GEOGRAFSKI OBZORNIK Za inštitut je izjemnega pomena mednarodno so- delovanje, ki je najbolj razvito z Avstrijo, Nemčijo, Ja- ponsko, Italijo in Hrvaško. Zal pa zaradi stalnega po- manjkanja sredstev število stikov usiha. Tu pa smo že prišl i k inštitutskim problemom: projekti z Ministrstva za znanost in tehnologijo pokrivajo komaj tretjino te- meljnih inštitutskih potreb, od treh mladih raziskoval- cev omenjeno ministrstvo financira samo enega, knjiž- nica in kartografska zbirka sta v veliki prostorski sti- ski, denarja je premalo na vseh področjih. Vendar za- pis ob petdesetletnici inštituta ni namenjen problemom ampak predvsem dosežkom inštituta. Inštitut je svojo petdesetletnico praznoval konec ok- tobra 1998 v stekleni dvorani hotela Slon skupaj s šte- vilnimi povabljenci, večinoma kolegi geografi in pred- stavniki ustanov, s katerimi inštitut največ sodeluje. V ok- viru uradnega dela sporeda, ki sta ga vodila Mirni Ur- bane in Franci Petek, najmlajša člana inštituta, je Zve- za geografskih društev Slovenije inštitutu podelila Zlato plaketo. Zlato plaketo je za svoje delo prejel tudi najstarejši član inštituta Milan Natek. Zlato plaketo Z G D S se podeljuje posameznikom in ustanovam »za življenjsko delo ali večdesetletno delo na področju geo- grafije in v najrazličnejših telesih Z G D S ter za vidne in priznane dosežke na področju znanstvenorazisko- valnega, vzgojno-izobraževalnega in aplikativnega dela«. Direktor ZRC S A Z U dr. Oto Luthar je inštitutu podelil nagrado Dobri gospodar za leto 1997 . Inšti- tut za geografijo in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete ter založbi Mladinska knjiga in D Z S so slav- Ijenca obdarovali z dragocenimi in domiselnimi da- ri l i . Uradni del slovesnosti je s čustvenim govorom skle- nil dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademi- je znanosti in umetnosti. Več zanimivosti o Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti lahko najdete na in- štitutskih domačih straneh na Internetu: (http://www.zrc-sazu.si/www/gi/geo-s.htm). DR. DRAGO PERKO IN DR. MILAN OROŽEN ADAMIČ PREJELA NAGRADO ZLATI ZNAK Mimi Urbane Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti podeljuje zlate znake za pomembne znanstvene dosežke v zadnjih treh letih. V letu 1998 se je prvič zgodilo, da je prišel zlati znak tudi v geografske roke. Prejela sta ga namreč dr. Dra- go Perko in dr. Milan Orožen Adamič. Poleg njiju sta zlati znak dobila še fi lozof dr. Aleš Erjavec za razi- skovalne dosežke na področju fi lozofske estetike in zgodovinarka dr. Petra Svoljšak za najodmevnejši dok- torat. Dr. Drago Perko in dr. Milan Orožen Adamič prejemata nagrado Zlati znak ZRC iz rok dr. Borisa A. Novaka (foto: Marko Zaplati!). 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slavnostna podelitev nagrad ¡e potekala 15. ja- nuarja 1 9 9 9 v zgornj i dvorani Slovenskega mladin- skega gledališča v Ljubljani. Prireditev je bila neke vr- ste spomin na prejšnje prireditve, ki so bile prava po- sebnost zaradi edinstvene sporočilnosti, inventivne re- ži je, dramaturgije in scenografije ter provokativnosti. Kulturno-znanstveni dogodek je režiral Sašo Podgor- šek, snemala pa Televizija Slovenija. Del prireditve je bil tudi v znamenju 50 . obletnice ustanovitve Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede in Geograf- skega inštituta Antona Melika ZRC S A Z U . Zlate znake so podeljevali nagrajenci i z preteklih let. Geografoma ga je podelil dr. Boris A. Novak. Ob- razložitev nagrade je bila: »dr. Drago Perko, predstoj- nik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC S A Z U , in dr. Milan Orožen Adamič, predsednik njegovega znanstvenega sveta, sta kot raziskovalca, avtorja, vod- ji znanstvenih projektov, organizatorja skupinskega in multidisciplinarnega raziskovanja ter medinštitucional- nega povezovanja po osamosvojitvi Slovenije izjem- no prispevala k izidu vseh temeljnih geografskih del o Sloveniji kot državi in Sloveniji kot delu sveta. S tem sta pomembno prispevala k uresničitvi temeljnih usme- ritev, ki jih je ob nastanku geografskega inštituta pred petdesetimi leti zapisala ustanoviteljica S A Z U , k ug- ledu in razpoznavnosti ZRC S A Z U ter k razvoju in po- pularizaciji geografske znanosti. Dr. Drago Perko, viš- ji znanstveni