časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255____________^___ Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 13. april 1995, št. 17, letnik 54, cena 190 SIT »Pogovori o delitvi članarine so v zaključni fazi, analize potreb po strokovnih službah pa še nimamo. Pogrešamo analizo opti-malnosti razmerja med stroški in opravljenimi nalogami. Brez njih bo na območjih še naprej le toliko stroke, kolikor posluha bodo imeli zanjo posamezni sindikalni funkcionarji.« Tako meni Vekoslava Krašovec, vodja strokovnih služb in delovne skupnosti območne organizacije ZSSS za Podravje v intervjuju na 3. strani. DIREKTOR PRED SODNIKA Uspešno sodelovanje podravskih svobodnih sindikatov in inšpektorjev za delo (stran 19) ZDRAVJE PO ŽLIČKAH (stran 18) Sindikat družbenih in državnih organov končno užugal vlado Sindikalni zaupnik TW . ip MJk-J) sreda ll Kaj smo dosegli v pogajanjih Tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo 1994 1995 IZHODIŠČNA PLAČA 1. TARIFNI RAZRED 39.215 42.053 ZNIŽEVANJE PLAČ do 10% do 5% ob soglasju sindikata ZVIŠEVANJE PLAČ do 15% vKP dejavnosti ni omejitev DOVOLJENA INFLACIJA do 13% do 10% REGRES ZA LETNI DOPUST 60% poprečne bruto plače v gospodarstvu 70% oz. 100% popreč. bruto plače v gospodarstvu PREHRANA MED DELOM 6.560 9.960 KP DEJAVNOSTI več omejitev za pogajanja nobenih omejitev za pogajanja, ki se začnejo v 10 dneh Dogovor o politiki plač in dragih prejemkov USKLAJEVANJE PLAČ Z RASTJO CEN upošteva se le rast cen nad 3% 80% rasti cen USPEŠNOST POSLOVANJA - do ene plače na leto PT AČF POSLOVODNIH DELAVCEV po kriterijih GZS in društva Manager s kriteriji mora soglašati vlada, plače direktorjev se spremljajo posebej MINIMALNA BRUTO PLAČA - 45.000 SIT IZHODIŠČNA PLAČA ne manj, kot določa KP dejavnosti PREVISOKE PLAČE progresivni davek niso obdavčene Za pogajalce Rajko Lesjak Pripis: Če bi odklonili podpis tarifne priloge in dogovora za letošnje leto, bi povzročili podaljšanje veljavnosti teh dveh listin iz lanskega leta. Piše: Marjan Horvat Soočanja V zadnjem času srečujem kar nekaj užaloščenih obrazov. Nekaj, na videz »prekucuških« zapisov v DE je povzročilo nejevoljo vplivnih posameznikov v Svobodnih sindikatih, ki s pozicije moči poskušajo utemeljevati tisto, česar se utemeljiti ne da, namreč da bi kdorsibodi v uredništvu namerno poskušal razvrednotiti prizadevanja organov ali posameznikov pri oblikovanju in izvajanju sindikalne politike po meri delavca v današnjih razmerah in za današnje potrebe. Zdi se, da se v sedanji fazi demokratizacije tudi znotraj sindikatov srečujemo s. sindromom iz zgodovine znanih »ministrstev resnice« in poskusi politkomisarskega vplivanja na zapisovanje in komentiranje v DE, kar bi povzročilo - če bi takšni poskusi dobili večjo težo - da bi časopis postal trobilo, ne pa ustvarjalen dejavnik skupnega iskanja najboljših rešitev za položaj zaposlenih v naši družbi. Ustvarjalen dialog na straneh časopisa je lahko tisto pomagalo pri oblikovanju sindikalne in vsakršne politike sploh, ki presega zaplotništvo in pomaga razdirati tudi nenačelne koalicije, ki se oblikujejo bodisi zato, da nagajajo aktualnim vodstvenim ekipam, ali pa, da bi preusmerile delovanje iz konstruktivnega iskanja rešitev, pogajanj in argumentiranega soočanja pogledov na aktualne razmere in potrebne rešitve v anarhistično in razbijaško delovanje, ki ničesar ne prinaša, pač pa koristi tistim silam na slovenski družbeni sceni, ki z demagogijo in populističnimi metodami političnega delovanja poskušajo zavreti demokratični razvoj družbe. Zapisovanje in komentiranje v DE in prilogi Panorama ima nekaj stalnic, na katerih gradimo uredniško politiko. V prvi vrsti je to zavzemanje za človekove pravice, izboljšanje delavčevega gmotnega in siceršnjega položaja v nastajajočih krutih razmerah kapitalističnega sistema ter zavzemanje za takšno vlogo in moč sindikatov, da bodo sposobni tudi trdo biti boj za delavčeve in človekove pravice sploh. Kajpak pri tem ne gre zanemariti dejstva, da niso na družbeni sceni samo sindikati tisti, ki so jim mar delavske pravice, zato najdejo na naših straneh mesto tudi razmišljanja, ki bolj poglobljeno in širše obravnavajo aktualna vprašanja družbenega življenja, še posebej gospodarstva, kar našim bralcem nedvomno omogoča širši vpogled v zapletene procese, s katerimi se soočamo na sedanji poti družbenih sprememb. Navidez prekucuški zapisi, ki sem jih uvodoma omenil, stojijo na prej navedenih branikih uredniške in prav gotovo najprej sindikalne politike. Gre preprosto za to, da se je z vsemi spornimi vprašanji treba soočiti, ne pa jih pometati pod preprogo. Tisti kritiki, ki ob tem pravijo, da problem sicer obstaja, vendar pa novinarski in uredniški prijem nista bila pravšnja, se poslužujejo prastarih metod pritiskov, ki jim danes novinarstvo, zlasti če je zelo strankarsko obarvano, kaj hitro podleže, kar pa, kljub napakam, ki jih delamo tudi pri nas, ni značilno za.DE. Če v tem kontekstu mora biti pogovarjanje in dogovarjanje pot za razumevanje in graditev skupne hiše, potlej morebitna izsiljevanja in grožnje temu skupnemu projektu škodijo. Prava smer je sooblikovanje DE in priloge Panorama in bržkone tudi skupno prizadevanje, da časopis prebere čim večji krog delavcev in drugih, kajti samo tako lahko pričakujemo, da bodo sadovi skupnih prizadevanj obilnejši za tiste, ki jim služimo. Namesto podtikanj je premislek potreben predvsem o tem! časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: __________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: 0 slovenski NOB vedo tudi na ameriških šolah DE, št. 15, 30. 3. 1995 V zvezi z mojim intervjujem vas lepo prosim za objavo priloženega besedila v naslednji številki vašega cenjenega glasila. »Pri objavi neavtoriziranega pogovora z Ladom Poharjem v zadnji številki našega glasila z dne 30. marca se nam je v besedilo prikradlo nekaj napak in netočnosti. Vidnejše je bralec verjetno opazil in jih lahko sam popravil skladno s povezavami, na druge s tem posebej opozarjamo: - na strani 9 je v prvem stolpcu pri pozdravu veteranov treba zamenjati ime Perry za generala Kicklighterja; - na isti strani v drugem stol- pcu ni ambasada pravi vir pisem domobranske organizacije Tabor m Petra Urbanca, temveč prof. Andresen, rešeni letalec in član upravnega odbora letalskega muzeja v Rountoulu; - v ZDA pač niso trpele v taboriščih žrtve holokavsta, kot je pisalo na strani 10 v prvem stolpcu; - na isti strani in v istem stolpcu hi točno, da je nacistične izselitve Slovencev na Gorenjskem ovirala vstaja na Dolenjskem; prav je vstaja na Gorenjskem, ki so jo organizirali komunisti; - v istem stolpcu na isti strani je seštevanje domobranskih žrtev iz raziskave Silva Grgiča in njihova primerjava s številom povojnih pobojev neustrezno tolmačenje navedb Lada Poharja in je v nasprotju z njegovo izjavo o obsodbi povojnih pobojev. Avtorju in bralcem se za neljube napake in netočnosti opravičujemo.« Hvala lepa! S spoštovanjem. Lado Pohar, podpredsednik Zveze združenj in udeležencev NOB Slovenije Podvig logaških svetnikov Logaški občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep, da ne bo sprejel pokroviteljstva nad proslavo ob petdesetletnici zmage nad fašizmom in da v častni odbor ne bo delegiral svojih predstavnikov. Glavni pobudnici tega sramotnega sklepa sta bili SDSS in SLS, nakar je svojega predstavnika, v skladu s svojo globoko moralno in načelno držo, umaknila še SKD. Medtem, ko na državni ravni te stranke nasprotujejo zgolj paradi in z različnimi izgovori zahtevajo spremembe v scenariju - vse do udeležbe Nove slovenske zaveze, so na občinski pokazale svojo pravo barvo. Tako je tudi prav, naj se ve, katere stranke nadaljujejo svetle tradicije predvojnih, ki so se nemudoma udinjale okupatorju in ob nesebični pomoči katoliške cerkve pomagale postaviti na noge kvi-zlinške oborožene formacije, kar je v Ljubljanski pokrajini dejansko pripeljalo do državljanske vojne. Čvekanje o narodni spravi in taka sramotna dejanja nikakor ne gredo skupaj. Borci in stranke, ki podpirajo NOB, so obsodili protipravne poboje in se od njih distancirali, nasprotna stran pa se ni opravičila ne za medvojna zverinstva in narodno izdajo, ne za predvojno sejanje sovraštva, kar je precej pripomoglo k medsebojnemu obračunavanju na ideološki in tudi osebni osnovi. Zagovorniki teze o državljanski vojni naj se zavedajo, da 15. aprila obhajamo petinsedemdeseto obletnico prvih strelov v njej, ko so z blagoslovom tistih strank, ki danes bruhajo ogenj in žveplo na NOB in vse v zvezi z njim, na Zaloški cesti padali pod streli žandarjev stavkajoči železničarji, ki niso zahtevali nič drugega kot zgolj človeka vredno življenje. Taka dejanja, kot je bilo sramotno glasovanje v Logatcu, nikakor ne prispevajo k medsebojnemu sožitju, še manj pa spadajo v leto, ko ves demokratični svet praznuje petdesetletnico zmage nad največjim zlom v zgodovini človeštva in smrtnim sovražnikom slovenstva. Še več? Vse več znakov je, da nekateri (tudi v Logatcu jih je nekaj), komaj čakajo, da bi ponovno prijeli za orožje ali pa samo za nože, sekire in podobno orodje. Da pa bi prišlo do kakršne koli sprave, pa so nekateri gorečneži že tako ali tako uspešno preprečili. Odkar so se pričeli vračati razni borci proti komunizmu iz Argentine, Kanade ali Avstralije in ponovno sejati sovraštvo, je sprava šla definitivno po zlu! To, kar vse je počel Peter Urbanc in društvo Tabor, da bi preprečila odprtje razstave v Pentagonu o rešenih zavezniških letalcih, je skrajno podlo in zavrženo dejanje, vredno domobranske pokvarjenosti. In če se rešeni letalci, ne bi sami oglasili in stopili v bran svojih rešiteljev, bi mu to tudi uspelo. V svojo umazano kampanjo je vključil celo Johna Glenna! Čeprav je logaška občina verjetno prva v Sloveniji, kjer so svetniki izglasovali tak sramoten in politično škodljiv sklep, ter se ji bo prav gotovo pridružila še kakšna, upam da jih bo čim manj in da večina občinskih svetnikov premore več zdrave pameti, domovinskega čuta in osebne poštenosti kot logaški. Prav tako v imenu ZLSD zagotavljam, da bo obletnica konca vojne v logaški občini dostojno zaznamovana, in prepričan sem, da se je bodo udeležili ne samb člani in volivci DeSUS in LDS, ki pri tej sramoti prav tako nista hoteli sodelovati, temveč tudi mnogi volivci strank, ki so ta sklep sprejeli, in tudi iz-venparlamentarne stranke. Tistim, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti, pa samo toliko, da je bil slovenski delež glede na število prebivalcev in materialne možnosti v boju proti fašizmu dosti večji od katerekoli zahodne zaveznice in da je NOB prav gotovo najslavnejše dejanje v slovenski zgodovini. Dostojna proslava pa je potrebna ne samo v spomin, temveč predvsem v opomin, da se zaradi nevarnosti podcenjevanja fašizma, rasizma, ksenofobije in verske nestrpnosti tudi pri nas ne bi ponavljali prizori iz naše soseščine. NIKOLI VEČ! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Demagoško sprenevedanje V SN-plus 7. aprila gospod Jadran Vatovec komentira pisanje dr. Ljuba Sirca. Ne morem in tudi ne bom zanikal nečesa, s čimer nisem seznanjen, lahko pa pisanje gospoda Sirca ocenim kot neresno in od njega zahtevam, da svoje navedbe znanstveno dokumentira. Še posebej to velja za njegovo oceno, da je bilo samo v maju 1945 v Sloveniji pobitih od sto do sto petdeset tisoč ljudi. Njegov poziv nekdanjim in sedanjim komunistom, naj se odpovedo komunističnim navedbam, bi bil še nekako razumljiv, če ne bi med »grde« navade štel tudi prizadevanja predsednika Milana Kučana in predsednika ZB Ivana Dolničarja ter njima podobnim, to »napako«, da se zavzemajo za pomiritev med sprtimi Slovenci, ki so nas že pomirjene sprli kvazi demokrati. Tovariš ali gospod Dolničar (kakor kdo hoče), je v imenu borcev NOB povedal tudi to, da smo borci že večkrat obsodili povojne poboje, ki so bili v popolnem nasprotju z duhom NOB. Nisem pa še slišal ali prebral, da bi tudi nasprotna stran (NSZ - Tine Velikonja), priznala lastne zmote in zločine. Vtis imam, da se s' takim dema-goškim sprenevedanjem g. Sire hoče maščevati za krivice, ki so se mu zgodile po vojni, ko je bil obsojen kot vohun. To se je zgodilo mnogim, tudi meni, a mi še na misel ne pride, da bi se za to komu maščeval, še najmanj pa ljudem, ki ne nosijo nobene krivde za takratne dogodke. Med take sodita tudi Kučan in Dolničar in njima podobni, ki so med komunisti zaustavili ekstremiste in s tem veliko prispevali, da je postala Slovenija samostojna pluralistična država. Žarko Žbogar, Grajska 18, Piran Pogajanja počasi napredujejo DE št. 12, 6. 3. 1995 Najmanj je lahko tudi nič! Pogledal sem v Slovar slovenskega knjižnega jezika in našel razlago, ki pravi, da beseda »najmanj« izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero. Toliko v poduk partnerjem, ki podpisujejo kolektivne pogodbe in socialne sporazume. Če prav razumem vse ideje, naj bi se sindikati in delodajalci sporazumeli, da bodo delavci prejeli izplačilo »najmanj« 45.000 bruto. Lepo! Toda, ali bo o tem sprejet zakon? Ker, če ga ne bo, v dogovor ne verjamem. Če pa bo sprejet zakon, ali bo ta zakon zagotavljal tudi denar za izplačila? Če ga ne bo, tudi v zakon ne verjamem! Danes kljub kolektivnim pogodbam, dogovorom, socialnim sporazumom in še čemu, veliko delavcev plače sploh ne prejema. Kakšen socialni minimum jim je torej zagotovljen? 45.000 tolarjev bruto? Najmanj je zanje vrednost nič. Zato se strinjam s sindikalist iz Podravja, da delodajalcem nihče ne brani, da dajo delavcem 45.000 tolarjev in več in da za to ni potreben dogovor s sindikati, kot ni dopusten kakršenkoli dogovor ali sporazum sindikata, ki bi zmanjšal pravice delavcem. Pa naj Brane Mišič o tem razpravlja in razmišlja tako ali drugače. Meni ob vseh teh problemih nespoštovanja pogodb in zakonov manjka le ena sindikalna zahteva: zakonska pravica do izplačila plače določenega dne v mesecu v breme države. Moja razmišljanja so za marsikoga verjetno preveč poenostavljena, vendar, dejstva so naslednja: • družbene lastnine ni več, torej delavec ni več dolžan skrbeti za svojo usodi tako, da bi si delil slabo z lastniki (privatnimi ali državo), • lastniki so dolžni plačati delo pred vsemi drugimi plačili, zlasti pa, preden prenesejo ustvarjene rezultate delavca na privatne račune ali si pokrijejo vse mogoče in nemogoče stroške poslovanja, • država pomeni temelj socialne varnosti državljanov, zato je dolžna poskrbeti tudi za to, da delavec dobi zasluženo plačilo ali pa mora pač lastnik postati revež, • če država ne zagotavlja delavcu plačila za opravljeno delo, delavec ne potrebuje države. Nekaj drži: v Evropski skupnosti nam ne bo težko. Če se nam kalkulacije ne bodo izšle, pač ne bomo izplačali plač, in dobro je, da na to že sedaj navadimo delavce. Upam, da sindikati vedo, kaj jim je storiti pred referendumom za vstop v Evropsko skupnost. Glavne ovire za sklenitev socialnega sporazuma še zdaleč niso odpadle, kot ugotavlja pisec uvodnika »Pogajanja prepočasi napredujejo« v Delavski enotnosti z dne 9. marca 1995. Ko bo sindikat dosegel socialni sporazum, v katerem bo najmanj res najmanj, bo lahko govoril o svoji krepitvi. Vlado Haas, Plečnikova 1 Odprto pismo ministru Gabru Že lep čas spremljamo razprave o novi šolski zakonodaji. Nikjer, razen v sindikatih, pa ni zaslediti razprave o izredno slabem materialnem položaju delavcev, zaposlenih v izobraževanju, posebno še v OŠ. Zaposleni v izobraževanju se sprašujemo, kako si minister predstavlja prenovljeno, moderno, kvalitetnejšo šolo z nezadovoljnim učiteljem. Od učitelja bomo zahtevali boljše, odgovornejše in kvalitetnejše delo, vrednotili pa ga sramotno nizko - to ne gre skupaj. Sindikati vzgoje in izobraževanja na vseh koncih in krajih glasno z vsemi argumenti izražamo nezadovoljstvo s plačami, ki so v primerjavi z drugimi v gospodarstvu in negospodarstvu mnogo slabše. Podatek za leto 1994 je zelo zgovoren, povsod so se plače dvignile, najslabši je položaj v osnovnih šolah. Zaposleni v šolstvu pričaku- jemo, da se bo minister pravočasno zavzel za materialni položaj učitelja v družbi. Ukrepati je treba takoj! Za nas v OŠ ni rešitev le višja izhodiščna plača, ampak je potrebno v panožni kolektivni pogodbi doseči določene spremembe: 1. učiteljem, ki imajo verificirano višjo izobrazbo (PA) in so dosegli 25 let delovne dobe, povišati izhodiščni koeficient in ga izenačiti z visoko izobrazbo; 2. ukiniti pravilnik o napredovanju pedagoških delavcev in uvesti plačilne razrede, kot veljajo za vse negospodarstvo; 3. uvesti dodatek za delo z otroki oz. upoštevati in primerno ovrednotiti veliko psihofizično obremenitev učiteljev. Pričakujemo ministrov javni nastop, da slišimo njegove poglede o navedenih problemih. V nasprotnem primeru bomo šolniki stavkali za višje plače in za odstop šolskega ministra. Sonja Žitnik, občinski odbor SVIZ Slovenska Bistrica NOVO! NOVO! • Vsak teden pregled najpomembnejših dogajanj v politiki, gospodarstvu in sindikatih skozi pisanje slovenskih časnikov na 64 straneh A5 formata S Kako pišejo različni časopisi o istih dogodkih? • Informacije, komentarji, intervjuji, polemike, mnenja, predlogi, kritike • Kratko, udarno >Š Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o) izvod(ov) PUBLIKACIJE ČAS (Mesečna naročnina 2000 SIT) Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna štev., kraj:_ Ime in priimek podpisnika:_________________________________________ Naročeno dne: —____________________________________________________ Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju JE: časopis slovenskih l-.jj J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313942,13261 92, faks 311 956 • Odgovorni urednik: Ciril Bajer, tel. 131 61 63, 313942 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo). Bora Zlobec (lektorica). Brane Bombač (oblikovalec), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313942,131 61 63 • Naročnina: 321 255 • Založba in marketing -'.:m 255 S Posamezna številka stane 130 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet. Jernej Jeršan, Edo Kavčič. Alojz Omejc. Dušan Semolič, Ciril Urek. Mira Videčnik. Pogovor z Vekoslavo Krašovec, vodjo strokovnih služb in delovne skupnosti območne organizacije ZSSS za Podravje ZDRUŽENI V BOJU ZA STROKO V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ta čas potekajo razprave o organiziranosti sindikatov na območjih. Eno osrednjih vprašanj je tudi, kako bodo organizirane strokovne službe na območjih in nasploh v ZSSS. Brez močne strokovne podpore se namreč tudi najboljše zamisli in sklepi sindikalnega članstva na vseh ravneh organiziranja v praksi ne morejo uveljaviti. Za razprave o organiziranosti strokovnih služb so pomembne tudi dobre in slabe izkušnje iz njihovega dosedanjega delovanja. Obiskali smo območno organizacijo za Podravje, kjer deluje vsaj za sindikalne razmere relativno »močna« strokovna služba, in se pogovarjali z Vekoslavo Krašovec, vodjo strokovne službe in delovne skupnosti območne organizacije ZSSS za Podravje. DE: V ZSSS sedaj potekajo intenzivne razprave o organiziranosti sindikatov in strokovnih služb na območjih. Lahko predstavite dosedanjo organiziranost in dejavnost strokovne službe ZSSS v Podravju? Vekoslava Krašovec: Strokovna služba v Podravju pokriva pravno, ekonomsko in socialno področje. Za potrebč strokovne službe delajo trenutno: redno zaposlena diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom (s tremi odvetniki imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju), ekonomistka in strokovna delavka za socialno področje, po poklicu tudi pravnica. V krog strokovne službe sodijo še administratorke, ki stalno delajo za to službo, ter jaz kot vodja strokovne službe in delovne skupnosti. Vsi zaposleni v Podravju, vključno s predsednico območnega sveta in sekretarji območnih odborov dejavnosti, namreč sestavljamo delovno skupnost. Tako strokovna služba organizacijsko ni ločena od delovne skupnosti, ampak jo pravzaprav predstavljajo posamezniki v delovni skupnosti. To obliko organiziranosti posebej izpostavljam zato, ker smo jo statutarno opredelili sami ob ustanovitvi območne organizacije. Menim, da se je takšna organiziranost pokazala za uspešno, čeprav je v preteklih letih »priletela« na delovno skupnost kot obliko organiziranja zaposlenih ter njeno hierarhijo vodenja marsikatera kritika. Vendar je čas pokazal, da pač zaposleni, ne glede na funkcijo in delovno mesto, tudi potrebujejo delodajalca in da je prav, da tudi glede obveznosti in pravic, ki izhajajo iz dela, vsi zaposleni na območju delijo isto usodo. Tako je sedaj tudi v zasnovi bodoče organiziranosti območij predviden enak koncept dela znotraj organizacije. DE: Strokovna služba ZSSS v Podravju je v minulih letih večkrat prebijala led v boju za delavske pravice. Vodila je številne precedenčne spore (in jih praviloma tudi dobila), ki so nato vplivali na pravno prakso povsod po Sloveniji. Lahko naštejete nekaj teh - recimo temu strokovnih podvigov? Vekoslava Krašovec: Pravzaprav je težko izluščiti tisto, kar bi lahko šteli izključno za svoje delo oziroma uspehe, saj smo se samo aktivno vključevali v vsa prizadevanja in dogajanja v sindikatih in tudi širše v družbi. Na nekaterih področjih pa smo vendarle orali ledino. Spomnim se, na kakšen odmev je leta 1989 naletela naša zamisel, da uveljavljamo in se po sodni poti borimo za terjatve delavcev v stečaju. Takšne možnosti takrat zakon še ni predvideval, pa tudi kolektivnih pogodb še nismo imeli, zato smo za izračun »ta prave plače« uporabili kar takratni družbeni dogovor. Tako smo se že od prvega stečaja naprej borili za pravice prizadetih delavcev. V naslednjih letih smo sistem izračuna terjatev strokovno dodelali in računalniško podprli, brez česar kasneje ob množici stečajev ne bi zmogli dela. Doslej je namreč naša strokovna služba uveljavljala terjatve za okoli 13 tisoč delavcev oziroma naših članov. Sistem izračuna pa smo predstavljali kolegom po vsej Sloveniji. Včasih imam prijeten občutek, da je tudi sodna praksa sledila našim upravičenim predlogom in da je ravno na tej sodni praksi zrasla nova zakonodaja, ki je prinesla možnost uveljavljanja terjatev delavcev ob stečajih podjetij. DE: Med prvimi ste ustanovili tudi sindikalno podjetje, ali ne? Vekoslava Krašovec: Res je. Spomnim se, koliko težav smo zaradi tega povzročili tukajšnjemu registrskemu sodišču: malce je manjkalo, da nas niso prosili, da naj vendar počakamo, da tak projekt najprej izvedejo v Ljubljani, da v Mariboru ne bi naredili »kaj narobe«. No, hitro se je izkazalo, da ni bilo nič