£
:— - —^^^v^'?r^^(^TOX0X0l0IO^r
o;o:o:o:oio^9ip^———^
'&ZQZ;
D
gflgigžs
(3LR5IL0
5l0Vm^KKR_
DLLAVSTVn-
Štev. 8.
^ ?£>
Sil
s s u
SE?
u H r(i
ffl S Bi n o Cl OB
m if u » si » p ci ji o
-žXL_____
Izhaja vsak | :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 150 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
l!
V LJUBLJANI, dne 22. januarja 1909. ss* sa ^ Leto IV.
Velik Moment.
Mala, lična knjižica »Velik Moment« nas je zelo razveselila. Razmišljal jo je .J. K. Izšla je ker: »Te dni stopa prvič S. L. S. večina čez prag deželne zbornice kranjske — med petdesetimi 27 mož . . . Razmišljatelj je odkrit, odločen, oster. Resnico pove. Našim somišljenikom kliče v spomin minule hude boje z nasprotniki katoliške demokracije, ki so se vsaj glede na osebne napade na Kranjskem nekoliko omilili, divjajo pa še na Goriškem in na Štajerskem, ne po krivdi naših somišljenikov. »Velik Moment« priporoča »Edinost«, »Agilnost«. Ker nam govori »Razmišljatelj« iz srca, ga prosimo: v drugi izdaji, ki jo »Veliki Moment« mora doživeti, če stori vse naše časopisje in vsi naši somišljeniki svojo dolžnost, deleatur v zadnjem odstavku stran 17 od »jo« do »si« predzadnja vrsta stran 17, nadalje deleatur neslovensko citate ali jim pridejati tolmač, kakor tudi nič v tekstu spacionirati in poldebelo staviti, ker ni moderno. Podpišemo v polnem obsegu vse, kar piše o organizaciji, o naših nalogah in »Še bolj globoko in na široko«. Razmišljatelj je naslikal nekatere naše naloge. V »Miinchen-Gladbach« nekaj tednov, pa v Kolin, II. izdaja »Velik Moment« pridobi kakih šest strani, a naša ljudska organizacija morebiti prepotrebno krono organizacije »Ljudsko društvo za katoliško Slovenijo.« Vsak naš somišljenik mora kupiti »Velik Moment«, !ki stane le 40 h. Načela »Velikega Momenta« morajo postati splošna last katoliškega slovenskega ljudstva, preiti v srce in kri vseh naših ljudi. Morajo!
Ljudje krščanski, ne dajte se vleči od liberalcev.
Vsakomur pravico! Odpadnikom zaničevanje!
Gospod urednik, dajte mi malo prostora v svojih predalih. Čutim potrebo, dati zopet enkrat duška svojim mislim in občutkom. Ce se me Vi ne usmilite, drugod me ne bodo vzeli pod streho.
Kaj pa imam takega povedati?
Dr. Šušteršič se mi je zopet enkrat neizmerno prikupil. Na kaj mislim? Na njegov govor v deželnem zboru o priliki proračunske debate. To je bil govor velikega politika, bistrega misleca, in moža-poštenjaka, neustrašnega in pravičnega na vse strani. Šlo' se je za to, kdo je bil kriv septemberskih dogodkov in umorov. In dr. Šušteršič je — kakor je rekel — solnce iu senco res pravično razdelil. S tem je že žaljeni pravici dal zadoščenje. Vendar želim še jaz dodati nekaj pojasnila, ki ga dr. Šušteršič morda iz raznih ozirov ni mogel.
.laz ne bom branil barona Schvarza več kakor je prav. Nimam prav nobenega posebnega vzroka, potezati se zanj. Toda pravica vsakomur! Fiat iustitia pereat munduš! Naj se pogrezne svet pravica mora biti! Krivice ne smemo trpeti — naj se godi zadnjemu beraču ali pa deželnemu predsedniku. In krivica, grda krivica se je godila deželnemu predsedniku baronu Schuarzu.
Liberalcem baron Schvarz že dolgo leži v želodcu. In res jim je dal s septemberskimi dogodki in z imenovanjem Belarjevim nekaj povoda, da so imeli za kaj prijeti. In tedaj so izlili nanj svoje ogorčenje s krasnimi pridevki: morilec, svinja, baraba, in kar je drugih takih rožic, ki rastejo na liberalnem zelniku.
Tedaj so pa mislili naši ljudje, da morajo tudi z volkovi tuliti in vpiti »Križaj ga!« Menili so, da imajo v baronu Schvvarzu res najhujšega sovražnika. — Ne mislimo pa s tem naših poslancev, saj ti so se povsem korektno vedli: mislimo le na ostalo naše občinstvo, na javnost našo. 'I' o je treba korigirati.
Kako hitro gremo mi liberalcem na lim!
Zakaj pa liberalci barona Schvarza sovražijo? Ne zato, ker je Nemec, ampak zato, k e r n i nji h o v. Nasprotovali so poštenemu Win-
Spošfuj starše!
Izvirna povest.
(Dalje.)
