Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 17. MAJA 1962 Leto XIV. — Štev. 18 Cena 20 din Tovarna Mura odprla nov obrat Kolektiv tovarne oblačil, perila in pletenin »Mura« v Murski Soboti je prejšnji četrtek priredil večjo slovesnost ob otvoritvi novega obrata za izdelavo perila. Na svečanosti je v imenu kolektiva govorila predsednica centralnega delavskega sveta, tovarišica Klanjščakova. V svojem govoru je orisala razvojno pot tovarne ter zlasti opozorila na pomembnost novozgrajenih proizvodnih obratov. Z izgradnjo novega obrata modnih oblačil, ki obra- tuje že več mesecev, ter z izgradnjo obrata perila, se bo povečala letna proizvodnja raznih oblačil s 3 milijonov 200 tisoč kvadratnih metrov na 5 milijonov kvadratnih metrov. Z otvoritvijo novega obrata ter z uvedbo izmen v obratu modnih oblačil se bo število zaposlenih povečalo na blizu 2000. Novi obrati bodo zaposlili pretežno žensko delovno silo. Kakor je nadaljevala predsednica delavskega sveta, bodo v bodoče posvečali največjo pozornost družbenemu standardu ter izboljšanju delovnih pogojev. V prvi vrsti imajo v programu zagotovitev družbene prehrane ter izgradnjo stanovanj. Za tem se je zahvalila vsem, ki so pomagali k hitri izgradnji novih proizvodnih objektov, posebno še kolektivu Pomurskega tiska, ki je za izgradnjo teh prostorov posodil razpoložljiva denarna sredstva. Za tem je na svečanosti spregovoril predsednik ObLO Karel Lutar. Zlasti je poudaril, naj tudi v bodoče posvečajo pozornost kvaliteti ter si obdržijo tržišča in sloves, ki so si ga s svojimi proizvodi pridobili v povojnih letih Po krajšem govoru je odprl obrat ter ga predal kolektivu v nadaljnje upravljanje. Razen pihalne godbe je nastopil kvintet Glasbene šole iz M. Sobote, z več točkami pa so nastopili tudi člani sindikalne podružnice. Nastopili so recitatorji, dekleta so izvedle vajo s krogi, predstavila pa se je tudi folklorna skupna. Udeleženci so si za tem skupno ogledali nove proizvodne prostore. J S. r z otvoritvene svečanosti v Tovarni perila »Mura« ALPE Do 20. maja bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni obmejni sejem ALPE—ADRIA, ki so ga odprli minuli petek v prisotnosti številnih tujih in domačih gostov. Otvoritve se je udeležilo tudi blizu 50 gospodarstvenikov iz Pomurja. Na sejmu sodeluje okrog 100 tujih in približno enako število domačih razstavljalcev, med njimi Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« iz Murske Soote s svojimi obrati »Agromerkur«, Tovarno mesnih izdelkov in Tovarno mlečnih proizvodov, dalje Zdravilišče Slatina Radenci, Kmetijsko gospodarstvo G. Radgona, Tovarna perila, pletenin in modnih oblačil »Mura«, Tovarna dežnikov in pletenin Lendava, Podjetje za proizvodnjo kremenčevega peska Puconci, Pomurske opekarne ter Pomurska turistična zveza. Vse te gospodarske organizacije iz Pomurja razstavljajo skupno pod organizacijskim vodstvom omenjenega kombinata, njihov prvi organiziran nastop pa je vzbudil priznanje in zanimanje domačih gospodarstvenikov in poslovnih ljudi iz Avstrije in Italije. Mednarodni obmejni sejem ALPE-ADRIA bo omogočil povečanje izmenjave takšnih izdelkov, ki v dosedanjih sejemskih sporazumih niso prišli v poštev za blagovne izmenjave, za pomurske gospodarske organizacije pa pomeni (o tem berite več na 4. in 5. strani!) sejem tudi prodor na tržišče obmejnih območij Avstrije in Italije. Značaj tega sejma je po izjavi predstavnikov Trgovinske zbornice LRS v tem, ker gre tu dejansko za vezane uvozne in izvozne blagovne liste, v katerih je precejšen del izdelkov, ki jih doslej nismo izmenjavali. Naposled priča sejem ALPE ADRIA o tem, da naša, avstrijska in italijanska podjetja širijo izbor tipičnih izdelkov proizvajalcev iz obmejnih področij. Kaže, da se bo v okviru tega sejma uveljavljal naš (tudi pomurski) turizem. Vsekakor pa je sejem očiten dokaz, da se proizvodnja konča šele na tržišču. ADRIA Občni zbor Zveze naravnih zdravilišč LRS v Slatina Radencih ZA NADALJNJI RAZVOJ NARAVNIH ZDRAVILIŠČ Na 4. občnem zboru Zveze naravnih zdravilišč LRS, ki je bil minuli četrtek v Radencih, so bili navzoči poleg predstavnikov naravnih zdravilišč naše republike in predsednikov zdraviliških svetov pri občinskih ljudskih odborih prizadetih občin tudi predsednik Republiškega sveta za zdravstvo Niko Šilih, predsednik Republiškega sveta za turizem dr. Danilo Dougan, sekretar Zveze naravnih zdravilišč Jugoslavije Velimir Gobic, sekretar Republiškega sveta za urbanizem Riko Jerman in predsednik OLO M. Sobota Rudi Čačinovič. Poročilo Zveze je podal njen predsednik, primarij dr. Rudolf Leskovar. Med drugim velja povzeti, da je bilo lani v zdravilišču Radenci 5182 obiskovalcev, ki so imeli čez 60.000 oskrbnih dni oziroma nočitev. V primerjavi z 1. 1957, ko je bilo 1830 obiskovalcev, je to velik napredek. Devizni učinek v Radencih je znašal lani 3,150.000 dinarjev, sob pa je v tem zdraviliškem kraju 216, a tudi 267 postelj in 100 divanov. Med zdravstvenimi storitvami in ambulantnimi pregledi je bilo lani v Radencih največ kopeli in sicer 42.826, sledijo pa obsevanja (12.318), itd. Kakor je znano, so v Radencih zgradili moderen obrat na vrelčnem področju Boračeva, kjer polnijo skoraj polovimo celotne proizvodnje, ki je znašala lani 27 milijonov 19.000 steklenic mineralne vode in v sedmih mesecih 46.000 kg plina CO2. Lanske in tekoče investicije v Radencih so znane, perspektivni plan investicij pa znaša 1 milijon 717.000 dinarjev za gradnjo nove zgradbe z ustrezno ureditvijo za potrebe zdravstvene službe, novi zdraviliški dom, itd., a tudi za potrebe kraja. Poročilo predsednika in zelo živahna razprava sta poudarila predvsem skrb za čimbolj racionalno izkoriščanje naravnih zdravilnih sredstev od strani komun in zdraviliških svetov, ki jih imajo vse prizadete občine in so se že uveljavili. Precejšen poudarek sta posvetila poročilo predsednika in razprava nadaljnjemu razvoju zdraviliških krajev. Oljčni zbor je poudaril važnost dobre zdravstvene službe, ki bi omogočala izkoriščanje vseh naravnih zdravilnih sredstev. Ta niso povsod dobro raziskana, zato bo nalaga Zavoda za balneologijo in klimatologijo da še bolj razširi raziskovalne dejavnosti. Za intenzivnejše zdravstveno delo bo treba čimprej dati pravo mesto Institutu za balneologijo, zato so zbrani predlagali ustanovitev stolice za balneologijo pri Univerzi v Ljubljani. Ker je izredno važen za razvoj zdraviliških krajev tudi turizem, je potrebno, da se vključijo v skupne napore tudi turistične in gostinske organizacije. Te organizacije bodo hkrati s strokovnimi kadri imele odgovorno delo pri izdelavi programov za urbanistični razvoj zdraviliških krajev. Po besedah republiškega sekretarja za urbanizem Rika Jermana bo treba te programe predložiti do konca junija in jih dobro pripraviti. Zbrani so v razpravi opozorili tudi na zaostalost zdraviliške opreme ter na pomanjkanje nastavitvenih in zdravstvenih objektov. Da so te investicije rentabilne, priča med drugim tudi primer naravnega zdravilišča Slatina Radenci, a tudi druga. Če ne bo hitreje vlaganja v modernizacijo, bo nastopila stagnacija. Spričo tega je tajnik zveze prof. Ludvik Rebeušek predlagal razpis posebnega nate- čaja za investicije, ki ga doslej ni bilo. Naposled so razpravljali tudi o cenah ter poudarili, da predstavljajo zdravstvene storitve v ekonomski ceni oskrbnega dne razmeroma majhen odstotek. Problem cen v naravnih zdraviliščih bodo proučili ter se zavzeli za realne izračune, upoštevajoč razmerje med zdravstvenimi in gostinskimi uslugami, oziroma ugodnosti, ki jih imajo gostinske organizacije. B. S. VLAK „BRATSTVA IN ENOTNOSTI“ V MARIBORU Minuli petek je prispelo v Maribor nad 330 gostov, ki so z vlakom »Bratstva im enotnosti« prispeli iz različnih krajev Srbije. Slovensko prebivalstvo je vzdolž železniške proge od Brežic do Maribora izražalo prisrčno in iskreno zahvalo za gostoljublje, nesebično bratsko pomoč, ki so jo gostje in številne družine širom po Srbiji nudili našim izseljencem v mračnih in težkih dneh nemške okupacije. Dragi gostje iz Srbije so po prihodu odšli s svojimi gostitelji na domove. Nekateri so z vlaki in drugače odšli proti Ormožu, Ptuju, Slovenjem gradcu im drugam. Mariborski gostje so minulo soboto preživeli na Pohorju, potem pa na krajših izletih v mariborski okolici. V nedeljo so se dragi gostje iz Srbije vrnili z najlepšimi vtisi nazaj v Srbijo. VREME ZA ČAS OD 17.—27. MAJA Približno do 24. maja bo prevladovalo deževno in hladno vreme, po 24. maju pa izboljšanje vremena in topleje. ZAŽIVEL JE NOVI DELAVSKI SVET Prva seja novega osrednje ga delavskega sveta v Križev-skih opekarnah se letos ni izgubila v formalnostih. Že samo to, da so zaradi neugodnih vremenskih razmer zaostali v proizvodnji za cel mesec, jih je napotilo, da so spregovorili o nekaterih ključnih problemih, ki bi jih lahko dali pod skupni imenovalec: izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta, kakovost izdelkov in nji- hova vnovčitev na tržišču. Kljub siceršnjemu zaostanku v proizvodnji so križevski opekarji optimisti: že tokrat so se po svojih predstavnikih izrekli za ukrepe, ki naj zagotovijo, da bo zaključek gospodarskega leta kljub vsemu uspešen. In odločitev je padla, v vseh obračunskih enotah bodo delali čez osemurnik in v pečeh bo gorelo tudi vsako drugo nedeljo. To pa ni bila njihova zadnja beseda. Letos že imajo zagotovljeno prodajo za okrog dve tretjini svojih izdelkov, toda dober gospodar ne misli samo za danes, marveč tudi na jutrišnji dan. V proizvodnji bodo še bolj zaostrili prizadevanje za kakovost, kajti renome, ki so si ga s svojimi izdelki že pridobili pri kupcih, kaže samo še utrjevati. To je tudi življenjski zakon za ves kolektiv! Še pred prvo sejo osrednjega delavskega sveta so imeli zbore proizvajalcev v obeh ekonomskih enotah. Obiskal jih je tudi predsednik osrednjega delavskega sveta in poročal kolektivoma o dveletnem delovanju organov upravljanja in lanskem gospodarjenju, o vsem bistvenem, kar je zapisano v zaključnem računu podjetja. Spričo lanskih zastojev pri prodaji izdelkov na tržišču so proizvajalci dali na zborih ustrezne pobude, kajti letos se to ne sme več dogoditi. Živahno so razpravljali o nekaterih notranjih rezervah, ki neugodno vplivajo na osebne dohodke zaposlenih in gospodarnost podjetja. Tako so v borečkem obratu ugotovili, da imajo pri 101 zaposlenih kar 11 bolezenskih izostankarjev do sedem dni, kar da nekaj nad 10 odst. To pa je že več kot preveč! Izostankarje močno pogrešajo na delovnih mestih v posameznih delovnih fazah, saj tudi pri njih že samo en človek pomeni pretrgani člen v verigi proizvodnje, podjetje pa mora povrhu tega plačevati še dodatne prispevke socialnemu zavarovanju. In mar ne gre vse to na hrbet kolektiva? Seveda se jim ni bilo težko odločiti: posebna komisija, ki jo bodo izbrali iz vrst kolektiva, bo nadzirala dvomljive primere bolezenskih izostankarjev — sedmic Dvomljive: končno tudi ne gre za to, da bi odrekali bolezenski dopust resnično potrebnim! Menijo pa, da sama komisija še ne bo zadostno jamstvo. Novi predpisi o socialnem zavarovanju bodo prav gotovo prinesli marsikaj novega in tudi v Križevskih opekarnah že razmišljajo o ustanovitvi obratne ambulante (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in sekretar za blagovni promet dr. Marjan Dermastja med ogledom razstave podjetij Pomurja (Foto: Staut) ZAŽIVEL JE NOVI DELAVSKI SVET (Nadaljevanje s 1. strani) kot preventiven ukrep; v njej naj bi se obvezno zadrževali tisti, ki bodo zaradi bolezenske odsotnosti izključno bremenili podjetje. Tudi doslej so namreč že parkrat opozorili socialno zavarovanje na izigravanje pravic po posameznikih, vendar pa do učinkovitega ukrepanja nikoli ni prišlo. Zanimiva je tudi zahteva križevskih opekarjev, da je potrebno svojemu namenu bolj usposobiti središče in izobraževanje opekarniških delavcev, ki deluje sedaj pod okriljem radgonske opekarne. »Če je že naš kolektiv za to središče ustrezno prispeval, ima vso pravico zahtevati, da bo naložba prinesla tudi pri čakovane rezultate!« — so dejali na zboru. Samo z enim merjavi s proizvodnostjo prejšnjih obdobij. Dobršen del gospodarskih organizacij še ne analizira domačega trga, kaj šele, da bi analiziral tujega, njegove zahteve in potrebe. To so vprašanja, ki terjajo odgovore in k tem velja priključiti še nekatera. Zdaj kar v začetku delovanja samoupravnih organov velja na primer podrobno razčleniti: — kolikšna so sredstva v poslovnem skladu in kako so ta sredstva izkoriščena. Na to so v prenekateri gospodarski organizaciji še premalo pozorni. Temeljita analiza nas lahko opozori, da bi se lahko odrekli marsikakšni investiciji za nov stroj ali za obrat, če bi izkoriščali že obstoječe zmogljivosti ali se z večjo smelostjo zavzemali za kooperacijo in koprodukcijo. dosedanjim tečajem v okviru tega središča vsekakor ne mo rejo biti zadovoljni, pripravIjeni so dati celo več, toda pod pogojem, da bodo imeli od središča tudi neposredno korist. Pa pripomba predsednika osrednjega delavskega sveta Alojza Klemenčiča: predavanja in druge oblike izobraževanja naj bodo proizvajalcem podane tudi v razumljivem jeziku, našim pogojem ustrezno tvarino je treba posredovati postopoma, skratka, treba je začeti pri A in ne nekje v sredini strokovne abecede! Tako so začeli v Križevskih opekarnah, kjer je upravljanje že globoko poseglo v vrste proizvajalcev, saj je med 154 zaposlenimi kar 74 aktivno angažiranih, kar pa je že domala polovica vseh opekarjev. S. K. NAJLEPŠI TEDEN MLADOSTI V vseh občinah se v tem času pripravljajo na prazno vanje Tedna mladosti«. Na sporedu imajo številne šport ne prireditve, javne nastope, parade, kresovanja, kinopredstave, razstave in predavanja. Sodeč po pripravah moramo reči, da bo imel letošnji »Te-den mladosti« zelo široko obeležje. To pa je povsem razumljivo, saj letos praznujemo 70. rojstni dan predsednika Tita. V MURSKI SOBOTI BOGAT SPORED PRIREDITEV V Murski Soboti bodo 20. maja odprli razstavo del učencev v gospodarstvu, nato pa bodo pionirji soboških osnovnih šol na Trgu zmage tekmovali v risanju po asfaltu. Temu bodo sledila še športna tekmovanja. Naslednjega dne zvečer bodo predvajali na dvorišču soboškega gradu dokumentarni film »Veliko stoletje«. 23. maja je na sporedu več športnih tekmovanj, 24. maja pa tek z baklami po soboških ulicah ter svečana akademija v dvorani kina »Park«. V četrtek 25. maja bo LT organizirala orientacijske pohode pionirjev, tekmovanja v spretnostnih vožnjah in nastop »Pokaži kaj znaš iz cestno prometnih predpisov«. Ob 20. uri zvečer je na sporedu telovadna akademija. Naslednjega dne ob 20. uri bo v dvorani TVD Partizan plesni turnir. Praznovanje »Tedna mladosti« pa bodo zaključili 27. maja z manifestacijo soboške mladine po ulicah ter objavo rezultatov in podelitvijo priznanj. Za tem bo ples na prostem. PRIREDITVE V POČASTITEV »TEDNA MLADOSTI« IN OBČINSKEGA PRAZNIKA V Ljutomeru bodo imeli prve prireditve v počastitev »Tedna mladosti« 24. maja. Tega dne imajo na sporedu občinsko tekmovanje pionirjev v rokometu in atletiki. Tudi naslednjega dne bodo pionirji tekmovali v atletiki. Na sporedu imajo tudi tekmovanja sindikalnih podružnic v odbojki, kegljanju, šahu in streljanju. Se istega dne bodo imeli javni nastop učencev Glasbene šole Ljutomer. 29. maja je na sporedu pevsko-recitacijski večer, 31. maja samostojni koncert pihalne godbe, 1. junija pa parada telovadcev ter javni nastop. 2. junija bo v Domu kulture gostovalo gledališče iz Varaždina, 3. junija pa bo velika povorka v počastitev občinskega praznika in visoke obletnice ustanovitve gasilskega društva Ljutomer. Istega dne je na sporedu pionirski festival ter izlet po Prekmurju, ki ga organizira Planinsko društvo. Prireditve tega dne pa bodo zaključili s šahovskim turnirjem za prvenstvo Ljutomera. V LENDAVI TEKMOVANJA MED KOLEKTIVI Lendavska občina bo začela praznovanje »Tedna mladosti« 21. maja s svečano otvoritvijo tekmovanj. Za tem se bodo med sabo pomerili nekateri kolektivi in sicer v odbojki in rokometu, naslednjega dne bodo imeli strelska tekmovanja, 23. maja pa telovadno akademijo ter kegljajne. 24. maja se bodo pomerila nogometna moštva nekaterih lendavskih kolektivov, zvečer pa bodo imeli kresovanje s kulturnim programom. 25. maja bodo priredili najprej predavanje o življenju tov. Tita, nato pa bodo skupinski ogledi televizijskega prenosa z osrednje svečanosti v Beogradu. 26. maja imajo na sporedu nogometni turnir. Naslednjega dne bodo finalna tekmovanja ter slovesen zaključek s podelitvijo priznanj in pohval nastopajočim. V BELTINCIH KOLESARSKA DIRKA IN SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO Tudi v beltinski občini so pripravili številne prireditve. 20. maja bodo odprli razstavo vajenskih izdelkov, popoldne pa bodo imeli nogometno tekmo Beltinci : Sobota. Naslednjega dne imajo na sporedu odbojkarski turnir v Beltincih, nato pa bodo kinopredstave v Odrancih in Lipi. Za tem pa se bodo do 25. maja zvrstila številna športna tekmovanja. 25. maja bodo najprej priredili svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, temu pa bodo sledili rokometni turnir v Odrancih ter kolesarska dirka. Naslednjega dne bodo priredili srečanje mladinskih aktivov, 27. maja pa kros za šolsko in izvenšolsko mladino, razna mladinska športna tekmovanja ter kolesarsko dirko. V RADGONSKI OBČINI KONCERTI IN TEKMOVANJA V občini Gornja Radgona so s prvimi prireditvami v počastitev »Tedna mladosti« začeli že minulo nedeljo. Takrat so imeli pionirski pevski festival. 20. maja bo pihalna godba iz G. Radgone priredila pri Negovi in Vidmu koncert, 24. maja pa bodo v vseh večjih krajih akademije, v Gornji Radgoni pa koncert Glasbene šole. Naslednjega dne dopoldne bo pihalna godba priredila koncert v G. Radgoni. Glasebna šola iz G. Radgone bo priredila koncert tudi v Apačah in sicer 28. maja. Tega dne bo v G. Radgoni koncert pionirskega pevskega zbora. V vsem tednu so po posameznih šolah in večjih krajih na sporedu razna športna tekmovanja. PROSLAVE IN ŠPORTNI NASTOPI Program prireditev so nam poslali tudi iz petrovsko-šalovske občine. 20. maja imajo na sporedu nogometno tekmo v Šalovcih, odbojkarsko tekmo med moštvi JLA im mladino v Petrovcih ter tekmovanje v streljanju z zračno puško. 