te glasove je najti v različnih macedonskih narečjih, toda skoraj povsod so omejeni samö na nekatere besede in gramatiškc oblike; tako se sliši v serskem narečji n\>ši (nošti), če ni tukaj samö t izginil — mimo navadnega k' in v ohridsko - stružkem govoru gorešči, nevraščala, blizu Debre vraščaše. Pisatelj se na te glasove ni kaj oziral, ker je njih središče izven Macedonije. Dokler ne vemo o zgodovinskem razvitku macedonskega k' in g* več nego sedaj, treba se je vestno ozirati na vse öne glasove, katere nahajamo mimo njih m. tj in dj. Na str. 70. je poskusil pisatelj pojasniti te glasove v macedonskich narečjih, pišoč: »Wo der bulgarische Charakter dieser letzteren einem Zweifel unterläge, kann nur noch an die Einwirkung der slavischen Kirchensprache gedacht werden. Für die Thätigkeit beider Quellen, der Kirchensprache wie der bulgarischen Volkssprache, auf macedonischem Boden — liefert die Geschichte Macedoniens ausreichende Belege.« Tedaj Št, žd, Šd etc. so zabredla v maccdonska narečja po vplivu bolgarskega ali pa cerkvenega jezika. Jaz sicer nečem trditi, da ni bil cerkveni jezik brez vsega vpliva na domači govor, saj se nekateri pojavi v ruščini tudi razlagajo takö, toda če si ogledamo le površno öne besede, v katerih so ti glasovi v macedonskih narečjih, zapazimo takoj, da je med njimi mnogo besed vsakdanjega življenja, besed, brez katerih nikakor ni mogoče izhajati in katere gotovo nimajo književnega lica. Po pisateljevem mnenji je nekaka vez med macedonskima k' in g' in čakavskima e in dj; naglaša celö, da utegnejo biti macedonska narečja s čakavskimi v historiški zvezi, da so nekdaj macedonska narečja bila v ožji zvezi s čakavskimi in zapadno slovenskimi, dä, on to macedonsko-čakavsko dialektiško ligo stavlja celö v nasprotje s srbohrvaščino, zakaj on piše: »Dieser Zusammenhang musste einerseits durch den von Norden hereindringenden kroatisch - serbischen Keil, anderseits durch die nördliche Ausbreitung der Albanesen zerschnitten oder noch weiter auseinandergerissen werden.« Vse to trdi samö radi tega, ker misli, da v izgovoru macedonskega k' in g' in čakavskega d in dj ni nobene razlike, ali da je vsaj samö minimalna. On pravi, če je tukaj sploh kaka razlika, to je samö ta, da je artikulacija macedonskih glasov dalje zadaj, nego pri čakavskih glasovih. V tem pa baš tiči razlika med palatalnim k' in mehkim čakavskim t' — d\ To se nikakor ne smč trditi, da je čakavski d isti glas kakor macedonski k', med obema jc dovolj razlike celö za slabo uhö. Prezrl jc pa pisatelj, da se d tudi v čakavskih narečjih ne govori povsod jednako, da se v južnih pokrajinah že mnogo bolj bliža, rekel bi, hercegovskemu izgovoru, da tedaj v tem slučaji ni jedinosti med vsemi čakavskimi narečji. Kakö mi hoče pisatelj s svojo hipotezo to pojasniti, da se ravno v önih krajih srbohrvaškega govora, kateri je najbliže Macedoniji, govori takov d, o katerem tudi on ne misli, da je isti glas kakor macedonski k'1 Na to mi morda odgovori, da takö daleč ni nikoli sezala čakavščina, toda priznati moramo, da je čakavski izgovor d nekdaj sezal mnogo dalje na jug nego danes; priznati moramo tudi, da jc dubrovniSki govor v stari dobi imel precej čakavskih znakov in da med čakavskimi in štokavskimi narečji ni nobenega skoka, da jedno prehaja polagoma v drugo. Ce pa ni sezal ta izgovor takö daleč na srbski jug, tedaj tudi ni genetiške zveze z macedonskimi narečji. Če bi se res dalo dognati, kar se Masingu ne dozdeva nemogoče, da so Čakavci v sedanje kraje prišli s severa šele nekoliko pozneje, to bi nikakor ne podpiralo pisateljeve teorije o sorodnosti macedonskih in čakavskih narečij, nego porazilo bi jo popolnoma. Pisatelj menda vender neče trditi, da so se Slovani v Macedoniji naselili šele pozneje in to iz severa. Jaz ne najdem v čakavskem narečji nobenih dialektiških črt in posebnostij, po katerih bi bila upravičena trditev, da nekdanji Čakavci niso pripadali srbohrvaškemu plemenu, nego da so bili v ožji jezikovni sorodnosti z macedonskimi Slovani nego s srbohrvaškimi sosedi. Vse one jezikovne posebnosti, katere je sestavil Rački v Arkivu IV. str. 254. in 255., ne dokazujejo tega. Mnogo verjetneje se mi pa dozdeva mnenje, da so se Čakavci v sedanje pokrajine naselili prej, nego se navadno misli, da so zasedli sedanje pokrajine žc skupno z A vari. Samo razloga ne najdem, zakaj bi se to trdilo samo o Čakavcih; meni se vidi, da Srbi in Hrvati niso prišli šele v prvi polovici VU. stoletja v sedanja bivališča, kakor to poroča Porphirogeneta, nego da so bila srbohrvaška plemena že med onimi Slovani, o katerih navalih na balkanski polotok poročata Jornandes in Prokop. Tudi s tem se nikakor ne moremo strinjati, kar uči Masing o sorodnosti jugoslovanskih jezikov na str. 105: »Wenn es richtig ist, dass die österreichischen Slovenen mit den Bulgaren so nahe verwandt sind, wie Mi-klos. lehrt, beide also Glieder des einen slovenischen Stammes sind, so zerfiel die Sprache dieses Stammes seit Alters in zwei Hauptabtheilungen, in deren einer, der nordöstlichen, die alten Lautgruppen tj und dj durch H resp. zd ersetzt wurden, während in der anderen, der südwestlichen, die genannten Gruppen andere Entwicklungswege einschlugen.