»Ti si vedno tako dober s tvojo bolno materjo, dragi Leopold. Bog naj ti stotero ipoplača tvojo otročjo ljubezen, zakaj otrokom, kateri svoje starfše Ijubfijo in spoštujejo, <se nikdar slabo ne godi. Sluša.i torej moje sanje. Sanjalo se mi je, da sva neki večer po neznani hosti hodila in pravo pot zgrešila. Nebo se je pooblačilo, strašen vihar je nastal in jelo se je mra-čiti. Sedaj šele spoznava, da sva zašla. Iskala sva prave poti, pa brez uspeha. Mrzlo je prihajalo, mene slabost obide, zgrudim se na tla. V tem se prebudim, pa kmalu zopet zaspim. Dozdeva se mi, da v svojej sobi na postelji ležim, na mizi stala je svetilka, ki je pa že prav slabo gorela. Nakrat zagledam tebe v težko železje okovanega, brezupno roke stezati proti meni; a jaz sirota, ti nisem mogla pomagati, ravno tako se mi je zdelo, kakor da bi težka skala na mojih prsih ležala. Toda, glej! zopet
se vse spremeni. Soba je mahoma vsa razsvetljena, zal fantič, milega obraza, se bliža tvojemu zaporu, dotakne se železja, koje pri tej priči odpade in k zopet zaželjeni prostosti in Žalostni materi izroči. I akoj potem se prebudim. Mar niso to v resnici lepe sanje, moj Leopold?«
»Rač res, lepe sanje so to, ljuba mati!« odvrne Leopold. »Pa sanje so sanje; ako bi jaz sanjam kaj veroval, bi vam jih pač lahko razložil. Neznani gozd ne pomenja gotovo nič drugega, nego naše sedanje^ žalostno in revno stanje; zapor pa gotovo še kaj bolj žalostnega, kar bom morda še prestati in pretrpeti moral. Tisti lepi in prijazni fantič pa gotovo ni nihče drugi nego angelj Gospodov, kojega dobrotljivi Oče po svetu pošilja, da reveže tolaži in njihove križe in težave pred božji prestol po-klada. Misel moja je ta, da so dobre in prijetne sanje vedno boljše nego slabe, kajti če drugega ne, vsaj človeka za nekoliko časa z boljšem tolažijo.«
»To je vse res. dragi Leopold, kar ti praviš, pa vendar me navdaja sladko upanje, da
klerju in požrli bi radi Sclnvarza; dober je bil samo — Hein. Zakaj? Zato, ker je bil liberalec, zagrizen, strupen liberalec. Da je bil tudi nemški nacionalec, da je zadajal klofute našemu narodu, kolikor je mogel, to mu je bilo vse odpuščeno. Sistem ponemčevanja je vpeljal Hein, kakor je Šušteršič odkrito povedal; odgovoren zanj naj bi bil Schvarz! Ne odobravamo ponemčevanja pod Schvarzem; a Sch\varz je še vedno angel proti Heinu — v vsakem oziru. Schv arz je osebno pošten človek, mirnega značaja,, Hein prevzeten, aroganten človek; Schv arz je pri zadnjem velikem štrajku blagodejno posredoval med delavci in deiodajavci; pokazal, da ima srce za delavca; Hein je delavsko iu kmetsko ljudstvo sovražil, zanje imel samo žandarje in mu odjedcl, kjer je kaj mogel.
Če se liberalci zadirajo v Schvarza, naj! To je njih manira. V priimkih in psovkah so bili od nekdaj junaki. Prej smo bili mi na vrsti žlindra, dihur, čuki itd. nam še zdaj zvene po ušesih — zdaj so si izbrali drugega. Toda tako nizkotno psovanje se samo obsoja, in pada na tiste nazaj, ki ga izbruhavajo!
Pa če liberalci to delajo, imajo zato svoje vzroke. Iz tega pa ne sledi, da bi morali za njimi tudi mi capljati. In to je, na kar sem hotel opozoriti. —• Živimo v času narodne sloge. Lepo! Kdo bi ne bil mirnega življenja med brati vesel ? A v tej slogi moramo mi previdni biti, svojo samostojnost krepko varovati in nikomur na ljubo se ne svojemu prepričanju odrekati! Ne kar nam bo kdo diktiral, ampak kar bomo sami spoznali za dobro, to bomo mislili in to delali.
Morebiti se mi bo zamerilo, da Schwarza v varstvo jemljem, ki je vendar kriv ponemčevanja med nami. Nikakor ne zagovarjam, kar je res napačnega; a preden druge napadamo, izprašaj m o prej svojo vest, če smo sami brez krivde! Iz srca se veselim poslovenjene Ljubljane, — a bridka misel me prešine vselej pri tem: Dveh človeških žrtev je bilo treba, da se je Ljubljana nekoliko otresla svoje stare nemškutarije. Ali je bilo treba, da se je Ljubljana nekoliko otresla svoje stare nemškutarije. Ali je bilo tega res potreba? Ali se to poslovenjenje ni moglo že davno davno prej mirno izvršiti? Mi vsi — »klerikalci« in liberalci — smo v tem grešili. Veliki
nam bo ljubi Oče nebeški trpljenje polajšal ter ,se nas revnih otrok usmilil. T ebi je mrzlo, ljubi sin! ti trpiš radi svoje bolne matere. Ako to pomislim, da ti v tvojih letih vse kar mladega človeka razveseljuje, zavoljo svoje uboge matere opuščaš, in da jaz zate nič drugega storiti ne morem, nego moliti, da bi ljubi Bog tvojo otročjo ljubezen stotero povrnil, hoče mi srce skoro žalosti počiti. Oh, dragi moj Leopold, že od zibeli si tako nesrečen!«
»Za Boga, ljuba mati! ne belite si glave s takimi in enakimi domišljijami. Verujte mi, kar jaz za vas storim, je le majhno povračilo tega, kar ste vi z menoj trpeli celih dvajset let. Ne prosim Boga druzega, nego samo to, da bi vi. skoro ozdraveli, drugo naj bo že kakor hoče.«
»Ne, tako ne more ostati, zakaj Bog je neskončno pravičen, poplača dobro in kaznuje hudo; torej bo gotovo tudi tvojo otročjo ljubezen poplačal. Kedaj in kako, tega sicer ne vem, enkrat pa gotovo, zakaj Gospod je večna resnica, vse kar reče, je res, in kar obljubi, gotovo izpolni!«
(Dalje prihodnjič.)