25. maja bodo imeli proslave v Petrovcih, Križevcih, Šalovcih, Čepincih in Zenavljah. Centralna proslava bo v Petrovcih, kjer bodo imeli tudi več pionirskih športnih nastopov. PIONIRSKI FESTIVAL V RADGONI V počastitev 70-letnice rojstva maršala Tita so v nede- ljo v Gornji Radgoni organizirali pionirski pevsko-glasbeni festival. Na zanimivi prireditvi, ki je privabila kljub slabemu vremenu veliko število ljudi, saj je bil Dom kulture zaseden do zadnjega kotlička, so poleg pionirskega pevskega zbora Silvira Tomazini« iz Gornje Radgone sodelovali še pionirski pevski zbori iz Radenec, Kapele, Vildma ob Ščavnici, Stogovec, Apač, Stare gore in posebne osnovne šole v Gornji Radgni. Prireditev sta popestrila še harmonikarski orkester in godba na pihala iz Gornje Radgone. Posebne pozornosti so bili deležni tudi otroci iz Radkersburga. Na pevsko-glasbeni reviji sta iz sosednje Radgone sodelovala otroški zbor glasbene šole in dekliški zbor meščanske šole. Sodeč po interpretaciji omnnjenih zborov lahko rečemo, da je bila letošnja pevsko-glasbena revija v G. Radgoni po kakovosti boljša kot lani. Po končani prireditvi so bili vsi otroci pogoščeni. Skupina umetnikov iz Novega Sada na nedavnem gostovanju Na bližnjih proslavah Tedna mladosti bo sodelovala tudi radgonska godba na pihala. LETALCI USPEŠNO DELOVANJE AEROKLUBA V M. SOBOTI TUDI V SLUŽBI GOSPODARSTVA? Preteklo leto je bilo odločilno v razvoju soboškega Aerokluba. Seveda ni šlo brez težav; posamezniki so namreč različno zagovarjali njegov nadaljnji razvoj, pa je zaradi tega prišlo do nesporazumov, ki so neugodno vplivali na razpoloženje članstva v klubu in tudi izven njega. V glavnem sta se izoblikovali dve stališči; ali naj si klub vzlic vsem težavam zagotovi ustrezno materialno osnovo za nadaljnji, še uspešnejši razvoj ali pa naj ostane na mestu in životari. Večina članstva se je kajpak odločila za prvo pot, zato so lahko v klubu rešili nekatere osnovne probleme in si tako zagotovili ustrezne možnosti za še večji napredek v prihodnosti. Klub se je zelo uveljavil tudi v republiškem merilu, saj ga že prištevajo med močne letalske organizacije v Sloveniji. Lani so dogradili sodobne letališčne naprave z delavnico za manjša popravila in vzdrževanje letalskega parka, klubske prostore, betonsko skladišče za gorivo in mazivo, cesto do glavnega objekta itd. Uspešnejše delovanje posameznih sekcij so zagotovili s pridobitvijo še treh motornih letal, dveh zelo sposobnih jadrilic, osebnega avtomobila in tovornjaka. Vzpostavili so tudi potrebno tehnično službo na letališču. Vrednost klubskega imetja cenijo že na okrog 120 milijonov din. V okviru kluba deluje tudi več sekcij; nekatere že prav uspešno rešujejo notranje probleme in so tudi aktivne, največ težav pa ima padalska sekcija, zato je še vedno odsekcija, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev in predavatelja, zato je še vedno odvisna zgolj od republiškega programa. Tudi prvo leto letalske šole je prineslo lepe rezultate: opravili so skup no 3.763 poletov z motornimi letali in jadrilicami, v zraku pa so bili skupno 793 ur. Na tem področju so rekordno presegli zastavljeni načrt. Lansko jesen je klub priredil repub- liški jadralni začetniški internat, v katerem se je usposobilo za jadralce tudi 10 domačinov. Člani kluba so opravili tudi lepo število specialnih izpitov. Med najnovejšimi dosežki je prav gotovo prelet Mirana Šnelerja, ki je bil opravljen 30. aprila od Murske Sobote do Slovenskih Konjic in je prinesel pilotu srebrni C znak. V klubu so že tudi ustvarili pogoje, da se bo lahko do tega znaka dokopalo še več kandidatov. In še nekaj športnih dosežkov soboških letalcev! Na VI jugoslovanskem aerorallyju pijugoslovanskem aerorallyju motornih pilotov je soboški tekmovalec zavzel častno III. mesto v skupni razvrstitvi (proga Sarajevo—Mostar—Kumanovo), v Vrišcu je klubska ekipa zasedla VII. mesto v jadralnem letenju itd. Soboški letalci so sodelovali še na številnih drugih športnih tekmovanjiih in prireditvah: med drugimi tudi na letalskih mitingih v Ljubljani, Ptuju, Ku-manovem, Batajnici itd. Klub uspešno sodeluje s sosednjimi letalskimi organizacijami (Celje, Maribor, Ptuj), letos nameravajo vzpostaviti tesne stike tudi z aeroklubom v Varaždinu in uveljaviti boljše sodelovanje z organizacijami Ljudske tehnike in telesnovzgojno organizacijo. Kot doslej, se bodo soboški letalci s svozimi prireditvami in akcijami uspešno vključevali: tudi v prizadevanja domače komune. Tudi letos se bodo udeležili tekmovanja za državno prvenstvo v jadralnem letenju in drugih tekmovanj v zveznem in republiškem merilu. Svoja prizadevanja bodo torej usmerili predvsem k temu, da bi se še bolj uveljavili na športnem področju, obstajajo pa že tudi realne možnosti za vključitev soboške letalske organizacije v naša gospodarska prizadevanja. Pomoč letalcev bi bila v raznih akcijah koristna zlasti na področju kmetijstva in turizma, zato pričakujejo v klubu tudi tonamenske pobude lokalnih gospodarskih činilteljev. S K. Videni ob Ščavnici Kdor pride k Vidmu mora brez pretiravanja ugotoviti, da se je v kraju v zadnjih nekaj letih mnogokaj spremenilo. Zgradili; so številna nova poslopja ter deloma uredili tudi okolico, vendar pa bodo morali v bodoče posvečati vse več pozornosti tudi komunalni dejavnosti. To dejavnost namreč nekam preveč puščajo ob strani. To se vidi tudi po betonskih ceveh, ki že lep čas čakajo, da jih bodo položili in tako zakrili nekatere obcestne jarke. Pri Vidmu pa priznajo, da bi ta dela lahko že zdavnaj končali, če bi imeli dobre pobudnike. In ti pobudniki bi morali biti prav v SZDL, oziroma v sekciji za komunalno dejavnost. XI. letni občni zbor Zveze čebelarskih društev Slovenije OPRAŠEVANJE desetkratna vrednost V nedeljo je bil v Murski Soboti XI. letni občni zbor Zveze čebelarskih društev Slovenije. Letošnjemu občnemu zboru slovenskih čebelarjev je predsedoval predstavnik soboškega Čebelarskega društva Alojz Benko, med gosti pa so bili tudi predsednik OLO Rudi Čačinovič, načelnik oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO ing. Edi Perhavec, ing. Lado Jerše in drugi. Uvodnemu referatu predsednika Zveze Iva Majcna in koreferatom je sledila živahna razprava delegatov iz številnih slovenskih čebelarskih društev. Osnovna ugotovitev na letošnjem občnem zboru slovenskih čebelarjev je bila, da naše čebelarstvo v zadnjih letih dokaj nazaduje, kar pa ni pripisati, samo razmeroma slabim pašnim razmeram, marveč predvsem podcenjevanju čebelarstva kot pomembne stroke našega kmetijstva. Znano in strokovno utemeljeno je namreč, da je posredna korist od čebel pri opraševanju rastlin nad desetkrat večja kot neposredna korist čebelarjev pri pridobivanju medu, voska in drugih stranskih proizvodov. Kljub tej izdatni prednosti, ki jo prinaša čebelarstvo v kmetijstvu im še zlasti sadjarstvu, pa je v zadnjem času opaziti neodgovorno opuščanje čebel na naših družbenih gospodarstvih, v kmetijskih zadrugah in celo na kmetijskih šolah Tudi v učnih programih kmetijskih šol zavzema čebelarstvo preveč skromno mesto. Na občnem zboru so se zlasti zavzemali za to, da je potrebno uvrstiti čebelo kot enakovreden agrotehnični pripomoček tudi v investicijske načrte, ko gre za načrtno urejevanje plantažnih sadovnjakov in podobnih nasadov v našem kmetijstvu. Učinkovitejše sodelovanje čebelarske organizacije s kmetijsko in gozdarsko strokovno službo, je lah ko pomemben prispevek k te mu, da bo čebelarstvo dobilo tudi v splošnem gospodarskem prizadevanju tisto mesto, ki ga zaradi posrednih in neposrednih koristi čebel tudi zasluži. Predvsem je potrebno več družbenega prizadevanja na področju krčenja im zasajevanja gozdov, pri gojenju poljskih in travniških rastlin itd., pri čemer bi morali kmetijci in gozdarji mnogo bolj upoštevati tudi širše koristi čebelarstva. V Sloveniji deluje 35 čebelarskih društev s 161 čebelarskimi družinami, kar pomeni, da je čebelarska organizacija v naši republiki zelo razprostranjena im tudi organizacijsko utrjena, čeprav je ponekod še morda preveč zaprta v cehovske okvire. Na občnem zboru so se zavzeli tudi za organizacijske spremembe; tako naj bi čebelarsko društvo od slej delovalo na področju vse teritorialno-družbene enote — občine, pod svojim okriljem pa bi združevalo vse čebelarske družine v občinskem okolišu. V okoliših, kjer je čebelarstvo začelo že usodno izumirati, bo potrebno ustanoviti nove čebelarske družine in vključiti vanje zlasti mlajše čebelarje. Zavzeli so se tudi za intenzivnejše delovanje pionirskih čebelarskih krožkov na osnovnih šolah. Vsklajevanje čebelarske organizacije z osnovnimi teritorialno-družbenimi enotami naj bi prispevalo predvsem k njeni družbeni afirmaciji in vključevanju v splošna gospodarska prizadevanja naših občin. S .K Vprašanja, ki terjajo odgovore Takoj ko pade zadnji glasovalni listič v skrinjico in ko volivna komisija opravi svoje delo, ko je potrjen mandat, dobe desettisoči novih upravljavcev pravico, ki jim jo je zaupal kolektiv in hkrati s to pravico tudi dolžnost, v imenu kolektiva tako upravljati 7 družbenimi sredstvi, tako gospodariti, da proizvodnja čimbolj narašča, da narašča produktivnost, da se družbena sredstva čim bolje obrestujejo. Ta dolžnost je prešla že na večino novoizvoljenih članov samoupravnih organov. Večidel povsod so tudi že opravili prva zasedanja delavskih svetov. Ponekod je bil za posameznike to le formalni akt, češ, pozneje kdaj se bomo pomenili o svojem delu, o načrtih itd. Res pa je, da bi morala biti tako na prvem zasedanju kot na vseh poznejših osnovna točka dnevnega reda: proizvodnja in gospodarjenje. Odbor za gospodarstvo pri Republiškem svetu sindikatov Slovenije je nedavno tega razpravljal o gibanju proizvodnje v minulih mesecih, o nalogah na področju delavskega samoupravljanja, o nalogah na pdoročju delitve čistega dohodka in podobno. O vseh teh zadevah je celovito razpravljal zato, da bi s tem opozoril samoupravne organe v kolektivih, naj sedaj, ko so prevzeli dolžnosti, kar najbolj celovito razpravljajo o gospodarskem položaju podjetja, o nalogah njih samih, o nalogah, ki naj pospešijo tako rast proizvodnje kot proizvodnosti. Včasih je čutiti, tako je bilo ugotovljeno na tej seji, da so se subjektivne sile v gospodarskih organizacijah in tudi izven njih preveč zanesle na delovanje gospodarskega avtomatizma. In zato je prišla sicer v redkih primerih do slabosti, do napačnega gospodarjenja, napačnega razpolaganja s sredstvi, slabosti v delitvi itd. Do tega je prišlo povsod tam, kjer subjektivni činitelji niso bili dovolj aktivni in niso spremljali vsega toka dogajanj v proizvodnji in upravljanju, niso odkrivali slabosti in jih niso odpravljali. Takšna celovita ocena gospodarjenja v prvem četrtletju letos je še kako potrebna, potrebna ne samo na prvih, temveč na vseh nadaljnjih sejah samoupravnih organov. Industrijska proizvodnja se namreč ne giblje s predvidevanji, izvoz blaga in uslug ni tolikšen, kot smo pričakovali, proizvodnost nekoliko zaostaja v pri- — Vprašati se velja, ali so za predvidene investicije če so te sploh nujne — zagotovljeni solidni projekti in poiskana takšna tehnologija, ki bo zagotavljala najekonomičnejšo proizvodnjo. Dogodi se, da na ta vprašanja terjajo odgovor v gospodarskih organizacijah tedaj, ko je že prepozno. Nekaj začno graditi, čeprav za sredstva še niso docela preskrbeli. Odločijo se za tehnologijo, pozneje se izkaže, da so izbrali premalo ekonomično. In škoda? Precejšnja je, bremeni pa hkrati kolektiv in skupnost. In razmisliti velja, ali se lahko že začete investicije hitreje dogotove, da bi bil naložen denar hitreje obrestovan. Niso redki primeri, ko je investicija dogotovljena, kaj mesece, leta pozneje, kot je bilo to načrtovano. Ta čas pa se denar ne obrestuje, temveč terja že naložen nova dodatna sredstva, ki jih pozneje ni zlahka dobiti. In odgovoriti še velja na vprašanje, ali je zastavljena proizvodnja v skladu s potrebami domačega in tujega trga, ali je moč znižati cene proizvodov, zmanjšati uvoz surovin ali gotovih delov za montažo. To so vprašanja, ki terjajo odgovore. Odgovore nanje pa bo moč z vso gotovostjo dobiti ob sistematičnem programskem delu samoupravnih organov, ob odločitvi, na kaj je treba odgovoriti danes in na kaj jutri, kaj lahko odložimo in kaj moramo nujno uresničiti. P. D. POMURSKI VESTNIK, 17. MAJA 2 Izvajanje odloka Izvršnega sveta o delitvi čistega dohodka PRVE RAZPRAVE Komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka pri ljudskih odborih pomurskih občin so se že seznanile s svojimi nalogami in predpisi. Med prvimi je to storila ustrezna komisija pri občinskem ljudskem odboru v Lendavi, minule dni pa tudi ostale. Vse komisije so si zadale tudi potrebne načrte za delo, ki je nedvomno družbeno koristno in odgovorno. Ponekod so že imeli tudi sestanke s predstavniki gospodarskih organizacij, p nalogah le-teh ter o družbeno političnem tolmačenju nalog v kolektivih. Marsikje (Pomurski tisk. itd.), so že sestavili prve analize in o tem razpravljali — in to kritično — tudi novi delavski sveti ter imenovali posebne strokovne komisije, ki bodo pomagale organom delavskega upravljanja, a tudi omenjenim občinskim komisijam pri izvajanju navodil Izvršnega sveta o delitvi čistega dohodka. Pri prvih razpravah je bilo govora tudi o nekaterih splošnih problemih pri delu komisij občinskih ljudskih odborov. Tako so se, na primer, nesorazmerno dvignili v lendavski občini osebni dohodki v letu 1961 glede na leto 1960 s stališča produktivnosti in ekonomičnosti v obeh letih. To velja za skoraj vse gospodarske organizacije, osebni dohodki pa so naraščali mnogo hitreje od produktivnosti, ekonomičnosti gospodarjenja tudi spričo nizke startne osnove osebnih dohodkov v letu 1960, ko so bili v tej občini daleč pod republiškim povprečjem in glede na prilike v našem okraju. Hitrejši dvig osebnih dohodkov glede na porast produktivnosti in ekonomičnosti gospodarjenja ugotavljajo tudi druge omenjene občinske komisije za gospodarske organizacije na svojem območju. Namen vsega je kajpak konkretno delo v gospodarskih organizacijah, kjer so si ponekod že postavili roke, do kdaj bodo opravili potrebne priprave za delo v zvezi s tem. Nujno je, da sodelujejo pri tem delu tudi vse zdrave subjektivne sile v gospodarskih organizacijah in drugod. ZA ZDRAV MLADI ROD Klimatsko zdravilišče za otroke in mladino, ki ga gradijo ob naši obali, nastaja že nekaj let. V teh letih so bila že zgrajena šotorišča za 180 otrok s pripadajočimi jedilnicami oziroma dnevnimi prostori, pritiklinami, kopališčnim objektom in igriščem. Napravljen je bil vodovod in kanalizacija, električno omrežje in zgrajena najnujnejša stanovanja za osebje. V zadnjem času pa je bila dograjena tudi moderna mehanizirana kuhinja in pralnica. V vse dograjene objekte in naprave so do sedaj investirali nekaj čez 200 milijonov dinarjev. To so sredstva, ki so jih z akcijami in prireditva- mi zbrale organizacije Rdečega križa, prispevali zavodi za socialno zavarovanje, ki so za obstoj takega zdravstvenega zavoda še posebej zavzeti, nekateri ljudski odbori in družbene organizacije. Od vsega začetka gradnje pa je bilo vodilo, da sodeluje čim več družbenih sil ter posameznikov in ustvari za varstvo otrok zavod, ki bo dejansko uspeh skupnosti in tudi last skupnosti, darilo družbe prizadetim otrokom. Sedaj že več let prihaja na Debeli rtič, žal samo v poletnih mesecih, v petih tritedenskih izmenah po 180 otrok, ki prebivajo v šotorih in uporabljajo vse že obstoječe objekte. Letos pa začenjajo graditi prvi paviljon in potem pozenje še dva, katerih kapaciteta bo 220 otrok. Otroka zdravimo uspešno šele takrat, kadar uredimo, hkrati s pravilnim delovanjem organizma, tudi njegov duševni in čustveni svet, vskladimo otrokovo osebnost in njegovo okolje ter pomagamo odstranjevati iz tega okolja kvarne vplive, ki so izzvali njegovo bolezensko stanje. To sicer velja tudi za odraslega. Pri otroku in doraščajočem človeku pa je to toliko bolj važno, ker je bolj občutljiv, manj odporen in ker je izrednega pomena njegova telesna in duševna rast ter oblikovanje. Zato sodelujejo na Debelem rtiču poleg zdravnika in medicinske sestre še pedagogi, socialni delavec in psiholog. Ob odhodu pa prejme zdravstvena služba in starši, včasih pa tudi šola in socialno varstvo, poročilo o uspehih dela na zdravljenju, z nasveti in priporočili za nadaljnje ravnanje z otrokom. Dolgotrajna in neprijetna so kronična vnetja grl, sopil, obnosnih in čelnih votlin, srednjih ušes, astme, nekaterih kožnih bolezni, revmatična obolenja, nervoze, preobčutljivost in neodpornost po daljših boleznih. Za vse to niso bolnišince, niti ambulante primerna mesta za uspešno zdravljenje. Vse te tegobe in nepravilnosti, ki onesposabljajo otroka za uspešno delo in ovirajo otrokov normalni razvoj, se vidno izboljšujejo in izginjajo na zdravljenju na Debelem rtiču. Po doslej zbranih podatkih živi v Sloveniji preko 20.000 tako prizadetih otrok. Morda jih bo Debeli rtič lahko zajel le eno petino, vendar bo tudi to velik doprinos, če se bodo ti vrnili družbi enakovredni in zdravi bodoči proizvajalci in upravljalci. V vsem svojem delovanju se je Rdeči križ uveljavil kot mobilizator ljudi za množične akcije pri reševanju važnih družbenih vprašanj. Tudi v tem primeru se obrača na kolektive in posameznike, da s svojimi prispevki podprejo to pobudo in prizadevanja, da bi tako lahko čimpreje uspešno dogradili ta pomemben objekt. Glede na družbeno pomembnost podpirajo to akcijo tudi organizacije SZDL, DPM, sindikalne in mladinske organizacije. Podmladek RK pa bo pritegnil v akcijo tudi šolsko mladino in vse njene organizacije. F. Maučec Uspel koncert Marjance Pohlove Marjanca Pohl, absolventka Srednje glasbene šole Mari bor, ki poučuje igranje klavirja na Glasbeni šoli v Ljutomeru, se je v ponedeljek zvečer predstavila ljutomerskemu občinstvu s klavirskim večerom. Med drugim je izvajala dela Beethovna, Chopina in Bacha. Nekaj uvodnih besed je na koncertu spregovoril ravnatelj Glasbene šole Ljutomer Avgust Loparnik, ki je nato objasnil značilnosti posameznih skladb in povedal tudi ne-, kaj o življenju in delu skladateljev. Čeprav, kakor je zna- no, klavir običajno ne privabi ravno velikega števila občinstva, moramo za to priložnost reči, da je bila udeležba zelo zadovoljiva, saj je koncert poslušalo nad sto ljudi. Občinstvo je mlado interpretinjo nagradilo z lepimi aplavzi, učenci in kolektiv ljutomerske Glasbene šole pa so ji čestitali in poklonili šopek. In kar je pri vsem najvažnejše: poznavalci glasbe so koncert dokaj dobro ocenili. Marjanci Pohlovi je ob koncu čestital tudi predsednik šolskega odbora GŠ Drago Novak in zaželel, da bi podobne koncerte prirejali tudi v bodoče. -js- OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI 20. maja se začne Teden požarne varnosti. V tem tednu bodo vsi, ki odgovarjajo za požarno varnost, posebno pa še gasilci, začeli z aktivnim delom za preprečevanje požarov. Se pravi, da bodo podkrepili zlasti preventivne me re. Da je to res zelo nujno, nam kažejo tudi naslednji podatki: v Sloveniji izbruhne dnevno povprečno po pet požarov, ki povzročijo velikansko materialno škodo. Izračunali so, da nastane 70 odst. požarov zaradi neprevidnosti ali premajnih požrno-varnostnih ukrepov. V Tednu požarne varnosti bodo gasilska društva skupno z občinskimi komisijami za požarno varnost organizirala po vaseh razna predavanja, v programu pa imajo tudi preglede gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Na teh pregledih bodo na ugotovljene napake ali pomanjkljivosti, ki bi utegnile biti vzrok požara, opozorili lastnike hiš, oziroma hišne svete. V tem tednu pa bodo dali precejšen poudarek požarno varnostnemu delu tudi v gospodarskih organizacijah, saj so te mere še marsikje zelo slabo vpeljane. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi več razstav o požar- ni varnosti, v programu pa imajo tudi nočne gasilske vaje na objektih, kjer so težave z vodo in podobno. Teden požarne varnosti bo trajal do 27. maja, vendar bo potrebno borbo za zmanjšanje števila požarov, ki napravijo letno precej občutno škodo tudi v našem okraju, nadaljevati tudi v ostalih tednih. -js- Bodoči učitelji telesne vzgoje na Slovenski planinski transverzali V OBJEMU POHORSKIH GOZDOV V počastitev letošnjega Praznika dela so dijaki soboške Srednje šole za telesno vzgojo v prvomajskih dneh krenili v štirih skupinah pod vodstvo msvojih učiteljev in profesorjev na pot po Slovenski planinski transverzali. Letošnji prvi cilj je bil: Pohorje z vsemi svojimi prirodnimi čari in bogato partizansko preteklosjo! Skupine so se že vrnile, v mladih planincih pa so ostala nepozabna doživetja, ki so stkala med fanti in dekleti iskreno tovarštvo in jih resnično združila v eno samo družino, kot nam je v prijetnem kramljanju povedala dijakinja Danica Kovačič. Na vsej poti po Pohorju tja do Koroške so udeleženci pohoda združevali prijetno s koristnim, saj so ob pomoči svojih predavateljev lahko praktično preizkusili marsikaj, kar so poprej slišali v šoli. Tako so spotoma redno opravljali tudi razna medicinska merjenja: utrip srca, telesna vzdržljivost posameznikov, sprememba v teži, ugotavljanje zmoglijvo-sti pljuč, stopnja rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi itd. Ugotovitve, do katerih bodo prišli s pomočjo dr. Udovča, ki je pokazal veliko naklonjenost do prizadevanj šolskega vodstva, bodo prav gotovo dragocene in bodo tudi koristne za nadaljnja proučevanja. Kljub slabim vremenskim razmeram — na poti so morali udeleženci premagati vrsto težav, saj so imeli opravka z dokaj visokim južnim snegom so si ogledali številne prirodne zanimivosti v pohorskih gozdovih in jasah. Tako so odkrili sledove medveda, videli gamsa, srno, kragulja, pokukali tudi v pragozd ... Še prav posebno pozorni pa so bili na velika mravljišča. Pridnim mravljam gradbenikom so dali sladkorja in opazovali njihove akcije pri pospravljanju živeža. Pri Spodnjem Radvanju so si ogledali znano ilirsko naselbino. Nepozabni pa so ostali zlasti vtisi z ogledov spomenikov NOB. Takih spomenikov so si ogledali kar petindvajset in jih tudi skicirali. Najmogočnejši vtis je napravilo nanje mesto, kjer se je boril in junaško izkrvavel Pohorski bataljon. Vse skupine so ob monumentalnem spomeniku počastile spomin na padle heroje z enominutnim molkom, očistile okolico spomenika in na njem vklesane besede. Skupine so dobile na terenu tudi konkretne naloge in sicer, da so poiskale na določenem mestu sporočilo prejšnje skupine. O prirodnih lepotah zelenega Pohorja in nepopisnem junaštvu pohorskih borcev za svobodo so nastale v beležnicah dijakov SŠTV tudi lepe pesmice. Povedali so, da bi jih lahko zbrali najmanj petnajst! In jih tudi bodo, saj nameravajo o svojem prvem pohodu prirediti tudi skromno razstavo, kjer bodo s pisano besedo in sliko oživili svoje številne doživljaje. Kljub naporni in zamudni poti po zasneženih stezah so udeleženci pohoda izkoristili vsako priložnost, da so se zbliževali s tamkaj živečimi ljudmi. Tako jim je v Koči na Pesku ostalo v neizbrisnem spominu živo pripovedovanje Vidmarjeve o herojstvu pohorskih partizanov. Podobno je bilo tudi v muzeju NOB na Osankarici. Prva skupina pod vodstvom prof. Titana se je ob sestopu s Pohorja pomerila v Slovenjem Gradcu z nogmetno ekipo 5a razreda tamkajšnje druge osemletke, tretja ekipa pa se je spet srečala z nogometaši na Pragerskem itd., kar dokazuje, da so že na prvi etapi trasnverzale mislili na vse. -sk PRIJATELJI ONSTRAN OCEANA Obisk Koče Popoviča v Braziliji in Čilu v središču pozornosti — Prisrčni in odkriti razgovori — Razlike v stališčih do nekaterih vprašanj niso ovira za sodelovanje V nedeljo je državni sek-retar za zunanje zadeve Koča Popovič zaključil svoj petdnevni obisk prijateljski Braziliji. Z letalom je odpotoval v Čile, pozneje pa bo obiskal še Bolivijo in Mehiko. Tak je pro-gram njegovega potovanja po Latinski Ameriki, kamor je prispel na povabilo vlad omenjenih dežel. Brazilski časopisi in radijske postaje so posvetili obisku jugoslovanskega gosta izredno pozornost. Že pred njegovim prihodom so veliko pisali o Jugoslaviji, njeni politiki in gospodarstvu. Ob zaključku obiska pa so bili soglasni, da so prijateljski in odkriti razgovori Koče Popoviča z zunanjim ministrom Dantasom, predsednikom republike Goulartom in premierom Nevesom še bolj utrdili medsebojne odnose med Jugoslavijo in Brazilijo ter razširili temelje za sodelovanje na mednarodnem področju, kar bo brez dvoma koristilo miru in enakopravnim odnosom med narodi. Koča Popovič je podpisal z brazilskimi predstavniki tudi sporazum o tehničnem in kultur nem sodelovanju. Medsebojno sodelovanje na tem področju bo torej odslej še obsežnejše. V ponedeljek je bil državn. sekretar za zunanje zadeve že v naslednji latinskoameriški državi — Čilu. Čilski zunanji minister Carlos Martinez Sotomayor je pred njegovim prihodom dal dopisniku Tanjuga izjavo, da Čile pripisuje krepitvi odnosov z Jugoslavijo velik pomen. Dejal je: »Naša država pozna pomemben napredek, ki ga je zabeležila Jugoslavija na gospodarskem im socialnem področju. Obisk sekretarja za zunanje zadeve Koča Popoviča v Čilu bo nedvomno prispeval k temu, da bodo postali odnosi med našima državama še bolj prisrčni.« Že doslej, sta Čile in Jugoslavija ugodno razvijali medsebojne odnose. V zadnjih letih so bili obiski jugoslovanskih in čilskih delegacij’ po gostni. Med letoma 1955 in 1959 pa je bila zabeležena predvsem povečana blagovna izmenjava. Kot z ostalimi latinskoameriškimi deželami, ima Jugoslavija mnogo skupnega tudi s Čilom. Obe deželi se borita za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje. Razlike v stališčih do posameznih problemov, ki tarejo sodobni svet, pa vsekakor ne morejo biti ovira pri razvijanju nadaljnjih odnosov in sodelovanja. V tej luči ocenjujejo tudi v Čilu, ki je te dni gostitelj jugoslovanskega gosta, obisk Koče Popoviča. Koča Popovič ,,Jezni kancler‘‘ Zahodnonemški kancler Adenauer se je v začetku tega meseca mudil v zahodnem Berlinu. Med drugim je posvetil nekaj časa tudi novinarjem, ki jih je zanimalo njegovo stališče o ameriškosovjetskih razgovorih o Berlinu, dalje kaj meni o položaju zahodnega Berlina, o priznanju Demokratične republike Nemčije in drugem. Ob tej priložnosti je »jezni« kancler dal izjavo, ki je močno razburila predvsem ameriške uradne kroge ter vnesla še več nezaupljivosti med zahodne zaveznike. Dejal je namreč: »Ne verjamem, da bi lahko sedanji ameriško-sovjetski razgovori o Berlinu privedli do rešitve.« Adenauer meni. da taka pogajanja ne morejo biti uspešna in jih zaradi tega ne kaže nadaljevati v nedogled. Izrekel se je proti vsaki možnosti, da bi zahod priznal NDR ter zamisli o posebnem organu. ki hi nadzoroval zveze z zahodnim Berlinom, kar predlagajo Američani. Skratka, zahodnonemški kancler je izpovedal svoje nezadovoljstvo zaradi ameriških prizadevanj v zvezi z berlinskim in nemškim problemom. V Washingtonu so na kanclerjevo izjavo takoj ostro reagirali. Zahtevali so, naj Bonn pošlje pojasnilo. Razen tega so kanclerja pozvali, naj sporoči, ali ima za reševanje berlinskega problema boljše predloge kot so ameriški. Če jih nima, naj raje molči. Wa- shington je namreč zaskrbljen, ker Adenauer s svojimi izjavami in stališči samo krepi in širi kampanjo generala de Gaulla proti ZDA. S tem ne le izpodkopava diplomatsko prizadevanje ZDA za sporazum s SZ. ampak »kar je še slabše«, s svojim podcenjevanjem ameriških koncepcij prispeva h krepitvi »psihološke in politične opozicije proti ameriškemu vplivu v Zahodni Evropi.« Ameriški predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci, ki jo je imel po razburljivi izjavi zahodnonemškega kanclerja, poudaril, da bodo ZDA vsekakor nadaljevale razgovore s SZ o berlinskem in drugih problemih. Tudi Britanci so ga v tem odločno podprli. Razcep ZDA, Velika Britanija : Francija. Zahodna Nemčija je postal po vsem tem še bolj očiten. Adenauer Španija stavka S STAVKO ASTURSKIH RUDARJEV SE JE PRIČEL SPLOŠEN STAVKOVNI VAL — DOSLEJ 18 MILIJONOV DOLARJEV ŠKODE — ŠPANIJA BO MORALA UVAŽATI PREMOG Španija, dežela junaških bikoborcev im sonca, je te dni vse prej kot sončna, vsaj v prenesenem pomenu besede. Konec prejšnjega meseca so časopisne agencije sporočile v svet, da so pričeli stavkati, asturski rudarji zaradi premalih plač. Diktator Franco je takoj ukrenil vse potrebno, da bi preprečil širjenje stavke. Nastopila je, kot vedno ob takih in podobnih priložnostih, njegova policija in skušala doseči z grožnjami i.n puškami, da bi se rudarji vrnili na delo. Toda tokrat sta bila odločna volja in nezadovoljstvo delavcev močnejša od žandarjev in groženj oblasti- Asturski rudarji so nadaljevali s stavko, pozneje pa so se jim pridružili še rudarji iz drugih španskih rudnikov ter metalurški in tekstilni delavci. Sedaj stavka že kakih sto tisoč delavcev, študentje pa se zbirajo na demonstracijah, da bi tako izrazili svoje nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom. Stavkajoči zahtevajo, naj jim zvišajo mezde. Sicer so dobili obljubo, da bodo ugodili njihovim zahtevam, toda stavkajoči, zahtevajo, naj najprej obljubo uresničijo, nato pa se bodo vrnili na delo. Španija se je tako znašla v resnem notranje-političnem položaju. Sedanji splošni stavkovni val je od državljanske vojne sem največja protirežimska akcija. Razen lega pa je zaradi stavke industrija doslej utrpela za kakih 18 milijonov dolarjev škode. Če se stavkajoči rudarji še lep čas ne bodo vrnili v rudnike, bo morala Španija uvažati premog. Ko so pričeli stavkati asturski rudarji, so španski uradni krogi zatrjevali, da gre samo za nezadovoljstvo zaradi premalih plač. Toda sam Franco je te dni priznal, da se je stavka razvila v pravcato protirežimsko akcijo, ki pa jo je seveda pripisal »komunsitičnim nezadovoljnežem«. Španski delavci uživajo ob svoji akciji podporo vsega naprednega delavskega gibanja po svetu. Kaže, da bo moral samovoljni in nedemokratični Franco čedalje bolj računati s politično zavestjo delavcev, sicer bo prišlo do še resnejših notranjepolitičnih zapletov. Stavkajoči rudarji SEJA IO SZDL G. RADGONA V torek je bila v Gornji Radgoni seja IO ObO SZDL Gornja Radgona, na kateri so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih v gospodarstvu. Člani Izvršnega odbora SZDL so se tudi seznanili z delom občinske komisije za ugotavljainje osebnih dohodkov. Kultueno-prosvetno društvo pri Vidmu ob Ščavnici že skoraj tri leta ni pokazalo prave aktivnosti. Tudi zadnji občni zbor zaradi nesklepčnosti ni mogel odigrati svoje vloge. Zaradi tega so imenovali poseben odbor, ki bo ponovno sklical občni zbor ter pripravil vse potrebno za njegovo izvedbo. Vzporedno pa so se tudi odločili, da bodo še to pomlad uprizorili eno igro POMURSKI VESTNIK, 17. MAJA 3 Več odločnosti pri odpravljanju pomanjkljivosti Na nedavnem plenumu ObO SZDL v M. Soboti so zbrani poslušali najprej izčrpno in analitično poročilo inž. Edija Perhavca o nalogah s področja kmetijstva in gozdarstva. Poročilo je med drugim navajalo, da je značilno za minulo obdobje to, da je proizvodnja v kmetijstvu rasla hitreje od vključevanja individualnih kmetovalcev v organizirano proizvodnjo. Kmet si je sicer prizadeval povečati proizvodnjo, vendar se je pri' tem izogibal kakršnegakoli večjega sodelovanja, ki bi slonelo na vključevanju njegove zemlje v družbeno obdelavo. To se je dogajalo zaradi bojazni pred izgubo lastnine ali zato, ker v takem sodelovanju ni našel zadostne ekonomske spodbude ali se je bal tveganja, ki je izhajalo iz nepreizkušenih oblik sodelovanja. Veliki uspehi organizacij socialističnega sektorja, čedalje večje pomanjkanje delovne sile in pa prizadevanje kmetijskih organizacij v tej smeri so v zadnjem času v veliki meri izpremenili to stanje, tako da lahko beležimo precejšnjo razširitev v razvoju družbene proizvodnje, ki se odraža na eni strani v povečanju kmetijskih površin lastne obdelave in živalski reprodukciji kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa v vsestranskem proizvodnem sodelovanju med organizacijami in individualnimi kmetovalci v tako imenovani kooperaciji. V razpravi, ki je sledila, so omenjali anomalije pri semenih in umetnih gnojillih, ki se letos spet pojavljajo ter omenili v zve- zi s temi in drugimi subjektivnimi slabostmi, da so potrebni ostri ukrepi. Dalje so diskutanti omenjali številne pomanjkljivosti pri socialistični graditvi na vasi, nagrajevanje pri kmetijskih zadrugah, pomanjkanje odločnosti pri vodilnih kadrih v kmetijstvu, da bi te in druge slabosti odpravili. Zavzeli so se za to, da bi se vse anomalije v čimkrajšem času odpravile. Naposled je plenum razpravljal tudi o nekaterih organizacijskih zadevah. -b- Svečana akademija Podmladkarji RK na II. Osnovni šoli v Murski Soboti so priredili 8. maja svečano akademijo, na katero so povabili predstavnike občinskega RK, starešinskega sveta ter druge. Ob vstopu v dvorano so se vsakemu ustavile oči najprej na odru, na katerem je bila slika ustanovitelja RK Henrija Dunanta ter zastava RK. Poleg tega pa še napis »Čuvaj- mo svoje zdravje«, ki nam pove dovolj o glavnih nalogah RK. Dvorana, ki je bila napol njena, se je zdramila ob zvokih Internacionale, ki jo je zapel višji pevski zbor tamkajšnje šole. Temu je sledil govor predsednice RK, ki je zajel celotno zgodovino pa tudi naloge RK. Nato so se zvrstile recitacije, prizorčki, pevske in telo- vadne točke, sledil pa je svečan trenutek za podmladkar. Dvorana, ki je bila napolje osmih razredov, kajti sprejeti so bili v mladi aktiv RK. Po krajšem govoru predstavnika občinskega odbora RK, ki je govoril o bodočih nalogah mladih aktivistov, so ti, že mladi aktivisti sprejeli značke in s tem obljubili, da bodo še naprej pridno delali M. T. Veliko zanimanje za montažne hišice tudi pri nas Lesno predelovalno podjetje v Murski Soboti se je kljub slabim delovnim prostorom v kratkem času zelo uveljavilo na tržišču. V zadnjem času je precejšen interes za gradnjo weekend hišic, omenjenega podjetja. Nekaj teh hišic je že postavljenih v Radencih, v najkrajšem času pa jih morajo izdelati še dvajset. V weekend hišicah, kot so v Radencih, sta nameščeni dve postelji, omara za perilo, omara za obleke in manjša omarica za kovčke in podobne reči ter nočna omarica. Največja pridobitev sta električna razsvetljava in vodovod. Poleg vsega tega pa so notranje stene obložene z žametnim lesonitom. Omeniti moramo še to, da stane taka weekend hišica samo 390 tisoč dinarjev, rok trajanja pa je 20 do 30 let, seveda ob primernem vzdrževanju. Kot smo zvedeli, bo Lesno pre- delovalno podjetje v prihodnjih mesecih pričelo graditi v MurSoboti montažne stanovanjske hišice. Občinski ljudski odbor pa bo polago zemljišče. Zvedeli smo tudi, da bo v montažnih hišicah več prostorov in sicer: spalnica, o- troška soba, dnevna soba, kuhinja z nišo ter kopalnica. Cena za gradnjo teh hišic dal na raz-montažnim hišicam pa bo znašala 1,600.000 dinarjev. Poudariti pa moramo, da je interes za izgradnjo weekind hišic in tudi montažnih hišic zelo velik kot s strani gospodarskih organizacij in podjetij tako tudi s strani posameznikov. Na spomladanskem zagrebškem velesejmu je Lesno predelovalno podjetje s svojimi izdelki doseglo velik uspeh. Saj so le-ti najboljši po kvaliteti in izdelani estetsko. Podjetje je na velesejmu sklenilo tudi več pogodb, seveda po določenem obsegu. Omeniti pa moramo še to, da je prednost omenjenih hišic v tem, da so hitro zgrajene in jih je možno tudi izvažati. -ml Devetnajsta številka Radenskega vestnika Za 1. maj je izšla peta letošnja številka (devetnajsta) Radenskega vestnika. Na uvodnem mestu je objavljen ravnateljev članek Naš prvi maj, posvečen prazniku dela. Naslednje vrstice »tovarišu Titu«, so napisane v počastitev velikega človeka in revolucionarja ob njegovi sedemdesetletnici. Ernest Markuš razpravlja o družbenem mehanizmu zdravilišča, Tine Sradenšek pa opisuje dogodke v maju 1945. V članku Prvomajski pozdrav se pisec spominja naših rojakov v tujini, Franc Rogač pa piše o problemih slušateljev na višji ekonomski komercialni šoli. Sledi običajna rubrika »radenski komarji pikajo«, turistično društvo pa je prispevalo članek: Olepšajmo Radence in bližnje vasi . Objavljen je tudi razpis štipendij zdravilišča. Ika „TALIS“ želi ustreči potrošnikom Često se nam dogaja, da se na raznih prireditvah ali v gostilni ne moremo odločiti, kaj bomo pili, bodisi da smo se klasičnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač že naveličali, ali pa nam ne ugajajo. Skratka, hoteli bi nekaj novega. Tega se zavedajo tudi v tovarni alkoholnih izdelkov in sadnih sokov »Tališ« v Mariboru, kjer so začeli s poizkusi mešanja cocte z alkoholnimi pijačami. Prizadevanja niso bila brezuspešna. Ugotovili so, da se cockta, ki jo proizvajajo po licenci »Slovenija vino« Ljubljana, da odlično mešati z raznimi likerji, rumom, pelinkovcem in drugimi proizvodi »Talisa«. Da bi z načinom mešanja poučili tudi gostince, so v minulem tednu priredili v hotelu »Zvezda« v Murski Soboti, preizkušnjo takih mešanic in mešanje praktično prikazali. Prikazali so mešanje cockte z devetimi vrstami alkoholnih pijač. Naj navedemo le dva primera: če pomešamo 1/5 čokoladnega likerja s 4'5 cockte ter na vrh posipljemo še nekoliko čokoladnega prahu, dobimo okusno in osvežujočo pijačo, ki je še posebno primerna za ženske. 