List 28,
Gospodarske stvari.
Pogled v Dunajsko  razstavo.
Razstavljena goveda.
Bralcem „Novic" je znano, da razstava goved je trajala od 31. maja do 9. junija.
Naznanjenih je bilo 1008 goved, v razstavo poslanih pa le 710. Vzrok temu je bilo to, da nekteri gospodarji niso poslali, kar so naznanili, in da vse dežele, v kterih je goveja kuga, niso smele nič poslati v razstavo.
Kdor od razstave Dunajske sploh pričakuje za vsako deželo ogromne koristi, moti se zel6. Vsaki deželi bode le toliko koristilo, kolikor bo dežela po svojih okoliščinah in razmerah iz nje koristi dobiti mogla. Ni ne vse za vsako deželo, gotovo ne to, kar presega njeno moč.
To veljd tudi od razstave goved.
Noben živinorejec ne bi segel po vseh plemenih, če tudi bi mogel, ampak želel si bo v svoj hlev dobiti tako, ki je primerna domačemu kraju.
Angleži so pripeljali v razstavo 7 goved, Lahi 11, Nemci 99, Avstrijanci 340, Ogri 253 — skupaj tedaj 710.   In med Avsjtrijskimi govedi jih
i"e prišlo 83 iz gornjega Štajerja, namreč 33 luricodolskih (Mtirzthaler), 24 Marijedvorskih (Mariahofer), 9 Murodolskih (Murbodner), 12 gorskih šekov (Bergschecken), 5 pa tujih plemen.
Premije in pohvalna pisma je dobilo v vsem skupaj 112 goved, med temi so jih Štajarska goveda v primeri z druzimi dobila največ.
To nam je živa priča, da na Stajarskem stoji reja goveje živine na visoki stopinji in da Muricodolsko in Marije dvorsko pleme se more meriti z najžlah-nejšjmi plemeni druzih dežel.
Ta skušnja na Dunajski razstavi nam tedaj kaže, da ima Kranjska kmetijska družba prav, da skuša veliko goved teh dveh plemen po deželi razširiti. In zato ima Dunajska razstava goved to korist za našo deželo, da je svet pripoznal, da ta goveda so velike vrednosti, in v tem pripoznanji leži poroštvo, da živinorejci naši pravo pot hodijo, ako si skušajo ta plemena vdo-mačiti. Se ve pa, da s samim bikom ni še vse storjeno; „gliha mora k glihi priti" -— kakor naši ljudje pravijo, po takem tedaj je treba si tudi telic onih plemen oskrbeti.
Le edino kar se Muricodolcem očitati mora, je to,  da so večidel preslabi v križu.   Zato bo treba,
in to so tudi Štajerci sami spoznali, to napako odpraviti, kar se more zgoditi s tem, da Muricodolske krave L arijo z biki gornje Inske doline (Oberinnthaler), ajti to Tirolsko pleme je v bližnji žlahti z Muricodolci in to Tirolsko pleme ima močan križ. Sliši se že tudi, da baron Ecker bo začel s to živinorejo.
Tujci očitajo Avstrijskim živinorejcem, da gledajo le bolj na mleko, ne pa da bi se njih goveda zel6 odebeliti (izpitati) dala. To očitanje sicer ni po vse krivično, vendar pa so tudi tisti voli Muricodolskega plemena, ki so jih v razstavo pripeljali iz samostana sv. Florijana v gornji Avstriji in še drugi pitanci Igi plemena kazali, da tudi Muricodolski vol se tako bogato izpitati da, da se nima vstrašiti Ogerskih in Podoljskih, Švicarskih in Holandskih pa tudi Angleških ne Shorthornskega plemena. Čudilo pa se je vse dvema voloma Marijedvorskega plemena, ki jih je samostan sv. Lambrehta razpostavil. Res prava debeluha sta bila: kajti eden je vagal 25 centov, drugi 21 centov — in vendar nista še bila dopitana.
Konec besedi naj je tedaj to, da nam ni treba po daljnem svetu dobre goveje živine iskati, — blizo jo imamo; le iskati moramo dober zarod, in potem, ko smo ga dobili, ravnati po pravilih, ki naše gospodarje za 80 kraje, uči knjiga dr. Bleiweis-a, katero je družba kmetijska na svitlo dala pod imenom „Umna živinoreja" z ličnimi podobami.