Hribar je imel na svoji kreditni banki cele stene nemških napisov, in tako za njim vsi drugi. Ali je tega Schwarz kriv? Od nekdaj so me v oči bodli in pekli ti nemški napisi, —- pa ni bilo nič za pomagati in prenarediti. Nemškutarija je bila priraščena na ljubljanske stene. Ce se je zdaj nekoliko ostrgala ta stara umazanija, bodimo veseli; ne pozabimo pa: bili smo sami k r i v i, da je bilo treba katastrofe, preden se je to izvršilo!
Zdaj pa še nekaj! Schvvarza psujejo, drugih pa ne vidijo. Razume se, da bi bilo edino pravično, da bi bil deželni predsednik na Kranjskem Slovenec. Pa če je Schwarz rojen Nemec in ga je osrednja vlada na Kranjsko1 poslala, 011 ne more za to. Poštenim Nemcem čast
— kakor poštenim Slovencem!
Nekaj drugega pa je Nemec in — nemškutar! In tu imamo v deželnem zboru enega človeka, ki bi zaslužil, da izve, kar mu gre, pa ga nikdo ne vidi! To. je gorjanskega kmeta^sin, Balohov Jože, ki se piše po kranjsko za Sve-geljna, po nemčursko pa Sclnvegel. Ce kdo zasluži, da se pošteno okrtači, je ta človek. Vprašam: Kaj zasluži človek, ki vse svoje zmožnosti in ves svoj vpliv porablja le v to, da bi svojemu rodu škodoval ? Kako globoko mora zamoriti človek vse človeške občutke, da je zmožen za kaj takega! Katera beseda je dovolj grda, da bi zadosti označila tako ostudnost?! In vendar ga ni poslanca iz nobene slovenske stranke, ki bi temu staremu grešniku izprašal njegovo kosmato vest, da bi se spoznal in spokoril, preden ga Bog pokliče s tega sveta. Noben poslanec, ki ima kaj narodnega čuta, bi ne smel govoriti s človekom, ki je zmožen tolike grdobije, da pljuje svoji materi v obraz. — On se poteguje v deželni zbornici za Nemce, pa nobeden naših poslancev nima poguma, mu zabrusiti v obraz: Kaj ste Vi Nemec?! Renegat nesramni! Dokler je Dežman žalostnega spomina hodil po zemlji, je renegatstvo veljalo za brezčastno; temu se pa vse vklanja: ekscelenca, ekscelenca! Saj vemo, kako si je ekscelenco zaslužil, saj poznamo njegovo preteklost. Zgodovina bo o njem sodila. Pa tudi sodobnost mora ž njim postopati tako, kakor zasluži in ne drugače!
Se en podoben eksemplar imajo nemški poslanci v svoji sredi. To je dr. Eger, slovenske matere in kat. starišev sin, — apostat. I a je menil, da mora svojemu nemštvu, ki ga je pa
— kakor povedano — samo pol, s tem čast delati, da spreime tudi »nemško«, to je lutrajna'.-sko vero. Gotovo je to storil Eger iz žive srčne potrebe, da bi se ložje zveličal, a globokega prepričanja o edino-zveličavnosti protestantske vere. Gotovo je zdaj silno pravoveren in pobožen evangelski kristjan in prebere vsak dan najmanj tri kapiteljne evangelija.
Ljudje krščanski, ki imate kaj poštenja v sebi, kako moštvo je to, tako pometati in prevračati s svetim verskim prepričanjem?! Kako naj se dovolj zaničljivo označi tako ravnanje?!
In takega imajo kranjski Nemci za svojega »voditelja«! Enega renegata in enega apostata! Gratuliramo!
Tu imate, poslanci liberalni kakor katoliški, dva hvaležna objekta, da si jih natančneje ogledate in privoščite, kakor zaslužjta. S poštenimi ljudmi pa ravnati poštčnb! In če so kaj zakrivili, ž njimi obračunati.moško ne pa divjaško! Najprej pa sanii Čislati svoj jezik, potem šele od drugih zahtevati, da ga čislajo!
Končam: Vsakomur pravico — bodi Nemec, bodi Slovenec! Odpadnikom — renega-tom in apostatom — najgloblje zaničevanje!
(Op. ured. Doposlani članek smo objavili neizpremenjen, ker navaja misli odločnega pristaša S. L. S., dasi sodi pisatelj v nekaterih stvareh preostro.)
Rudar.