narobe, saj imamo sedaj ustanavljanje podjetij v sindikatu tudi statutarno urejeno in potekajo tovrstni postopki povsem normalno. V Podravju smo med prvimi ustanovili tudi solidarnostni sklad z ločenim finančnim poslovanjem in nadzorom določenih organov. Zamišljen je bil kot kapitalski sklad, ki bi se krepil s plasmajem prostih sredstev in dodatnimi viri financiranja izven članarine. Žal zadnja dva projekta nista dala takšnih rezultatov, kot smo si jih želeli, ampak to je že druga zgodba, povezana z razumevanjem neke ideje na vseh ravneh. Mogoče smo bili pri izpeljavi nekaterih zamisli tudi prehitri. Nasploh se je včasih pokazalo, da je naša strokovna služba malce »prehitevala čas« - kot denimo v zvezi z idejo o participaciji delavcev za zdravstvo, kar se danes izvaja v podobni obliki, imenuje pa se prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Ob tem pa bi rada opozorila še na eno izkušnjo. Pri vseh zamislih in izpeljanih nalogah ni možno potegniti ločnice med delom strokovne službe in preostalih zaposlenih v območni organizaciji ZSSS za Podravje. Opravljeno delo je rezultat timskega dela, predvsem pa dobrega medsebojnega sodelovanja. DE: Praksa kaže, da v sedanjih razmerah, ko se načela, po katerih naj bi delovala in ravnala pravna država, v praksi šele vzpostavljajo, sindikalno delo ne more biti uspešno, če ni strokovno zasnovano. Ali se pomena strokovnosti v boju za pravice delojemalcev sindikalni zaupniki in funkcionarji na vseh ravneh dovolj zavedajo? Vekoslava Krašovec: Žal večinoma ne! DE: Kako naj bi bile po vašem mnenju organizirane strokovne službe na bodočih območjih? Kakšne strokovnjake območje najbolj nujno potrebuje? Vekoslava Krašovec: Vsaka organiziranost mora temeljiti predvsem na strokovni proučitvi optimalne pokritosti nalog in stroškov, ki jih povzroča. V tem smislu pogrešam temeljito analizo, zato se bojim, da bo na območjih tudi v prihodnje toliko stroke, kolikor bodo imeli zanjo posluha sindikalni funkcionarji oziroma kolikor članarine bodo pripravljeni oddeliti za ta namen. In ko sem že pri članarini: pogovori o njeni delitvi so v zaključni fazi, analize potreb po strokovnih službah pa nimamo. Sicer pa menim, da strokovnega dela na območju ni mogoče pokriti zgolj s pravnikom, še zlasti ne, če za sindikate dela samo pogodbeno. Pravna služba je sicer navzven temelj zaščite pravic delavcev, vendar je pravnik v večini primerov popolnoma nemočen brez dobrega ekonomista. Večino pravic iz kolektivnih pogodb je namreč treba pred začetkom kakršnegakoli spora tudi materialno ovrednotiti. Vsako območje bi že pri dvanajst tisoč članih potrebovalo najmanj enega pravnika in enega ekonomista, in to redno zaposlenega. Za sindikat namreč ni bistveno samo to, da je delo strokovno opravljeno, pač pa tudi, da je narejeno s »sindikalno obarvano dušo«. Glede na stopnjo razvitosti naše pravne države se namreč mora strokovnjak pošteno potruditi, da se v množici marsikdaj tudi kontradiktornih predpisov in zakonskih aktov nasloni na tiste, ki ščitijo interese delojemalcev... DE: Ali bi bila morda rešitev tudi v tem, da bi določeni strokovni delavci delali tudi za več območij hkrati? Vekoslava Krašovec: Takšna rešitev bi bila najbolj sprejemljiva. Ob tem, da bi imelo vsako območje vsaj pravnika in ekonomista, bi bilo smiselno za več območij usposobiti tudi specializirane strokovnjake. Skupno bi se veljalo dogovoriti in usposobiti strokovnjake za naslednja področja: sistematizacija in vrednotenje delovnih mest z zagotavljanjem materialnih pravic po kolektivnih pogodbah, poslovne finance in proučevanje izkazov uspeha, lastninsko preoblikovanje, delovanje delniških družb in druga področja. Tudi med pravniki bi veljalo doseči dogovor o tako imenovanem specializiranem pokrivanju nekaterih področij, od invalidsko pokojninskega zavarovanja do varstva pri delu. Menim, da bi lahko skupno organizirali tudi računovodstvo, ki je z ustrezno usposobljenimi ljudmi zelo pomembno za organizacijo. Seveda pri tem ne mislim, da globalno na ravni ZSSS teh stvari nimamo kakovostno rešenih. V mislih imam predvsem strokovnjake operativce, ki bi lahko posameznim članom, sindikatom podjetja oziroma zavoda ali območnemu odboru dejavnosti pomagali reševati čisto konkretne vsakodnevne probleme in primere. V mislih imam torej specializirane strokovnjake, kakršne imajo direktorji v podjetjih. Ali ni tudi naše območje z dvanajst in več tisoč člani nekakšno podjetje? Pa še nekaj misli o Podravju: Če bi ostal sedanji obseg območja, bi naše »podjetje« s 74 tisoč člani, 500 sindikati podjetij in zavodov ter z območnimi odbori dejavnosti potrebovalo najmanj pet pravnikov, tri ekonomiste, socialnega delavca in pa še kakšnega svetovalca za specialna področja. Je to iluzija? Ne, realnost! Vendar morda šele po letu 2000, če ne bo že prej obveljalo geslo: »Območja, združite se v boju za stroko!« Potem bo to morda realnost že prej. DE: Ali ni v sedanjih razmerah, ko je več kot očitno, da je v boju za pravice delavcev najpomembnejša strokovnost, nekoliko zastarel tudi ključ za delitev.sredstev med sindikalnimi organizacijami v podjetjih, na območju in v republiških odborih dejavnosti? Ali ne bi bilo smotrno združiti več sredstev za učinkovito strokovno delo? Vekoslava Krašovec: Če lahko rečem v šali: Bog naj vam pozlati te besede. Da pa bi zares postale zlate, bi morali najprej načrtovati organiziranost stroke, nato pa finančno pokritost celotnega delovanja. Glede na to, da bo s sredstvi, ki bodo v enakem obsegu kot doslej namenjena za delovanje območij, potrebno pokrivati kot doslej tudi celotno delovanje odborov dejavnosti (na katere območje nima neposrednega vpliva), bo pomanjkanje sredstev šlo predvsem v škodo stroke. To seveda velja za Podravje glede na sedanjo organiziranost območja. Pri tem pa se zavedam tudi tega, da je možno zahtevati kakovostno strokovno delo in celodnevno pripadnost sindikatu le ob ustreznem plačilu, ki mora biti najmanj takšno, kot bi ga delavci prejeli v enako velikem sorodnem podjetju ob poslovnih rezultatih. V tej zvezi naj mimogrede omenim, da imamo v Podravju še specifičen problem. Gre za veliko premoženje našega območja, kar zahteva specifično financiranje. Očitno pa je to nova problematika, ki jo bomo morali rešiti sami na območju in se odločiti - ali postanemo tudi glede premoženja povprečni ali pa ga ohranimo, vendar v breme zaposlenih sindikalistov v Podravju. DE: Tudi v času reorganizacije mora strokovno delo v interesu članstva potekati normalno. S katerimi problemi so najbolj obremenjeni strokovni delavci vaših služb? Vekoslava Krašovec: Še vedno so v ospredju številni stečaji, prisilne poravnave, kršenje pravic delavcev iz delovnega razmerja in problemi novih lastninskih odnosov - nekako vedno isti krog problemov. Res je, da mora potekati delo naprej normalno kljub reorganizaciji, čeprav se z njo v Podravju nimamo veliko časa ukvarjati. O njej nas, mimogrede rečeno, tudi nihče dosti ne sprašuje. Ne moremo pa mimo tega, da se ne bi ukvarjali s problemom lastne eksistence. Vsak pameten podjetnik ve, da je za obstoj potrebno imeti obdelanih še nekaj rezervnih idej. V Podravju pa smo se vedno trudili, da smo bili poleg sindikalne usmerjenosti tudi malo podjetniško naravnani. Saj je to naloga stroke, mar ne? Tomaž Kšela Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem. Knjiga s 500 stranmi kot - dialog med posameznikom in religijo med teologijo in humanistično znanostjo med cerkvijo in družbo Dodatek v PROTESTANTSKEM KATEKIZMU prinaša: - vse predgovore slovenskih protestantskih piscev v njihovih delih v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski pisci) - literarnozgodovinski esej - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki PROTESTANTSKI KATEKIZEM bo izšel v začetku letošnjega junija. Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Maloprodajna cena PROTESTANTSKEGA KATEKIZMA bo 10.000 SIT. V prednaročilu vam nudimo 20-odstotni popust in plačilo v enem ali v dveh obrokih. Prvi obrok v prednaročilu znaša 5.000 SIT. Knjigo lahko naročite in plačate prvi obrok pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana. Drugi obrok v znesku 3.000SIT boste plačali ob prevzemu PROTESTANTSKEGA KATEKIZMA ali pa po prevzemu knjige na pošti. Prednaročila sprejemamo do 15. aprila 1995. Zaradi omejene naklade vas pozivamo, da knjigo nemudoma naročite! KNJIGA, KI JE VEČ KOT KATEKIZEM! Naročilnica za Protestantski katekizem Pri ČZP Enotnost naročamo_________izvodov Protestantskega katekizma Knjigo pošljite na naslov:___________________________________________________________________ Ulica, poštna številka in kraj:______________________________________________________________ Ime in priimek podpisnika:___________________________________________________________________ K Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku - po povzetju (v predplačilu do 15. aprila 1995 je cena 8.000 SIT) 2. Račun bomo plačali v dveh obrokih (v predplačilu do 15. aprila 1995 znaša I. obrok 5.000 SIT. po prevzemu pa še 3.000SIT) 3. EMŠO za individualne naročnike________________________________________ Datum naročila----------------------------- Podpis naročnika_________________________________ Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno MOST MED EVROPO IN BALKANOM Mednarodno posvetovanje kovinarjev o temi: Mir-delo-dcmo-kacija se je končalo brez sklepne listine. Udeleženci so ugotovili, da se nekateri dogovori s prvega srečanja, ki je bilo pred meseci v Berlinu, že uresničujejo. Razvili so se zlasti dvostranski odnosi med sindikati držav Evropske unije, više-grajske skupine in iz držav, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Sindikati, ki delujejo v vojnih razmerah, ne morejo uresničevati svojega pravega poslanstva. Ismet Bajramovič, predsednik kovinarjev BiH, se posveta ni mogel udeležiti saj je vojni obveznik. Udeležencem je poslal pismo in jih prosil, naj pomagajo ustvarjati možnosti za delo njegovega sindikata. Zlasti predstavniki kovinarskih sindikatov iz držav nekdanje Jugoslavije so se zelo zanimali za možnost vstopa v evropsko in svetovno zvezo kovinarjev. Predstavniki teh dveh organizacij so jim povedali, da je vstop v EMF in IMF odvisen le od njihovega položaja in dela ter stopnje notranje demokracije. Zdi se, da je njihov velik interes za članstvo v obeh organizacijah povezan tudi s sindikatom slovenskih kovinarjev. Ta je namreč edini sindikat, iz bivše Jugoslavije, ki sta ga obe organizaciji sprejeli v svoje vrste. Predstavniki sindikatov iz bivše Jugoslavije so se zelo zanimali tudi za mednarodno politiko naše države. Predstavil jim jo je Štefan Cigoj, svetovalec zunanjega ministrstva. Kot nam je po srečanju povedal Albert Vodovnik, je posvet v celoti uspel in dokazal, da je SKEI pomemben člen mednarodnega delavskega gibanja. Srečanje je dokazalo pravilnost odprtosti tega sindikata do vseh sindikatov, ki delujejo na tleh bivše Jugoslavije. Veliko zaslug za uspeh srečanja Vodovnik pripisuje sindikatu nemških kovinarjev (IGM) in fon-daciji Friedrich Ebert Stiftung. Glavni cilj udeležencev bo še naprej onemogočanje vseh tistih nosilcev kapitala in špekulantov, ki vojne razmere in konflikte izrabljajo za izkoriščanje delovne sile. Vsi sindikati na tleh bivše Jugoslavije pa lahko računajo na pomoč evropskih kolegov pri izobraževanju. Tudi v morebitnih socialnih bojih jih bodo kolegi iz Evrope podprli. F. K. Posvetovanja so se udeležili predstavniki kovinarjev iz Makedonije, Črne gore, Hrvaške, Srbije, Kosova, Madžarske, Nemčije, Avstrije, Italije in Češke. Sodelovali so tudi predstavniki Mednarodne organizacije kovinarjev (IMF) in Evropske federacije kovinarjev (EMF). Posvetovanje sta vodila Peter Scherrer (Friedrich Ebert Stiftung) in Albert Vodovnik (SKEI). Položaj na trgu delovne sile v Sloveniji pa sta predstavila Miro Berger in Žala Bitenc z Ministrstva za delo in socialne zadeve. BO V LENARTU KMALU VEC BREZPOSELNIH KOT ZAPOSLENIH? »Kljub temu, da se v Sloveniji gospodarske razmere postopoma izboljšujejo, se težave v lenarškem gospodarstvu še poglabljajo,« pravi sekretar lenarškega krajevnega sveta pri območni organizaciji ZSSS za Podravje Jože Murko. »Najbolj delavce v občini Lenart v Slovenskih goricah pesti brezposelnost, saj je v občini že blizu dva tisoč brezposelnih. Če bo šlo tako naprej, bo v osrednjih Slovenskih goricah število brezposelnih kmalu enako številu zaposlenih.