sodelavec, se je rodil leta 1961 v Kra- nju. Leta 1985 je diplomiral, leta 1 9 8 9 magistriral in leta 1993 doktoriral. Trenutno se ukvarja predvsem z re- gionalno geografijo, geografskimi informacijskimi si- stemi in digitalno tematsko kartografijo. Je vodja dveh raziskovalnih projektov in mentor več mladim ra- ziskovalcem. Poleg knjig je v tem desetletju v doma- čih in tujih revijah objavil več kot 5 0 znanstvenih in strokovnih člankov, okrog 3 0 samostojnih poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah ter več kot 2 0 0 dru- gih bibliografskih enot. Dr. Milan Orožen Adamič, znanstveni sodelavec, se je rodil leta 1 9 4 6 v Ljublja- ni. Leta 1971 je diplomiral, leta 1 9 7 9 magistriral in leta 1994 doktoriral. Ukvarja se predvsem z narav- nimi nesrečami, regionalno geografijo in tematsko kar- tografijo. Je predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Poleg knjig je v zadnjih desetih letih v domačih in tujih re- vijah objavil več kot 5 0 znanstvenih in strokovnih član- kov, okrog 2 0 samostojnih poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah ter okrog 2 0 0 drugih bibliografskih enot. Nagrada zlati znak ZRC je namenjena predvsem njunemu skupnemu delu pri temeljnih geografskih knjigah v zadnjih treh letih: pri Krajevnemu leksikonu Slovenije leta 1995 , Velikemu atlasu sveta leta 1 9 9 6 in monografiji Slovenija - pokrajine in ljudje leta 1998, ki je povzetek obsežnega in večletnega temeljnega znanstvenega projekta, ter pri Geografskem atlasu Slo- venije leta 1 9 9 8 , prvem nacionalnem atlasu sloven- ske države.« OCENE SKOZI TRNOVSKI GOZD Borut Peršolja Možnost, da se ob vse večjem številu knjig s po- dročja domoznanstva kakšna spregleda in ne zaide na geografske police, se vztrajno povečuje. Za mar- sikatero knjigo velja, da nas do prvega otipa platnic privede zgolj naključje, ki pa ga kaže vedno znova izkoristiti za šir jenje razgledanosti in znanja. Besed- ni niz Trnovski gozd, Nanos, Hrušica zna zdrdrati mar- sikateri osnovnošolec. Ob brskanju v globini pozna- vanja pa naletimo na rahlo rdečico, saj severozahod- ni del kraških planot dinarskega sveta leži v območ- ju slabo poznanih delov Slovenije. Pomaga nam lahko nova knjižica (Kozorog, E.: Skoz i Trnovski gozd, Gozdovi v Posočju, 2), ki jo je leta 1998 izdalo Društvo inženirjev in tehnikov goz- darstva Posočja v sodelovanju z Regionalnim centrom za okolje Srednje in Vzhodne Evrope, založi l pa Bran- ko, d. o. o, Nova Gorica. Knjižica že s svojim naslovom vabi na odpravlja- nje teh belih l is, ob sledenju njenih napotkov pa nas bo uvrstila vsaj med poznavalce, če že ne med razi- skovalce te slovenske pokrajine. Knjižica je vodnik, ki nas vživlja v pokrov, ki je dal pokrajini ime: Trnovski gozd. Od tod naslovi poglavij: Trnovski gozd v času in prostoru, Trnovski gozd v očeh gozdarja, Biotska raznolikost Trnovskega gozda, Trnov- ski gozd v očeh javnosti, Gozdni bonton in Vodnik sko- z i Trnovski gozd. Gre torej za gozd, katerega površi- na je bila prvič podrobno izmerjena že leta 1736. Meje so bile takrat nekoliko drugačne od današnjih, tako da je Trnovski gozd obsegal 12 .000 ha zemljišč, včeraj 9 1 4 5 ha (8944 ha gozdov, ostalo so kmetijska in dru- ga zemljišča), današnje in jutrišnje stanje pa je seve- da lahko že drugačno. Gozd je doživljal in preživljal različne oblike gospodarjenja (naselitev, sečnja za po- trebe gradbeništva in glažutarstva, lomljenje ledu ...), zaznamoval pa ga je podrobnejši gozdnogospodar- ski načrt, ki je bil pod vodstvom Franca Flamecka iz- delan že leta 1 7 7 1 in je med najstarejšimi v Evropi. Načrt temelji na sonaravnem gospodarjenju z gozdo- vi, ki zagotavlja trajnost donosov gozda na dva nači- na: z določitvijo letnega poseka in njegovo prostorsko razdelitvijo. Od takrat je načrtovanje gospodarjenja s temi gozdovi potekalo bolj ali manj stalno. Doslej je bilo narejenih 14 gozdnogospodarskih načrtov. S Trnovskim gozdom se bomo vidno seznanili že od daleč, ne glede na to, od kod prihajamo. Prvi ce- ločutni stik pa bomo doživeli v Trnovem (zanimive toč- ke na poti), ki je najstarejša naselbina na planoti. Od tod krenemo do kraja Pri žagi. V nasprotju s pričako- vanjem bo pred nami (tako zagotavlja avtor in prever- jeno na terenu!) ogromna gola površina. K tej podo- 28