Idrija. Naše mesto je imelo že veliko poslancev v občinski svet, deželnih in državnozborskih poslancev, a deželni poslanec, ki ga sedaj imamo, prekaša ne le vse bivše poslance našega mesta, ampak tudi poslance in državnike celega sveta sploh. Vajeni smo bili, da so nam poslanci razvijali svoj program in obljubo-vaii železnice, ceste, delavske hiše, višje plače, drva, žito, sploh vse kar zamore poslanec doseči. Sedanji deželni poslanec, g. Engelbert Gangl pa je obljubil — tovariši strmite — nebesa na zemlji. Videli smo hoditi g. poslanca zamišljenega in zatopljenega v nekaj, kar seveda nismo mogli niti slutiti, a sedaj nam je jasno, ta veleum hoče nebesa na zemlji narediti. Tako je sam povedal na učiteljskem shodu v Ljubljani. Baje ima tudi že vizitke z napisom: »Engelbert Gangl, stvarnik nebes na zemlji.« Kako se je moje srce smejalo, ko sem prišedši v jamo pred trd kamen, slišal tovariša reči: »Oj
ti rob trdi, v koliko trpljenje in nevarnost si mi bil ti, sedaj pa bode na mah drugače, Gangl nam bode ustvaril raj — nebesa.« »Oho, prijatelj, mu odgovorim, »ti se motiš, Gangl hoče narediti nebesa na zemlji, pod zemljo pa najbrže še vse po starem ostane, sicer pa moramo še počakati, da se g. poslanec bolj natanko izjavi. Naj pa bo že kar hoče, izvedel sem, da se za Ganglova zemeljska nebesa že razne vlade zanimajo, ja, gospod poslanec je baje dobil ponudbe Amerike, Rusije, Francije, Turčije, Srbije, Kine in ne vem še katerih držav, naj se tja naseli, obljubili so mu tudi nebeško plačo, samo da vstvari tam zemeljska nebesa. 1'oda mi ga ne pustimo, tukaj je, in tukaj bo. Naš je. Ubogi tovariši, ki se v potu svojega obraza trudite za svoj kruh, ubogi vpokojenci, ki ste po 401etnem trdem delu dobili tako majhno pokojnino, da se komaj preživljate, uboge vdove, ki ste mogle do sedaj s tremi kroricami pokojnine na mesec izhajati, ubogi berači, ki ne veste, kaj boste jutri v usta nesli, vsi trpini ubogi, napočil je čas, ko lahko zapojete vsi veselo pesem — o nebesih na zemlji. Izginila bodo društva za otroško varstvo, najdeniščnice, izginile Vincencijeve družbe, družbe proti jetiki, rešilna društva, požarne hrambe, bolnišnice, izginili bodo zdravniki, lekarnarji, sodniki, žandarji, policaji, izgi-ginile bodo ječe. izginili žulji, izginile solze, izginilo bode vse gorje in zasijalo bode solncc iz Ganglovih nebes na zemlji ter bode pošiljalo gorke žarke veselja in radosti na vse strani. In tedaj bode stvarnik zemeljskih nebes zasedel prestol in vladal -- vsaj v fantaziji — vladal v svojih nebesih, dokler, no, dokler ne pošljejo njega svojci po rrjoža v ornatu, kateri bode malo zemlje nanj vrgpl in rekel: »Prah si bil in v prah se bodeš spremenil.« Tedaj pa želimo gospodu Ganglu res prave nebesa.
Zagorje ob Savi. Delavsko strokovno društvo krščanskih premogarjev imelo je v nedeljo, dne 17. januarja svoj občni zbor v novih zadružnih prostorih. Kljub slabemu vremenu udeležilo se ga je precej mož, od katerih se iili je zopet nekaj na novo vpisalo. Čast jim! — Rudarji, dogodek pred božičnimi prazniki nam ne sme iti iz spomina. Pokazali so zopet oznanjevalci svobode v vsej svoji nagoti, kaki delavski zastopniki da so. Pri delavcih so bili vedno zoper delovodjo Piča. Pri delovodju pa zoper nas delavce. Tisti, ki hruli in nezadovoljne dela rudarje, ščiti delodajalca. Ali je to ljudovlada (demokratizem)? Ce Cobal alstan z Martinkom hoče prevladati vse. To je pot, ki pomaga rdečim voditeljem do boljšega kruha. Z Martinkom bodemo pa že obračunali ob času volitve.
Prometna zveza.
Občni zbor krajne skupine »Prometne zveze« v Ljubljani. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil občni zbor ljubljanske krajne skupine »Prometne zveze« v gostilniškem salonu gospe Češnovarjeve v Kolodvorskih ulicah. Občnega zbora se je udeležil tudi državni poslanec g. Jožef Gostinčar. Predsednik podružnice g. Jakob Milavec je podal v kratkih potezah letno poročilo, iz katerega povzamemo, da je imela podružnica pretečeno poslovno leto dohodkov 1769 K 67 v. Saldo dne 1. jan. t. 1. znaša 14 K 93 v. Društveni inventar je vreden 89 K. Sklene se tudi, da se odstrani nemški del traka na podružničnem vencu in se ga namesti s samoslo-venskim. Ko je še g. poslanec Gostinčar obljubil po moči ugoditi željam nekaterih članov in se je izvolil stari odbor še za prihodnje leto, je g. predsednik Milavec zaključil občni zbor. Pripomniti moramo, da je sedaj glavni podružnični blagajnik g. Koleša Anton, Jenkove ulice 14.