1/5 ruma in 4 5 cockte z majhnim dodatkom mleka dajo ravno tako zelo okusno pijačo. V istem sorazmerju se mešajo tudi ostale pijače, vendar je potrebno primešati še razne dodatke, kakor so limonov sok, zmleta kava in podobno. Da pa je že sam videz kozarca prijetnejši, mu rob ovlažimo z limoninim sokom ter ga potisnemo v zmleti sladkor. Doslej pa žal v Pomurje nismo dobivali cockte, ki je za razliko od raznih limonad in oranžad, edina gazirana pijača, ki ni na esenčni osnovi. Njena osnova so šipek, prava kava, pomarančno in limonino olje ter druge sestavine, ki ji dajejo prijeten in osvežujoč okus. Treba pa je seveda paziti, da je primerno ohlajena. Kakor je obljubil predstavnik »Talisa« tov. Stanko Kranjc, bo odslej tudi Pomurje redne oskrbovano s cockto, saj so pred nedavnim povečali proizvodnjo na 50.000 steklenic dnevno. Zastopnik za Pomurje je »Potrošnik« v Murski Soboti, ki bo cockto redno dostavljal vsem zainteresiranim gostinskim obratom. -js- Strokovnjak podjetja »Slovenija vino« je udeležencem pokazal, kako se Cockta meša z alkoholnimi pijačami V OKVIRU MEDNARODNEGA OBMEJNEGA SEJMA ALPE—ADRIA: TISKOVNA KONFERENCA GOST Minuli petek popoldne je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tiskovna konferenca v zvezi s prvim organiziranim in kolektivnim nastopom Pomurja na mednarodnem sejmu, v tem primeru na prvem mednarodnem obmejnem sejmu Alpe — Adria. Tiskovno konferenco je vodil generalni direktor Kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka« iz Murske Sobote Peter Vujec, prisostvovali pa so ji razen novinarjev tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič, predsedniki okrajne Trgovinsko-gostinske zbornice, Kmetijsko gozdarske zbornice, predstavnik Pomurske turistične zveze, predsedniki pomurskih občin, direktorji kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug Pomurja, direktorji obratov kombinata, itd. Skupno je sodelovalo na konferenci 43 gospodarstvenikov, predvsem zastopnikov proizvajalcev, ki dobavljajo surovine predelovalni industriji kombinata. STIKI V svojih uvodnih besedah je generalni direktor kombinata Peter Vujec najprej poudaril vlogo Pomurja in njegov prispevek k sejmu, govoril pa je tudi o problematiki izvoza Pomurja. Dejal je med drugim, da pomeni sejem Alpe — Adria za Pomurje določene gospodarske možnosti nadaljnjega razvoja in iskanja stikov ter blagovne menjave z obmejnimi območji Avstrije in Italije. Območje našega okraja je zainteresirano predvsem zato, ker pomeni na omenjenem mednarodnem obmejnem sejmu za marsikatero podjetje prvi nastop in afirmacijo, zlasti za Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« v Murski Soboti, a tudi za nekatera druga podjetja. Tov. Vujec je v nadaljevanju izvajanj menil, da so ob analiziranju možnosti, s kakšnim blagom bi lahko nastopali, ugotovili, da proizvaja Pomurje vrsto izdelkov za ta se jem. Nato je podrobno omenil uvozne 'in izvozne liste za obe sosedni državi in med drugim rekel, da pridejo za Tovarno mesnih izdelkov v poštev pred vsem mesne konserve, soljeno in prekajeno suho meso, svinjsko ter goveje meso ter mesni izdelki. Kar zadeva obrat »A-gromerkur« je omenil predvsem jajca in sveže gobe. Glede izvoza v Avstrijo je poudaril vrsto artiklov, ki so zanimivi za ta izvoz. Omenil je predvsem jajčni prah obrata Tovarne mlečnih proizvodov, dalje izdelke domače obrti, eterična olja ter deloma gobe (lisičke) in zelenjavo. Vsekakor pa je Pomurje na blagovni listi kot največji naš proizvajalec mlade goveje živine za Italijo (400 milijonov lir). To je le nekaj artiklov, ki pričajo o tem, da imajo nastopajoča podjetja določene tržne viške za Avstrijo in Italijo. Nato je dejal, da je lokacija kombinata že danes v bogati surovinski bazi. Podvzeti so ukrepi, kako bi se pomursko območje intenzivnejše vključilo v mednarodno blagovno menjavo, ki jo omogoča tudi sejem Alpe — Adria, sicer pa redne trgovinske pogodbe. Po nekaterih ocenitvah je za vsa sodelujoča podjetja možna realizacija s pomočjo izrednih zaključkov v višini 1 milijarde dinarjev. Poudaril je še, da naj tudi manj razvita območja pokažejo na takih sejmih, kako so razvila svoja proizvajal- na sredstva in kakšne so njihove možnosti sodelovanja v izvozu, v mednarodni blagovni menjavi. Nastop Pomurja na omenjenem sejmu je oceni1 tov. Vujec tudi kot propagandno manifestacijo, vendar s tem, da velja prednost in važnost konkretnim zaključkom. Vrh vsega je nastop Pomurja tudi turistična mani festacija. Naposled je ta nastop nadaljnji korak k intenzivni blagovni povezavi našega območja z obmejnimi območji Italije in Avstrije. V nadaljevanju je govoril tov. generalni direktor o izvozni problematiki, ki ni po- vezana s tem sejmom. Tudi Pomurje išče namreč poti in načinov, kako 'bi se vključilo s svojimi proizvodi v izvoz. Pozval je v zvezi s tem go- spodarske organizacije, naj si postavijo realne proizvodne piane in določijo artikle, ki so zanimivi za izvoz. Ko je nato govoril o izvozu v širšem smislu, se je naposled ustavil o podrobnih možnostih kombinata ter dejal, da je plan izvoza Kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka« 2 miljarde dinarjev, kar pomeni 50% celotnega dohodka. Poudaril je, da so organi upravljanja kombinata upoštevali vlogo izvoza. Ko je omenil Tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti, je menil, da je le-ta pripravljala blago za izvoz že vrsto let, o čemer priča tudi rekonstrukcilja. Količina izvoženega blaga je spričo tega iz leta v leto večja. Poleg proizvodnje bekonov za angleško tržišče se bo tovarna specializirala za izvoz konserv. Nato je tov. Vujec podrobno govoril o kapacitetah za predelavo bekonov in goveje živine, o izvozu telet, itd. ter se zavzel za iz voz v države s čvrsto valuto brez večjega uvoza reprodukcijskega materiala. Dejal je tudi, da so bili v skladu z modernizacijo tovarne podvzeti tudi ukrepi za potrebe kvalitetne surovine, saj je družbeni sektor kmetijstva investiral v zadnjih letih precejšnje milijone za pitališča in za konti- nuirano kvalitetno surovino. Kot drugi artikel, ki je važen za izvoz, je omenil jajčni prah Tovarne mlečnega prahu. To praktično pomeni v sloven- skem merilu artikel, ki se prvič pojavlja na listi izvoza. Med ukrepi za povečanje izvoznih količin je omenil univerzalno sušilnico, ki je omogočila Tovarni mlečnega prahu uspešne konkretne zaključke. Dejal je, da bo tovarna izvozila v poldrugem mesecu 70 ton jajčnega prahu, kar je velika obveznost do družbe in odgovarja ekvivalentu 13 milijonov kosov jajc. Pri tem se izražajo težave v dobavi osnovnih surovin spričo neurejenega tržišča in običajne gonje pri odkupu za vsako ceno. »Agromerkur« je bil že doslej v izvozu močna gospodar- Med tiskovno konferenco gospodarstvenikov Pomurja ob otvoritvi sejma ALPE—ADRIA (Foto: Staut) Italijanski poslovni ljudje in drugi tuji in domači gostje (Foto: B. Šinko) POMURSKI VESTNIK, 17. MAJA 4 ska organizacija, v naslednjih letih pa bo od celotne proizvodnje tega obrata namenjenih 70% izdelkov za izvoz (sveža jajca, deloma sveže, deloma konservirane gobe, perutnina, itd.). Važna je kajpak tudi konservirana zelenjava. Kolektiv se je spričo vsega te ga odločil za investicijo, za industrijski objekt za predelavo perutnine, jajc in ostalih kmetijskih pridelkov. Nerešeno je še vprašanje finančnih sredstev, ko pa bo to rešeno, bo obrat s tem objektom aktivno vključen v naše skupne izvozne napore. K izvozu težijo tudi kmetijska gospodarstva. Izvoz KG Rakičan in Beltinci je že danes pomemben, v prihodnjih letih pa se bo še bolj povečal izvoz mlade goveje živine. Obveznost kombinata v letu 1962 je 400 glav mlade goveje živine, ki se trenutno izvaža v Italijo. Vse to kaže, da se Pomurje in »Pomurka« zelo intenzivno vključuje v napore za povečanje izvoza, skrbi pa tudi za domačega potrošnika, — je zaključil svoja izvajanja generalni direktor Peter Vujec. Predstavnik Tovarne mesnih izdelkov je spregovoril o težavah pri izvozu bekonov in ostalem izvozu. Omenil je preusmeritev v prašičereji na bekone in v govedoreji na baby beef. Omenil je predvsem močan padec cen na londonskem tržišču po petletnem izvozu in poudaril, da naš priznani dolar v dinarjih ne odgovarja stroškom pri zvozu. Dejal je, da je vprašanje nadalnje perspektive resno, vendar pa bo treba prebroditi sedanje teža ve. Če bi izgubili to tržišče, hi se kasneje zopet zelo težko uveljavili. Poudaril je tudi važnost kvalitetne proizvodnje glede izvoza konserv pa je menil, da se najbolj zanima zanje angleško tržišče, ki je bolj stabilno kot italijansko. Tudi tukaj je poudaril važnost kvalitete in menil, da se bo morala proizvodnja hitro prilagajati tržišču, Dejal je še, da v jugoslovanskem merilu n' bolj kvalitetne živine kot v Pomurju oziroma v Sloveniji, nismo se pa dovolj prilagodil' zahtevah angleškega tržišča. Predstavnik Tovarne mlečnega prahu je govoril o tem da ne gre pri izvozu le za mlečne in jajčne, temveč tudi za druge suhe proizvode. Na to je govoril o problemu odkupa tržnih viškov jajc, o nelojalni konkurenci, o divji gonji za jajci in neurejenem tržišču. V zvezi s sejmom Alpe-Adria je omenil, da je Italija dober odjemalec suhih jajc. Glede količine izvoza je omenil, da gre za okrog 120 ton jajčnega prahu v raznih oblikah. Odkup mleka je po drugi strani narasel, za proizvajalce pa ne ustrezajo odkupne cene. O jajčnem prahu je menil, da se bo v kratkem pojavil v manjših zavojčkih tudi na domačem tržišču. Predstavnik obrata »Agromerkur« je menil, da se obrat sedaj prvič pojavlja kot proizvajalec. Na sejmu Alpe—Adria se pojavlja obrat med drugim kot proizvajalec suhih povrtnin z željo, da najde stik s kupci v obliki čvrstejših in trajnih pogodb. Obrat želi do- biti stalne odjemalce tako s kvaliteto kot kvantiteto, zato se bo kolektiv skušal pri svojih naporih prilagoditi kvaliteti, ki jo zahtevajo kupci. Predstavnik Kmetijskega gospodarstva Rakičan je govoril najprej o izvozu mlade goveje živine in o konkretnih dosežkih ter načrtih gospodarstva v zvezi s tem. Podrobno je govoril tudi o problemih glede dobave krmil za to živino. Glede na povečani stalež živine posestvo ne more ustrezno povečati krmnih površin. Sedaj dolbiva posestvo krmila preko obratov »Agromerkur« in »Mlinopek«. Krmske mešanice bi lahko pripravljali sami, to pa ni mogoče spričo majhnih količin surovin, kar podražuje proizvodnjo. Poudaril je, da je naše območje zapostavljeno pri razdeljevanju krmil, ki ga opravlja Združenje za močna krmila. Menil je, da bi morali sodelovati pri razdeljevanju tudi proizvajalci, saj je v republiškem merilu že sprejet sklep o sodelovanju proizvajalcev. V nadaljevanju je govoril tudi o nesorazmerjih pri razdeljevanju koruze, pri čemer je Pomurje glede na potrebe prav tako zapostavljeno, saj bi maralo biti edino merilo za pravilno količinsko razdeljevanje število živine. Naposled je govoril še o problemih in načrtih pri vzrej' bekonov ter o pravičnejši dobavi ječmena. V nadaljevanju razprave je predstavnik Tovarne mesnih izdelkov omenil vprašanje izvozne registracije kombinata »Pomurka«. Mnenje, da je izvozno-izvoznih organizacij preveč, je točno, ne sme pa vplivati na to, da proizvajalci sami izvažajo lin sami nastopajo na tržišču. Generalni direktor kombinata je nato pojasnil, da je kombinat podvzel vse ukrepe, da bi ugodil predpisom, ki regulirajo režim uvozno-izvoznih organizacij. Tudi tehnično ustreza vsem zahtevam na zunanjem tržišču. Dobil je tudi soglasje pristojnih republiških organov. Trgovinskih uvoznoizvoznilh podjetij je nedvomno preveč, vendar je treba reševati proizvajalna podjetja, ki imajo pogoje za izvoz, drugače kot trgovska podjetja. Sam kombinat »Pomurka« se pojavlja kot večje podjetje z razmeroma velikimi izvoznim' kapacitetami. Tov. Vujec je nato novinarje seznanil z organizacijsko strukturo kombinata, v nadaljevanju pa je menil, da je njegova lokacija v proizvajalno maloobmejnem območju. Spričo tega hoče kombinat navezati čim tesnejše stike z gospodarskimi organizacijami maloobmejnega območja. Dodal je, da nastopajo poleg kombinata na sejmu Alpe — Adria tudi druga podjetja: Zdravilišče Slatina Radenci, »Mura«, KG Gornja Radgona, Tovarna pletenin in dežnikov Lendava ter Pomurske opekarne. Vsa ta se želijo vključiti v skupne izvozne naloge. Predsednik OLO Rudi Čačinovič je med drugim dejal, da je dalo lani Pomurje polovico slovenskega izvoza iz kmetijstva in kmetijsko pridelovalne industrije. Poudaril je dalje tudi, da je treba okrepiti sodelovanje s sosedno Avstrijo, pri čemer se lahko marsikaj izboljša. Spričo tega, da se zahodnoevropsko tržišče zapira vase, je sejem Alpe-Adria toliko bolj pomemben Pri realizaciji kontigentov na graškem velesejmu bo po njegovi sodbi v prihodnje območje našega, mariborskega in celjskega okraja boljše zastopano kot doslej. Ko je omenil obmejni sporazum, je menil, da je treba izkoristiti vse možnosti iz obmejnih okra- jev. Omenil je »Elrad« iz G. Radgone, ki je že nastopal samostojno na graškem velesejmu, še več možnosti pa lahko pričakujemo od grnjeradgonskega šampanjca, česar nikakor ne kaže zanemarjati. V zvezi s sejmom Alpe-Adria in graškim velesejmom je napo sled omenil važnost krepitve maloobmejnega in turističnega prometa med sosedno avstrijsko Štajersko in našimi obmejnimi območji. V nadaljnji razpravi so sodelovali še predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice in Trgovinsko-gostinske zbornice za Pomurje ter predstavnik KG G. Radgona, pri čemer je slednji omenil konkretne uspehe, napore in načrte KG G. Radgona v naših skupnih izvoznih nalogah. Na vprašanje nekega novinarja, kdaj se bo »Pomurka« pojavila s svojimi izdelki na ljubljanskem trgu, pa je predsednik OLO Rudi Čačinovič omenil težave, ki jih delajo pri tem ne- kateri občinski ljudski odbori. Izrazil je željo, da naj bi bile medobčinske meje manj tesne kot državne v maloobmejnem prometu. Predstavnik »Agromerkurja« je med drugim odgovoril na vpraša nje nekega novinarja glede stanja v proizvodnji borovih eteričnih olj. Generalni direktor »Pomurke« je ob koncu poudaril, da se doslej v Pomurju še nihče ni trudil za povečanje proizvodnje jajc, čeprav je moč povečati proizvodnjo kokoši za 50 odst. Omenil je ukrepe, ki bodo popravili zamujeno, ob koncu razgovora z novinarji pa so nekateri diskutanti grajali velike zaslužke kmetijskih zadrug pri odkupu pitane živine. Predstavnik KG Beltinci je omenil med drugim, da kmetijska zadruga Beltinci odkupuje živino po 270 dinarjev za kg, čeprav je odkupna cena 220 dinarjev. Razgovor zabeležil: Bojan Sinko OBMEJNIMI OBMOČJI VSTRIJE IN ITALIJE Tudi za turistične in prirodne lepote Pomurja veliko zanimanje (Foto: B. Šinko) Za jajčni prah Tovarne mlečnega prahu je vladalo že prvi dan veliko zanimanje zlasti med kupci iz Italije IKOV POMURJA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Pravni kotiček VEČ POZORNOSTI SOCIALNIM PROBLEMOM VPRAŠANJE: Mati je dala napraviti oporoko, s katero je večji del premoženja zapustila meni, ostali del pa bratu. Brat je pričel trditi, da oporoka ni veljavna, ker se je mati na oporoki podpisala le s svojim imenom, ne pa tudi priimkom. Zanima me, če držijo bratove trditve? K. O. ODGOVOR: Zakon o dedovanju nima določnejših predpisov glede podpisa oporoke, ali naj se sestoji iz imena in priimka oporočitelja, ali pa zadostuje samo eno od njih. Zakon o dedovanju daje posebno važnost temu, da je oporočiteljeva volja jasno izražena, če je mogoče, z besedami samega oporočitelja in da je istovetnost oporočitelja zanesljivo ugotovljena. Ker zakon glede podpisa nima posebnih določb, se za podpis oporoke šteje vsak podpis, če se zanj iz celotne izjave poslednje volje da nedvoumno razbrati, kdo je oporočitelj, pa naj ta podpis nima obeh sestavin oporočiteljevega osebnega imena, ampak samo eno. Za veljaven podpis po Zakonu o dedovanju velja potemtakem pravilo, da mora podpis jasno označevati osebo podpisnika. Kar se tiče podpisa je torej oporoko šteti za veljavno. Posebnost letošnje letne skupščine občinskega odbora Rdečega križa v Ljutomeru je bila v tem, da so udeleženci med drugim poslušali tudi poročilo o socialni problematiki v občini. Iz poročila se je dalo razbrati, da je socialna problematika precej pereča in da ObLO letno izplačati v obliki podpor blizu 20 milijonov dinarjev. Tu gre predvsem za starejše ljudi. Razen tega je v občini še 234 otrok, ki potrebujejo družbenega varstva. Posebne skrbi so potrebni pastirčki, katerih je 147. Za omilitev te problematike naj bi se v bodoče zavzele zlasti komisije za socialno in zdravstveno delo pri organizaciji Rdečega križa. Le-te naj bi se povezale s krajevnimi skupnostmi in stanovanjsko skup- nostjo ter poskrbele, da bi se stari ljudje, ki so brez pokojnin in dohodkov kar najdalje preživljali z lastnim delom. V tem poročilu so med drugim opozorili tudi na potrebo po ustanovitvi socialno kadrovskih služb v nekaterih večjih podjetjih, kakor so Vinogradniško gospodarstvo, obrat MTT in druga. Na skupščini so za tem z zaskrbljenostjo ugotavljali, da se je število članov organizacije Rdečega križa od zadnje skupščine zni- žalo za preko 300 članov. Zaradi tega so sklenili, da bodo v kar najkrajšem času povečali število članov vsaj na prejšnjo raven. Nadalje so opozorili, da je potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost bolnikom, ki se zdravijo na domu. Kakor so omenili v poročilu in razpravi, je krvodajalska akcija v lanskem letu dobro uspela, saj je 416 oseb oddalo preko 120 litrov krvi. Člani RK pa so zbrali tudi precej sredstev za Makarsko. Precejšnjo pozornost so na skupščini posvetili podmladkar-jem. Lansko leto so se dobro Izkazali, posebno še pri jesenski zbiralni akciji, ko so za šolske kuhinje zbrali 2594 kg sadja ter nad 8000 kg raznih drugih pridelkov. Pridno pa so sodelovali tudi v zbiralni akciji za ponesrečence v Makarski. Tudi ostala dejavnost podmladkarjev je bila zelo zadovoljiva. Na skupščini pa so predlagali, naj bi vodstva podmladkov v bodoče posvečala večjo pozornost odnosu mladine do starih ljudi. Na skupščini so se pogovorili tudi o zbiralni akciji za otroško zdravilišče. -js- Dejavnost RK v občini Beltinci V tednu Rdečega križa je imel občinski odbor RK v Beltincih razširjeno sejo UO. Na sejo je povabil predstavnike vseh družbeno-političnih organizacij in tudi predstavnike gospodarskih podjetij, s katerimi se je hotel pogovoriti o izvedbi akcije za dograditev mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Na tem sestanku sta bili navzoči predstavnici Glavnega in Okrajnega odbora, tovarišici Božičeva in Podleskova. Žal, da se je od predstavnikov gospodarskih organizacij odzval vabilu od bora samo predstavnik Kmetijskega gospodarstva. Na seji je bil izvoljen akcijski odbor, ki ima nalogo, da koordinira z vaškimi odbori v akciji za dograditev mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Osnovne organizacije so že razdelile material za zbiralno akcijo in rajonizirale teren v Črensovcih, Žižkih, Trnju in Odrancih med osebami, ki so se vključile v aktivno delo v tej akciji. Ostale organizacije bodo na podoben način organizirale delo v naslednjih dneh. Sodeč po vsestranskem razumevanju, ki so ga pokazali udeleženci akcije, akcijski od bor trdno in upravičeno upa, da bo akcija uspela. V tednu Rdečega križa so bile naslednje prireditve: v Črensovcih je bila v četrtek zelo skrbno pripravljena akademija s 15 točkami. Pri izvedbi programa je sodelovalo več kot 80 oseb. Prireditev je zelo dobro uspela in je zmanjkalo prostora za vse gledalce in poslušalce v dvorani. V Gornji Bistrici so pripravili tudi akademijo. Naštudirali so igrico »Oko za dedka«. Generalka je bila v petek, predstava za šolsko mladino je bila v soboto, za odrasle pa v nedeljo. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno. J. M Mala kronika Z MOTORJEM SE ZALETEL V PEŠCA Dne 28. minulega meseca se je v vasi Moščanci zaletel z motornim kolesom »NSU« Jože Škerlak iz Moščanec v pešca Viktorja Zrinskega, ko je le-ta prečkal cesto. Pri padcu je motorist dobil poškodbe na glavi in bil prepeljan v soboško bolnišnico. Materialna škoda na motornem kolesu znaša okrog 10 tisoč dinarjev. Z MOPEDOM PADEL Dne 28. aprila je prišlo do prometne nesreče na Prešernovi cesti v Ljutomeru. Invalid Stanko Brumen iz Stare nove vasi. ki nima desne roke. se je pripeljal iz Kajuhove ulice na Prešernovo. Na levem ovinku je padel v trenutku, ko se je hotel namestiti na moped. Pri padcu je dobil poškodbe po desni strani obraza in bil prepeljan v bolnišnico. Z AVTOMOBILOM ZAPELJAL V OBCESTNI JAREK Dne 13. t. m. je prišlo do prometne nesreče na cesti Murska Sobota — Bakovci. Prometno nesrečo je zakrivil Borut Hari iz Bakovec. Z osebnim avtomobilom znamke »Opel Olimpia« se je zapeljal v obcestni jarek. Materialna škoda na avtomobilu znaša okrog sto tisoč dinarjev. Z MOPEDOM V STROJ Pred kratkim se je pripetila prometna nesreča v Gornjih Petrovcih. Ljubo Škaric iz Petrovec se je z motornim kolesom zaletel v stroj mladincev predvojaške vzgoje. Pri padcu je dobil lažje telesne poškodbe ter bil prepeljan v soboško bolnišnico. Skoda na vozilu znaša okrog 5 tisoč dinarjev. ZARADI PREHITRE VOŽNJE NI ZVOZIL OVINKA Po Kerenčičevi ulici v Murski Soboti se je dne 10. t. m. z motornim kolesom peljal Franc Zemljič iz Zgornjega Ročiča. Ker na ovinku pred katoliško cerkvijo ni zmanjšal hitrosti, ni mogel zvoziti ovinka, ter je tako z motornim kolesom zadel enega izmed delavcev, ki so popravljali cesto. Delavec je dobil lažje telesne poškcdbe. Z OSEBNIM AVTOMOBILOM ZADEL V TRAKTOR Dne 9. t. m. je prišlo do prometne nesreče pred gostilno v Križevcih, kjer se je v parkirani traktor s prikolico zaletel osebni’ avtomobil, last »Pomurka« Murska Sobota. Voznik osebnega avtomobila Anton Fister je odšel v gostilno, med tem časom pa se je vsedel v avtomobil pekovski pomočnik Anton Serec iz Satahovec. Omenjeni je pognal avtomobil in se zaletel v zadnji del prikolice traktorja. Serec ni imel vozniškega dovoljenja. Na avtomobilu je nastalo za okrog 25 tisoč dinarjev materialne škode. S TRAKTORJEM SE JE PREVRNIL Na cesti Jeruzalem—Svetinje se je dne 30. aprila pripetila prometna nesreča. Traktorist Leopold Miholič je s traktorjem, last KZ Križevci vozil na prikolici gnoj v Svetinje. Zaradi posute ceste in ker na prikolici ni imel zavor, se je pri zavijanju na desno stran prikolica prevrnila na desno, traktor pa se je zaradi sunka obrnil na 180 stopinj nazaj v hrib in se nato prevrnil na levo stran. Telesnih poškodb ni bilo. pač pa je nastalo okrog 70 tisoč dinarjev materialne škode. TRČILA OSEBNI IN TOVORNI AVTOMOBIL Dne 2. tega meseca sta trčila na Partizanski ulici v Lendavi osebni avtomobil, katerega je vozil šofer-amater Štefan Horvatic iz Lendave in tovornjak, last Elektromlina Lendava, katerega pa je vozil Janez Cih iz Lendave. Na osebnem avtomobilu znaša materialna škoda okrog 50 tisoč dinarjev. TEŽJA PROMETNA NESREČA V VERŽEJU Do težje prometne nesreče je prišlo dne 24. aprila pri hlevih VG Ljutomer v Veržeju. Traktorist Jože Rajh iz Veržeja je padel s traktorja, ki ga je vlekel še 110 metrov. Traktorist je dobil hude telesne poškodbe in bil takoj prepeljan v soboško bolnišnico. Jože Rajh je po nalogu delovodje vso noč branal na njivi v Veržeju. Ker pa je omenjeni traktorist novinec in še neizkušen, je pri zavijanju z glavne ceste na stransko zavozil v obcestni jarek ter padel s sedeža. TRAKTOR SE JE PREVRNIL Dne 25. aprila se je v Gornji Radgoni pred bencinsko črpalko prevrnil traktor s prikolico. Traktorist Jakob Roškar iz Črešnjevec je upravljal traktor s prikolico, last Opekarne Radgona. Privozil je po Mariborski cesti in naglo zavil na desno, kar je imelo za posledico, da se je zvrnil tik pred bencinsko črpalko. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 50 tisoč dinarjev, dočim je voznik dobil le lažje telesne poškodbe. POMURSKI VESTNIK, 17. MAJA 5 Javno in pogumno Nedavna javna razprava sekcije za zdravstvo pri krajevnem odboru SZDL v Murski Soboti je imela nedavno lep in družbeno koristen namen, da bi kritično osvetlila nepravilnosti v odnosih zdravstvenih delavcev do pacientov. Razprava na tej javni tribuni sicer ni povsem zadela cilja, ker je bilo govora predvsem o drugih, sicer morda prav tako pomembnih rečeh. Kritik na račun odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravnikov do pacientov je bilo že dalje časa med občani precej, na javni razpravi pa smo slišali, žal, le nekaj pripomb o navalu v soboški zobni ambulanti in podobnem. Škoda, da člani SZDL niso bolj pogumno stopili na govorniško tribuno, saj bi prav spričo prisotnosti zdravstvenih delavcev bilo mogoče marsikaj razčistiti in speljati hitreje na pravo pot. Po drugi strani pa je bilo med prizadetimi mnogo pripomb na javne in druge konstruktivne kritike o neupravičenem lovu za neupravičenimi višjimi osebnimi dohodki med zdravstvenimi delavci. Prav slednji so se na nepristojnih mestih pogosto oglašali s pripombami, češ, da so bile kritike, tudi v tisku, preveč splošne, krivične, itd. Res je, da so odgovorni politični delavci odkrito in brez strahu tudi v našem okraju in mestu povedali svoje mnenje, podkrepljeno s podatki merodajnih upravnih organov o višini neupravičenih osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev. Res je tudi, da vse trditve ne držijo prav za vse zdravstvene delavce. Zategadelj pa bi bilo prav, če bi zdravstveni delavci, ki se ne čutijo prizadete in ki sodijo, da so krivično prizadeti spričo nekaterih splošnih ugotovitev, — veljavnih za vse naše državno ozemlje, pri katerem ni izvzet niti naš okraj, — povedali javno in pogumno svoje mnenje in pokazali na tiste zdravstvene delavce v svoji sredi, ki si morda zaslužijo še ostrejšo kritiko, kakršne so bili sicer deležni od strani odgovornih družbenih forumov in v tisku. Le na ta način bo moč povsem zadostiti pravici, da bodo tisti, ki si zaslužijo še ostrejšo kritiko, pred družbo tudi povsem pravično in konkretno obtoženi. To bodo lahko storili zdravstveni delavci le na ta način, da bodo glede teh stvari razčistili račune in stvari najprej v svojih vrstah. OBČNI ZBOR DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER V MURSKI SOBOTI Zdravstvenim zavodom donosno le kurativno zdravljenje Pred nedavnim je bil občni zbor Društva medicinskih sester iz Murske Sobote. Po poročilu predsednice Lucije Šebek o delu podružnice se je razvila živahna razprava. Ta je razkrila težavne strani patronažne službe na vseh območjih okraja, kjer medicinske sestre delajo. Trenutno dela na območju Pomurja, ki ima 127.000 prebivalcev, samo 16 medicinskih sester v patronažni službi, ostale pa delajo v bolnišnici. Teren je velik še za vsakodnevno opravljanje patronažnih obiskov in ga sestre ne zmorejo popolnoma obdelati, zadnje čase pa je še ta patronaža okrnjena. Zdravstvenim domom je denarno donosno le kurativno zdravljenje, zato so sedaj patronažne medicinske sestre zaposlili s 50-odstotnim notranjim delom v domovih, ostali čas pa lahko uporabijo za patronažo. Jasno je, da s tem polovičnim delom na terenu ne morejo opravljati zdravstvenega prosvetljevanja in reševati tekočih problemov, zaščite matere in otroka, kontracepcijske službe, obiskovati starčkov, bolnih na raku, tuberkulozi, itd. Medicinske sestre so na občnem zboru menile, da je verjetno to trenutna situacija v preventivi in da se bo to moralo zboljšati, če hočemo v prihodnje govoriti nasploh o napredku zdravstvene službe v Pomurju. Nadalje so razpravljale o večji povezavi bolniške službe 's patronažnimi sestrami, socialnimi delavci in socialno-skrbstvenimi organi, ki bi se kazala predvsem v skrbi za kronične bolnike. Odpuščeni iz bolnišnice so zaradi slabe nege, nepravilnega dietičnega režima (večinoma so to starčki, za katere ni več skrbi pri hiši), stalno vračajo nazaj, zasedejo postelje ostalim bolnikom, na drugi strani pa po nepotrebnem bremenijo družbena sredstva. Sestre so govorile v razpravi tudi o šoli za zdravstvene delavce v Murski Soboti in njenem namenu. Ob koncu občnega zbora pa je podpredsednik OLO tov. Šebjanič imel kratek referat o gradnji nove bolnišnice v Rakičanu. Poudaril pa je tudi, da je reševanje zdravstvenih problemov skupno delo zdravstvenih delavcev vseh profilov. M. Potočnik ŠIRŠA ZDRAVSTVENA PROSVETA Ob zaključku tedna Rdečega križa je občinski odbor RK razpravljal z delegati o dosedanjem delu ter se hkrati z njimi pogovoril o bodočih nalogah. V radgonski občini je po združitvi 21 osnovnih organizacij s 3300 člani. Če upoštevamo še 3200 podmladkarjev je v organizacijo vključenih 36 odst. prebivalcev. V zadnjem času se je število povečalo za 18 odst., vendar je število za tako človekoljubno organizacijo še vedno prenizko. Delo občinske organizacije se je izražalo predvsem v širjenju zdravstvene prosvete, v borbi proti tuberkulozi in alkoholizmu, v krvodajalski akciji, v pomoči pr malih asanacijah, podmladku RK in mlečnim kuhinjam. Več odbornikov osnovnih organizacij se je udeležilo strokovnega seminarja v Radencih, vodja podmladka RK pa seminarja na Bledu. Po daljši razpravi in volitvah novega odbora so sklenili, da bodo v prihodnji poslovni dobi zdravstveno prosvetno dejavnost še bolj razvili. Priredili bodo več predavanj, seminarjev in tečajev. Izvedli bodo posebne tečaje za vodje skrinjic za prvo pomoč. Se naprej bodo zbirali sredstva za otroško okrevališče na Debelem rtiču ter razvili krvodajalsko akcijo do največje možnosti. Pritegnili bodo v članstvo doraščajočo mladino. Ika VINJENOST POVZROČA NESREČE Statistično je dokazano, da se je število prometnih nesreč v lanskem letu v primerjavi s predlanskim, znatno znižalo kljub temu, da se je število motornih vozil in ostalih vozil povečalo. Računano v okrajnem merilu je na naših cestah 2813 voznikov amaterjev, poklicnih voznikov 879, motornih vozil 2182, kolesarjev okrog 60.000 in raznih drugih vozil (vprege) okrog 29.000. Omeniti moramo, da je bilo v lanskem letu v našem okraju kljub upadu še vedno precej prometnih nesreč. Tako jo bilo, n. pr.: 6 mrtvih, 54 s telesnimi poškodbami, samo z materialno škodo pa 29 prometnih nesreč. Poleg že navedenega pa je ob prometnih nesrečah prizadetih še veliko več ljudi. V naši stalni rubriki »Mala kronika« smo že veliko pisali o samih prometnih nesrečah in podariti moramo, da do prometnih nesreč pride največkrat zaradi vinjenosti koristnikov vozil, kakor tudi zaradi neobvladanja vozila in udariti moramo, da do prometnih prepisov. Iz tega sledi, da morajo pristojni organi vse te prekrške kaznovati. V prvem tromesečju letos je bilo kaznovano zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov 364 koristnikov vozil, z mandatno kaznijo pa celo 965. Vozniško dovoljenje pa je bilo odvzeto v štirih primerih in to zaradi vinjenosti voznika. Omeniti pa moramo še tudi to. da se je v prvem tromesečju letos prijavilo k polaganju vozniških izpitov 328 kandidatov, od katerih je uspešno opravilo izpit le 170 kandidatov. -ml PODLEGEL POŠKODBAM Istega dne se je pripetila hujša prometna nesreča v vasi Črnci. Motorist Alojz Gutman iz Zgornje Ščavnice je vozil iz smeri Apače. V vasi Črnci se je zaletel v zadnji del voza, last Franca Kuzmiča iz Črnec. Pri padcu si je poškodoval prsni koš ter med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam. Po dosedanjih ugotovitvah organov prometne LM je bil motorist vinjen, kar je bil tudi vzrok prometne nesreče. V MURSKI SOBOTI TRETJA JAVNA TRIBUNA OBČANOV PO NOVIH OBLIKAH DELA SZDL Sekcija za gospodarstvo in komunalo pri mestnem odboru SZDL v Murski Soboti bo imela dne 18. maja 1962 ob 19 uri v dvorani Obč. odbora SZDL, Titova ulica št. 18 prvo javno obravnavo »O vprašanju vodovoda in kanalizacije v mestu Murska Sobota«, na katero vabi vse občane. Razpravo izvajata tov. Jože Zrim in inž. Elemir Kolarš KO SZDL Murska Sobota LETNA SKUPŠČINA NOGOMETNE PODZVEZE ZA POMURJE Dosežena množičnost pogoj za kakovost VSAK DESETI PREBIVALEC POMURJA SODELUJE V NOGOMETU KOT AKTIVEN IGRALEC ALI GLEDALEC — POTREBA PO DECENTRALIZACIJI TUDI V NOGOMETU: TEKMOVANJA V OBČINSKIH LIGAH — ŠTIRJE GLAVNI PROBLEMI: VZGOJA MLADINE, KADRI, IGRIŠČA IN DENARNA SREDSTVA ZA OSNOVNE ORGANIZACIJE, KAKOVOSTEN NAPREDEK NOGOMETA. Na letni skupščini Nogometne podzveze za Pomurje, ki je bila preteklo nedeljo v Murski Soboti ob prisotnosti številnih delegatov iz osnovnih organizacij in gostov, so ugotovili velik napredek pri širjenju tega športa v naši pokrajini. Nesporno je, da ima Nogometna podzveza pri tem pomemben delež, saj se je število osnovnih organizacij po njeni ustanovitvi povečalo za 5 nogometnih klubov in 5 aktivov, število aktivnih članov vseh registriranih igralcev pa kar za 478. Vsako nedeljo nastopa povprečno 288 nogometašev v prvem ali drugem razredu odraslih tekmovalcev ali pa v pionirski ligi. Skupno nastopa v vseh ligah 24 moštev. Vsi ti podatki govore v prid množičnosti tem športu, množičnosti, ki pa je očitna tudi na drugem področju, kajti tudi nogomet ni samemu sebi namen: ne le, da združuje, koristno zaposluje in vzgaja mlade ljudi v dobre športnike državljane naše socialistične skupnosti, marveč posreduje tisočem tudi prepotrebno razvedrilo po napornem delu. Tudi v tem se odraža njegova pomembna druž- bena vloga. V Pomurju si na pr. ogleda vsako nedeljo nad 2300 prebivalcev samo nogometne tekme v ustreznih pomurskih ligah, če pa seštejemo vse gledalce, potem ugotovimo, da si je v času obstoja podzveze ogledalo 1058 prijateljskih in prvenstvenih tekem 130.280 delovnih ljudi in da praktično sodeluje v nogometu že vsak deseti prebivalec v Pomurju bodisi kot gledalec, aktivni igralec ali član vodstva nogometne organizacije. Med glavne probleme, ki jih bo potrebno v prihodnosti reševati z vso doslednostjo, so na letni skupščini omenili zlasti potrebo po učinkovitejši vzgoji mladine v osnovnih organizacijah, pridobivanju strokovnih kadrov, gradnji in urejevanju igrišč, zagotavljanju najnujnejših sredstev za osnovne organizacije, kakovostnem napredku nogometa itd. Obsodili so zlasti pojave klubaštva v nekaterih klubih, pojave, ki nimajo ničesar skupnega z našim športom in so očitno v nasprotju z družbenimi prizadevanji na tem področju vzgoje naše mladine. Prav ti pojavi so največkrat osnovni vzrok, da posamezni klubski funkcionarji vidijo v nogometašu zgolj nogometaša, ne pa tudi človeka in člana naše družbene skupnosti. Odtod potem tudi pojavi slabe discipline, zvezdništva, nešportnega obnašanja igralcev itd., kar vse škoduje ugledu nogometne organizacije kot celote. Gre torej za širšo vzgojo človeka, ki se naj prične že pri pionirjih; le tako bo moč doseči ugodne uspehe tudi v kakovostni rasti tega priljubljenega športa brez plačeva- nja premij in drugih dajatev, ki jih blagajne naših podzveznih klubov tudi ne prenesejo. Pri okrog 600 registriranih igralcih so trije nogometni inštruktorji vsekakor le kaplja v morje, zato se bo potrebno v bodoče bolj osloniti na talentirane in že izkušene nogometaše, ki bi lahko na tem področju pomenili dragoceno pomoč. Mnogo bolje tudi ni pri sodniškem kadru, ki je zaradi maloštevilnosti (v Pomurju je sedaj 25 sodnikov) močno preobremenjen in zato ni povsem kos svojim nalogam. Vsako nedeljo namreč potrebujejo samo za sojenje prvenstvenih tekem 38 sodnikov, zato pa so tekme v drugem razredu bile doslej brez stranskih sodnikov. Na skupščini je bilo govora tudi o »novotarstvu« mnogih funkcionarjev pri zbiranju sredstev za potrebe svojih klubov, čeprav pomeni tako zbiranje sredstev samo začasno rešitev, ki seveda ne pelje k dolgoročnemu razvoju nogometa in vključevanju novih igralcev v ta šport. Moledovanju in prosjačenju po podjetjih in ustanovah, ki je tudi pri nas zavzelo že velik obseg, je potrebno napraviti konec. Rešitev je predvsem v formiranju namenskih skla- dov pri občinskih ljudskih odborih. Sredstva teh skladov bo potrebno namensko in smo trno uporabljati, kar pa v Pomurju ne bo težko uresničiti, saj gre predvsem za pokritje nekaterih -osnovnih potreb. V Pomurju sicer stanje nogometnih igrišč ni posebno pereče, toda nujno potrebna so vsaj skromna sredstva, da bi jih svojemu namenu tudi ustrezno uredili. Večja investicijska naložba pa je vsekakor neizbežna v Murski Soboti, jer je eno samo igrišče občutno premalo, če hočemo doseči, da bomo