« Ne oziraje se na to, da taka klasifikacija jezikov, katera se opira jednostransko samo na jeden znak, nima znanstvene podlage, ne smemo prezreti, da scveroiztočni skupini ne odgovarja jedna skupina, nego najmenj dve; v jedni je refleks dnih tj in dj glas čy j, v drugi pa if in j (dj). Ce se vprašamo, kaj je privedlo pisatelja do tega, da je spravil tudi slovenščino v nekako ožjo zvezo z ma-cedonskimi narečji gledč na k' in g'f reči moramo, da jedino grafika bri-žinskih spomenikov. Pravim grafika in ne jezik brižinskih spomenikov, zakaj da bi se k v chokn etc. res bil izgovarjal kakor k\ to še ni dokazano in se tudi nc bode dalo dokazati. Takisto upravičeno bi smeli trditi, da je tudi starosrbščina imela glasove k' in g>, ker nahajamo v starih cirilskih listinah mnogokrat kb in gb in celd k in g, kjer se govori danes jedino č in dj. Da, pisatelj celd misli, da se je v omenjenih slučajih v jeziku brižinskih spomenikih ta k morda trdo izgovarjal — on pač veruje slepo nepopolni grafiki teh spomenikov. Mnogo zadovoljnejši smo pa z dnimi poglavji, kjer nam pojasnjuje pisatelj naglas v macedonskih narečjih. Njega zasluga je, da nam je odkril pravilo v naglasu nekaterih macedonskih narečij. Ta zasluga mu tudi ostane, če se morda tudi njegova razlaga macedonskega naglaševanja ne vzprejme. Sploh je jako težko razlagati take pojave, dokler ni več gradiva nabranega za naglaševanje iz omenjenih pokrajin. Po Masingu se delč macedonska narečja gledč na naglas v dve skupini, v zapadno in iztočno. V zapadni skupini je zopet opaziti razliko med narečji severozapadnimi in jugozapad-nimi. Masing nas je opozoril, da stoji v severozapadnih narečjih naglas v dvozložnih besedah vedno na predzadnjem, v večzložnih pa na tretjem zlogu. To pravilo je opazil pri govoru dveh Macedoncev in ga našel tudi v nekaterih tekstih, kjer je zaznamenovan naglas. To pravilo lahko zdaj potrdimo iz Onih pesmij, katere je Šapkarev objavil v svojem »Sborniku otb bolgarski narodni umotvorenija«. Knjiga I, zv. i. in 2. Z Masingovim opazovanjem se strinja tudi to, kar poroča Šapkarev v svojem zborniku v uvodu str. 19., kjer pravi, da se gledč na naglas dele macedonska narečja v dve glavni skupini; na vsi zapadni sträni stoji naglas kolikor mogoče oddaljeno od zadnjega zloga, v ostalih narečjih je pa naglas na predzadnjem zlogu in v nekaterih slučajih celd na zadnjem zlogu. Iztočna macedonska narečja se bržkone v naglaševanji bližajo že bolj pravim bolgarskim narečjem. Čudim se pa, da pisatelj, kateri je pri srbohrvaškem naglasu takd natančno in podrobno razločeval najmanjše nianse, ničesar ni omenil o kvantiteti zlogov v macedonskih narečjih in da molči popolnoma o tem, koliko različnih naglasov je v teh narečjih. V mnogih macedonskih narečjih ni samd kratkega naglasa nego v gotovih slučajih nahajamo tudi dolgi naglas večinoma v zlogih, kateri so nastali po kontrakciji. Tudi kratek naglas ni vedno padajoč, nego v nekaterih slučajih je slišati naglas, kateri se bliža mnogo bolj srbskemu v nego srbskemu Trditi smemo tedaj, da imajo tudi mace- donska narečja dolge zloge in tudi muzikaličen naglas, in tedaj je krivo, če uči Massing (str. 131.) o macedonskem govoru, da ne poznä nobenih razlik v kvantiteti. S pisateljevim nazorom, da je omenjeni naglas v sevcrozapadni skupini nastal po vplivu starega romanskega elementa, da so tedaj naglas iz-točnoromanskega narečja prijeli novodošli Slovani macedonski, ne moremo se strinjati, zakaj baš v teh severnih pokrajinah izvestno romanski element ni bil nikoli takd silen kakor v bolj južnih in iztočnih pokrajinah, in vender celö tam ne opažamo nobenega tujega vpliva v bolgarskem naglasu. Ta nekako nepremični naglas, nagibajoč proti početku besede, razvil se je na domačih tleh; tedaj vidimo v teh narečjih tudi pri naglasu isto, kar se dä opazovati tudi pri glasoslovji in oblikah, da se namreč ta narečja nekako bližajo srbohrvaškemu govoru. To bi smeli že sklepati po geografiškem položaji, ta narečja so že blizu srbohrvaške zemlje in imajo tedaj tudi že nekaj črt, katere spominjajo na srbohrvaščino, če jih tudi po vsem značaji smemo prištevati šc bolgarskemu jeziku. — Upajmo, da dadö lepe Masingove opazke o naglasu macedonskem povod, da se prične znanstveno preiskovati tudi naglas macedonskih govorov, zakaj tudi to bode mogočen faktor pri znanstveni klasifikaciji jugoslovanskih jezikov in narečij. V. Oblak, XI. M. Murko, Zur Erklärung einiger grammatischer Formen im Neuslo-venischen. (Separatni odtisek is Jagidevega Archiva für slav. Piniol. XIV, str. S p.