Mrtvaščino je plačati za mesec januar za sledeče smrtne slučaje: L Anton Klopf, Frei-stadt. — 2. Ana Friesenecker, Freistadt. — 3. Evgen Alotti, Dolenja Tuzla. — 4. Leopold Wurzer, Amstetten. — 5. Barbara Sehreiber, Dunaj, sev. želez. — 6. Anton Rohner, Bischofshofen. — 7. Ana Gruber, Piesendorf. — 8. Marija Fink, Bruck na Muri. — 9. Ivan Keller, Niklasdorf. — 10. Ana FichtI, Plan na Češkem. — Vplačati je torej za 10 smrtnih slučajev po 50 vinarjev, to je 50 vm. Plača se v februarju.
Doklade za nočno službo na južni železnici. Vendar se je južna železnica spomnila revežev, ki opravljajo nočno službo in jim dovolila nočno doklado. Vsak, ki je kdaj opravljal nočno službo, vč, da mora delavec, ako hoče opravljati nočno službo, tud ponoči užiti nekaj hrane, potrebuje za to gotovo ored vsem denarja. Če kdo brez denarja ali pa jedi vendarle opravlja po noči vestno svojo službo, dela to na rovaš svojega zdravja in s tem dela veliko krivico svoji družini, ker ga bo družina kmalu zgubila. Zato so se v resnici veselili vsi tisti uslužbenci
južne železnice, ki opravljajo nočno službo, ko so izvedeli, da bodo odslej dobivali doklado za nočno službo. Toda glej krivico! Južna železnica je že davno znana kot skrajno umazano podjetje napram najnižjim delavcem. In to svojo umazanost tudi dosledno uganja in jo je pokazala tudi sedaj pri podeljevanju nočne doklade. Južna železnica je izključila od nočne doklade vse delavce. Delavec na južni železnici je naravnost pasje plačan. On in njegova družina žive v največji revščini in veseli morajo biti, da sploh izhajajo. Delavec mora biti vesel, da more imeti za hrano on in njegova družina krompir in sočivje. Kruha si skoro kupiti ne more, mesa pa sploh ne pozna drugače, kot živega. Zvečer gre delavec v službo. Lačen gre takorekoč že od doma. Kaj naj pa vzame seboj za ponoči ? Srečen je še, če mu dobra njegova žena vtakne kos kruha v žep, največkrat pa še tega ni. In vendar se zahteva od delavca, da ravnotako vestno opravlja svojo nočno službo, kot jo mora opravljati nastavljenec. Zato pa ie vnebovpijoča krivica, da so ravno delavci, ki so najbolj revni in potrebni, izključeni od nočnih doklad. Edino pošteno bi bilo, da dobe vsi brez razlike, ki opravljajo nočno službo, nočne doklade. Južna železnica pa je s tem najnovejšim činom zopet jasno dokazala, da je v resnici taka, za kakoršno io imajo vsi pošteni ljudje, namreč umazano podjetje. Gospode pa, ki imajo tudi tu kako besedo, opozarjamo, naj se spomnijo ubogih delavcev in skrbe, da se odpravi sramotno suženjstvo na južni železnici.
Za čuvaje c. kr. priv. južne železnice. Čuvaji južne železnice so zadnji čas preceij razburjeni, ker se njihovo stanje ni prav nič izboljšalo, dasi je vodstvo južne železnice v svoji seji dne 17. oktobra 1907 sklenilo, da se sužbeno razmerje čuvajev uredi, kar bi biol v veliko 'korist čuvajem, ki so res veliki trpini, a zelo slabo plačani. Doslej se pa za čuvaje še ni kljub temu sklepu ni ničesar storilo, zato pa je vodstvo »Prometne zveze« sestavilo precej obširno spomenico, v kateri je služba kakor tudi plačilno stanje čuvajev južne železnice natančno razloženo- J'o spomenico je nesel dne 19. decembra 1908 krščamsko-soeialni poslanec dr. Franc Dorfmann generalnemu ravnatelju dvornemu svetniku dr. Egerju in mu ob tej priliki tudi ustmeno razložil ves žalostni položaj čuvajev južne železnice. Gospod dvorni svetnik dr. Eger je naročil teinu državnemu poslancu, naj sporoči čuvajem, da se sklep generalne d;-rekcije za izboljšanje stanja čuvajev, ki je bil namenjen čuvajem v okrožnici z dne 17. oktobra 1907, št. 385a, zato doslej še ni izvršil, ker je zadel na velike finančno-tehnične težkoče. Gotovo pa se bo .izvršil ta sklep v letu 1909, in sicer ne šele proti koncu leta, ampak takoj pričetkom leta se bo pričel izvrševati ta sklep v dunajskem okrožju, takoj na to pa tudi v graškem in inomoškem okrožju. Z veseljem pao-zdravfjamo to vest posebno še zato, ker se socialna demokracija prav nič ne briga za izboljšanje stanja ubogih čuvajev južne železnice, in da Ie »Prometni, zvezi« se je zahvaliti, da se to izboljšanje tudi izvrši. Prav nič ne koristi železničarjem vpitje socialnih demokratov, da so le oni pravi zastopniki železničarjev, pač pa koristi čuvajem kakor tudi drugim železničarjem tiho in res pridno delo »Prometne zveze«, ki pri vsaki priliki jasno kaže, kdo ima srce za železničarje.
Krvoses kapitalizem.