« V lenarškem gospodarstvu je po besedah Jožeta Murka hudo tudi za zaposlene delavce, saj velika večina ne prejema plač po kolektivni pogodbi. Težave imajo tudi pri uporabi letnih dopustov in uresničevanju drugih delavskih pravic. Lenarška podjetja so, da bi ohranila ali pridobila posel, velikokrat prisiljena pristajati na nižje cene svojih izdelkov in podpisovati neugodne pogodbe, ki ne pokrivajo vseh stroškov proizvodnje. Posledice takšnih poslovnih odločitev seveda najbolj občutijo delavci. Najbolj pa delavci občutijo posledice stečajev, pravi Jože Murko. Svobodni sindikati zastopajo v stečajnih postopkih skoraj tisoč lenarških delavcev. S pomočjo pravne službe pri območni organizaciji ZSSS za Podravje so v vseh stečajnih postopkih prijavili terjatve delavcev. Ti so praviloma med največjimi upniki podjetij v stečaju. In kaj se dogaja v podjetjih, ki so morala v stečaj? Po besedah Jožeta Murka je stečajna upraviteljica v tovarno konfekcije Ca-price (v njej je nekoč delalo več kot 360 delavk) poklicala na delo 90 delavk, ki dokončujejo že začeto proizvodnjo. Nekaj deset bivših delavk Capricea je našlo zaposlitev v tekstilnih tovarnah v Mariboru, nekaj se jih je zaposlilo v obratu Mure v Gornji Radgoni, nekaj jih je odprlo svoje šivalnice, večina pa je še vedno brezposelna. Kaj bo s tovarno Caprice v prihodnje, se še ne ve. Bila je že dvakrat na dražbi, vendar kupca zanjo še ni. V Klemosu PAD, kjer je delalo okoli 220 delavcev, jih dela sedaj po besedah Jožeta Murka nekaj manj kot trideset. Podjetje je že olastninjeno, zaposleni pa se pritožujejo, da ne prejemajo plač po kolektivni pogodbi in da ne morejo normalno izkoristiti dopusta. Stečajni postopek v Klemosu PIO, kjer je nekoč delalo 170 delavcev, pa še ni končan. Po podatkih Jožeta Murka dela sedaj v tem podjetju okoli 25 delavcev, ki jih je stečajni upravitelj poklical nazaj na delo. »Od nekdanjega Centrovoda pa ni ostalo po stečaju nič,« pojasnjuje Murko. Sedaj so v nekdanjih prostorih Centrovoda zasebne firme, ki se ne ukvarjajo z isto dejavnostjo. V Lenartu imajo tudi nekaj podjetij, ki dosegajo pozitivne poslovne rezultate. »Podjetje Lent-herm, ki se je razvilo iz nekdanjega obrata koncema TVT iz Maribora, zaposluje še okoli 90 delavcev. V Lenartu imajo svoje obrate tudi nekatere mariborske tovarne: Livarna z okoli 130 zaposlenimi, Kristal s 60 zaposlenimi in Unior iz Zreč z okoli 90 zaposlenimi. Ti obrati so kljub težavam, ki jih imajo, nekakšno čvrsto jedro lenarškega gospodarstva. »V vseh podjetjih se borimo za plače po kolektivnih pogodbah in za spoštovanje tistih pravic delavcev, ki so zapisane v zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah,« pravi Jože Murko. Lani je nekaj deset delavcev prosilo tudi za socialno pomoč. »Vse prošnje smo ugodno rešili in prizadetim sindikalno pomoč dodelili: nekateri delavci so dobili denarno pomoč, drugi pa pomoč v oblačilih, obutvi in prehrambenih paketih. Mnogim delavcem pa je za pomoč nerodno zaprositi, čeprav so do nje upravičeni.« Lenarške sindikaliste z Jožetom Murkom na čelu zelo skrbi tudi razmah dela na črno v občini. Mnogi delodajalci izkoriščajo stisko delavcev in jih najprej zaposlijo, nato pa zanje ne plačujejo invalidsko-pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. »Zato bodo imeli vsi prizadeti delavci v življenju še veliko težav in nevšečnosti, veliko pa izgublja tudi država. Čudi me, da pristojni organi ne ukrepajo odločneje,« pravi Murko. »Člani Svobodnih sindikatov v Lenartu pričakujejo, da bodo tudi v bodoče deležni pomoči sindikalnih strokovnih služb in službe pravne pomoči najmanj dvakrat tedensko,« pravi Jože Murko. Tomaž Kšela PROBLEMI METALNE SE KOPIČIJO Ker so delavci Metalne v začetku tedna prejeli februarske plače skupaj z zamudnimi obrestmi, je okoli 400 delavcev Tovarne procesne opreme in inženiringa ter Kovinarja po tednu dni prenehalo stavkati. Delavci so na začetku stavke postavili te zahteve: izplačilo plač delavcem v vseh družbah za mesec februar; izplačilo solidarnostne pomoči delavcem družbe MIO, za katero se je prejšnji teden začel stečajni postopek, ne da bi prej delavci prejeli februarsko plačo; izplačilo zamudnih obresti za kasnitev izplačila plač za januar in februar. Zahtevali so tudi, da jih vodstva v tistih družbah, ki stalno z zamudo izplačujejo plače, seznanijo z rezultati poslovanja in ukrepi za odpravo pomanjkljivosti v poslovanju. Že pred stavko pa je sindikat SKEI v Metalni naslovil na vodstvo delniške družbe pisno »Zahtevo za načrtovano in odgovorno izvajanje programa razreševanja trajno presežnih delavcev v koncernu.« Poleg tega sta dva člana nadzornega sveta terjala sklic seje nadzornega sveta delniške družbe, na kateri bi preverili, kako se uresničuje sanacija podjetja na kadrovskem in programskem področju ter na področju privatizacije. Ker se vodstvo podjetja in največji lastnik - republiški razvojni sklad nekaj dni nista začela pogajati s stavkajočimi, so delavci Tovarne procesne opreme in inžini-ringa ter Kovinarja konec minulega tedna za krajši čas zapustili tovarno in demonstrirali na križišču Ptujske in Poljske ceste. Solidarnostno so se jim pridružili tudi predstavniki SKEI iz Tama, Uniala, koncerna TVT, Livarne in še nekaterih drugih podjetij kovinske in elektroindustrije v Podravju. Z jamstvom Sklada Republike Slovenije za razvoj, ki je 40-od-stotni lastnik Metalne, je ta v začetku tega tedna najela kredit za plače in delavcem februarske plače z zamudnimi obrestmi vred tudi izplačala. Delavci pa še vedno niso dobili odgovorov na številna odprta vprašanja, ki zadevajo nadaljnjo sanacijo Metalne. Dialog med vodstvom in delavci oziroma sindikati o socialnem sporazumu se zato šele začenja. T. K. TAM IMA NOVO UPRAVO Upravni odbor delniške družbe Tam je na začetku tedna izvolil novo upravo podjetja. Na njenem čelu bo po-selj Edvin Makuc, diplomirani inženir strojništva ter magister poslovodenja in organiziranja. Od leta 1990 do sredine 1993 je vodil koordinacijo najzahtevnejših razvojnih projektov v Tamovi družbi Gospodarska vozila, od sredine leta 1993 do februarja letos je bil vodja marketinških informacij v Jeklotehni, nazadnje pa direktor trženja v ljubljanski Nami. Poleg Makuca je v novi upravi še šest članov, in sicer: magister Martin Prašnički, član uprave za področje razvoja (v Tamu dela že 30 let); magister Dušan Mežnar, član uprave za področje strateškega marketinga (doslej je bil direktor podjetja Cablex-M iz Mežice); Jože Lobnik, član uprave za področje proizvodnje (doslej je bil direktor na- bave v Tamovi družbi Bus); Lojzka Podvršnik, članica za področje ekonomike in kontrole (v minulem mandatnem obdobju je bila »finančna ministrica« mariborske občine); Iztok Kocjančič, član uprave za področje strateških financ (doslej je bil direktor Tovarne kos in srpov v Lovrencu na Pohorju) in Nevenka Grgič, članica uprave za področje organizacije in kadrov (doslej je bila direktorica podjetja Ge-mag v Mariboru). Upravni odbor je imenoval tudi finančnega prokurista delniške družbe Tam. To dolžnost je prevzel Anton Matjašič. Dosedanji direktor Tama Maksimilijan Senica bo svetovalec uprave. Kakor je povedal predsednik upravnega odbora Ivan Nerad-, pričakujejo od novega vodstva - tega je upravni odbor poiskal skupaj z ministrstvom za gospodarske dejav- nosti - pripravo sanacijskega načrta in njegovo uresničitev. S sestavo uprave in z vodilno ekipo Tama je zadovoljen tudi Edvin Makuc, saj je, kakor je dejal, sodeloval pri njenem oblikovanju. Na začetku tedna se je sestala skupščina delniške družbe Tam. Seznanila se je z novo upravo in uskladila nekatere splošne akte poslovnega sistema z zakonom o sanaciji Tama in Avtomontaže. V Tam so po sprejemu zakona o sanaciji prispeli že tudi prvi krediti za obratna sredstva, s katerimi bodo lahko ponovno »zagnali« proizvodnjo. Sanacija Tama se je torej začela. Sedaj so škarje in platno v rokah tamovcev, ki so obljubljali, da bodo letos proizvedli za 325 milijonov mark proizvodov in da bodo izvozili za 250 milijonov mark tovornjakov in avtobusov. T. K. EDINO PRAVO DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE A JE KAJ TRDEN MOST? Mostje čvrst. Saj je grajen z izkušnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah Evrope poznajo že dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kot v času zaposlitve. Skrb za svojo starost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoji zagotavlja moder in skrben gospodar. POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 15. tel. 061 13-24-122 CELJE. Gregorčičeva ulica 5a. tel. 06.3 25-5.31 KOPER. Pristaniška ulica 12. tel. 066 .37-95.3 KRANJ. Stara cesta I L tel. 064 215-162 MARIBOR. Sodna ulica 15. tel. 062 22.3-421 MURSKA SOBOTA. Kocljeva 12d. tel. 069 .32-550 NOVO MESTO. Prešernov trg 6. tel. 068 .321-412 NOVA GORICA. Kidričeva 1.3. tel. 065 28-080 RAVNE NA KOROŠKEM. Ob Suhi I Ib. tel. 0602 2.3-921 JESENICE. Cesta Maršala Tita 7.3. tel. 064 82-665 VELENJE. Prešernova 7. tel. 06.3 855-351 TRBOVLJE. Sallaumines 2. tel. 0601 22-476 zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ± SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA 5 DOGOVOR O POLITIKI PLAČ IN DRUGIH PREJEMKOV ZAPOSLENIH V GOSPODARSTVU (Separat socialnega sporazuma) i. Predstavniki delodajalcev, delojemalcev in Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu podpisniki dogovora) soglašamo, da se dejanske plače pri delodajalcih ne glede na njihovo lastninsko strukturo obračunavajo in izplačujejo v skladu z določili veljavnih kolektivnih pogodb in dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu za čas od 1. aprila 1995 do 31. marca 1996. 