—Iis.) 1891, 8\ V petih poglavjih pojasnjuje in razlaga pisatelj nekatere slovanske oblike in se pri tem vestno ozira na jednake tvorbe v ostalih slovanskih jezikih. Pri razlaganji hodi nekolikokrat tudi nova pota; sösebno je treba omeniti, da je pri razlagi enklitiških oblik opozoril na princip ritma v jeziku, na kar se je do sedaj oziralo le malo ali skoraj nič. Zasluga pisateljeva je, da nas je opozoril na nekatere posebnosti. katere smo malone vedno prezirali; takö je sestavil v četrtem poglavji lepo število primerov, v katerih je pronominalna oblika ga samö partikula brez posebnega pomena, n. pr. velde od eti druge zapovedi nega, in je sedaj dopolnil Miklosicha Vgl. Gramm. IV2, 358. Kadar bode iz različnih slovenskih narečij zbranih mnogo takih primerov, bode šele mogoče povoljno pojasniti s sintaktiškega stališča ta pojav, oziraje se na sorodne slučaje v drugih slovanskih jezikov. V prvem poglavji govori pisatelj o dat.' loc. sgl. jej, ji. Po pravici se upira Murko razlagi Miklošičevi, kateri uči, da se v tvorbi tega sklona slovenski zapad in iztok razločujeta, da se na zapadu tvori ta sklon od prvotnega debla, na iztoku pa od debla jej a. Mi sploh nimamo dovolj vzrokov, da bi smeli govoriti pri sklanji zaimka jv> o dveh deblih; oblike kakor jeje so nastale po vplivu analogije. V tem se tedaj strinjam popolnoma s pisateljem; nesrečna se mi pa dozdeva nova po Miklosichi prikrojena razlaga. Po pisatelji se je oblika ji razvila iz jejj je, ji. Jaz ne poznam nobenega slučaja, v katerem se bi bil v slovenščini v takem obsegu iz ej razvil e; pisatelj sicer pravi »entsprechend anderen lautgesetzlichen Vorgängen«, toda dostavil ni, na katere slučaje je mislil pri tem; kar potem omenja o ne iz neje, ne spada semkaj, zakaj tukaj imamo kontrakcijo, in sicer kontrakcijo, sezajočo v jako staro dobo. Tudi na nemem se ne moremo ozirati, ker je bas ta oblika v mnogih narečjih in starih pisateljih nekaka izjema; pri nji nahajamo namreč navadno nimam, kakor tudi ni v Onih narečjih in pisateljih, kjer odgovarja naglašenemu e ne samoglasnik i, ampak ej. Jaz sem pri razlagi oblike ji vedno mislil na vpliv sestavljene sklanje, in to se mi se zdaj dozdeva najverjetneje. V vseh starejših virih od XVI.—XVIII. stoletja nahajamo mimo historiških oblik jej, njej, že ji nji in sicer mnogokrat v istem slučaji in položaji in v jednako naglašenem zlogu sedaj to, sedaj Ono obliko. To bi bilo nemogoče, ako bi se bila glasoslovnim pötem oblika ji razvila iz jej. Sploh lahko opažamo v slovenščini kakor v vseh slovanskih jezikih, da sta pronominalna in sestavljena sklanja vplivali druga na drugo. Pri razlagi n v takih primerih kakor nanj, s niti, vytišla, pridružil se je pisatelj Miklosichu, kateri tudi ni vzprejel razlage Baudouina de Courtc-nayja. Murko piše o tem: %n kann nach meiner Überzeugung in allen Fällen nicht anders erklärt werden, als / zwischen den Labialen und präjo-tirten Vocalen oder t und d zwischen sr, zr«. Pri Baudouinovi razlagi nas moti zlasti to, da bi se bi) ta n od tako maloštevilno organiških primerov razširil tako silno. Miklosichov ugovor, da bi pri tej razlagi morali pričakovati szn ofoemb kakor dbmcf, ni popolnoma upravičen, zakaj zveza v tem slučaji ni bila nikoli takšna, kakor n. pr. v slučaji s\>niti\ samö v zadnjem slučaji je prava kompozicija. Po Miklosichu bi morali pričakovati tudi sa bogoma, in tega vender ni. Vsekako bode pa treba pri tem zagonetnem vprašanji še novih študij, sosebno bode treba določiti, ali se je v primerih kakor zemhaktj etc. takisto pojavil u kakor v vb niti. Zasluga Murkova je, da je na to opozoril in iz nova sprožil to vprašanje. Omeniti hočem samö, da se na str. 99. pisatelj ni dovolj jasno izrazil o usodi n v različnem položaji v slovenskih narečjih. Pravilo je to, da se je v dnih slovenskih narečjih, v katerih se je iz h razvil nekak jn, pojavil ta jn samö takrat, če se je mogel naslanjati na samoglasnik stoječ pred njim, za soglasniki je pa ostal h, ali pa se je v nekaterih narečjih iz njega izcimil trd n. Najobširneje govori pisatelj o različnih skrajšanih oblikah glagola buda. Tukaj je tudi nekaj praktičnih opazk; takö beremo na str. 114.: »Ganz falsch ist aber die Lehre, die vollen Formen seien orthoniert, die kurzen enklitisch und ebenso die Mahnung, dass die vollen Formen in der Schriftsprache vorgezogen werden sollen*. To je zopet drastičen primer, kako so si pri nas nekateri slovničarji svojeglavno izmišljevali pravila in kakö se je servum pecus oklenil vsakega takšnega modernega »pravila«. Zanimivo je to, kar nam pripoveduje pisatelj o primerih, kjer se je končnica izpreobrazila v samo-stalno besedo; najbolj poučen je primer mo (= bom) že pisal. Z mojo razlago krajših oblik bom, boš etc. ni pisatelj popolnoma zadovoljen. Jaz mislim, da nam zgodovinski razvitek kaže dovolj jasno pot razlagi. Da bi pri obliki bom bil samoglasnik e izpadel že v najstarejši ddbi slovenske pismenosti v zlogu, kateri je sledil naglašenemu, to se ne bode dalo dokazati. Oblike hoemo, hočte nikakor ne dokazujejo, da je v njih izginil e, zakaj v njih tega samoglasnika nikoli ni bilo. Te oblike je treba po nje izvoru ločiti od praesent. hočemo etc.; razvile so se naslanjaje se na stari imperativ (optativ) hod, katerega nahajamo mnogokrat, sdsebno v Krelji. Oblike hoČie etc. nahajamo samö v önih starih pisateljih, kateri pišejo tudi /toč. Sicer pravi pisatelj: »Hauptsächlich mag zum Ausfall des Bindevocals der Imperativ beigetragen haben.« Tudi s tem ne izhajamo; to bi lahko veljalo za drugo polovico XVII. stoletja in za XVIII. stoletje, nikakor pa nc za XVI. in malone vse XVII. stoletje. V tej döbi izvestno še ni naglašeni i izginil; oslabel je samö v kratek i in pozneje v polglasnik; celo tega ne moremo trditi, da bi se bil že v XVI. stoletja razvil polglasnik iz kratkega i. Oblike bom etc. pa sezajo pri nas v mnogo starejšo dobo. Zatd moram prav odločno ugovarjati v tem slučaji mnenju »ein Rückschluss von den heutigen Verhältnissen auf ältere ist nach meiner Ansicht zulässig.