Kranjska industrijska družba tudi ni tako nezmotljiva, oziroma nepozabljiva, kakor bi si kdo predstavljal. § 39 pravil bratovske sklad-nice določa doslovno sledeče: »Vsak moški član bratovske skladnice, ki je pri preskrbninski blagajnici po S 10, prvi do tretji odstavek zakona z dne 28. julija 1889, štev. 127 (§ 5 teh pravil) zavarovan, mora, če se oženi, vsaj v štirih tednih po poroki plačati ženitovanjsko pristojbino 2 K, katero dobi preskrbninska blagajna.« Slavna bratovska skladniea »Kranjske industrijske družbe« domislila si je to pa šele sedaj, ko imajo njeni oženjeni člani že po 4, 5 in še več otrok, in katerim je ob tem času vsaka krona velikega pomena. Dalje se omenja v §§ 9, 11, 37 i. dr. povsodi žena tudi kot članica bratovske skladnice, ako se zanjo dotični donesek plačuje. Ali niso morda veljavna pravila za vse člane enako, ali niso podvrženi vsi člani naznaniti svoje žene pri bratovski skladnici? Ako je primoran eden naznaniti jo, zakaj bi jih ne naznanili vsi?? Nekaterim članom so seveda pravila bratovske skladnice deveta briga, ki ne vejo, kaj ie sploh v njih tiskano in čemu da jih sploh imajo, nekateremu se pa šele dostavijo, ko ga že ni več v tovarni. Zato bi pa moralo
načelništvo bratovske skladnice skrbeti, da vsak član, kateri se oženi, naznani svojo ženo v predpisanem času pri bratovski skladnici, in da naznanijo vsi svoje žene. No! g. Pongratz! računovodja bratovske skladnice, ali se bodete zgenili in malo pogledali in povprašali dotične rnožičke, ali imajo ženice zglašene pri bratovski skladnici ali ne?
Tobačno delavstvo.
Zahvala. Odbor »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk«, se najprisrčnejc zahvaljuje, ki so se plesne veselice udeležili 9. t. m. ali zanjo darovali ter so s tem pripomogli do večjega sijaja. Posebna zahvala se izreče g. ravnatelju Alojziju Hlavačeku, g. podrav-natelju Josipu Kunzu, tajniku g. Ignaciju Elsnerju, tajniku g. Ernestu Wlasaku, tajniku g. Edvardu Krathowillu, pristavil Mat. Kowalovsky, pristavil Arkady Bonfilio, nadalje še asistentom gg. Josi pPenička, Josip Kaman, potem praktikantom gg: Em. Hermanu, Pav. Gerčarju, Fr. Korentu, Kar. Laurenčiču in soprogi, g. delovodju Fr. Gorjupu in g. pazniku R. Breskvarju. Dalje se izreka najtoplejša zalivala gg. zdravnikom tobačne režije dr. H. Hoglerju, dr. Pet. Košenini in dr. Iv. Zajcu, dež. posl., kakor tudi vsem onim gg. delovodjem in gg. paznikom, ki •se niso udeležili veselice, pač pa so prispevali !k bolniškemu skladu.
Zahvaljujemo se najiskrenejše tudi vsem gg. državnim in deželnim poslancem, ki so nas [počastili s svojim obiskom.
Prav posebno toplo se tudi zahvaljujemo gg. trgovcem in sicer: Janko Česnik, I. C. Mavcu Feliks Urbanc, Josip Petkosiv. Meiač, go-tspdč. Terezija Eger, Fran Čuden, Rudolf Zalar, •Jakob Zalaznik.
Prisrčno zahvalo tudi izrekamo gg. lekarnarjem Gabr. Picolli, Mil. Levsteku in Majerju.
Vsem, 'ki so pomagali, da je naša prireditev tako Sijajno uspela, izrekamo najlepšo zahvalo! Navzočih je bilo čez 500 ljudi. Dobička je .100 K, ki se je vložil v bolniško blagajno.
Odbor.
Z lastnimi močmi.
Strokovno društvo delavcev in delavk -ljubljanske predilnice priredi dne 30. t. m. predpustno veselico pri gosp. Poljšaku na Martinovi 'cesti. Spored: 1. Pozdrav gostov. 2. Šaljiva posta in korijandoli korzo. 3. Srečkanje. 4. Ples, .Pii veselici svira kvartet. Začetek ob 8. up zvečer. Vstopnina za osebo 30 vin. — Društvo vrši svoj poklic vestno s tem, da skrbi za podporo svojim oboleiim članom, zato računa na innogobrojen poset veselice. Dekleta, članice, se je udeleže v narodni noši. Ker društvo pri-redijo viselico na čast svojim tovarišem in tovarišicam, ki so bili ravno pretečeni teden odlikovani s svetinjami za 40!etno službovanje, in teli je 11, trije moški in osem žensk, ki so še osebno vsi povabljeni, in bo zanje poseben pro-•stor pripravljen. Tudi bo ta večer slovo jemal tički uradnik, ker bo zapustil tovarno in se preselil v tujino.