2. Delodajalec ugotovi povprečno plačo na zaposlenega delavca kot osnovo za izračun plač za mesec april 1995 tako, da izbere eno od možnosti: povprečno izplačano plačo pri delodajalcu za obdobje januar-december 1994, povečano za 11%, ali povprečno izplačano plačo pri delodajalcu za obdobje oktober-de-cember 1994, povečano za 2,5%. Izbrano osnovo delodajalec uporablja za določanje plač ves čas veljavnosti tega dogovora. Pri obračunu plač se upošteva število zaposlenih na podlagi delovnih ur. 3. Plače za naslednje mesece se določajo tako, da se plače, ugotovljene po prejšnji točki dogovora, lahko uskladijo vsake tri mesece za naslednje trimesečje za 80 % rasti cen na drobno v zadnjem trimesečju. Prva uskladitev se opravi pri izplačilu plač za mesec julij 1995 na podlagi podatkov o rasti cen v obdobju april-junij 1995. Ko rast cen na drobno v primerjavi z marcem 1995 preseže 10%, se za nadaljnjo uskladitev plač upošteva celotna rast cen na drobno. Delodajalci, ki v izkazu uspeha za leto 1994 izkazujejo čisto izgubo poslovnega leta, ne morejo povečati plač po prvem in drugem odstavku te točke, dokler ne dosežejo pozitivnega poslovnega izida. 4. Delodajalci lahko izplačujejo plače, višje od plač, ugotovljenih po 2. in 3. točki dogovora, le na podlagi pozitivnega poslovnega izida, doseženega v določenem obdobju leta 1995. Obseg sredstev, ki jih delodajalec nameni za povečanje plač v letu 1995 v skladu s prvim odstavkom te točke, ne sme preseči 25 odstotkov bruto ustvarjenega pozitivnega poslovnega izida, skupno izplačilo tako povečane plače pa lahko znaša največ eno bruto povprečno mesečno plačo na zaposlenega pri delodajalcu v letu 1995, pri čemer se 75 odstotkov tega zneska lahko izplača v letu 1995, 25 odstotkov pa ob potrditvi pozitivnega poslovnega izida za leto 1995. Plače iz naslova rezultatov poslovanja se lahko prvič izplačajo na podlagi rezultatov poslovanja za obdobje januar-junij 1995. Delodajalci, ki so za obdobje januar-marec 1995 izplačevali višje plače od plač, določenih v 2. točki, lahko obračunajo in izplačajo plače po 3. in 5. točki dogovora pod pogojem, da predhodno uskladijo obseg sredstev za plače z določili tega dogovora. TARIFNA PRILOGA K SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSTVO ZA LET01995 1. Izhodiščne plače za obdobje april 1995-junij 1995 so po posameznih tarifnih razredih naslednje: Tarifni Izhodiščna bruto plača razred v SIT za polni delov, čas I. enostavna dela 1,00 42.053 II. manj zahtevna dela 1,10 46.258 III. srednje zahtevna dela 1,23 51.725 IV. zahtevna dela 1,37 57.613 v. bolj zahtevna dela 1,55 65.182 VI. zelo zahtevna dela 1,85 77.798 VII. visoko zahtevna dela 2,10 88.311 VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 105.133 IX. -najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 126.159 Zneski izhodiščnih plač pri delodajalcu se v podjetju lahko znižajo do 5 % glede na zneske iz 1. odstavka, če bi izplačilo plač ogrozilo obstoj organizacije oz. delodajalca (izguba ali stečaj). Pristojni organ lahko odloči o znižanju, če si pridobi soglasje sindikatov pri delodajalcu. Sindikat je dolžan svojo odločitev podati v roku 10 dni. Znižanje lahko traja največ 6 mesecev, po tem obdobju pa se lahko podaljša za enako obdobje po ponovni pridobitvi soglasja sindikatov. V kolektivnih pogodbah dejavnosti se ne morejo spremeniti razmerja posameznih tarifnih razredov glede na prvi tarifni razred, ki so veljala v kolektivnih pogodbah dejavnosti na dan 31. 12. 1994. Ob izplačilu plač nad višino, ugotovljeno v skladu z 2. in 3. točko dogovora, mora delodajalec predložiti Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje potrebne podatke iz obrazca Statistični podatki iz bilance uspeha kot dokaz, da doseženi rezultati poslovanja dopuščajo povečanje plač. 5. Ne glede na omejitev sredstev za plače, ki izhajajo iz dogovora, se podpisniki dogovora strinjamo, da najnižje izplačilo mesečne plače na zaposlenega za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate za mesec april 1995 ne more biti nižje od 45.000 tolarjev bruto. Najnižje izplačilo, opredeljeno v prvem odstavku te točke, ne vključuje izplačil za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa. Najnižje izplačilo iz prvega odstavka te točke se povečuje v skladu s prvim odstavkom 3. točke dogovora. Delodajalci, katerih plače po določbah 2. in 3. točke tega dogovora ne dosegajo ravani izhodiščnih plač, določenih v kolektivnih pogodbah dejavnosti, veljavnih za prvo trimesečje 1995, lahko izplačujejo plače največ do ravni izhodiščnih plač, določenih v teh pogodbah. 6. Plače poslovnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili se za mesec april 1995 določijo največ v višini, določeni z dogovorom o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu, sklenjenim med Združenjem Manager in Gospodarsko zbornico Slovenije, v podjetjih, ki imajo družbeni kapital, pa tudi z Vlado Republike Slovenije. Kriteriji morajo biti dopolnjeni do konca aprila 1995, do takrat pa se uporabljajo veljavni kriteriji. Med letom se te plače lahko usklajujejo po določbah 3. in 4. točke tega dogovora. Delodajalec je dolžan sindikatom zagotoviti vpogled v plače poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Podatki o gibanju plač po prvem odstavku se spremljajo ločeno in ni mogoče pri njihovem usklajevanju uporabiti kriterijev mimo tega dogovora. Plače poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v javnih podjetjih, skladih, agencijah in drugih organizacijah, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija ali organi lokalnih skupnosti, se določijo po kriterijih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije. izplačajo plače po določilih prvega in drugega odstavka 4. točke le v višini razlike med preveč izplačanim regresom in plačo na podlagi pozitivnega poslovnega izida, ugotovljeno po prvem in drugem odstavku 4. točke. 8. Podpisniki dogovora se strinjamo, da je med veljavnostjo dogovora mogoče kot jubilejne nagrade izplačevati le nagrade ob individualnih delovnih jubilejih zaposlenih, to so nagrade, določene v 2. točki 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma v ustrezni določbi kolektivne pogodbe dejavnosti. Vsa druga izplačila ob morebitnih jubilejih podjetja ali organizacije, izjemnih uspehih in dosežkih se lahko izplačujejo le iz čistega dobička podjetja v skladu z ustreznim pravilnikom podjetja. 9. Podpisniki dogovora soglašamo, da Vlada Republike Slovenije, po predhodni razpravi v ekonomsko-socialnem svetu, predlaga način, s katerim bo zagotovljeno izvajanje določil dogovora. Podpisniki dogovora soglašamo, da so vodstva podjetij dolžna seznanjati pooblaščene predstavnike delavcev pri delodajalcih z določili tega dogovora in z njegovim izvajanjem. 11. Podpisniki dogovora se strinjamo, da ekonomsko-socialni svet spremlja izvajanje dogovora in daje razlage v zvezi z njegovim izvajanjem ter predlaga njegove spremembe, če dejanska gibanja plač odstopajo od načel, opredeljenih v tem dogovoru in socialnem sporazumu za leto 1995. 12. Dogovor začne veljati, ko ga podpiše Vlada Republike Slovenije, na strani delodajalcev in delojemalcev pa podpisniki, ki skupno zastopajo interese večine delodajalcev oziroma večine zaposlenih v Republiki Sloveniji. Dogovor se uporablja za izplačilo plač in drugih prejemkov za obdobje od 1. aprila 1995 do 31. marca 1996. V skladu z drugim odstavkom 8. točke socialnega sporazuma za leto 1995 ta dogovor preneha veljati hkrati s prenehanjem veljavnosti socialnega sporazuma za leto 1995. 7. Regres za letni dopust za leto 1995 znaša v bruto znesku 70% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Regres za zaposlene, katerih plača je nižja od povprečja v gospodarstvu, znaša 100% povprečne mesečne bruto plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji. Regres za letni dopust se obračunava in izplačuje kot individualna pravica delavca. Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko obračuna le neizplačani del. Delodajalci, ki so do uveljavitve tega dogovora izplačali regres nad višino, določeno v prvem odstavku te točke, lahko 2. Izhodiščne plače se vsake tri mesece povečujejo za naslednje tromesečje za 80% rasti cen na drobno v zadnjem tromesečju. Ko rast cen na drobno v primerjavi z marcem 1995 preseže 10% se za nadaljnje povečanje izhodiščnih plač upošteva celotna rast cen na drobno. Prva uskladitev se izvede na osnovi rasti cen v obdobju april-junij 1995 v skladu s prvim odstavkom te točke. V kolektivnih pogodbah dejavnosti ni mogoče določiti ugodnejše eskalacijske lestvice. 3. Regres za letni dopust za leto 1995 znaša v bruto znesku 70% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Regres za zaposlene, katerih plača je nižja od povprečja v gospodarstvu, znaša 100% povprečne mesečne bruto plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji. Regres za letni dopust se obračunava in izplačuje kot individualna pravica delavca. Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko obračuna le neizplačani del. 4. Povračila stroškov prehrane in stroškov za službena potovanja se izplačujejo in povečujejo v višini zgornjega zneska določenega z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, oz. v skladu s posebnim predpisom, ki bo poenotil izplačila povračil stroškov prehrane, regresa za letni dopust in stroškov za službena potovanja za vse zaposlene v Republiki Sloveniji. 5. Podpisniki Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in te tarifne priloge soglašamo, da bodo podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti uskladili tarifne priloge h kolektivnih pogodbam dejavnosti s to tarifno prilogo v dveh mesecih od podpisa tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Do uskladitve novih oziroma sprejema sprememb in dopolnitev veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti se tudi za te tarifne priloge uporabljajo določila tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi, razen izhodiščnih plač. Podpisniki Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo bodo zagotovili, da se bodo pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti začela najkasnje 10 dni po podpisu te tarifne priloge. 6. Podpisniki tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 soglašajo, da bodo zneske, ki izhajajo iz tarifne priloge, skupno verificirali v komisiji, ki jo imenujejo podpisniki. 7. Tarifna priloga k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 4. 1995 in velja do 31. 3. 1996 oziroma do sklenitve nove tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi. 13. Dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zastave ZSSS za praznik dela L maj v dveh velikostih Lahko naročite na telefon 321-255! 13. april 1995 Sindikalna lista Prvi del april 1995 SIT i 1. 2. 3. 4. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) Kilometrina Ločeno življenje Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano 3.500 1.750 1.218 22,00 38.984 9.969 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje november ’94 januar ’95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh : mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 63.849 SIT. i i I Ki i i 1 i UBUAJO NAS. MAR NE? Po vseh neuspelih poskusih na razne naslove, se v upanju, da nam prisluhnete, obračamo še na javnost. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let .