« Če v Kuzmiči beremo sod k', ne smemo pozabiti, da takih oblik ni še v XVII. stoletji, še menj pa v XVI. stoletji. Glavna razlika med našim bom etc. in maloruski m bu, beš etc. poljskim beeš, bee je ta, da so zadnje oblike novejše tvorbe, naš bom se pa dä iz iste döbe navesti kakor bodem. Sicer pa šc ni popolnoma gotovo, jc li maloruski bu, beš res nastal iz budil, budeš. Priznavati pa moramo, da je tudi pri teh oblikah pisatelj sestavil lepo gradivo in nam podal sösebno precčj primerov enklitiških oblik tega glagola. V. Oblak. Celje, 30. VIII. 1891. XII. Hn>ati i Hrvatska, študije Vjekoslava Klaüfa. /. Ime Hrvat u histeriji slaveuskih naroda. U Zagrebu na prodaja u knjižari dioničke tiskare iS po. 0 katerem smo že poročali v lanskem letniku. Hvaležni smo pisatelju, da je v poslednjih dostavkih priobčil tiste graščinske ukaze, ki urejajo davščine, tlako, desetino, vinsko in žitno mero, užitek graščinskih gozdov (les, žir, želod), lov polhov, ptic in drugih lovskih živalij, ribarstvo, pravosodje, mitninstvo, sejmsko in krčmarsko pravico. Naposled stoji vodilo, po katerem je ravnati graščaku s svojimi podložniki, kadar grč za njih davščine, dedinske in druge pravice. Sosebno je omeniti, da se nahajajo v na-pomenjenem urbarji nekateri prav stari slovenski izrazi, kakor: župa, žup-nica, goršek (gorščak) (Supp, Suppnicza, Suppgründtl, Gorscheckh oder per-ghambtmann) in celo nekatere pravice in dolžnosti, katere so nekdaj po fevdnem redu imeli naši župani. Potem čitamo »Kratka zgodovinska poročila«, katera je spisal gosp. prof. S. R u t a r. V prvem spisu, »Kranjci pred Zagrebom leta 1529.«, kaže pisatelj, da so naši predniki v tem zgodapolnem letu storili svojo dolžnost doma in po drugih deželah. Vo smrti Ludovika II. (leta 1526.) je izvolila na Ogerskem habsburška stranka Ferdinanda I., nasprotna Ivana Zapoljo za kralja; jednako so se razcepili glasovi v postranskih ogerskih deželah. Hrvaški plemiči so se leta 1527. izrekli za avstrijskega vladarja, samo žu-panjje zagrebška, križevska in varaždinska so odlašale svojo odloko; nekateri veljaki so celo izjavili, da hočejo rajši služiti Turke, nego Nemce. Na čelu neodločni stranki sta bila Krištof Frangepan, grof senjski, in njegov prijatelj, Šimen Erdödy, škof zagrebški. Prvi je zahteval za svoj glas od Ferdinanda I. najvišje vojno poveljništvo in banstvo hrvaško, drugi gronsko nadškofijo. Ker je Ferdinand odklonil njiju zahtevo, prestopila sta v tabor Ivana Zapoljskega, ki je prvemu podelil banstvo, drugemu pa bogato ško- fijo jagersko (Erlau). Da se užuga nezvesti in nepokorni škof zagrebški, naročil je Ferdinand k r a n j s k i m in štajerskim stanovom nabrati vojsko, grofu Thurau pa z zbrano vojsko odriniti na Hrvaško in zasesti škofji grad v Zagrebu. Grof Thum bi bil bržčas premogel posadko, da ni moral na povelje hitro oditi proti Dunaju, katerega so že oblegali Turki. Prišel je s svojo vojsko na Dunaj istega dnč (dnč 21. kimovca), ko so jeli Turki oblegati mesto. Kako hrabro so se vedli Kranjci za obleganja, izpričujejo dovdlj sodobni zgodovinski viri. V drugem poročilu »Archivalisches aus Krain« dokazuje prof. Rutar, kje sta stala nekdanja vipavska grada »Stari grad« in »Tabor«, in kako in kdaj je dobila rodovina Lanthieri graščino vipavsko in rifenberško v svojo last; naposled navaja najimenitnejše rodbinske listine, kronološko urejene od leta 1518. do leta 1722. Poslednji spis obseza strogo znanstveno oceno Kronesove knjige »Die deutsche Besiedelung der östlichen Alpenländer«. Prof. Rutar priznava, da je Kronesova knjiga za teritorijalno zgodovino notranjeavstrijskih dežekt visoke vrednosti, vender je v marsikaterem oziru površna in tendencijozna, sösebno takrat, kadar grč za naselitve Slovencev. Presojevalec izpodbija Kronesovo trditev, da so se Nemci že od leta 824. naseljevali po naših krajih, in dokazuje, da se je Nemštvo šele po bitki na Liškem Polji (leta 955.) širilo po slovenskih alpskih deželah. Sedanja nemška krajevna imena ne dokazujejo, da so se nekdaj Nemci gosto naselili na slovenski zemlji, zakaj Nemci so slovenska krajevna imena ali prevajali ali pa krojili po svojem izgovarjanji. Prof. Rutar sklepa svojo temeljito in nepristransko oceno z nastopnimi značilnimi besedami: »Ne zadošča, vzeti v roke imenik nemških krajev na Kranjskem in potem reči, tii pa tam so se naselili Nemci, temveč vprašati je, kakö se je glasilo prvotno ime kraja in kdo mu ga je dal.