Poročilo o delovanju kršč. soc. strokovnega društva popirnih delavcev v Vevčah v letu 1908. Društvo je imelo 15 sej, 7 predavanj in shodov (shodi za časa štrajka niso všteti, katerih je bilo 48), socialni kurz je bil sedemkrat, posredovalo se je za delavce v 12 slučajih. — članov šteje društvo v prvem oddelku koncem 1. 1908, 508 rednih, podporne 3 in 6 častnih. V drugem oddelku je bilo 125 članov. Pristopilo je v celem letu 62 rednih članov. —Prejemki prvega oddelka: prenos iz 1. 1907 42 K 8 v, ud-nina 234 K 34 v, pristopnina 12 K 40 v, podporni udje 6 K, iz hranilnice 800 K. Vrnjeno posojilo 23 K 46 v, prosti darovi: gg. Fr. X. Oranič 10 K. vati D renče 40 K, Jakob Dimnik 40 K, neimenovan 65 K 34 v, skupaj 1273 K 62 v. Izdatki: Upravni s roški 30 K 44 v, poštnina 67 K 9 v. tiskovine 139 K 59 v, brezdelna podpora 717 K 47 v, v hranilnico 100 K. pravno varstvo 58 K '90 v, vožnja 5 K 70 v, ostanek v blagajni 154 K 43 v. Toliko stroškov je nastalo vsled štrajka v naših tovarnah. Upamo pa, da se bo delavstvo toliko zavedalo, da se ta izguba kmalu poravna.
Pre!emki drugega oddelka: Prenos iz 1. 1907 79 K 90 v, članarina 428 K 94 v, podporni člani 10 K, prosti darovi 89 K 84 v. skupai 608 K 68 v. Stroški: Podpora bolnikom za 888 dni 463 K 12 vin., pogrebi 10 K, za maše umrlim udom 8 K, skupaj 491 K 12 v. Skupno premoženje obeh oddelkov koncem 1. 1908 znaša: v blagajni 272 K 9 v, v hranilnici: I. odd. 159 K 28 v, II. odd. <649 K 13 v. skupaj 808 K 41 v.
Iz rdečega cvetljičnjaka.
Edino poštena stranka je socialno-demo-kratična! Tako se dere zadnji »Naprej«. Mi pa o tej poštenosti presneto dvomimo. Socialni demokrati so nas že neštetokrat okradli in ogoljufali. Vzgledi naj nam bodo razne stavke itd- Ravno tako naj nam v vzgled služi gorenji in mnogi drugi članki. Gospoda, le lepo krinko proč in pokažite se v svoji nagoti. Potem sann sebi ne bodete verjeli, da ste pošteni.
Ali bo polom, da rdečkarji že bobnajo o svoji »poštenosti« . Sicer bi to ne bilo nič čudnega, ampak mi svetujemo, da naj raje molčijo in ne vlečejo na tak način sum preveč nase. Da niste pošteni, to ve že vsak otrok. Zato le lepo jezik za zobmi!
Edino slovensko delavsko glasilo, ki res zastopa koristi delavskega stanu, je »Naša Moč«. Razširjajte in podpirajte jo!
Aha, zato jih je toliko! Zadnji »Naprej« piše, da je hodil Kristus peš, neki duhoven pa, da se vozi v darovanem avtomobilu. S tem hoče povedati, da dotični duhoven slabo opsnerna v hoji Kristusa. No, m Oi g o:č e 'je to res. Ampak mi pa v tem oziru kaj radi pohvalimo rdečkarje. Oni svoje »sodruge« z lepim napredkom posnemajo. Če n. pr- danes ukrade »sodrug« A 10 K, bo že jutri »sodrug« B pouzmal 100—1000 K ali pa še več. Seveda je tedaj umljivo, zakaj da je te gospode, ki pravi, da je zasebna last tatvina, toliko. Oni namreč eden drugega posnemajo. Nam pa dajejo vzgled, da spoznamo, kako bo izgledala »bodoča socialna država«.
Za poštenega človeka je pač težko pridigati in učiti to, čemur sam ne veruje. Tako piše. g. Ante v »Napreju«. Da, za poštenega človeka je to res težko, kaj pa socialni demokrati? Kaj Vam vse ne učijo, kar sami ne verujejo. Učijo, da so pošteni, pa tega ne verujejo. Pridigajo, da jim je vera privatna stvar, pa sami vedo, da to ni res. Učijo to, učijo ono, pa vedo sami, da vse to ni res in da je nemogoče, pa le učijo. S tem dajo samim sebi spričevalo, da so nepošteni- — Sicer pa kaj naj ta presneta »poštenost« na vsaki strani zadnjega »Na p reja« pomeni? Ali bomo kmalu slišali o kaki socialno demokraški »poštenosti« na Slovenskem?
Delavstvo ljubljanske okolice svarimo pred socialno-demokraškim konsurnom na Viču. 'Pazite, da ne bodete zopet ogoljufani! Socialna demokracija in sleparstvo so si v sorodu. P r i -stopajte pa v delavsko konsumno društvo v .Ljubljani na Kongresnem trgu, kjer je bila .»Ljudska posojilnica«. Stoji na trdnih nogah, prodaja le dobro blago in ima poš ten o upravo, kar kažejo letni računi.
Zopet eden! Ne boste čitali nič novega. Priobčujemo le zato. da se galerija zopet nadaljuje. ela stvar se je godila v mestu Romer-stadt na Moravskem- Tam je živel »pošten mož« po imenu Ivan Ludvig, namestnik blagajnika socialno-demokraškega društva tkalcev. Mož je bil rad večkrat »bolan«. Zlasti v ponedeljkih. Da je v tej bolezni često porabil denar društva, je samoobsebi umevno saj je bil rdečkar Mesto v cerkev, je redno'zahajal v kremo. Tam je pil, dokler je bil denar. Ko je ipa zmanjkalo denarja, je pa vzel »na puf«. Ravno tako je jemal »na puf« pri čevljarju, krojaču itd. Ko se pa je nabrala lepa svota dolga, jo je popihal — Bog ve kam. Revni rokodelci pa zastonj čakajo svoje kronce od najbolj poštene (?) stranke — socialno-demokraške.