- za 30 let Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 31.924.00 47.887.00 63.849.00 191.547,00 63.849,00 1 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS 1 Judje v varšavskem getu so se odločili za oboroženo vstajo z enim samim namenom, da si sami izberejo način svoje smrti. Prav iz enakega razloga se delavke in delavci Konfekcije Novo mesto Novoteks oglašamo javnosti. Tudi našo tovarno ubijajo, z njo vred tudi naše minulo delo. Naša življenja so se upočasnila, ni več poleta, usihamo. Razočarani smo. Jeza je minila, le še žalost nam ostane. organizirati delo. Slaba kadrovska politika se temu reče. Če pa le malo pomislimo, pa bi lahko dejali nemarna kadrovska politika. Saj štipendirali smo kar dosti mladih na šesti in sedmi stopnji študija, le-ti so tudi diplomirali in se pri nas zaposlili, vendar so Novoteks tudi kmalu zapustili. V konfekciji Novo mesto sta bili zaposlena dva, ki sta imela šesto stopnjo višje konfekcijske šole. Enega so z združenimi močmi, ne da bi jih on kaj dosti prosil, invalidsko upokojili, druga pa je postala tehnološki presežek in je menda še sedaj prijavljena na zavodu za zaposlovanje. stopnje, smer konfekcija, in direktor ekonomist ter nekaj ljudi s peto stopnjo izobrazbe, ki se nikoli niso potrudili še kaj več naučiti v šoli, temveč so se vedno učili na napakah, dokler naša tovarna ni postala zelo velika napaka. Zdajšnjo usodo podjetja pa krojita mlada diplomanta šeste KAJ DELAJO Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije PREDSEDSTVO Ljubljana, 5.4.1995 Številka: 31-01/95 Dalmatinova 4 61000 Ljubljana telefon: 061/110-033 teleta* 061/317-298 Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na delovnem razgovoru, kije bil v ponedeljek, 3.4.1995 sprejelo naslednje STALIŠČE Predsedstvo Sveta ZSSS seje vseskozi zavzemalo, da se problemi med Sindikatom delavcev energetike Slovenije in sindikatom RLV - SPESS razrešijo v okviru dogovarjanja oziroma sporazumnega razreševanja nastale situacije znotraj vodstev omenjenih organizacij v okviru statuta Sindikata delavcev energetike Slovenije. Vsi dosedanji napori predsedstva Sveta ZSSS, da se vsa odprta vprašanja razrešujejo s pogovori, vse s ciljem, da se člane sindikata ne prikrajša za kakršnekoli pravice, koristi in interese, ki jih Zveza, tako organizirana, nudi svojemu članstvu, niso dah zadovoljivih rezultatov. Po zadnjem pismu RLV -SPESS, naslovljenega na članice te Zveze in vodstvo Zveze,predsedstvo ugotavlja, da dosedanji pogovori niso dah pričakovanih rezultatov, oziroma nasprotno, spori se še poglabljajo. Zato je predsedstvo Sveta ZSSS sklenilo, da se naj vsi nadaljnji postopki razreševanja problema statusa SPESS razrešujejo v okviru in po določilih Statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Predsedstvo predlaga vodstvu Sindikata delavcev energetike in vodstvu RLV - SPESS, da probleme, ki zadevajo delavce, njihov socialni položaj in njihove pravice, še posebej pa kolektivno pogajanje in kolektivno pogodbo, skušajo razreševati z medsebojnim sodelovanjem. PREDSEDNIK ZSSS mag. Dušan S£MOUČ X. H, 1 I 1 i I ■». i I i :5: i s; ; 1 I I Pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti, ko smo pričele delati v tovarni, smo bile mlade, petnajst, šestnajst let smo štele. Delale smo, lahko bi se reklo garale. Prav gotovo je tekstilna tovarna pomagala svoji okolici. Šolo v Bršljinu smo v veliki meri zgradili delavci Novoteksa in Pionirja. Matična tovarna Novoteks pa je zgradila še tri tovarne po naši domovini. Tovariši so vse pozabili, ko so postali gospodje. Zelo čudno. Rojevati se je pričala naša demokracija in umirati naša tovarna. Tovariš direktorje postal gospod podjetnik. Tovarišica, odgovorna za finance v Novoteksu, je postala gospa direktorica Konfekcije Novoteks, kajti v tem času smo se tudi mi raztozdirali. Ta gospa se resnično spozna na finance; kolikor že ni bilo v prejšnjem Novoteksu preveč dolga, ga je še kasneje najela, da so nam lahko izplačevali naše plače, ki so bile vedno zelo nizke (vodilni so vedno nekaj prihranili za našo boljšo prihodnost, sedaj tudi občutimo kako boljšo), in s tem poskrbela za socialni mir. Nihče pa ni poskrbel za boljše delo, organizirano, racionalno izpeljane naloge. Sedaj vemo, da zadnja tri leta v naši tovarni nismo imeli človeka, ki bi znal voditi in .hcir.--. Ib,yr-. hi ,?K< »tfV. - ok IME JN PRIIMEK NASIDN PODPIS .i/7-r <-:.•* _JLin/.,.. .±1. Eiidlbi-l. L -i r 4- '•* 'V -"-'-fr ■ 9-X:V. iiC-'4v' uLi 1 i.ft.'' L -'/tv T;VLb'''i .Mii . U4.. Ic-J.. ,4 . -j ■ . i • ?-ili—vv-Kt -rjlk/. , 1 : j...*.....X X ______ '____________ 1 . .1 JiA /.ri. A . P-U [j l .. ./..Vl. ?*'. ............................................. }..?•: iitii ■rX ■ r _____X*- v V __ K/MiImČ -Z>M(Ou . ■dcL -'LiL. ..X; i Vjv/ f‘ C l r- -y9J- ! -'-^3^1'.^ -i ...j tkhjzjj.-........"L..:../ Ji ;?‘*f - •' -X: .. i 1 . . . k. j J i * ‘«1 m. „• • jeti JLoMjdtL, ..-i. j. l-.i.- „ 't 1 . * - .'Hi?!:_ vJSč- ,4 -7- 'JP - hi.v«....li_ J_. / ,&z J. f /■>. '. .. 'i' .t> i :_eh, _-_-j _V . J ----i' -4 1 -——• ■-—/g*— — ,:li- •---------- • Iuofc.__ AilCriv;: '4ii L •r; i/ I V -" S Ki r 4.:— r- .4'-;^ . I- L .... 5JXLi.J_'L __.................. | >v... 1 _ 1 v ■„ JJJJJ. ‘J r . i L. _ -’-4- Gospa Sonja Lokar, nekdaj ste nam obljubili maslo namesto topov. Me delavke Konfekcije Novoteks si želimo le kruha, pomagajte nam. Saj nas ni veliko in o nas ne bi bilo potrebno razpravljati v parlamentu. Ne zavrzite tega, kar nam je še ostalo. Znamo šivati, tudi stroji še stojijo v tovarni, le delo in skupino ljudi, ki so zmožni oživiti proizvodnjo, potrebujemo. Gospa Vera Kozmik - urad za žensko politiko. Vemo, da ste s »faktorjem« pomagali do reklame bogati tovarni v našem mestu, prosimo vas, pomagajte tudi nam razžaljenim, ponižanim, obupanim ženskam srednjih let, ki v preteklost ne moremo, prihodnosti pa za nas ni. Gospod Peterle, ne dopustite, da ljudje, ki smo pošteno delali dvajset, petindvajset let, skupaj z našimi Romi stojimo na socialnem in prosimo za pomoč. Tudi za tak korak se bomo morali odločiti, saj nekateri smo že več kot devet mesecev na čakanju in za to se je dobilo le 12.000 tolarjev. Od novembra naprej pa še tega ni bilo. Zadnje, kar smo delavke in delavci dobili, je bila plača za november 1994. Saj je delo krščanska vrednota, mar ne? Agencijo za plačilni promet v Novem mestu pa lepo prosimo, naj pregleda poslovanje Novoteksa Konfekcije in njene bratske firme Hemichi. Se bo kdo od odgovornih naposled le vprašal, kakšna beda se skriva za temi podpisi? Delavci Novoteksa Konfekcije, Novo mesto (podpisi so v uredništvu DE) Spomin še živi i;s i i & :;s 1 1 is: S: 1 POZOR, 313-942 Potrebujete kakšen nasvet, ki _ ni le delovnopravne narave, am- ODPRTI TELEFON! pak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 17.30 ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži. Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko (061) 313-942 vsak četrtek med 16. in 17.30 uro! Železničarji - borci NOB Slovenije so včeraj, 12. aprila, s spominsko slovesnostjo na Zaloški cesti počastili spomin na žrtve železničarske stavke pred 75 leti v Ljubljani. Po številni udeležbi sodeč, spomin na ta dogodek, ki je z velikimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega delavskega gibanja, še živi. /Foto; Sašo Bernardi) Vprašanje: Bralec iz Maribora, ki ne želi biti imenovan, sprašuje: Imam poslovni prostor, registriran za opravljanje avtomehanične dejavnosti. Pred približno letom dni sem ga oddal v najem. Z najemodajalcem sva v začetku rešila vsa vprašanja o višini najemnine in izplačevanja le-te ter o vseh stroških oziroma vlaganjih v prostor. Sedaj med nama prihaja do vedno večjih nesoglasij. Že več kot tri mesece mi ni plačal najemnine, opazil pa sem tudi, da namerava spremeniti namembnost poslovnega prostora. Zanima rrie, kako je s prenehanjem najemnega razmerja in kaj se zgodi, če poslovni prostor prodam drugemu. Odgovor: Iz vašega vprašanja je razvidno, da imata z najemnikom kar precej odprtih vprašanj, zaradi česar že razmišljate o odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja. Ker nimam podatkov o vsebini vajine najemne pogodbe, vam bom povedal, kaj o prenehanju najemnega razmerja določa zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Najemna pogodba lahko po zakonu preneha vsak čas le sporazumno. Najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo, na podlagi odpovedi pa preneha najemno razmerje s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba (odpovedni rok). Ta rok ne sme biti krajši od enega leta. Pogodbo o najemu poslovnega prostora pa je treba odpovedati sodno. Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Pri tem se taka pogodba šteje za obnovljeno za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila sklenjena poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v mesecu dni po preteku časa ni vložil pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov. Najemodajalec pa lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema, če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali ga uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda, dalje če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil in če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost, in zato poslovni prostor sam potrebuje. Na drugi del vprašanja pa odgovor daje zakonsko določilo, ki pravi, da najem ne preneha, če kdo drug z nakupom ali kako drugače pridobi od najemodajalca lastninsko pravico ali pravico uporabe na poslovnem prostoru. V takem primeru stopi pridobitelj v pravice in obveznosti najemodajalca. Vprašanje: S prijateljem že leto in pol živiva v stanovanju. Stroške vsega si deliva skladno z najinimi zmožnostmi. Pred pol leta pa se nama je rodil otrok. Zanima me, kako je z dedovanjem, oziroma kaj je s premoženjem, saj sva v tem času to stanovanje kupila iz skupnih sredstev. Odgovor: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Na drugih področjih pa ima ta skupnost pravne posledice, če tako določa zakon. Glede na navedeno bi v primeru, da se razmerje s partnerjem prekine, šlo za. razdelitev premoženja kot v primeru razveze zakonske zveze, kar pomeni, da se pri delitvi skupnega premoženja (premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti) šteje, da sta vajina deleža enaka. Lahko pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V primeru smrti enega izmed vaju bi premoženje zapustnika dedovala z otrokom po enakih delih, saj sta z otrokom dediča prvega dednega reda. V primeru oporoke pa preživelemu in otroku pripada nujni delež. Miran Potrč, vodja poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov trdi: Z revolucionarnim aktom o denacionalizaciji je Demos naredil nove krivice ljudem - Metodologija za ugotavljanje vednosti premoženja je v korist razlaščencev - Zahtevamo revizije že pravnomočnih odločb, tako kot to velja za lastninjenje - Nekaj tisoč ljudi je ogoljufanih za možnost odkupa stanovanj - Moja stranka je jasna glede premoženja Cerkve - Zakon o vojaških pokojninah je v osnovi dober - Danes nimamo kmetijske politike - Ceje politika to, da se uničijo velika kmetijska posesha in polkmetje,je to, zelo blago rečeno, čudna politika »Metodologija, po kateri se ugotavlja vrednost ob podržavljanju in vrednost ob vrnitvi danes, je postala takšna, da absolutno favorizira denacionalizacijske upravičence. Tudi slovenski odškodninski sklad ugotavlja, da se uporabljajo različne metodologije, ki dajejo tudi 100-odstotno različno vrednost. Praksa je, da se uporabi tista, kije v korist upravičencev.« »Lobi razlaščencev j e pisal zakon. S političnimi stališči in prisotnostjo v javnosti je pomagal k temu, da se tri leta o problemih tega zakona v parlamentu ni govorilo. Tudi v javnosti ne. Vsak, kije postavil kakršnokoli vprašanje, je bil razglašen za boljševika, komunista, krivičneža.