« V prirodopisnem delu nadaljuje prof. V. Voss pregled kranjskih gliv »Mycologia Carniolica«. Sösebno natanko in uspešno je preiskal obličaste in kolutaste glive (Sphaeriaceae in Discomycetes); nekatere je bolje uvrstil, nekatere prvič opisal, pri nekaterih je našel drugo novo podlago. Najza-nimljivejša se nahaja v oddelku kolutastih gliv; dala je povod, da se je uredila nova rastlinska vrsta »Stictophacidium«. Našel jo je č. gosp. Š. Robič na župnem vrtu na göri Sv. Ulrika pri Cerkljah. — Prihodnje leto izide konec te zanimljive razprave. Drugi prirodopisni spis prof. F. Seidia »Das Klima von Krain« obseza uvod in prvi del obširne znanstvene razprave, ki se bode nadaljevala v nastopnih letnikih. Kakor vidimo iz načrta, slikal bode pisatelj vse klimatiške razmere naše dežele in vse pojave, ki značijo srednje stanje 48* ozračja v dotičnem delu svetä, kakor temperaturo, vlažnost, oblačje, padavine, zračni tlak, tok zraka in vzajemno delovanje vseh teh faktorjev. V letošnjem izvestji opisuje prof. Seidl samö meteorološka opazovališča na Kranjskem in temperaturne razmere v normalni döbi od leta 1851. do 1880. leta; v prihodnjih letnikih bode naslikal tudi druge razmere iste döbe. Vsi, ki se zanimajo za prirodoslovno poznavanje naše domovine, bodo prof. Seidlu hvaležni, da se je prvi lotil napornega dela, čegar namen je v skupni razpravi opisati podnebje kranjske dežele. Ko bode delo dovršeno, izprego-vorimo več. Iz tega pregleda vidimo, da je vsebina letošnjih izvestij mnogovrstna in poučna. Žal, da tudi letošnji letnik nima nobene arheološke razprave; takisto pogrešamo kazala. Upajmo, da se oboje popravi v naslednjem letniku! Anton Kaspret. Slovniški razgovori. II. (Konec.) Na istem mestu piše g. prof. L. P.: »In čudno je tudi to: Sedanjike perfektivnih glagolov imenujemo vsakodöbne in neomejene, na drugi sträni bi jih pa izključevali od sedanjosti. Če bi takov sedanjik nc mogel biti pravi sedanjik, potem bi ne bil vsakodöben in neomejen; taka izključitev bi bila precejšnja omejitev.* — Niti ta dokazne stoji; opira se na etimologijo besede aorist (aopwro; = v. privativum in ooitto; sc. = ne — omejen), a ne na te besede bistvo in stvarni pomen; torej je ta dokaz one vrste zofizem, kateremu pravijo logiki »c/vjaa T/fe As^sto;* ali „figura diet i on i s*. Debal (»Propädeutische Logik*, Wien, 1874, p. 170.) pravi, da je to »Verwechslung der formellen, grammatischen u. logischen Bedeutung eines Wortes mit der sachlichen*. Takisto bi lahko trdil, da je grški Z/mga = Auw, t. j. pravi sedanjik, »ker sicer bi aorist £Xuc% ne bil vsakodöben in neomejen, ako ne bi smel biti pravi sedanjik.* Da bi dovedel ad absurdum rabo nekaterih nedovršnikov v pravem sedanjiku, navaja g. prof. L. P. nekaj slučajev iz navadnega življenja. Tako n. pr. piše 1. c. 686.: »Priporočam se, kadar navajam priporočilne momente, naštevam svoje prednosti in sposobnosti i. t. d.; če pa samo pri odhodu ali slovesu konstatiram željo, da bi rad ostal v blagem spominu, da bi rad videl, da bi dotičnik näme ne pozabil, nego pri vsaki priliki se näme oziral in me podpiral i. t. d., tedaj se mu priporočim* . . . str. 687.: „priznam (ich gebe zu, pustim veljati [ne: puščam! pustim veljati — in potlej velja] *) — priznavam ich gebe allmählich zu, zdaj malo, potem zopet malo, tako dolgo, da je priznano). Trdovraten zatožcnec, n. pr. sprva ne prizna, česar ga dolžč, nego taji misleč, da je mogoče utajiti, ko mu pa začno s pričami dokazovati, tedaj jedno za drugim prizna, on polagoma priznava, in naposled, ko vidi, da se mu vse la žf in vsi izgovori izjalovijo, skesano reče: priznam, da je vse tako, kakor tožba pravi, i. t. d. — poprej pri izpraševanji je priznaval, sedaj skupoma prizna.« — Str. 689.: Če pa g. V—r. zahteva, naj se namesto: %sod dokončuje (erkennt zu recht)* piše rajši: »sodišče razsodi*-, tedaj moramo temu upravičenemu zahtevanju le pritrditi, zakaj o kakem vršečem se (t. j. durativnem) dejanji tu niti naj-manje ni govora, tu imamo samo sedanjik s pravcatim golo dejanskim pomenom »Sodišče razsoja* (oziroma »sod dokončuje*) bi pomenilo der Gerichtshof hat mit der Zurechterkennung zu thun — »se vbada se vpira*, da bi razsodbo dognalo; mi pa v tem slučaji hočemo reči, da jc razsodba dognana.« — Vsi ti primeri iz vsakdanjega življenja, ki naj dokazujejo, da se časih ni m6či ogniti dovršnikov v pravem sedanjiku, opirajo se na podstavo, da je trajno dejanje = dolgotrajno dejanje, da je trajnost = dolgotrajnost, zamudnost; a to je krivo. Vsako dejanje, bodisi še toli kratko, potrebuje za svojo izvršitev nekaj časa, tedaj je v svojem času trajno: »Selbst der Augenblick, ebenso theilbar wie das Sandkorn, beschränkt sich nicht auf die Gegenwart.* Krüger, 1. c. 53. I. Vorer. 2. Krivo je torej misliti, da tiči razloček med nedovršniki in dovršniki v dolgosti in kratkoči dejanja, da izražajo nedovršniki dolgo trajajoča, a dovršniki kratkotrajna dejanja, ampak vsa razlika je v tem, da dovršniki izražajo tek dejanja, bodisi dolg ali kratek, dovršniki pa njegov začetek ali konec. Nekaj teka ima naravski vsako dejanje — »selbst der Augenblick* ... — torej nobeno dejanje ni tako kratko, da ne bi se dalo govoriti o njega vrši t vi; o vršitvi pa jc možno govoriti sam<3 z nedovršniki. Tudi če pri »odhodu ali slovesu samo konstatiraro željo, da bi rad ostal v blagem spominu, da bi rad videl, naj bi dotičnik näme ne pozabil, i. t. d.