Sovrag — alkohoL Nedavno se je izvršil v neki francoski vasi sledeč grozen slučaj: Drvar, po imenu Bonabč, 32 let star in hud pijanec, še je v gostilni grozovito napil. Ko se je vrnil domov, je prisilil ženo, da se je popolnoma slekla in šla iz hiše. Zunaj je bil mraz 15 stopinj pod ničlo. Ko so posredovali stariši, je sicer ženo spustil nazaj v hišo, vendar jo je z udarci palice in noža tako zdelal, da je umrla. Nato je še odsekal mački glavo. Pri tem je tudi sebi odsekal dva prsta. Po dovršenem činu se je pa vlegei med mrtvo ženo in mačko ter zaspal. Streznil se ni še, ko je bil že v zaporu. Vse to je storil — alkohol. Zato:	Proč z alko-
holom !
A. Lukič
,e*
□
..#> *« vc')
□
Ljubljana
Pred škofijo 19
paitC3ltu3l[u3l[E3ifu3lPlfu3lluJllu3llu3llt3llC3l[DlfC3lfu3l[i3lfuJl
Dobroznana deželna lekarna
pri
„Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda  ................................—
Tannochinio-tinktura za lase .... Železnato China-vino, velika steklenica Želodec krepčujoče vino, velika steklenica . . •..................  .	;- . .
Planinski zeliščni sok, steklenica .	.	.
Odvajalne krogljice, škatljica .... Želodčna esenca, steklenica .... Melousine-raazilo in milo za lica . a
U
0 © © ©
P ©
m
©
i©
©
©
©
©
©
0
0
0
0
0
0
0
0
0
B
0
0
0
0
0
0
—•50
-•50
1-20
-80 —50 — 21 -•10 —•35
Sh. OBČINSTVU SE VhJUDHO PRIPOROM
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
mm tomich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
jaauaaaaaapaajaaaaaaaaaaoaouaaoaaad
Račun izgube in dobička K. g. dr. v Idriji za I. 1908.
Zguba	K	h
Voznina	,			3918	88
Užitnina		2385	81 i
10% odpis premičnega inventarja . . ,	335	20
Davki			1488	98
Neposredna pristojbina	7	90
Upravni stroški		3557	54
Obresti zač. posojila		22	48
4% obresti rezervnega zaklada	523	66
Zavarovalnina za blago		20	15
Razni stroški		3)	60 |
Čisti dobiček ‘ 		9153	79
	1655	99
		
Dobiček
Kosmati dobiček pri blagu . Pristopnine
Dar neimenovanega...............
Neizplačane dividende za i 1907 Obresti naloženega denarja
K h
21101 76 48 100 -334 77 71 46
21655 99
Angleško skladišče oblek
L Bernntovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene
.J
n. Velika zaloga. Nizke cene!
l Radi velike zaloge znotno znižane cene!!! I
A	Ugodna prilika za nakupi vezenin,	M*
™	pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih	P
čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veliko izbira drobnega in mednega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd.
Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primarna darila za godova in druge prilike.
Mf	Priporoča	se velespoštovanem
7 F.
MerŠOl, Ljubljana, Mestni trg itev.
Velika zaloga. Nizke cene!
Zastonj
T
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lasfna glavnica K 354.645'I5
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knj>žicc se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
ji Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
■:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hifro v
w AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnove š mi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika ...	.	„	24.000	„
President Lincoln .	„	20.000	„
Presldent Grant ...	,	20.010	„
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l'/2 dneva ter ima potnik prav co poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje fger, naprej.
Gričar & Mejač
Liubljann, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in  ..........
PP novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krajpes urar
Podružnica	| •	■	Podružnica
Resljeva cesta št. 3 V L111II11 3 M 1 Resljeva cesta št. 2 prej g. |os. Černe.	J J	rrci	s. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic,stenskih in nibalnib ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zumenjavn staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— (ilnvno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor. s]nvens)<n rfPlmKkn riruštun!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovhu:	::
Janl^© C«$nil(
(pri Česniku)
Stritarjeve u lee LJUBLJANA Likarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
[oooj |ooo| |ooo| |ooo| l°°°l	l°°°l	l°°^l
111
Kongresni trg št.19 reg. zadruga z om. por. Kongresni trs Sl. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 13/t°la, to je: daje za 200 kron 9 kron
■ =	50	vinarjev na leto.	-----
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje —------------------------ prekinilo.	1	=
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsiuurnejša prilika za štedenje.
Kanonik R. Kalan i. r.,
predsednik.
Kanonik R. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
joooj	joooj	joooj	joool jooo]	joooj	joooj	joooj	joooj
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, IduMJana
----priporoča :===—  —-
izvrstno marčno pivo steklenicah.
Najstarejža svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, Mira med- pitanec
koii sc dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. - Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja toCno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova tlia.
Prva slovenska
■■
  modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
++++++++4. $.4 4	444-t 4444'4'4 444'4'414'444
t Na drobno! n_. Šarabon
Na debelo!
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
Filijalka: Martinova cesta 24
4 4 4 4
f 4
4
•4
4
4*
4*
£444444444444*44444444444444444444444
Ljubljana
Veliko MI090 ipEterilskeso \AW. žSania, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.