v prihodnosti sploh še lahko ustregli mladini in drugim aktivnim članom, saj je sedaj že resno ogrožen napredek nogometa prav zaradi pomanjkanja ustreznih športnih objektov. Zavzeli so se tudi za decentralizacijo nogometnih tekmovanj. Predlog je, da nai bi čimprej prišlo do ustanovitve nogometnih središč v okviri občin. Pri občinskih zvezah za telesno vzgojo bi naj delovale komisije za nogomet. V skladu s predlagano reorganizacijo bi potem ukinili v okrajnem merilu drugi tekmovalni razred. Tako bi izdatno pocenili tekmovanja. Po dosedanjih izkušnjah bi bili taki nogometni centri zaenkrat potrebni v Soboti, Radgoni in Lendavi. Pri ustanavljanju občinskih središč bo vsekakor najtežje rešljiv problem strokovnih kadrov, vendar pa ga bo moč rešiti s pomočjo vseh klubov. - sk PO XII. KOLU POMURSKE NOGOMETNE LIGE Povsod zmagali gostje Nedeljsko dvanajsto kolo v Pomurski nogometni ligi ni prineslo posebnih presenečenj. Zmagala so moštva, ki so bila favoriti v teh srečanjih. Značilnost nedeljskih rezultatov pa je v tem, da so osvojila vse možne tekmovalne točke gostujoča moštva. Soboški Grafičar je doživei na lastnem terenu katastrofalen poraz v srečanju z lendavsko Nafto, ki je tako še enkrat potrdila, da si je zasluženo priborila prvo mesto na lestvici in da je zato tudi najresnejši kandidat v Pomurju za vstop v SCL. Malce preseneča zmaga Radgone v tekmi z drugim moštvom Sobote, še zlasti zato, ker si je priborila rahlo prednost enega gola na tujem terenu v srečanju z moštvom, ki je v zadnjem času kar nizalo zmago k zmagi. Beltinčani so v Turnišču gladko odpravili domačine, ki so v spomladanskem tekmovanju dokaj nazadovali in ne morejo več ponoviti uspehov iz pretekle tekmovalne sezone. Sicer pa je tudi res, da je pomurski nogomet od tedaj kakovostno že precej napredoval in je zategadelj potrebno mnogo več strokovnega prizadevanja, da lahko korakaš vštric z najboljšimi. V drugem razredu so Šalovci pospravili obe tekmovalni točki na domačem terenu v srečanju s Puconci, enako tudi Nafta II v tekmi z Bogojino, ki je doživela tokrat že kar preveč krepko lekcijo; domačini so ji nasuli v mrežo kar 12 golov, medtem ko so sami dali samo enega. V pionirski ligi je bilo tudi vse po pričakovanju. Najbolj prepričljivo zmago si je priborilo moštvo Sobote v srečanju z radgonsko enajstorico mladih Sicer pa soboški pionirji sploh močno odstopajo od ostalih moštev; doslej so odigrali skupno 19 tekem, in prav tolikokrat zmagali. Torej so doslej še neporaženi. Zmago jc pospravilo tudi moštvo Nafte v srečanju z Grafičarjem, podob- no Beltinčani v tekmi z vrstniki iz Turnišča. Nedeljske tekme so bile registrirane takole: I. razred: Grafičar : Nafta 0:7, Sobota II : Radgona 2:3, Planika : Beltinci 1:3, Pušča : Brazda 0:3 (p. f.) II. razred: Radgona II : Nafta II 0:1, Šalovci : Puconci 3:2, Nafta II : Bogojina 12:1. Pionirji: Grafičar : Nafta 0:2, Sobota : Radgona 6:0, Planika : Beltinci 1:3, Pušča Brazda 0:3 (p. f ). I. RAZRED PO XII. KOLU Nafta 12 9 2 1 59:14 20 Radgona 12 9 1 2 32:11 19 Sobota II 12 9 1 2 45:20 19 Beltinci 12 7 1 4 36:24 15 Grafičar 12 5 0 7 19:31 10 Planika 12 2 2 8 17:35 6 Brazda 12 2 1 9 13:47 5 Pušča 12 0 2 10 8:46 2 PIONIRJI PO IX. KOLU Sobota 9 9 0 9 34: 4 18 Nafta 9 5 2 2 15:12 12 Planika 7 4 1 2 11: 9 9 Brazda 9 3 3 3 12:10 9 Grafičar 9 3 1 5 6:11 7 Beltinci 8 2 1 5 5:18 5 Radgona 9 2 0 7 8:24 4 Pušča 8 1 1 6 2:10 3 PIONIRSKO TEKMOVANJE ZA OKRAJNO PRVENSTVO V Šahu Tri prva mesta za petrovsko občino V nedeljo dopoldne je bilo na soboški II. osemletki okrajno šahovsko tekmovanje za pionirje in mladince osnovnih šol. Tekmovanje, katerega so se lahko udeležili le občinski prvaki, je bilo zelo množično, saj je nastopilo nad 140 pionirjev in mladincev, lahko pa bi jih bilo tudi več, toda nekatere občine niso poslale na tekmovanje vseh ekip — verjetno predvsem zaradi slabe organizacije tekmovanj za občinska prvenstva ali pa tudi zaradi pomanjkanja vodij šahovskih krožkov na posameznih šolah. Tekmovanje je tudi pokazalo, da posvečajo na posameznih šolah premalo pozornosti šahovski vzgoji ženske mladine, saj so od šestih občin le tri poslale na tekmovanje tudi ekipe mlajših pionirk. Podobno je bilo tudi pri mlajših pionirjih, katere sta zastopali samo dve tekmovalni skupini. Verjetno bi na tem področju moralo več storiti šahovski klubi, saj gre naposled za vzgojo njihovega naraščaja. Štiričlanske ekipe so igrale med seboj partije po turnirskem sistemu. Pravo presenečenje so pripravile ekipe petrovske občine, saj so si priborile kar tri prva mesta, medtem ko smo občutili pri Lendavi in Ljutomeru določen zastoj, saj so ekipe iz teh dveh občin na prejšnjih tekmovanjih že kar po tradiciji zasedle največ prvih mest. Pomurje bodo potemtakem zastopale na tekmovanju za republiško prvenstvo, ki bo 20. maja v Ljubljani, naslednje ekipe: mlaj- ši pionirji — Križevci (Petrovci), mlajše pionirke Križevci (Petrovci), starejši pionirji — Gornja Radgona, starejše pionirke — Domanjševci (Petrovci), mladinci — Ljutomer in mladinke Lendava. Med tekmovanjem je prireditelj okrajna zveza društev prijateljev mladine — priredila za vse udeležence tekmovanja skromno zakusko, ob zaključku pa razdelila najboljšim zaslužene pokale in priznanja. Beltinski kolesarji pognali pedale V letošnjo tekmovalno sezono so se uspešno vključili tudi beltinski kolesarji. Tako so ob Titovi štafeti priredili v Gornji Bistrici kriterij, v katerem je nastopilo 12 tekmovalcev. Tekmovanje si je ogledalo nad tisoč ljudi. Zmagal je Feri Forjan, drugi je bil Jože Grabar iz Kupetinec in tretji Ivan Kavaš. V počastitev Dneva mladosti je Kolesarski klub Prekmurje priredil preteklo soboto v Murski Soboti kolesar- ski kriterij s startom in ciljem pred Spomenikom zmage. Nastopilo je 13 tekmovalcev. V 35 krogih na 17 km dolgi progi je zmagal Ivan Kavaš s časom 22 minut, drugi je bil Feri Forjan, tretji pa novi vozač Mirko Lipič, oba s časom zmagovalca. Beltinski kolesarski klub ima letos v programu še dve samostojni prireditvi. Največja in najpomembnejša prireditev bo vsekakor VI. kolesarske dirke po Pomurju. Pričakujejo, da bodo na teh dirkah sodelovali tekmovale' vseh kolesarskih klubov iz Slovenije, obetajo pa si tudi udeležbo tekmovalcev iz drugih republik. Andrej Kemr tretji v Jugoslaviji V prvem kolu tekmovanja za državno prvenstvo v lahki atletiki je pomurski mladi atlet Andrej Kemr v skupini mlajših mladincev dosegel v teku na 100 m čez ovire odličen rezultat 15,5, kar je hkrati tretji najboljši jugoslovanski rezultat v tej konkurenci. Tekmovanje je bilo v Mari boru. Po borbeni in požrtvovalni igri je v nedeljo prvo moštvo Sobote premagalo moštvo Triglava na njegovem terenu z rezultatom 2:0 (0:0), si tako priborilo dve dragoceni tekmovalni točki in se povzpelo na četrto mesto od dna lestvice. Mladinsko moštvo Sobote pa je doseglo v tekmi s svojim nasprotnikom v Kranju neodločen rezultat 1:1 (0:1). Letošnjega šestega tradicionalnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« sta se letos udeležili tudi tekmovalni ekipi SŠTV in Gimnazije iz Murske Sobote. Tekmovali sta v pouličnem štafetnem teku 5 krat 100 metrov za srednješolce. Ekipa soboške Gimnazije je v zelo močni konkurenci prispela na cilj deveta, ekipa SŠTV pa v nekoliko slabši konkureci deseta, kar je zlasti za prvo vsekakor pomemben uspeh. Zadovoljen sem ... Stalni državni reprezentant v kegljanju Miro Steržaj iz Ljutomera je pred nedavnim že tretjič zapovrstjo osvojil naslov republiškega prvaka v tem športu. V klasični disciplini 2x200 lučajev je podrl prvič 925, drugič pa 954 kegljev, kar da skupno 1879 točk. Tako je Miro znova potrdil sloves najboljšega jugoslovanskega kegljača: lani je bil na jugoslovanski rang listi najboljših kegljačev drugi, letos pa so ga uvrstili celo na prvo mesto. Vsekakor lepo priznanje! Našega znanca smo kar po telefonu povprašali, kako je zadovoljen z letošnjimi prvimi dosežki v kegljaškem tekmovanju. Miro nam je prijazno odgovarjal. Kako si se počutil, ko si na letošnjem tekmovanju za republiško prvenstvo posameznikov že v tretje osvojil naslov najboljšega? Vsekakor sem bil z dosežkom zelo zadovoljen. Sicer pa sem na tihem tudi računal na najboljše, saj sem v »približno« dobri formi... 23. maja me seveda spet čaka težavna preizkušnja. Z najboljšimi jugoslovanskimi kegljači se bom v Ljubljani meril za prvenstvo FLRJ. Upam seveda na najboljše: da se bom uvrstil med prvo petorico, v slabšem primeru pa vsaj med desetorico najboljših v Jugoslaviji. Dan poprej se bo v ekipnem tekmovanju za državno prvenstvo merilo tudi moštvo Tvojega matičnega kluba. Kot stalnega člana moštva in trenerja bi vprašali, na kakšno uvrstitev moštva računaš v tej izredno močni konkurenci? Izgledi so dobri. Po moji sodbi bomo »obsedeli« nekje v zlati sredini, kar pa bo za moštvo vsekakor največji uspeh. Saj zlata sredina v konkurenci 14 najboljših jugoslovanskih moštev res ni malo, še zlasti, če upoštevamo, da je naš klub menda edini s province in da se pripravlja na tekmovanje in tudi tekmuje z mnogo manj ugodnimi možnostmi in pogoji kot ostala moštva iz večjih mest. In še kakšna Tvoja posebna želja? Čez dobrih štirinajst dni se bodo zbrali v Zagrebu najboljši jugoslovanski kegljači na izbirnem tekmovanju za sestavo jugoslovanske reprezentance. Tudi jaz sem povabljen na tekmovanje, pa pričakujem, da se bom uvrstil med prvo sedmorico in tako tudi ponovno v jugoslovansko reprezentanco, kar je seveda trenutno moja največja želja. To pa mu iz srca želimo tudi mi! Slavko Klinar POMURSKI VESTNIK, 17 MAJA 6 sobota Četrta Na republiškem izbirnem tekmovanju mladinskih, ženskih in pionirskih ekip v streljanju z zračno puško — tekmovanje je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani se je poleg zastopstev iz šestih drugih slovenskih občin udeležila tudi tekmovalna ekipa Občinskega strelskega odbora M. Sobota. V soboški mladinski ekipi so bili: Drvarič, Ban, Pongrac, Pintarič, Meleš — mladi in talentirani strelci, ki so sposobni tudi za največje podvige v borbi za kroge. Soboški tekmovalci so trenirali in se pripravljali na to tekmovanje dvajset dni. Na treningih so dosegli tudi več zelo ugodnih rezultatov. Tako je na primer Ban na zadnjem treningu tik pred odhodom v Ljubljano dosegel 290 krogov od 300 možnih, kar je več kot odličen rezultat. Toda treningi so drugo kot zahtevno tekmovanje. V Ljubljani je vsak tekmovalec streljal pod svojimi možnostmi, kljub temu pa smo z doseženim četrtim mestom lahko zadovoljni. To je namreč samo za 40 krogov slabši rezultat od dosežka prvouvrščene ekipe Celja. Za seboj pa so naši tekmovalci pustili celo Mariborčane, ki imajo prav gotovo večje možnosti za izbor strelcev, pa tudi ugodnejše materialne pogoje. Lani je namreč bila ekipa Maribora pred našo. Rezultati: Celje 176, Jesenice 1068. Ljubljana-Center 1055, Murska Sobota 1036, Nova Gorica 1027, Maribor 1017 in Postojna 1016 krogov. Najboljši posameznik v naši ekipi je bil Robert Drvarič z 265 krogi od 300 možnih. Tudi to tekmovanje nam je prineslo dober nauk: strelci ne postajajo dobri in vešči le na treningih, marveč predvsem v medsebojnih srečanjih z vrstniki drugih mest, strelci, ki imajo večjo tradicijo in tudi izkušnje kot naši. Zato bo potrebno v prihodnosti omogočiti našim strelcem češčo udeležbo na ustreznih republiških tekmovanjih. To pa je seveda odvisno od finančnih možnosti strelske organizacije v Pomurju. Ivo Perinić NEZANIMIVE TEKME Poročila z nedeljskih tekem za prvenstvo v Pomurski rokometni ligi govore o nešportnem vedenju posameznih igralcev na igrišču, kar vsekakor meče temno senco na zaključek tega sprva obetajočega tekmovanja. Sodniki, ki so tekme vodili, tudi poročajo, da je bila večina tekem nezanimivih, zlasti v prvi članski konkurenci, čeprav bi bilo pričakovati prav narobe: stopnjevano borbenost v finišu za tekmovalne točke. Posredujemo tudi nekaj nepopolnih rezultatov z zadnjih tekem: Tekstilec : Beltinci 11:30 (5:15), Sloga : Krog 15:24 (8:11), Elan : SUT 5:0 (p.f.), ESŠ : Grafičar 9:15 (6:8), ŠCPB : Grafičar 18:53 (10:23) vse v I. članski konkurenci. Pionirke: Cankova : Krog 9:0, Enotnost : Lendava 5:0 (p. f.), Črenšovci : Polet 3:5. Službene objave PRIHODNJE TEKME V PNL V Turnišču, 19. maja 1962 ob 15. uri Planika : Grafičar (pionir.), delegat S. Cuk, sodnik Cak; ob 16. uri Planika : Grafičar, delegat S. Cuk, sodniki Gerenčer—Cak, Sabo. V nedeljo, 20. maja 1962 V Beltincih: ob 14. uri Sobota : Beltinci (pionir.), delegat Kranjc, sodnik Glavač; ob 15. uri Sobota II : Beltinci, delegat Kranjc, sodniki Flisar—Glavač, Benkovič. V G. Radgoni: ob 15. uri Rad- gona : Pušča (pionir.), delegat Svatina, sodnik Puhan; ob 16. uri Radgona : Pušča, del. Svatina, sodniki Kološa—Puhan, Sabo. V Dobrovniku: ob 15. uri Brazda : Nafta (pionir.), del. Kučak, sodnik Koren; ob 16. uri Brazda : Nafta, delegat Kučak, sodniki Sušec—Koren, Šadl. V Šalovcih: ob 13.30 Šalovci : Gradbenik, del. sodnik Cak. V Lendavi: ob 16. uri Nafta II : Bakovci, del. sodnik Gerenčer. V Bogojini: ob 16. uri Bogojina : Ljutomer, del. sodnik Bolkovič. V Puconcih: ob 16. uri Puconci : Radgona II, del. sodnik Roudi, Polfinalna tekma za pokal FLRJ: V Turnišču: 23. maja 1962 ob 16. uri Planika : Sobota II. ROKOMET Četrtek, 17. 5. 1962 ob 17.30 Grafičar : Sloga, člani 1, sodnik Huzjan. Petek, 18. 5. 1962 ob 17.30 Pomurje : Turist, člani 2, sodnik Roudi. Nedelja, 20. 5. 1962: Igrišče TVD Partizan Murska Sobota: ob 9,00 Rakičan : Beltinci 2, člani 2 sodnik Huzjan; ob 10.10 Agroservis : SŠTV, člani 2, Huzjan; Igrišče Osn. šole II M. Sobota: ob 10.00 Polet : Cankova, pionirji sodnik Lončar; ob 10.50 Polet : Cankova, pionirke, sodnik Hari; Igrišče v Krogu: ob 7.30 Krog : Tekstilec, člani 1, sodnik Roudi; ob 9.00 Krog : Enotnost, pionirji, sodnik Roudi; ob 9.50 Krog : Enotnost, pionirke, sodnik Peterka; Igrišče v Lendavi: ob 9.00 Lendava 2 : Ljutomer, člani 2, sodnik Verbančič; ob 10.10 Lendava : Mladost, pionirji sodnik Verbančič; ob 10.55 Lendava : Mladost, pionirke, sodnik Verbančič TK ORO ODBOJKA V soboto, 19. maja 1962: V Beltincih: ob 15. uri Beltinci : Apače, sodnik Gašpar. V nedeljo, 20 maja 1962 V Šalovcih: ob ll. uri Šalovci : Dijaški dom, sodnik Gašpar: Videm ob Ščavnici: ob 9. uri Videm : Sloga, sodnik Topolovec; Moščanci: ob 10.15 Moščanci : Krog, sodnik Juteršnlk; M. Sobota: ob 8. uri Puconci Radgona, sodnik Petauer. Tekmovalna komisija MNOŽIČNOST PRED TOČKAMI V Murski Soboti so se te dni pričele V- občinske delavske športne igre, v katerih bo letos, kot kaže, dosežena rekordna množičnost tekmovalcev v vseh športnih disciplinah. Tako je svoje sodelovanje priglasilo 28 sindikalnih podružnic s 185 tekmovalnimi ekipami. Najbolj množično bo tekmovanje v streljanju (26 moških in 9 ženskih ekip), nogometu, odbojki itd. V odbojki so že tudi bile prve tekme. Rezultati: OLO : ObLO 2:0, JLA : Bolnišnica 2:0, Rakičan : Panonija 0:2, Agroservis I : Pomurka 2:1. Letošnjega tekmovanja se poleg sindikalnih udeležujejo tudi ustrezne tekmovalne ekipe Jugoslovanske ljudske armade. START POMURSKIH ODBOJKARJEV Preteklo nedeljo se je pričelo tekmovanje v okviru Pomurske odbojkarske lige. Tekmovanje vodi Komisija za odbojko pri OZTV v Murski Soboti. Tekmuje 10 moštev iz so boškega okraja. Že prvo kolo je pokazalo, da so se nekatera moštva prav dobro pripravila na tekmovanji. Igralci so bili disciplinirani in posamezne tekme so se odlikovale tudi po borbenosti. Največ preglavic pa dela nekaterim moštvom prevelika oddaljenost od krajev, kjer imajo svoje nasprotnike. Zato že tudi v odbojki resno računajo na ustanovitev občinskih lig za članice in člane v bližnji jeseni. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Puconci : Šalovci 3:0, Radgona : Beltinci 3:2, Krog : Videm 3:0 (p. f.), Sloga : Dijaški dom 0:3, Apače : Moščanci 3:2. KINO MURSKA SOBOTA — od 18. do 20. maja ameriški barvni film: »Darry O’ Gill«; od 21. do 22. maja slovenski film: »Ti lo- viš«; od 23. do 24. maja jugoslovanski kinemaskopski film: »Vzkipelo mesto«. GORNJA RADGONA - od 19. do 20. maja ameriški barvni film: »Naloga majorja Leksa«; od 23. do 24. maja ameriški film: »Ob 3.10 za Yumo«. LJUTOMER — od 19. do 20. maja ameriški kinemaskopski film: »Svet ponoči«: od 23. do 24. maja francoski vistavisionski film: »Zakaj prihajaš pozno«. BELTINCI — od 19. do 20. maja ameriški film: »Kavboj«. SLATINA RADENCI - od 19. do 20. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Dober dan, žalost«; 24. maja ameriški vistavisionski film: »Divji veter«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 19. do 20. maja jugoslovanski kinemaskopski film: »Signali nad mestom«; 23. maja jugoslovanski film: »Kekec«. VELIKA POLANA — od 19. do 20. maja ameriški barvni film: »Mož, ki ga ni bilo«. VIDEM OB ŠČAVNICI od 19. do 20. maja ameriški film: »Tujec je poklical«. ŠALOVCI — od 19. do 20. maja japonski film: »Ljudje torpeda«. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Od 18. do 24. maja bodo opravljali dežurno in nedeljsko službo naslednji zdravniki: 18. maja 1962 — dr. Udovč, 19. maja 1962 — dr. Skunj, 20. maja 1962 — dr. Hajdinjak, 21. maja 1962 — dr. Sedlaček, 22. maja 1962 — dr. Udovč, 23. maja 1962 dr. Skunj, 24. maja 1962 dr. Hajdinjak, 25. maja 1962 dr. Sedlaček. ROJSTVA Rodile so: Marija Zver iz Odra-nec dečka, Ana Kous iz Kroga — deklico, Margareta Gibičar iz Beltinec — deklico, Angela Žižek iz Murske Sobote — dečka, Hilda Celec iz Murskih Črnec — dečka, Justina Kumpuš iz Beltinec — deklico, Marta Kosi iz Cvena — dečka, Ana Vozlič iz Kroga — dečka, Marica Obal iz Murske Sobote — dečka, Karolina Krpič iz Vaneča — dečka, Dragica Horvat iz Križevec — dečka. Marta Kozar iz Boreča — deklico, Helena Banfi iz Moščanec — dečka, Marija Holc iz Nunske grabe — dečka, Irena Kardoš iz Tešanovec — dečka, Terezija Bot iz Noršinec — dečka, Anka Domanjko iz Ižakovec — deklico, Vera Kuhar iz Bakovec — deklico, Marija Bertalanič iz Murske Sobote — dečka, Kristina Rajbar iz Murske Sobote — deklico, Aranka Horvat iz Črnelavec — dečka. Rodile so: Magda Györek iz Martjanec — deklico, Milka Špilak iz Bratonec — dečka. Antonija Ošlaj iz Filovec — dečka, Marija Lebar iz Murske Sobote — dečka. Helena Gerenčer iz Kota — dečka. Marija Norčič iz Bakovec — deklico, Ljudmila Tuškaj iz Murske Sobote — deklico, Regina Horvat iz Renkovec — deklico, Emilija Kranjec iz Kupši-nec — deklico, Ana Vršič iz Ljutomera — deklico, Verona Jaklin iz Nedelice — deklico, Katarina Tratnjek iz Kroga — dečka, Marija Kerčmar iz Petrovec — deklico, Marija Ferko iz Vidonec — deklico, Jožefa Panker iz Noršinec — dečka, Elizabeta Kožel iz Predanovec dvojčke — deklici, Marija Balažič iz Zbigovec - deklico, Marija Puklavec iz Paričnjaka — dečka, Marija Mesarič iz Beltinec — deklico, Nada Žunič iz Lendavskih goric — deklico, POROKE Poročili so se: Dragotin Petek mesar iz Murske Sobote in Irma Poredoš, gospodinja iz M. Sobote. SMRTI Umrli so: Peter Pertoci iz Kroga, star 75 let; Vilma Bukvič, roj. Perša iz Brezovec, stara 67 let. Umrli so: Helena Kolar iz Črensovec, stara 57 let; Ludvik Gospod. kmet iz Vučje gomile, star 51 let; Alojz Vialgoni iz Graza pri Litiji, star 73 let; Janez Peček iz Doline, star 50 let; Matija Štefanec iz Hrastja Mote. star 76 let; Herman Špilak iz Kuršinec, star 2 leti. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 18. maja — Erik Sobota, 19. maja — Vitoslava Nedelja, 20. maja — Bernard Ponedeljek, 21. maja — Dan JVL Torek, 22. maja - Milan Sreda, 23. maja — Željko Četrtek, 24. maja — Cvetko Mali oglasi GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, sprejmem s l. junijem k večji družini v bližini Maribora. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Vera Kukovič, Pekre, p. Limbuš. M-422 HIŠO z gospodarskim poslopjem, 2 ha zemlje, od tega vinograd, sadovnjak in gozd v Rabadju, občina Štrigova, prodam. Vprašati: Ambruš, Moša Pijade 67, Čakovec. M-423 OSTREŠJE, skoraj novo, 5 x 13 m, prodam. Janez Hari, Križevci št. 24 v Prekmurju. M-426 POSESTVO, ležeče ob avtobusni cesti, skupno 18 ha, z hostami in gospodarskim poslopjem, prodam. Frančiška Čuš, vdova, Hlaponci 5, p. Juršinci. M-427 PUNČKO, v starosti od 2-6 let sprejme v oskrbo dvočlanska družina. Naslov v upravi lista. M-42b REALITETNA agencija M. Sobota rabi za sejem večje število avtomobilov ter motornih koles. Prodajalci naj le-te prijavijo Agenciji najkasneje do 19. t. m., takrat bodo seznanjeni o podrobnosti sejma. M-429 KOMPLETNO stanovanje v Murski Soboti ugodno prodam. Vprašati pri Flisarjevi, Kocljeva 3. M-430 KROMATICNO harmoniko, 5-redno, 120 basov, 4-krat uglašeno, z enim registrom, prodam. Feliks Lebar, Tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota. M-431 SAMSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeon, prodam. Vrtna 22, Murska Sobota. M-432 DEL HIŠE, proti takojšnje gotovini, za 700.000 din, prodam. Vseljiva dva prostora. Tilika Trojer, Stari trg 4, Ljutomer. M-436 VEČJO SOBO, prazno, iščem. Plačam 6 mesecev naprej. Naslov v upravi lista. M-437 PES, 4 mesece star, nemški ovčar črne dlake, noge spodaj rjavorumene barve, sliši na ime »Razor«, je bil 10. maja ugrabljen v Bogojini. Lepo nagrado dam tistemu, ki mi da kakršno koli pojasnilo, kje je sedaj pes. Evgen Kutaši, mizar, Bogojina. M-438 MOTORNO KOLO, znamke »Panonia«, 250 ccm v odličnem stanju ugodno prodam. Vprašati pri Močan, Prešernova 8, Murska Sobota. M-439 40 arov zemlje v Murski Soboti na Tišinski cesti, prodam. Ana Gorza, Gregorčičeva 9, Murska Sobota. M-441 HIŠA z vrtom in brajdami, naprodaj. Po želji zemlja. Lukavci 80, p. Križevci pri Ljutomeru. M-443 POSESTVO 3 ha, lahko tudi z živino, v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni, naprodaj. Marija Bračič, Ivanjševci 17, p. Ivanjci. M-444 HIŠO z gospodarskim poslopjem z nekaj več kot 1 ha zemlje, ob dobri prometni cesti, po zelo ugodni ceni, prodam. Bračko, Ivanjševci 1, p. Sp. Ivanjci. M-445 Trgovsko podjetje »PETROL« Ljubljana razpisuje za servisno postajo v Murski Soboti prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA Nastop službe takoj, oz. po dogovoru. Plača po učinku. Ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na »Petrol« skladišče M. Sobota. Obrat »AGROMERKUR« v Murski Soboti obvešča vse interesente, da kupujemo in prevzemamo do 5. junija t. 1. vsaki torek in četrtek v našem skladišču na Plesah v M. Soboti, vse pripeljane količine MALO UVENELO SVEŽO KOŠENO ČRNO DETELJO IN NOKOTO za potrebe naše sušilnice po ceni 6 din za kilogram. Prevzem in tehtanje na naši mostni tehtnici. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju Elektro-Maribor okolica, Maribor, razpisuje prosto delovno mesto obratnega blagajnika za svoj obrat v Murski Soboti Pogoj: dovršena ekonomska srednja šola. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe oddajte v roku 15 dni po objavi razpisa v pisarni podjetja Elektro-Maribor okolica, obrat Murska Sobota, Lendavska 31 Razne ustanove, šole, zavodi, se obračajo na Tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti V SVRHO OGLEDA. Ker je Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti v rekonstrukciji ni mogoče dovoliti ogleda zaradi česar prosimo, da cenjeni obiskovalci ta oglas vzamejo z razumevanjem na znanje. Stanovanjska skupnost Ljutomer razpisuje delovno mesto upravnika družbene prehrane v Ljutomeru. Pogoj: srednja ekonomska šola s 5 letno prakso ali kvalificiran gostinski oziroma trgovski delavec z 10-letno prakso. Plača po dogovoru. Nastop službe lahko takoj. Interesenti naj pošljejo ponudbe na Tajništvo Stanovanjske skupnosti Ljutomer do 1. 6. 1962. Obvestilo! V uradnem listu FLRJ št. 40-60 je izšel Pravilnik o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda. 2. točka 17. člena zadolžuje vse lastnike javnih vodnih virov, da morajo v določenem roku prijaviti tuk. inšpekciji število odjemalcev vode ter o drugih potrebah. za katere se voda rabi. Za javni vodni vir se po 2. točki 3. člena omenjenega Pravilnika smatra objekt, iz katerega jemlje vodo več kot 1 gospodinjstvo, in iz katerega se jemlje voda za proizvodnjo živil, ki so namenjena za prodajo živil, ter objekt, ki je namenjen za vodopreskrbo gospodarskih organizacij, zavodov in državnih organov in za druge javne potrebe, ne glede na Število odjemalcev. Ker noben lastnik javnega vodnega vira prijave še ni izvršil, rok določen s Pravilnikom pa je že zdavnaj potekel, vabimo vse lastnike javnih vodnih virov, da to prijavo izvrše najpozneje do 20. 5. 1962. Po tem roku bomo izvajali sankcije, ki so določene s Pravilnikom zoper one, ki prijave ne izvršijo. Vse lastnike javnih vodnih virov posebej opozarjamo na čl. 7, 9, 10, 11, 12, 13 in 17 Pravilnika. Prijava naj obsega sledeče podatke: Lastnik vodnega vira, kraj, kjer se nahaja, ime in priimek odgovorne osebe, število odjemalcev, način črpanja vode (vodovod, vodnjak s črpalko — brez črpalke, izvir itd.), zakaj se voda vse rabi. SANITARNA INŠPEKCIJA ObLO Murska Sobota Industrijsko podjetje »INDOPOL« Ljutomer razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo 18 kom. šivalnih strojev 2 kom. elektromotorjev 2 kom. transmisije Javna licitacija bo 19. maja 1962 ob 14. uri popoldne na upravi podjetja. Pravico odkupa imajo gospodarske organizacije, socialističnega sektorja. V kolikor tega dne ne bo interesentov, bo ponovna licitacija dne 26. maja 1962 ob isti uri na upravi podjetja. Ako tudi takrat ne bo interesantov iz socialističnega sektorja do 16. ure, imajo pravico nakupa tudi zasebniki. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 20. do 27. maja NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Trata na koncu ulice; 8.30 Iz albuma skladb za otroke; 8.45 Zabavna glasba; 9.00 Poročila; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.50 Ivo Tijardovič: Sonatina za klavir; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Naš tovariš Tito; 10.30 Dopldne s slovanskimi skladatelji; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek; 12.00 Poročila; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Uvertura in trije prizori iz Rossinijevega »Brivca«; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne; 17.05 Harfa in orglice; 17.15 Radijska igra — Emile Zola - Max Gundermann: Therese Raquin; 18.19 Medigra na harfo in violino; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Od melodije do melodije; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Klavir v ritmu; 21.00 Iz glasbene geografije Evrope; 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana; 23.00 Poročila; 23.05 Zaplešimo v novi teden. PONEDELJEK 8.05 Pisana orkestralna galerija: 8.55 Za mlade radovedneže — a) S karavano prijateljstva v Afriko (nadaljevanje), b) Glasbena oddaja za otroke; 9.25 Zabavni koleidoskop; 10.15 Camille Saint Saens; Odlomki iz opere Samson in Dalida; 11.00 Trio Maksa Kovačiča; 11.15 Naš podlistek — Tito in umetniki — III.; 11.35 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu; 12.00 Poročila; 12.05 Trio Rudija Bardorferja s kvartetom »Škrjanček« 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franjo Urlep: Podružabljanje gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju gospodarstva; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Glasba za špansko kitaro; 13.53 Alec Tempelton: Sonata; 14.00 Za vsakogar nekaj; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Mladen Pozajič: Mali koncert; 15.40 Literarni sprehod — M. G. Dellin: Otroci se igrajo; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — III.: Borut Lesjak; 18.45 Radijska univerza — Ing. Aljoša Pelan: Kaj se zgodi s krvjo krvodajalcev; 19.00 Obvestila; 19.05 Naši mladi glasbeni umetniki Mezzosopranistka Božena Glavak; 20.00 Pojoči mozaik; 20.35 Kulturna tribuna; 20.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.15 Melodije v noči; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.45 Prijeten počitek. TOREK 8.05 Zenski zbor »France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 8.25 Zabavni kaleidoskop: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo Pot tvojega življenja — naša pot; 9.25 Obisk pri skladatelju Blažu Arniču; 10.15 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Marijan Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir (Violistka Jelka Stanič, pri klavirju Marijan Lipovšek); 11.15 Napredujte v angleščini 13. lekcija; 11.30 Naši pevci v Verdijevih operah; 12.05 Veseli Gorenjski fantje poo in igrajo; 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Janez Verbič: Izvensezonsko siliranje trav in detelj; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Sekstet Hazy Osterwald in kvintet Art van Damme; 14. 05 Radijska šola za višjo stopnjo — Eskimi; 14.35 Dve sceni iz opere »Majska noč« Nikolaja Rimskega Korsakova; 15.20 Carlo Savina s svojim orkestrom; 15.30 V torek nasvidenje; 17.05 Izbor iz Čajkovskega 10. oddaja; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Mladinski zbori pojo maršalu Titu za rojstni dan; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Ob zvokih zabavne glasbe; 20.00 Iz arhiva naših malo znanih zborovskih posnetkov; 20.30 Radijska igra — Vjekoslav Kaleb: Čudoviti prah; 21.15 Fran Lhotka: Pastorala in Scherzo za pihalni kvintet; 21.30 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (29); 23.05 Zaplešite z nami; 23.45 Melodije za lahko noč. SREDA 8.05 Štirje odlomki iz »Štirih grobijanov«; 8.35 Melodije v duru in molu; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Ruleta za zabavo; 9.45 Nekaj domačih viž; 10.15 Ravel in Sibelius; 11.00 Mali klbu ljubiteljev popevk; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Philippe Gaubert: Soata za flavto in klavir (št. 1); 11.40 Zabavni zvoki; 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mira Puc: Kjer ne osemenjujejo krav. naj bodo dobri biki za pripuščanje; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Arije iz slovanskih oper; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Pot tvojega življenja — naša pot; 14.35 Glasbene razglednice; 15.20 Košček Švedske — Sopranistka Busk Margit Jonsson poje švedske ljudske pesmi v priredbah Gunnarja Hahna, pri klavirju avtor; 15.35 Skladateljska lastna podoba Marijana Fajdige; 17.55 Šoferjem na pot; 17.50 Trio Horwedel; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Orkestralni intermezzo; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 25 minut z veli- kimi zabavnimi orkestri; 20.00 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta; 22.15 Po svetu jazza Bariton-saksofonist Gerry Mulligan - II del; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Moderna plesna glasba; 23.45 Ob koncu oddaje (glasba za lahko noč). Četrtek 8.05 Peter Eben: Baladna suita za violončelo in klavir (František Smetana, violončelo — pri klavirju Jiri Hubiček); 8.30 Zabavni kaleidoskop; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Eskimi; 9.25 Krsto Odak: Divertimen-to; 9.45 Pte minut za novo pesmico — J. Bitenc: Otroci Titu in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Kmečka godba vas pozdravlja; 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 53. lekcija (ponovitev); 11.0 Iz Poličeve opere »Deseti brat«; 12.05 Slovenske narodne poje Miro Kernjak; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. France Novak: Vzgoja vinogradniškega strokovnega kadra; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 13.50 Violina solo in klavir solo; 14.05 Sprehod na deželo — Georges Enesco: Suita št. 3 — »Kmečka«; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Sprehod po starem Dunaju (Straussovi valčki); 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Francoski violinist Henri Bittar v Ljubljani; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Med Ljubljano in Beogradom (zabavni orkestri naših radijskih postaj); 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Melodije slovenskih avtorjev izvajajo domači zabavni ansambli; 21.00 Literarni večer — Titov naprej; 21.40 Nikolaj Mjaskovski: Lirični concertino; 22.15 Naš skupni studio (oddaja iz skupnega jugoslovanskega programa) Prenos iz Zagreba; 23.05 Večer slovenske komorne glasbe; 23.50 Za vesel konec. PETEK 8.05 Pomlad in mladost v melodijah: 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe— Mladinski pevski zbori pojo maršalu Titu za rojstni dan; 10.15 Globoka reka in druge pesmi — Poje basist Paul Robeson; 10.30 Violinist Edvard Grač igra koncertne dodatke (Posnetek z javne-koncerta v Ljubljani); 10.45 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 11.00 Srečanje s Schumannom — Koncertna skladba za klavir in orkester v G-duru ; 11.15 Naš podlistek — Tito in umetniki — IV.; 11.35 Scenska glasba iz naših ilmov; 12.05 Pozdrav iz Hrvatskega Zagorja; 12.15 Ketijški nasveti — Ing. Dolfe Cizej: Pomen pravočasne košnje za kakovost sena in silaže; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Radovan Gobec: Svobodna zemlja, kantata za solista, zbor in orkester: 13.45 Pesmi o Titu: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Njegovo ime je zdravilo rane: 14.35 Lahka glasba; 15.20 S slovenskimi pevci po svetu; 15.45 Jezikovni pogovori: 17.05 Zvoki naše domovine: 17.45 Klavir vritmu; 18.10 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih delovnih brigad; 18.25 Majhen koncert Slovenskega okteta: 18.45 Iz naših kolektivov: 19.05 Jugoslovanske popevke: 20.00 Slavko Osterc: Oho, zaljubljen sem! Osem Chaplinovih anekdot za glas in enajst instrumentov (Krstna izvedba); 20.11 Josef Suk: Appassionato za violino in klavir; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Glasbena medigra; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino (Prenos javne mladinske oddaje); 21.35 Zabavna glasba; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih ; 23.05 Josef Suk: Poletna pravljica. SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Sedem pevcev — sedem popevk; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Njegovo ime je zravilo rane; 9.25 Ivo Petrič: Skladbe za flavto in oboo; 9 45 Pesem, umetna in narodna; 10.15 Od tod in ondod: 11.00 Uvodni prizor II. dejanja Smetanove opere Dalibor; 11.15 Seznanite se s Parkerjevimi (tečaj za angleški jezik) 2. lekcija (ponovitev); 11.30 Stanojlo Rajičič: Koncert za violončelo in orkester; 12.05 Drago Lorbek: Ples v ritmu mazurke in Interemzzo; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner—ing. Albin Stritar: Razgovor o proizvodnji detelj; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Morda je to vaša melodija; 14.00 Poje George London; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Ljubiteljem Chopina; 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Zabavni intermezzo z orkestrom Alfred Scholz; 18.10 G. Rossini—O. Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita; 18.45 Okno v svet; 19.05 Druga v drugo se vrste narodne in domače viže; 20.00 Godala v veselem ritmu; 20.20 Radijska komedija Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu — II. epizoda; 21.00 Za prijeten kon tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zaplešimo v sobotno noč (pisan spored popevk in vedrih melodij). POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 6., tel. 