«, tudi to konstatovanje, pravim, traja nekaj hipcev, in naj se vrši še tako bliskovito, in to zadošča, da ga moram izraziti z nedovršnikom »priporočam se*, ker govorim o njem kot sedanjem dejanji. — Iz kratka, da govorimo s tehniškimi izrazi — v vseh zgoraj navedenih vzgledih se zamenjava pravi ali logiški sedanjik v splošnem pomenu s posebno vrsto tega seda-njika, namreč z onim pravim sedanjikom nedovršnih glagolov, ki izraža poskušano dejanje (Miki. I.e. 772., 4.) z znanim praesentom de conatu klasiških jezikov; poznajo ga menda vsi jeziki, l) Mislim, da je i pustim i puščam veljati — germanizcin ! S podobnimi vzgledi iz vsakdanjega življenja se dä osmešiti polovica vseh sedanjikov nedovrŠnih glagolov; po tej teoriji je upravičen sedanjik nedo-vršnikov samo v takih-le primerih: »Človek obrača, Bog pa obrne® ali pa: »Vso noč smo lovili, pa nič ujeli.* Še nekaj! G. prof. L. P. piše 1. c. 689.: »Da vemo, kakšen glagol nam je staviti, perfektiven ali imperfektiven, t. j. ali imamo pred seboj goli dejanski ali durativni sedanjik, v to priporočajo prav primitiven pripomoček samo-izpraševanja, češ na vprašanje: Kaj storim ? odgovarjati je s perfektivniki, na vprašanje: kaj delam ? z imperfektivniki. Poslužimo se tudi tukaj (v dokaz, da ni prav reči: „sodnik dovoli", „sodišče razsodi"; op. piščeva.) tega pomočka. Jezikova zavest, ki živi v nas, pravi nam, da moramo vprašati: „Kaj stori sodnik r'', a nikakor ne „Kaj dela ?" — v jednem slučaji dovoli, v drugem ne dovoli, zdaj razsodi tako, zdaj tako; sodišče razsoja (t. j. preiskuje), ali ima A ali B pravo, razsodi pa (spozna), da ima A (ali da ima B) prav." — Ne treba nam poudarjati, da to trditev zmatramo za napačno, saj je bil ves naš drugi razgovor posvečen tej zvrhi, da dokaže nesmetnost dovršnikov v pravem sedajniku. Ali v tem konkretnem slučaji se tudi jaz usme-ljujem sklicati se na jezikovno čustvo, ki živi v nas, toda za nasprotno trditev. Da ne bode dvoumja, moramo najprej konstatovati, da vprašanje, katero priporočajo slovnice kot kriterij pri razločevanji dovršnikov in nedovršnikov, treba razumevati v zmislu pravega sedanjika, a vprašanje, katero zastavlja g. prof. L. P. („kaj storim ?" in „kaj stori sodnik ?") dä se tolmačiti oboje tudi v aoristiškem zmislu, prvo n. pr. kot deliberativno vprašanje: kaj storim — kaj naj storim?1), drugo lahko tudi v zmislu neomejenega sedanjika, torej kaj stori sodnik) = kaj stori sodnik vsakokrat? n. pr. kadarkoli neče zatoženec priznati. Naravno, da o aoristiškem razumevanji pri našem vprašanji ni govora. Da deliberativnega vprašanja slovničarji nimajo niti na mislih, jasno je že iz tega, ker deliberativno vprašanje v 2. osebi niti možno ni, JJ Šolar, 1. c. 17. 6.: »Ebenso auch (namreč »unbeschränkt ist der Gebrauch der Verba aoristica neben den Verbis i rap erfect i v is«) in der deüberativen Frage, z. B. Ali mu dam? ali mu povčm? ali vzamem? Oče! alt mu da? ali mu pove? vzame? neben: ali mu dajem? pravim? jemljem? wobei die Deutschen regelmässig mit: soll ich es ihm geben? .. ., doch wohl auch mit: gebe ich es ihm? . . ., die Lateiner und Griechen mit dem Conjunctäv (Conj. deliberativus) fragen; jedoch halten den Unterschied zwischen Dauer und Eintritt nur die Griechen fest, und es entspricht daher ihr Conjunctivus Praesentis dem slov. Ind. Praes. eines Verbi im-perfectivi, der Conjunctius Aoristi dem slov. Ind. Praes. eines Verbi aoristici . . . Anm. 1. Vom deüberativen Praesens kommt vermöge der Natur der Sache nur die /. und j. Person aller Zahlen vor. . . . a tisto vprašanje, katero priporočajo slovničarji za pomoček pri spoznavanji dovršnikov in nedovršnikov, treba je zastavljati ravno v 2. osebi in sam6 v 2. osebi in sicer kot indikativno vprašanje v zmislu pravega sedanjika. Slovnice pa tudi učč jasneje in ne zastavljajo vprašanja v 1. ali 3. osebi, ampak v 2., kjer potem ni sevčda nikake dvoumnosti. Že Metelko takd: I.e. 130.: Die Verba perfect i v a enthalten immer durch die ganze Conjugation den Begriff der Vollendung oder des Ausganges der Handlung, ohne den Nebenbegriff der Dauer oder der fortwährenden Handlung, und ebendeswegen kann man nie mit einem perfectiven Zeitworte auf die Frage: was wachst du? antworten; denn auf diese Frage erwartet man eine Beschäftigung oder Dauer der Handlung, welchen Begriff aber das perfective Zeitwort nicht enthält." Metelka so sledili menda vsi slovni-čarji; celo Miklošič začenja v primerjajoči skladnji nauk o sedanjiku tako-le (str. 770.): »Das praesens der verba durativa bezeichnet eine gegenwärtig dauernde handlung ... es ist die antwort auf die frage: was thust du?« Sedaj pa, ko smo se sporazumeli o bistvu tistega slovničarskega vpra-. šanja ter dognali, da ga treba pojmiti kot indikativno vprašanje v zmislu pravega, logiškega sedanjika, sedaj se upam odločno izreči trditev, da ni takö izneslovenelega Slovenca, ki bivzmislu pravega sedanjika ,čez ograjo svojih zob* spravil vprašanje: „Kaj storiš V* Tudi če je vprašanec samo zinil ali mignil ali z očrni trenil, more Slovenec vprašati jedino le ali „Kaj si storil r'1 ali pa „Kaj delaš?" Vsak Slovenec, v katerem še živi k<\j jezikovne zavesti, razumeje vprašanje „Kaj storiš?l< gotovo le v neomejenem, oziroma futurnem zmislu ter pričakuje kakega dostavka: „Če se to ali to zgodi," kakor v onem vzgledu: „Kaj stori sodnik, ako zatozenec neče krivde priznatir" Slovničarsko to vprašanje torej ni samo primitiven in star, temveč tudi popolnoma zanesljiv pomoček pri razločevanji dovršnikov in nedovršnikov in je ravno zbok svoje primitivnosti pedagoške vrednosti in dober učni pripomoček; naj se ž njim služijo tudi še v bodoče zlasti šolske slovnice pri težavni partiji o dovršnikih in nedovršnikih! V. Bezek. !) Vrhu vsega tega dovršnik storiti niti ne spada med cine dovršnike, katere ndrod pogrešno rabi v pravem sedanjiku, vsaj kolikor je meni znana närodna govorica, niti ga Šolar ne navaja v svojem imeniku 1. c. 18. 