« Mag, Cene Matičič razčlenjuje dosedanji pokojninski sistem v Sloveniji in se zavzema za korenite reforme, da bi prešli na KAPITALSKI SISTEM IN »POKOJNINO NA OBROKE« »Če bi sedanji sistemi upoštevali zavarovalniške principe, bi bila višina pokojnin, pa tudi višina davčnih kotizacij popolnoma neodvisna od države, s tem pa tudi od vsakokratnega vmešavanja politike v pokojninski sistem. Seveda ob tem ni misliti, da bi pokojninski sistem lahko popolnoma ločili od politikey od om-nipotentnosti političnih sil, ki obstajajo in so odločujoče v sleherni moderni družbi.« ZDAJ ŠE NACIONALNI PAKT Ge sklepamo po mnenju nekaterih, komentatorjev, je nedavno sklenjeni socialni pakt med sindikati kot zastopniki delavcev ter delodajalci in vlado pomemben korak Slovenije pri utrjevanju njene demokracije (po D*. Štrajnu v Dnevniku). Takšno gledanje se mi zdi nekoliko preveč vzneseno, zlasti glede na to, da sporazuma ne spremljajo še drugi nepogrešljivi akti in ker ga (menda predvsem zato) niso podpisali vsi (pomembni) sindikati. LIBERALIZEM V KULTURI Parade niso stvar upokojencev. Upokojenci lahko stojijo ob cesti in mahajo z zastavicami ali pa vpijejo fuj! ali pa jokajo. Povsem vseeno. Triumf mora biti triumf mladih generacij: željnih z orožjem v roki za vsako ceno braniti vrednote in ustavo in pravno ureditev in državni zbor in vlado ljubljene domovine. Naš ocenjevalec slovenske politične scene daje tokrat PALEC DOL ministru JELIC J KACINU, kije tisti polovici Slovencev, ki so proti paradi, priporočil takrat izlet v tujino; kije spet sklenil kompromis in kupčijo s Peterletom, kajti obletnice in parade so nekaj vredne le, če služijo volitvam Ljubljana (naj) vzame vse Pred nekaj dnevi sta župana Kranjske Gore in Bleda predlagala, naj Ljubljana vzame tudi kranjskogorsko in blejsko igralnico (in prevzame vse neprijetnosti, ki so povezane z njima), če že jemlje ves denar od igralništva. Oba župana sta povedala, da oba kraja od igralništva pravzaprav nimata nobene koristi, ker ves denar odteka drugam. To pa je samo naj novejši drastičen primer, ki kaže na nevaren centralizem in nevarno koncentracijo denarja v državnem centru. Tudi župan Ormoža je nedavno dramatično govoril o tem, da so nove občine pri ločitvi med državo in občino potegnile krajši konec, saj se državni uradniki »...šopirijo in bodo državno upravo v občinskih enotah po novih sistemizacijah najbrž povečali za 30 do 40 odstotkov. Največji poraz so po njegovem mnenju, kot poroča Večer, nove občine doživele zaradi nedorečenega financiranja novih občin, pri čemer naj bi bilo veliko pravnih praznin poligon za politiko vlade in ministrstev po načelu; delu in vladaj. Na problem pretirane centralizacije je pred kratkim v enem izmed svojih intervjujev opozoril tudi prof. dr. Jože Mencinger: Zdi se mi, daje prišlo pri nas do prevelike diferenciacije med ljudmi, ki se še izredno povečuje. Drugi problem je veliko povečevanje bogastva in moči centra, Ljubljane, na račun vse ostale Slovenije. Dolgoročno je to zelo škodljivo. Upravičene so pritožbe zaradi centralizacije moči, bogastva, financ v Ljubljani. Res je sicer, da smo majhna dežela in daje težko zadeve urediti drugače, toda vem, daje prav decentralizacija v sedemdesetih letih naredila Slovenijo uspešno. Odločitev o policentričnem razvoju je bila ena najpomembnejših odločitev, kije bila kdajkoli sprejeta v Sloveniji. Poli-centrizem bo treba podpirati tudi v prihodnje, sicer bomo imeli le močan center in obubožano periferijo. Po treh letih-nič Rudi Kajtner, generalni direktor ljubljanskega Žita je v ljubljanskem Dnevniku izjavil, da vsaj že dve leti prepričuje državo, »da bi morala izenačiti pogoje pri uvozu sladkorja in izdelkov iz sladkorja. Z uvedbo prelevmanske zaščite le za surovine, ne pa za končne izdelke, dela država krivico celotni živilsko predelovalni industriji,« pravi Kajtner in pojasnjuje, daje s tem tej industriji naloženo dodatno finančno breme. To vpliva na ceno končnega izdelka in zmanjšuje njeno konkurenčno sposobnost, kar je še posebej usodno v pogojih povsem odprtega trga, saj se tuja konkurenca pojavlja pri nas pod ugodnejšimi pogoji kot domači proizvajalci. V Žitu pravijo, da se kapital neupravičeno odliva iz živilske industrije k uvoznim firmam. Le-te namreč uvažajo izdelke, v katerih je sladkor po svetovnih cenah, ki je ta čas okoli 45 tolarjev za kilogram, prodajajo pa jih po skoraj enako visokih cenah kot domači proizvajalci, ki morajo za sladkor, ki ga dajejo v svoje izdelke plačevati z vsemi uvoznimi dajatvami po 90 tolarjev za kilogram... Kajtner nima prav, ko pravi, da državo o tem nesmislu »prepričuje« že dve leti. Na uvozno neenakopravnost živilsko predelovalne industrije je namreč prvič opozoril v nekem intervjuju že natačno pred tremi leti. Seveda pa bi bilo zanimivo slišati, kaj so v teh treh letih počeli v »državi«. Ko bi vsaj kdo poskušal javno dokazati, da Kajtnerjeva triletna kritika ni utemeljena... Ali niso nekateri trdili, da bo administracija v novi slovenski državi veliko bolj ažurna (in sposobna) od tiste stane, jugoslovanske!? Parade nebo- kdo je zmagovalec? Konec tedna je vlada sklenila, da parade oziroma mimohoda ob 50-letnici poraza fašizma in nacizma ne bo. Predsednik osrednjega častnega državnega odbora za proslavo in predsednik državnega zbora Jože Školč je to odločitev vlade pozdravil, čeprav se je zdelo, da tudi sam ni bil pred tem povprašam za mnenje. »Presenečeni« so se oglasili tudi nekateri drugi člani organizacijskega odbora za proslavo, ki o vzrokih za takšno odločitev niso imeli pojma. Predstavniki borčevske organizacije pa sploh ne morejo razumeti, zakaj so bile potrebne takšne in tako nepričakovane spremembe v celotnem programu proslave. Po prvotnem scenariju je bila 13. maja predvidena slavnostna akademija, 14. maja slovesna seja državnega zbora in potem množična prireditev na Trgu republike z mimohodom veteranov in vojakov. Sedaj pa naj bi bila na trgu samo slavnostna razvrstitev slovenske vojske, borcev NOB, predstavnikov veteranov in tujih zavezniških oboroženih sil. Predsednik borčevske organizacije Ivan Dolničarje za Delo izjavil, da borci parade že od samega začetka niso razumeli kot vojaško razkazovanje, ampak so se zavzemali za mimohod veteranov in nekaj pripadnikov sedanje vojske. Dolničar pravi, da so se borci paradi oziroma mimohodu pripravljeni odpovedati, nikakor pa ne pristajajo na spremembo prvotno predvidenih terminov, ker je nemogoče, da bi stare ljudi - veterane silili v Ljubljano ob šestih zvečer... Sicer pa vlada očitno ne ve, kaj dela danes in kaj je delala včeraj. Državam ahtinacistične in antifašistične koalicije je bilo namreč poslano pismo s podpisom predsednika vlade dr. Drnovška in vodstva teh držav so privolila, da pošljejo na proslavo v Slovenijo simbolično število vojakov in vojaške godbe. Prav tako so bile na proslavo povabljene veteranske organizacije od drugod. Zdaj pa naj bi se proslava zmage spremenila v nekakšen »Slavolok pogleda« in v nekakšno »umetniško« predstavitev padalcev, artistov in še česa. Sicer pa o »zmešnjavi« najbolje govori »utemeljitev« za tako imenovani Slavolok pogleda: »Slavolok pogleda je umetniška sinteza diskurzov filma, slikafstva, fotografije, baleta, glasbe, gledališča, športa...« Morda je pa le res tisto, kar »razglašajo v nekaterih političnih krogih«, daje liberalna demokracija kapitulirala pred desnico in pred tistimi, ki so hoteli s silovito kampanjo proti paradi dokazati, da so še »pravi«, takšni kot so bili nekoč, ko so se bojevali za civilno družbo in proti militari-zaciji, čeprav jih v siceršnji praksi nekaj zadnjih let ni bilo ravno čutiti, čeprav je šlo za daleč pomembnejše stvari kot pa je parada. Ali ne bi bilo veliko pomembneje, če bi se tudi zdaj borci proti paradi z isto vnemo lotili propagande in zbiranja podpisov proti novim delitvam in nestrpnostim, ki tako izrazito spremljajo priprave na slovensko proslavo 50-letnico zloma fašizma in nacizma. Krivda, toda za nekatere z opravičilom Prof. dr. Anton Stres, predsednik komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je objavil izjavo, v kateri piše, da je bila druga svetovna vojna »za naš narod še posebno tragična zaradi bratomorskega spopada med partizani in domobranci. Konec vojne in okupacije pa slovenskemu narodu ni prinesel tudi notranje svobode, se pravi demokracije, kakor se je to zgodilo marsikje drugod.« Dr. Stres pravi, da ni nobenega dvoma, »da je komunistična partija zlorabila narodnoosvobodilna hotenja naših ljudi za svoje revolucionarne cilje. Nad tisoč Slovenk in Slovencev je »likvidirala« samo zato, ker niso bili za komunizem in preden so sploh organizirali kakšno samoobrambo.« Narodnoosvobodilni boj naj bi bil potemtakem zgolj komunistična prevara? Takšna razlaga po petdesetih letih zagotovo ni moralna in spravna, čeprav se dr. Stres zavzema ravno za spravo. Dr. Stres piše: »če hočemo ali ne, spomin na nesrečna leta 1941-1945 nas bo preganjal in ločeval tako dolgo, dokler ne bo prišlo do odkritega priznanja vseh oblik odgovornosti za dogodke iz tega obdobja, do poprave krivic in končno sprave. Zgodovina nas opozarja, da je zgodovinski spomin trdoživ, da mrtvi ne nehajo govoriti in da krivice kateregakoli izvora opozarjajo nase, dokler niso poravnane...« Takšno priznavanje krivic in odgovornosti bi seveda moralo biti za vsako stran enako iskreno in za vsako bi morala veljati vsaj približno enaka merila. Vendar pa dr. Stres dokazuje, kako zapeljiva in krivična je lahko enostranskost in zaslepljenost, saj ji podlega tudi sam, čeprav jo pri drugih napada. »Kdor ni pripravljen ničesar obžalovati, daje vtis, da je pripravljen vse še enkrat ponoviti, tudi revolucionarni teror in skoraj polstoletno teptanje človekovih pravic,« piše dr. Stres. In kako dr. Stres kaže svojo »objektivnost« in svoje »obžalovanje«? Za partizane - komuniste pri njem ni olajševalnih okolnosti, kaj šele besede priznanja ali razumevanja. Pač pa je zanj kup razlogov za opravičevanje in zmanjševanje negativne vloge in napak domobranstva. »Danes lahko samo obžalujemo, da je prihajalo tudi do nedovoljene, čeprav izsiljene kolaboracije in da je okupator lahko izkoriščal tako nastalo stanje državljanske vojne za svoje namene. Tudi na strani domobranskega odpora revolucionarnemu nasilju so se zgodili zločini in druga taka dejanja, ki jih je treba obžalovati. Ne moremo pa mimo dejstva, da je domobranstvo nastalo kot posledica samoobrambe proti revolucijskemu nasilju, ki ga je izvajala partija in s tem domobranstvo sprovocirala.« Tisti, ki so se prvi bojevali proti okupatorju so torej krivi za vse, tudi za kolaboracijo domobrancev, ki jim 1941. leta ni nihče branil, da se organizirajo in postavijo odkrito proti okupatorjem Slovenije. Pa se niso. »Okupator je manj ogrožal slovenska življenja kot doma revolucionar« Branko Rozman v zadnji številki Družine predsednika Kučana poučuje, kaj se je dogajalo pri nas med vojno in kakšna je »prava resnica«. Predsednik republike Milan Kučan je v Siidde-utsche Zeitungu Izjavil, »da je bil slovenski na- rod v drugi svetovni vojni obsojen na izginitev. Velik del Slovencev se je, razumljivo, aktivno udeležil boja proti takšni usodi. Slovenci so imeli veliko in močno partizansko vojsko. Bil pa je žal tudi majhen del aktivnih »domobrancev«, ki so se zarotili Hitlerju in s tem usodi vseh nacističnih armad ob koncu vojne. 