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11 1—365 POMURSKI VESTNIK, 17. MAJA 7 Devize pod kupolami Mednarodni obmejni sejem ALPE-ADRIA zavzema na gospodarskem razstavišču v Ljubljani ves pokrit prostor — veliko dvorano z obema stranskima prizidkoma, okroglega »Jurčka« in še novo razstavno dvorano. Pomurska podjetja razstavljajo pod okriljem Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« v Murski Soboti v levem prizidku velike dvorane. Na zaključenem prostoru je razstavljenih toliko izdelkov in pridelkov iz Pomurja, da človek kar obstane od presenečenja. Od raznih izdelkov domače obrti, divjačine, priznanih izdelkov predelovalen industrije, izdelkov »Mure« in lendavske tovarne pletenin in dežnikov — pa do radenske mineralne vode, vina, opeke, kremenčevega peska in drugega nudijo pomurski proizvajalci obilje, ki je zanimivo za izvoz. O kupčijah danes še ni mogoče podrobno poročati. Začele so se že na dan otvoritve. Italijani so se zlasti zanimali za jajčni prah in drugo. Bile so tudi težave. Uprava razstavišča je čez noč prvega dne izklopila električni tok in hladilne naprave niso delovale. Kakšen obraz so imeli v soboto predstavniki »Agromerkurja«, ki so »čuvarji« razstavljenih izdelkov, od katerih je več ko tretjina v hladilnikih, si lahko mislimo. Brž so tudi sledili potrebni ukrepi. Otvoritvi razstave je bilo vreme naklonjeno, naslednjega dne pa je že prevladovalo »aprilsko« vzdušje med oblaki nad razstaviščem. To poslovnih ljudi seveda ne moti. Vsi razstavin prostori so pisan mozaik vseh vrst blaga in izdelkov naših tovarn in podjetij, a tudi onih iz Italije in Avstrije. Takšna slika je v glavni dvorani, v »Jurčku« in v novi razstavni dvorani. Razlika je le v tem, da izbor izdelkov ni povsod enak. Dovolj je tudi potrošnega blaga in sicer v zgornjih prostorih glavne dvorane: od idrijskih čipk do otroških vozičkov in igrač ter koles, mopedov in rolerjev. Seveda, ko pa potrošniki potrebujejo prav vse! Vidimo lahko tudi krasen motorni čoln italijanske proizvodnje, kozmetične proizvode, električne aparate, kristalne vaze in okrasje, posodo, lestence, avtomobilske gume, žične mreže, semena . . . Vsega kajpak ni moč niti našteti. Vse: made in Italija, Avstrija in Jugoslavija. Zlasti ob kulinaričnih dobrotah iz Pomurja se marsikdo ustavi dlje, kot namerava. Tudi pokrajinske in turistične lepote iz Pomurja niso zapostavljene: Skratka: kamor se oko odpre, povsod je novo bogastvo vsega od blizu in daleč. In to bogastvo pod kupolami v devizah. B. Š. V sončnih žarkih pred Gospodarskim razstaviščem (Foto: B. Šinko) POJEDINE ALI ,POSLOVNI’ SESTANKI V Sarajevu je najprivlačnejši hotel »Evropa«. Vse je vedno polno, posebno v soboto in nedeljo je težko najti prostor. Potnik, ki ki je bival v Evropi — pred časom — vsaj deset dni, opaža, da se vsak dan servirajo svečani obedi, včasih za dva, včasih za deset ali preko dvajset oseb. Opazovalec je lahko takoj izvedel, da so to »poslovni sestanki«, posebno, če je bila miza okrašena s cvetjem. Okoli 2. ure so prišli na mizo aperitivi — konjak, žganje, včasih viski, nato predjed, juhe, glavna jed, vino — belo, pa črno, narastki, sadje, cigarete in črna kava. Račune so podpisovali predstavniki podjetij, njihova višina pa je večkrat presegla 80.000 dinarjev. Popoldne je bilo v »Evropi« res težko ločiti svečano kosilo od poslovnega. Prejšnji mesec so prisotni videli zelo dolgo mizo. Zanjo so obedovali gostje predstavniki tekstilnih podjetij »Alija Hocič« in »Ključ«, ki so prejšnjo nedeljo organizirali modno revijo in prikazali najnovejše proizvode. Med gosti je bilo dvajset direktorjev in pet manekenk. Kosilo je stalo 67.016 dinarjev, račun pa je podpisal direktor podjetja »Alija Hocić«. Pojedina se je ponoči končala v baru. Časniki poročajo, da je istega dne bila tudi svečana večerja v hotelu »Evropa«. Malo se je plesalo z manekenkami in potem je bil podpisan račun za 30.000 dinarjev. Ko so novinarji povprašali direktorja podjetja, če so taki obe- di nujni, je odgovoril, da so in da so skromni. Podjetje »Alija Hocić« je porabilo v 1. 1961 za reprezentanco 200.000 dinarjev. Podjetje »Ključ« je v 1. 1961 izdalo za stroške reprezentance 518.000 dinarjev, leta 1960 pa 177.000 dinarjev in v 1. 1959 nekaj preko milijon dinarjev. Za sejme in razstave je izdalo to podjetje leti 1961 3,059.000 dinarjev. Vprašanje je, kako so ocenjevali te stvari delavski sveti podjetij. »Šipad« je porabil prejšnje leto v te namene 3,790.000 dinarjev, itd. Pogosto so obedi in večerje potrebne prav iz poslovnih razlogov, prišel pa je čas, ko mora vedeti za vsak tak izdatek sleherni član kolektiva. GRAŠKA POMLAD 1962 Graška pomlad 1962 je v znaku nadaljnjega zbližanja obmejnega prebivalstva z obeh strani državne meje med Avstrijo in Jugoslavijo. To je bilo zlasti očitno med minulim spomladanskim graškim velesejmom, ko si lahko slišal domačo slovensko besedo naših kupcev v blagovnih hišah in specializiranih trgovinah. Kako dober glas seže v deveto vas, pričajo primeri, ko tudi kupci iz ljubljanske okolice ob slučajnem obisku v Gradcu prav dobro vedo, kje je moč dobiti kakšno dobro, a cenejše blago. Neki ameriški filmski reporter je v svojem filmu o Dunaju, Dunajčanih in sploh Avstrijcih sicer polemično in ne brez zbodljivosti zastavil vprašanje, da mu je jasno, odkod nemški gospodarski »čudež«, ne more si pa tega razložiti v avstrijskem primeru. V svojem filmu, ki je vzudil v avstrijski javnosti po televizijski oddaji obilo prahu in užaljenosti, očita film in njegov avtor Avstrijcem nič manj ko požrešnost, lenobo in podobno. Ne bi bilo umestno sodelovati v tej polemiki ali celo analizirati vzroke te ali one trditve iz obeh taborov, vendar je res, da zasluži graška občina z gospodarsko uporabo odpadkov, ki jih odvaža ustrezno podjetje izpred 13.600 hiš, letno 261.000 šilingov. Tako je vsaj bilo lani, ko se je graška očina zavzela za višje ovrednotenje za prodajo — starega železa, bakra, aluminija, pločevine in steklenic ter drugega. Tako vsaj izhaja iz poročila o dejavnosti graške očine za lansko leto, ki pa vsebuje tudi druge zanimive podatke, predvsem o rečeh, ki bremenijo občinski proračun tega deželnega mesta ob Muri. V mestu in občini je 770 km cest in 480 km pešpoti in poti v parkih in nasadih. Ustrezna mestna služba je zasadila lani 372.925 dreves in ostalih rastlin samo v pomladi in 238.746 kosov poleti. Kako tesno je v Gradcu s šolskimi prostori, pričajo uradni podatki, da obiskuje 16.399 obveznih šolarjev 597 razredov. Od občine so dobili ti učenci 132.500 učnih knjig. Televizacija zelo vpliva na obisk kinov, ki imajo — mimogrede rečeno večinoma komercialni repertoar kriminalne in zgodovinsko-spektakulrne zvrsti ameriške proizvodnje. V letu 1959 je bilo v Gradcu 6,119.165 obiskovalcev kina, lani pa že mnogo manj — 5 milijonov 118.000. Težave imajo tudi graška gledališča. Vstopnice so v primeri z našimi razmerami sicer dražje, vendar ne tako drage, da bi povsem odbile ljubitelje Talijine umetnosti, ki se tudi v Gradcu kot povsod v Avstriji zelo drži tradicije iz minulega časa. Kadrovske težave rešujejo tudi v Gradcu 7 gostovanja vrhunskih opernih pevcev z Dunaja, Beograda, itd. Združena graška gledališča so imela lani le 6,603.500 šilingov dohodkov in s tem izgubo 21,669.300 šilingov. Kaže, da tudi ,železni’ operetni repertoar ni zdravilo za krizo, ki jo preživljajo v tej ali oni obliki in meri vsa gledališča danes na svetu — razen redkih izjem. Osebje združenih graških gledališč znaša skupno 481 zaposlenih, pri čemer je 162 umetniškega osebja, 96 članov orkestra in 223 ostalega. Sicer pa je zaposlovala graška občina 1. januarja 1962 skupno 4548 oseb (uradniki, nameščenci in delavci), ki so se lani zatekli v bolniški stalež v 4881 primerih. Skupno je zabeležil magistrat 78.874 bolniških dni občinskih uslužbencev. Natančnejši pregled statističnih podatkov pa pravi, da lani 595 uslužbencev sploh ni bilo v bolniški, medtem ko je 576 uslužbencev v tem obdoju odsotnih z delovnega mesta zaradi bolezni več ko tri mesece. Ti in drugi podatki sicer ne sodijo več v letošnjo pomlad, so pa predmet živahnih razprav med meščani, zlasti med prizadetimi. Graško časopisje je dalo sicer poudarek temu, da občina »posrebruje« odpadke, med vrsticami omenjenega poročila pa je moč prebrati marsikaj, kar je sicer predmet razprave bolj na ■weekendih v slikoviti daljnji in bližnji graški okolici, v kolikor weekend sploh dopušča muhasta pomlad. Bojan Sinko Tudi osliček pred hotelom »Erzherzog Johann« v Gradcu služi za reklamo Zaseben muzej Vinka Kaliha Vinko Kalih, uslužbenec ljudskega odbora v Doboju, je lastnik zanimivega muzeja. Ima namreč zbirko 130.000 različnih ptic, skupaj 1500 živalskih vrst. Za to zbirko je pred nedavnim muzej iz Tuzle ponudil 5 milijonov dinarjev, kar pa je Vinko odklonil. Svojo zbirko je začel zbirati še kot učitelj v Johovcu. Prepešačil je mnogo krajev, da bi zbirko izpopolnil. Posebno vrednost njegove zbirke predstavljajo posebne vrste insekti, ki žive pod zemljo, a pol ure po oploditvi — razpadejo. Vinko pa ima tudi nekaj prime- ZOOLOG — TARZAN Angležinja Jane Morris Goudal je pustila, da so ji lasje zrasli do pasu, potem pa je preživela petnajst mesecev v džungli Tanganjike. Jane je prirodoslovec in je hotela proučevati življenje opic. Videla je neke opice, da jedo meso in da imajo pri tem primitivno orodje. S pomočjo palice, katero sunejo v mravljišče, namreč vešče izvlačijo mravlje in jih potem použijejo. VRNITEV Pierre Rodriguez je stekel v Valousu za ekspresom, ki je začel voziti iz postaje. Nesrečno je skočil na stopnico in padel pod vlak. Slišali so se kriki prestrašenih potnikov. Vlak so takoj ustavili. No, telesa ni bilo in vlak je nadaljeval vožnjo. Med vožnjo se je pojavil Rodriguez. Splazil se je na drugo stran, ko je vlak ustavil in stopil v oddelek. Sedaj bo plačal globo »zaradi nepravilno prekoračenih tračnic.« rov, ki jih znanost do zdaj ni poznala. Kalih piše za mnoge biološke časnike doma in v inozemstvu. V znanstvenih krogih je znan kot spreten preparator ter izvrsten poznavalec živalskih vrst Bosne in Hercegovine. Obiskovalci Kalihovega muzeja, ki je nastanjen v sobi, veliki 70 kv. metrov, so polni hvale. Poslovni vrvež v prizidku, kjer razstavljajo pomurska podjetja Drobne zanimivosti POD OGNJENIM DEŽJEM V železarni Vekington (Anglija) je dobilo devet ljudi težke opekline. Neki delavec je edini opazil, da je začela raztopljena kovina teči iz kotla in uspelo se mu je rešiti. S kričanjem je opozoril tudi svoje tovariše na nevarnost, leti pa ga niso slišali. Tedaj je skočil v korito, polno vode, ker je začel goreti. Ko se je obrnil, je videl, kako so njegovi tovariši postali žive baklje. NEVARNA PUSTOLOVŠČINA Ko so zdravniki pregledali trinajstmesečnega dečka, so kimali z glavami. Mali Erik se je preveč nagnil čez ograjo in padel iz šestega nadstropja v vežo zgradbe v Aveniji de Villier v Marseillu, a se ni poškodoval. To se mu je zgodilo že tretjič s srečnim koncem. MLIN, STAR 246 LET V banatski vasi Mramorak je eden najstarejših mlinov v Vojvodini. Sezidali so ga leta 1716. Mlin je v mali dolini, skozi katero ne teče ne reka ne potok. Vodo dobiva iz velikega bazena, ki je zgrajen z nasipom iz zemlje. Jez je dolg 80 in širok 40 metrov. Bazen je globok 1 do 2 metra. Po pripovedovanju stoletnikov, ki živijo v vasi Mramorak, sta mlin zgradila Peter in Dimitrij Pasku. Sedanji lastnik mlina je Čeda Koronjac, potomec Dimitrija Paskuja. Ceda je od svojih prednikov mlinarjev podedoval nekaj zemlje in mlin, ki mu danes omogoča skromno življenje. PREPRIČEVANJE NA ROBU PREPADA Izredno hrabrost je pokazala londonska bolničarka Valerija Vies. Kaznjenec, ki ga je policija pripeljala na pregled, ker je sumila v njegovo duševno zdravje, je izkoristil trenutek nepazljivosti in pobegnil na streho zgradbe. Ko je videl, da ne more dalje, je zagrozil, da se bo vrgel na ulico. V strahu, da ne bi izvršil svoje grožnje, je šla mlada Valerija za njim na sam rob strehe. Sama v smrtni nevarnosti — zaradi močnega vetra bi lahko vsak nepravilen gib oba stal življenje je bolničarka vendarle pregovorila kaznjenca, da se je vrnil z njo v hišo. SMEDEREVSKI »FAVN, KI IGRA« V smederevskem Narodnem muzeju vzbuja pozornost mimoidočih in turistov mala bronasta statua. Po besedah upravnika Leontija Pavloviča je statua iz Pompejev in predstavlja gozdno polbožanstvo. Imenuje se »Favn, ki igra«. Original je sedaj v muzeju v Neaplju. Kako je kopija »Favna, ki igra« prišla v Smederevo, nihče ne ve. DOMISELNA PRODAJALKA Ko se je vozila s cestno železnico, je Jeanine Castes spoznala v enem izmed potnikov zlikovca, sicer mladega in simpatičnega, ki ji je pred tremi meseci ukradel ročno uro. Ni oklevala. Stopila je za njim in na postaji poklicala stražnika. Tako so prijeli Raymonda Glenerja, ki ga je policija iskala dve leti. SUPER CIGARA V POPRAVILU Največja cigara na svetu je v »Muzeju tobaka« v westfalskem mestu Bunde. Dolga je meter vno so opazili, da so se tobačni šestedest in debela 68 cm. Neda-listi, iz katerih je supercigara narejena, začeli osipati. Poklicali so delavce, ki so 92 kg težko cigaro odnesli v popravilo. PRI ORANJU IZGUBIL ŽIVLJENJE Ko je oral mladi Slavko Sretenovič iz vasi Dobrače njivo, je hotel končati z delom. Zaradi tega je oral še ponoči, prišel na klanec in se s traktorjem prevrnil. Bil je pod traktorjem takoj mrtev. Rex Stout ZGODBA 0 PSU (Nadaljevanje) »Ni nujno, da izvedo zame, kajne?« »Fej. Presenečen sem, kako to, da vas še nimajo v zanki, čeprav je minilo šele osemnajst ur. A kmalu vas bodo, čeprav ne z mojim posredovanjem. Zavedam se, da tole ni zabavno za vas. tukaj z mano, a v primeru s tem, kar vas še čaka, to ni nič«. Premišljevala je. Celo je imela nagubano in oči so jih strmele naravnost v Wolfa. »Ali veste,« je vprašala, »kaj se mi zdi najbolje? Ne vem, zakaj se nisem na to spomnila že prej. Vi ste detektiv, strokovnjak za pomoč ljudem v težavah, jaz sem pa vsekakor v težavah. Plačam vam, da mi pomagate. Nekaj vam lahko dam že zdaj.« »Ne zdaj ne kadarkoli, gospodična Jones«, je še dovolj mirno pribil Wolfe. »Kdaj vam je gospod Chaffee povedal, da je vaš mož tukaj in vas išče?« »Niti poslušati me ne marate,« je potožila. »Govorite pametno, pa vas bom poslušal. Kdaj?« Za prst ali dva se je pomaknila nazaj na stolu. »Mojega moža sploh ne poznate. Bil je ljubosumen name, že prej kot sva se poročila, potem pa je postajalo huje in huje. Postalo je tako grozno, da nisem mogla »prenesti in zato sem ga zapustila. Vedela sem, da bi me našel, če bi ostala v Pittsburghu, in me verjetno ubil, zato sem prišla v New York. Neki moj prijatelj je prišel sem — mislim samo prijatelja. Dobila sem delo na nekem posredništvu za modele in zaslužila sem dovolj za življenje, srečevala pa na kupe ljudi. Eden od njih je bil Ross Chaffee. Hotel me je za neko podobo in privolila sem. Seveda me je plačal, a to ni bilo tako pomembno, ker sem kmalu nato spoznala Phila Kampfa, ki mi je priskrbel preizkušnjo v nočnem lokalu, potem pa tudi pogodbo. A tedaj nekako se je začel moj strah. Neki človek iz Pittsburgha me je videl v gledališču in spregovoril z mano, a sem mu rekla, da se moti, da nisem bila svoj živi dan v Pittsburghu.« »To je bilo pred letom dni,« je zamrmral Wolfe. »Da. Nekoliko sumljivo je bilo v nočnem klubu, bala sem se tako nastopati pred ljudmi, a meseci so minevali in nihče me ni prepoznal. In tedaj mi je na vsem lepem telefoniral Ross Chaffee, da se je pri njem oglasil moj mož in ga vprašal zastran podobe. Prosila sem ga, naj ne pove, kdo sem, in obljubil je, da ne bo. Veste, mojega moža ne poznate. Vem, da me je poskušal najti, ker bi me rad ubil.« To ste rekli zdaj že drugič. Ali je kdaj koga ubil?« Nisem rekla koga — rekla sem: mene. Zdi se, da imam neki učinek na moške.« Pokazala je z roko, da bi razumel Kar grejo za mano. In Dick — no da, »poznam »ga, to je vse. Pustila sem ga pred letom in pol, vendar še zmerom stika za mano. Takšen pač je. Ko mi je Ross povedal, da je tukaj, sem odrevenela od strahu. Pustila sem delo v klubu, ker bi lahko po naključju prišel tja in me videl, in do sinoči sem si komajda drznila stopiti iz stanovanja«. Wolfe je prikimal. »Da bi se sestali z gospodom Talentom. Zakaj?« »Povedala sem vam.« Da, ampak takrat ste bili samo gospodična Jones. Zdaj ste tudi gospa Meeganova. Zakaj?« To ničesar ne spremeni. Po radiu sem slišala, da so ubili Phila. Želela sem izvedeti kaj več o tem. Telefonirala sem Rossu Chaffeeju in Jerryju Alandu, a ne ta ne oni ni odgovoril Tako sem telefonirala Victorju Talentu. Po telefonu mi ni hotel ničesar povedati, ampak rekel je, da se bo sestal z menoj«. ■ Ali sta gospod Aland in gospod Talente vedela, da ste bili model?« »Gotovo sita vedela«. In da je podobo videl gospod Meegan in vas prepoznal, na podlagi česar vas ;e zdaj iskal?« Da, vedela sta vse o tem. Ross jima je moral povedati, ker je mislil, da bi ju Dick nemara vprašal, ali vesta, kdo je bil model za sliko. Posvariti ju je moral, da ne »bi česa izdala Rekla sta, da ne bosta in res nista. Oba sta moja dobra prijatelja. Utihnila je, da je odprla črno usnjeno torbico, vzela denarnico iz nje in polistala po njej. Vzdignila je oči k Wolfu. »Lahko vam plačam za začetek petdeset dolarjev. Nisem samo v težavah, ampak v smrtni nevarnosti, zares. Ne razumem, kako bi mogli zavrniti... saj me ne poslušate!« In očitno je res ni poslušal. S stisnjenimi ustnicami je opazovil konico prsta, ki je »krožila po pivniku. Njen očitek ga ni ustavil, a čez trenutek je umaknil pogled in se obrnil k meni z besedami: »Gospoda Chaffeeja!« Ne!« je kriknila. ‘Nočem, da bi vedel...« Nesmisel, se je obregnil. »Vsi bodo zvedeli vse, zakaj bi zavlačevali? ... Pokliči ga, Archie. Govoril bom z njim.« Zavrtel sem Chaffeejevo številko. Dvomil sem, ali se je že vrnil s sodišča, a bil je doma. Spregovoril sem z nizkim glasom, tako da me ne bi prepoznal in mu samo povedal, da bi Nero Wolfe rad govoril z njim. Wolfe je vzdignil svojo slušalko. »Gospod Chaffee? Tukaj Nero Wolfe. Nekoliko se zanimam za umor Philipa Kampfa in sem opravil nekaj raziskav... Samo trenutek, prosm; nikar ne odložite. V moji pisarni sedi gospa Meeganova, alias gospodična Jewel Jones... Prosim, dajte, da končam. Seveda jo bom moral pridržati in se povezati s policijo, ker jo bodo zahtevali kot materialno pričo glede umora, a preden to storim, bi rad pretresel zadevo z vami in drugimi, ki živijo v tisti hiši. Ali bi prevzeli nalogo, da bi jih pripeljali, kakor hitro se le da? ... Ne, po telefonu ne bom rekel nič več. Potrebujem vas tukaj, vse skupaj. Če se gospod Meegan boji, mu lahko tudi poveste, »da je njegova žena tukaj...« Skočila je k njemu z enim skokom, ki bi ji ga lahko zavidala mlada kobila, zagrabila telefon in zavpila vanj: Ne povej mu, Ross! Ne pripelji ga! Ne ...« Tudi jaz sem dokaj spretno poskočil in planil okrog mize Odtegnil sem jo dovolj krepko, da sem se znašel na rdečem usnjenem stolu z njo v naročju, in ker nikakor ni bila ukročena, sem jo objel z rokami, ji zravnal roke ob telo, medtem ko je začela brcati s petami v mojo golenico. Kar naprej je brcala, dokler ni Wolfe končal pogovora s Chaffeejem. Ko je obesil slušalko, je nenadoma mirno obležala v mojem naročju. Wolfe se nama je namrščil. »Ganljiv prizor,« je zabrusil Pogledi na položaj. so bili različni. En problem je bilo kosilo. Za Wolfa je bilo nemogoče, da bi imel koga na obisku, ko je čas za jed, ne da bi ga tudi povabil k mizi. Gotovo pa ne bi bil pripravljen sesti za mizo z žensko, ki se je pravkar zagnala vanj ko mačka in ga opraskala Rešitev je bila preprosta: njej in meni je bilo postreženo v jedilnici, Wolfe pa je jedel v kuhinji s Fritzem. Postrežena sva bila, da, vendar ni ona skoraj ničesar zaužila. Kar naprej je poslušala in pogledovala proti predsobi, čeprav sem ji zagotovil, »a bo vse poskrbljeno, da je mož ne bo ubil tule, v tem stanovanju. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 17. MAJA 8