7; prim tudi našo zbirko takih dovršnikov v letošnjega »Zvona« 6. številki str. 372. Še nenatisnjen sonet Prešernov. V deželnem muzeji „Rudolfinu" v Ljubljani se hrani na drobnem lističi Preščrnov sonet z naslovom »Mihu Kasteien.* Ker ta sonet — vsaj kolikor je meni znano — nikjer še ni bil objavljen, naj ga tukaj priobčim. Prepisal sem ga natančno od besede do besede. Evo ga tedaj I1) Mihu Kastelcu. Ble zapušlue so Paruasa trate, Mah, lulka in osdt ob krajih, v sredi, Na njih se zgubili Kamčn so slčdi, Molčali so glasovi lire «late. Vabile Kranjce sence so košate, Stezice zložne, cvet dušeč po mčdi Sad brez potü; zaplečvat so po rčdi Hodili med Muz nemških zbrane svate. Ti si nas zbudil, zbral ob hudim časi, Rokč zarašene trebiti jčle Prestdre na domačim so Pamasi. Že vid'jo mesta se na njim vcsčle, Že slišijo se pesem sladki glasi Pognal je cvet, mčd nosijo čebčle! Dr. Prešern m, p. Josip Jaklič. LISTEK. Družba sv. Mohorja je razposlala letos te-Ie knjige: 1. »Življenje pre blažene Device Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa« X. snopič, v katerem pokojni župnik Janes Volčič završuje životopisne črtice o 33 na-daljnih častilcih Matere božje in svetega Jožefa; vseskozi lepemu delu je dodan obširen životopis pokojnega pisatelja iz peresa P. Florentina Hrovata. — 2, Molitvcnik »Gospod, teci mi pomagat!«, katerega je spisal bolnikom Jak. Peregrin Pavlič, knez in škof krški ter za Slovence priredil in z navadnimi molitvami pomnožil duhovnik krške škofije. Knjiga bode izvestno dobro prijala pobožnim bolnikom; želeli bi samd nekoliko čistejšega jezika. —3. »Občna zgodovina za slovensko ljudstvo«, XV. snopič, spisal Jos. Stare, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Ta knjiga opisuje zgodovinske dogodke od leta 1848. do clenašnjih dnij in je torej poslednji zvesek tega prelepega J) Zaradi popolnosti omenjamo, da je zanimljivi ta sonet pisan v bohoričici, toda ne s Preščmovo roko. Ime Prešernovo je podpisano z,nemškimi črkami. Po vsebini sonet nekoliko spominja na 6. sonet v pesnikovem sonetnem venci, ki se začenja: »Celčžts so blagih sÄpic pogrešale«. Ured. dela, kateremu je bilo treba dolgih osemnajst let, predno se je završilo. Gospod» pisatelju se je bilo v tej dobi boriti z mnogimi zaprekami; težko je bilo zlasti pisati zgodovino za preprosto ljudstvo in tudi za izobražencjše čitatcljc. Po naših mislih je g. pisatelj ugodil tej zahtevi in nam spisal zgodovino, s katero se lahko ponašamo po vsi pravici. — 4. »Fizika ali nauk o pri rod i, s posebnim o žiro m na potrebe kmetskega stanu.« Spisal Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj. IL knjiga. O kemiji, s slikami. Iz vsebine te knjige se lahko prepriča vsakdo, koliko prekoristnih naukov je zbral v nji g. pisatelj ne samo preprostemu kmetovalcu, nego sploh vsakomu/, kdor se bavi s kemijskimi stvarmi. Posamična poglavja se vrstč tako-le: Voda; zrak; svetilni plin; kisliue, osnove in soli; kovine; smodnik in druga razstreliva; naš dom; obleka in perilo; stekleni in glineni izdelki; na njivi, na travniku, na vrtu in v vinogradu. Beseda je domača, kolikor pripušča izvestno težavni predmet, mimo tega jo pojasnjuje 56 slik, vtisnjenih v berilo. Gospod pisatelj obeta na konci knjige, da spiše kd&j pozneje še posebno knjigo o človeški hranitbi in o hrani. — 5. »Slovenske večemice za pouk in kratek čas.« 45 zvezek. »Slovenske večemice« so vsekakor knjiga, po kateri seza naše ljudstvo sdsebno rado. Tudi letos imajo dokaj lepega pripovednega in poučnega berila. Najprej čitamo zatiimljivo povest J. Podgrajskega »Zadnji tihotapec«, ki popisuje nekdanje tihotapstvo v Suhi Krajini; nato priobčuje A. Koder povestico »Mir ljudem na zemlji" in Ivo TroU poučno povest „Bog ne plačuje vsake sobote", V spisu „Kakšno bodi naše stanovanje", podaja čislani naš pisatelj /.dravoslovnih razprav, dr. Jožef Rakež, glavna pravila, kakd si ohraniti zdrav dom; takšnega spisn smo že dolgo želeli v druž-binih knjigah. Pravljice, katere je spisal mladini slovenski J. Fr. Radinski, čitajo se dobro, vender so različne vrednosti; zdi se nam, da je bil pisatelju po nekod vzor Andersen. Koreniti spis prof. Ivana Steklase o Hcrbartu Turjaškem nam riše delovanje tega glasovitega junaka kranjskega; nato popisuje Josip Karba nekatere ndrodne šege, ki se redno ponavljajo v Babincih pri Ljutomeru. Dr. Jožef Vosnjak priobčuje pod naslovom „Oreh" dramatiški prizor iz življenja na kmetih; v njem svari kmeta tožeb in pravdauja. Prav dobro se čita Fr. Štuparjev članek „Krt"; izborna je razprava „Razširjanje krščanstva med Slovenci", katero je spisal dr. Fr. Kos. Potem čitamo še šaljivo črtico Klanlnikovo „Kako se je stric Groga metal z medvedom", nekaj zgodoviuskih povest ie (priobčil