325
Vnanje države.
Italijanski poslanec Bonghi izdal je oglas, v katerem pozivlje Italijane, naj zbirajo radodarne doneske za Žide, katere ruska vlada preganja. Ker pa je na Italijanskem huda beda, tako da se ljudstvo v velikem številu  izseljuje v Brazilijo  ter  niso  redki   slučaji,   da
padajo celo v glavnem mestu Rimu ljudje po ulicah od glada na tla, svetujejo celo italijanski listi Bonghiju, da prepusti skrb za Žide Rothscbildom, Hirschom in drugim židovskim milijonarjem ter da skrbi raje za domače reveže.
Rumunska. — Pred nekaj dnevi so prinesli razni listi vest, da misli rumunski princ Ferdinand odpovedati se prestolonasledstvu, oziroma odstopiti to pravico svojemu bratu Karolu. Ta vest se pa iz Rumunske od očno zanika.
Bolgarski pravosodni minister Tončev je dal svojo ostavko, katero je knez tudi vzprejel. Pri tej priliki je dobil od kneza lastnoročno pismo, v katerem je izražena nada, da bode Tončev tudi za naprej gojil do kneza tiste čute, katere je gojil tačas, ko je kot predsednik sobranja naznanil knezu sklep, da ga je bolgarski narod izbral za svojega kneza.
Ruski car je pisal našemu cesarju pismo, v katerem izraža svoje odkritosrčno veselje, da se je vrnil zdrav z zadnjega potovanja na Češkem ter da ni im«l Rosenthalski dogodek nič hudih posledic.
Poroča se iz Peterburga, da bode vender le obiskal ruski car, ko se bode vrnil z Danskega domov, nemškega cesarja v Berolinu, kar se bode zgodilo koncem tega ali pa početkom prihodnjega meseca.
Virtemberško. — Novi virtemberški kralj Viljem II. je izdal dva manifesta. V prvem pravi, da se bode čvrsto držal obstoječe ustave, v drugem pa, da bode natančno spoštoval pogodbe, katere vežejo njegovo kraljestvo z nemško državo. Slednji manifest je bil razglašen po vsem nemškem cesarstvu.
Angleško* Liberalci na Angleškem se zadnji čas živahneje gibljejo ter se nadejajo, da bode njih stranka spet prišla na krmilo. Posebno zanimiv je bil govor starega Gladstona, voditelja liberalne stranke, katerega je imel v Newca8tleu. Gladstone pravi, da je politika sedanje angleške vlade glede Egiptu protivna državnim koristim. Angležem bi moralo biti do tega, da si pridobodo prijateljstvo francosko, to se bode pa le tedaj zgodilo, ako zapuste Egipt.
Parnellovo truplo so pripeljali v Dublin dne 11. t. m. Na kolodvoru bila je zbrana velikanska množica ljudstva. Krsto so pripeljali v mestno hišo, ter je bil ob 10. uri pristop ljudstvu k njej dovoljen. Iz cele Irske je vrelo ljudstvo skupaj, cel dan so prihajeli posebni vlaki. Pogreb se je začel ob 3. popoludne. Iz mestne hiše vil se je dolgi sprevod na pokopališče. Glasnevin ter je trajal dve uri, namreč od 3. popoludna pa do pete ure. Predno so položili krsto v grob, šla je mimo vsa brezštevilna množica pogrebcev, ki je bila odkrita. Ob 6. uri so se začele opravljati cerkvene slovesnosti, Katere so trajale v pozno noč. Med pogrebci so bili odličnjaki Parnellove stranke ter zastopi mnogih irskih mest. Ta pogreb je pa dokazal, kako je visoko cenilo irsko ljudstvo  pokojnika, kako mu   je bilo udano
326
do zadnjega   hipa ter kake   nade je stavilo v njega.   Ta pogreb pa je tudi pokazal,   da   smrt Pamellova   je  pre-     prečila mnogo hudih domačih prepirov.