J. St.) ter kratkočasnice in smešnice, katere je nabral A. Benedik. Za pesniški del so poskrbeli A. Hribar, J. Barle (ndrodne pesmi iz Podzemlja) in M. Opeka. Legenda „Trepetlika" je posebno lepa. — 6. Koledar za prestopno leto 1892." ima navadne koledarske stvari, imenik udov družbe sv. Mohorja, sejme, potem pa dosti spisov pripovedne in poučne vsebine. Uvodno povest „Čista vest je več vredua nego največje bogastvo" je spisal prof. Ivan Steklasa; lepa je in velike n ravno vrednosti. Nato beremo zauimljivo životopisno črtico „Vitez Franc Miklošič, slaven učenjak slovenski"; spisal jo je dr. Jožef Pajek; dodana ji je tudi krasno izvedena slika slavnega pokojnika. V „Kitajski cesaričini" podaja Lipe z Glinskega Broda v prav srečno izbrani obliki nauke za življenje; sdsebno pa nam prija Navratilov spis „Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto", v katerem so zabeležene mimo potopisnih črtic raznotere mične dogodbice iz nedavne dobe; preprosto, vender korenito popisovanje dunajskega mesta pojasnjuje 15 lepih slik. Ostali spisi se vrstč tako-le: „Udanost", povest, španski spisal P. Ludovik Koloma, priobčil N. Špan; „Ne prisegaj po krivem", resnična dogodba, zapisala 7 S. Bonaventura St(hač\ „Jožef Virk, pesnik slovenski" (s podobo), spisal Alojzij Vakaj\ „Razgled pO katoliških misijonih" (z 2 podobama), spisal kanonik dr. Ivan Krizanü\ „Katoliški shod in posvečevanje cerkve presvetega imena Jezusovega v Gradcu" (s podobo); „Župnik Kneipp, slavni zdravnik in njegovo zdravilstvo", spisal F. H.; „Kako jc treba gnojiti sadnemu drevju", spisal prof. M. Cilenšck\ „Slovenske posojilnice leta 1890.", spisal ravnatelj Ivaji f.apajne\ „Vojaški zakon'4, sestavil Janko B. K. Po-dramiski, in „Razgled po svetu", sestavil urednik F. Ifaderlap, Koledar prinaša tudi dve pesmi J, Lehana in legendo A. Hribarja. Naposled razglaša „Družbin oglasnik" raznotere zanimivosti, tičoče se družbe sdme. Upravičeno se raduje odbor silnemu številu 51 827 udov: Ko se je pred leti družba sv. Mohorja povzdignila do kakih 20.000 članov in že s tem narastajem presenetila vse tedanje prijatelje svoje, rekel je o neki priliki pokojni rodoljub dr. Razlag, da jih bode še kdJtj štela 50.000. Tak napredek se nam je zdel res sijajen vzor, a skoro da skrajna meja tega. česar moremo pričakovati iu k čemur naj težimo; in ta vzor — izpolnil se nam je letos. In ne samd to; — celö presegli smo do malega za dve tisoč vzorno jubilejno število." Za prihodnje leto pripravlja odbor nastopne knjige: t. „S m a r n i c e naše ljube Gospč presvetega Srca", spisal Janez Volčič; ,.2. Jeruzalemski romar ali potovanje v sveto deželo", spisal dr. Fr. f.a>npe\ 3. „Naše škodljive rastline v besedi in podobi", popisal prof M. Cilenšek; 4. „Domači zdravnik", spisan po naukih župnika S Kneippa; 5. „Slovenske večeru ice za pouk in kratek Čas", 46. zvezek, iu „Koledar za navadno leto 1893." Koledar prinese zopet imenik vseh udov Mohorjeve družbe; zakaj poverjeniki so izrekli skoro brez izjeme, naj ostane; ravno v imeniku spoznavajo izvrsten pomoček, da družba takd vztrajno ^apreduje. Torej je te pravde konec. — Da si odbor lože pridobiva rabnih leposlovnih in zabavnih spisov in po njih izvršuje družbin namen, razpisuje tudi za leto 1892. pisateljem v vzpodbujo in podporo nastopna družb i na darila: a) dvestoindeset goldinarjev za šest krajših izvirnih povest i c, vsaki po 35 gld., ki obseza vsaj pol tiskane pole; />} sto i ušli rid esc t goldinarjev za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošiljajo do dnč 1. včlikega travna 1892. leta brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben (zapečaten) listič, v katerem naj zajedno naznani, ali želi rokopis, ako nc bode obdarovan ali vzprejet, nazaj ali ne. Prisojena darila se izplačajo na god sv. Mohorja dnč j 2. malega srpana 1892. leta. »Od pluga širneje prihodnjič. I. Letopis slovenskih posojilnic 1890. Zveza slovenskih posojilnic podaja v tem prvem letopisu točno poročilo o delovanji in stanji slovenskih posojilnic in »Zveze« same v lanskem letu. Dočim je prej »Zadruga« ustrezala posojilnicam in služila denarnemu in gospodarskemu napredku po Slovenskem, prevzel je sedaj to nalogo »Letopis«, katerega je sestavil g. ravnatelj Ivan Lapajne na Krškem. Izza dvajset let se je pojavil pri slovenskih posojilnicah velikanski napredek. Takrat še ni bilo razven »Obrtnega pomožnega društva« v Ljubljani nobene posojilnice, letos pa jih je ustanovljenih že 47, ki so po deželah razdeljene taköle: na Koroškem jih je 12, na Kranjskem 13, 11a Primorskem 4, na Štajerskem x8. Vse skupaj so imele lani 8,828.099 gld. denarnega prometa (za 893.077 gld. več nego leta £889). Najkrcpkejša je celjska posojilnica, ki je letos praznovala prvo desetletnico svojo. — »Letopis« obseza v tabelah vse, kar se do-staje poslovanja naših posojilnic; vsako tabelo pojasnjujejo posebne opomnje. »Sestavljen jc pregledno in vestno, čistejši jezik pa bi mu semtertja ne bil na kvar. „Glasbena Matica" je podala letos svojim članom nastopna zvezka slovenskih muzi kalij: I. Trije mešani zbori, a) Naša zvezda, b) Veseli pastir, c) Vijolčin vonj. 2. Osem moških zborov, a) Zastavenička. b) Ponočui pozdrav.