50 let potem se vrača razpravljanje v slovensko politiko. A to niso nobene prave zgodovinske dileme. Problemi Slovencev pred petdesetimi leti niso današnji problemi. Zato je debata tudi neproduktivna. Vsak narod mora svojo zgodovino sprejeti takšno, kakršna je bila, z njenimi temnimi in svetlimi stranmi, brez dodatnih drugačnih tolmačenj.« Branko Rozman piše, da res niso nobene »zgodovinske dileme, kaj se je dogajalo pri nas med vojno, samo da je resnica o tem drugačna kot v odgovoru Milana Kučana. Upor naroda proti okupatorju si je partija nasilno prilastila in ga spremenila v revolucijo za dosego oblasti po vojni. Revolucijski teror je zahteval ogromno slovenskih življenj in s tem dejansko uresničil načrt okupatorja, slovenski narod zdesetkati. Protirevolucionarji se niso zarotili Hitlerju, ampak so se zarotili proti revoluciji: najprej vaški stražarji, ki jih je bilo več kot partizanov, kasneje pa domobranci, kijih je bilo 17.000, torej ne ravno »majhen del«. Orožje so bili prisiljeni sprejeti od tujega okupatorja, ker je tedaj manj ogrožal slovenska življenja kot domači revolucionar. Za to, da se to razpravljanje vrača v naš prostor 50 let po koncu vojne, sta dva razloga: ta, da je dosedanje tolmačenje zgodovine zlagano, in pa ta, daje bilo takšno razpravljanje 45 let prepovedano. Res je, da mora vsak narod sprejeti svojo zgodovino takšno, kakršna je bila. Šele to razpravljanje jo bo pokazalo v njeni resničnosti.« V isti številki, v kateri je izšel pričujoči pamflet Branka Rozmana, smo tudi zvedeli, da je gospod Rozman pravkar praznoval 70-letnico. »Po končani osnovni šoli je klasično gimnazijo obiskoval v Škofovih zavodih in jo kljub vojni in revoluciji tudi uspešno končal. Pridružil se je slovenskim domobrancem in se po končani vojni in zmagi revolucije umaknil na Koroško. Od tam je skupaj z drugimi bogoslovci in profesorji Teološke fakultete nadaljeval pot v Italijo in z njimi delil usodo pregnanstva. Teologijo je začel študirati že v Italiji, nadaljeval pa v Argentini, kjer je bil leta 1952 posvečen v duhovnika. Študij je končal z doktoratom iz teologije... Leta 1965 se je iz Argentine vrnil v Evropo in postal izseljenski duhovnik v Munchnu v Nemčiji. Poleg duš-nopastirskega dela je prevzel tudi uredništvo Naše luči in ga vodil 28 let. Revija je imela poleg verskega poslanstva silno pomembno kulturno in družbeno vlogo, saj je bila ena redkih slovenskih revij, ki je ves čas odločno nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji in z objavljanjem kritičnih člankov in prevodov iz svetovnega časopisja kazala na njegovo zlaganost in nedemokratičnost... Po demokratičnih spremembah leta 1990 se je med prvimi izgnanci za stalno vrnil v Slovenijo... S svojimi bogatimi izkušnjami v zadnjih letih pomaga uredništvu Družine, napisal je vrsto odmevnih člankov in komentarjev...« Predvsem komentarjev in paberkov, ki so nabiti s sovraštvom. Sicer pa to bolj kot o drugih, govori o njihovem avtorju. Kacin - misteriozno Pravzaprav je kar nekaj razlogov zaradi katerih bi morali biti vsi v skrbeh. Prometna nesreča ministra Kacina postaja čedalje bolj skrivnostna. In spet se kažejo znamenja neusklajenosti in nezaupanja med posameznimi ministrstvi in posameznimi osebnostmi. Najprej je k skrivnostnosti prispevalo nekajdnevno »doziranje« informacij in odlašanje z uradnim policijskim sporočilom. Šele po treh dneh so kranjski policisti povedali, da naj bi nesrečo povzročil minister Kacin z nepravilnim prehitevanjem. Potem se je takoj, še iz bolniške postelje, oglasil Kacin in zanikal, da bi prehiteval. Ali tega ni povedal policiji in zakaj policija možnosti, da bi Kacinovo vozilo prišlo na drugo stran še zaradi kakšnega drugega razloga, ne samo zaradi prehitevanja, sploh ni omenila? Prav tako so se v tisku pojavile teze, da naj bi bilo Kacinovo vozilo nasilno potisnjeno proti levemu voznemu pasu. Čeprav je analiza krvi pokazala, da Kacin ni vozil pod vplivom alkohola, je Slovenec »izvedel«, da naj bi »po nepreverjenih podatkih iz pristojnih krogov pricurljala novica, daje bil minister vse prej kot trezen...« Znani vedeževalec Danilo Furlan pa je za Republiko celo izjavil, daje bil Kacin pred nesrečo omamljen. »Gospod Jelko Kacin je nepravilno prehiteval. Bilje psihofizično preobremenjen, kar kažejo tudi izvidi zdravstvenega stanja. Ni vozil v vinjenem stanju, je pa bil v stanju zmanjšane prisebnosti zaradi službenih pogovorov, ki jih je opravljal tisti dan in načrtne omamljenosti.« Furlan nadalje pravi, da »nesreča nima zveze z aferami, ki so se odvijale v bližnji preteklosti. Gre za sklop okoliščin, ki sojih delno povzročili ljudje, naperjeni proti njemu, nimajo pa zveze z načrtnim maščevanjem. Gospod Janša nima tukaj nobene vloge...« Kacin naj bi bil omamljen »s strani moškega kostanjevih las, širokih ramen, okroglega obraza...« Vsekakor meče slabo luč na preiskavo v zvezi s Kacinovo nesrečo ugotovitev Dnevnikovih reporterjev, da policisti in preiskovalci sploh niso ugotavljali identitete vozila, ki naj bi ga Kacin prehiteval, prav tako pa naj ne bi pobrali izjav relevantnih prič, med katerimi naj bi bili tudi nekateri Kacinovi sodelavci, ki so se peljali v koloni nekaj avtomobilov pred ali za Kacinovim avtom. Seveda pa gre tudi za načelno vprašanje: kako je urejeno za varnost in varovanje najbolj odgovornih funkcionarjev slovenske države? Če je minister Kacin med osebami, ki jim po zakonu pripada posebno varovanje, potem je seveda nedopustno, da se kar tako prevaža po Sloveniji. Pri tem sploh ne gre za takšno ali drugačno voljo ah »skromnost« Kacina ah drugih funkcionarjev, ampak za spoštovanje pravil, ki jih je postavila država in ki jih je treba izvajati, tako kot mora vsak državljan, spoštovati predpise o obveznem pripenjanju z varnostnimi pasovi. Zakaj Kacin tega ni upošteval? Papež prepoveduje V četrtek 30. marca so v Vatikanu objavili novo papeževo okrožnico z naslovom Evange-lium vitae - Evangelij življenja, ki je takoj naletela na velik odmev. Družina je zapisala, da lahko »papeževo naj novejšo okrožnico označimo kot globoko in utemeljeno obrambo svetosti in nedotakljivosti človeškega življenja... Razmere v današnjem svetu to naravnost zahtevajo. Človeško življenje je ogroženo, napadeno, prizadeto in poteptano bolj kot kdajkoh prej v človeški zgodovini. Uzakonitev splava v mnogih državah, neodgovorna dejavnost raziskovalnih ustanov na področju medicine in biologije, ki ima lahko zelo nevarne in usodne posledice za človeško življenje, so le najbolj kričeči primeri. Velik del svetovne javnosti je prežet s »kulturo smrti«, ki jo zelo uspešno širijo močne kulturne, gospodarske in politične elite. Nova okrožnica zadeva vse te zapletene in nerazrešene zadeve, prav posebej pa vprašanja splava, protispočetnih sredstev in evtanazije...« Komentatorka Večera v zvezi s tem piše, da je Evangelij življenja »nerazumljiva nezaupnica sodobni parlamentarni demokraciji... Abortus je »nezaslišan zločin«, zaradi katerega je treba preganjati in izobčiti žensko, ki se zanj odloči, zdravnika, pa tudi zakonodajalce, poslance in predsednike. Državo, ki legalizira zločine, kakršen je splav, razglaša v Evangeliju življenja za tiranijo, državljane pa poziva k državljanski neposlušnosti. In to na način, kot ga poznamo iz najbolj dogmatične cerkvene tradicije prejšnjih stoletij... Kako bo zajezil morebitno nasilje nad ginekologi, ki pomagajo ženskam v stiski z abortusom? V ZDA j e bilo nekaj takih nesrečnikov, ki so opravljali samo svojo službeno obveznost, že ubitih. Boj, napovedan iz Vatikana, zoper današnjo »kulturo smrti« je torej lahko nevaren. Fanatikov, ki razumejo vsako obsodbo, pa če je še tako dobronamerna, kot poziv k linčanju, je na pretek. Zato so lahko posledice papeževih klicev o »zločinu, ki se ne sme spremeniti v zakon,« nevarne... Drugi nesmisel je napad na kontracepcijo, ki sicer ni zločinska, je pa grešna po Evangeliju življenja, celo štetje plodnih dni (!), ker »je v nasprotju s čednostjo zakonske čistosti«. Aids je zamolčan, očitno kot božja kazen za grešne...« Komentator Dnevnika pa misli, daje papeževa enciklika problematična predvsem zato, ker bodo njene posledice na svoji koži občutili tudi nekatoliki. »Seveda pa obstaja še ena možna reakcija na papeževo encikliko: katoličani se ji sicer ne bodo uprli, prav resno pa je tudi ne bodo jemali. Drugače povedano, katoliki s papežem sicer množično ne bodo polemizirali, hkrati pa bodo še naprej zganjali promiskuiteto in pri tem uporabljali kondome ah si zatiskali oči pred splavom, češ, navsezadnje smo vsi krvavi pod kožo. Tisto, kar bo pri tem vseeno veljalo opaziti tudi vsem drugim, pa bo seveda dejstvo, da se bodo v tem primeru ujeh v nekaj, za kar se vse bolj zdi, da je za naš čas prevladujoč obrazec obnašanja: podobno, kot je realni socializem pridigal zmagoslavje proizvodnih sil, v resnici pa proizvedel intelektualno in gospodarsko stagnacijo, tudi papež glede spolnosti ukazuje nekaj, kar bo v vsakdanjem življenju povzročalo posledice, ki bodo ravno nasprotne od deklariranih ciljev...« Zanimivo je tudi mnenje naslovnega mariborskega škofa dr. Vekoslava Grmiča o posameznih delih nove enciklike, za katero misli, da je bila v »času, ko prevladuje načelo, da je vse, kar je mogoče, dovoljeno, potrebna«. Škof dr. Grmič pravi, »da je ne le povod, ampak tudi vzrok za izdajo enciklike v papeževi ugotovitvi, daje človekova pravica do življenja na različne načine ogrožena. Gre zlasti za življenje nerojenih otrok, za življenje duševno in telesno prizadetih ter starih in onemoglih ljudi. Tudi v tej encikliki je socialna nota močno poudarjena, saj papež pravi, da namesto kulture, solidarnosti in življenja prevladuje kultura egoizma in smrti. To pomeni, da človeštvo ne vrednoti človeškega življenja, kakor bi ga človek dejansko zaslužil kot bitje, ki naj bi ga bog ustvaril po svoji podobi. Vzrok za takšno ravnanje človeštva je predvsem v življenjskem materializmu in pomanjkanju čuta za duhovne vrednote, predvsem pa v močno razširjeni neveri...« Ob tem pa dr. Grmič opozarja: »Papež nedvoumno zavrača splav tudi v primeru bolezni ah smrtne nevarnosti za mater, kajti splav j e umor nedolžnega bitja... Seveda pa so takšni papeževi pogledi na splav za marsikoga nerazumljivi, kadar gre za življenje matere, zato Je tudi težko pričakovati, da bi jih sprejel. Nekateri se bodo zato še bolj odvrnili od Cerkve...« Pripravil: J. K- Miran Potrč, vodja poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov trdi: ZAKON O DENACIONALIZACIJI JE PISAL LOBI RAZLAŠČENCEV. DEMOSOVA VEČINA PA SPREJELA Z revolucionarnim aktom o denacionalizaciji je Demos naredil ljudem nore krivce - Metodologija za ugotavljanje vrednosti premoženja je r korist razlaščencev - Zahtevamo revizije že pravnomočnih odločb, tako kot to velja za lastninjenje - Nekaj tisoč ljudi je ogoljufanih za možnost odkupa stanovanj - Moja stranka je jasna glede premočena Cerkve - Zakon o vojaških pokojninah je v osnovi dober - Danes nimamo kmetijske politike - Ce je politika to, da se uničijo velika kmetijska posestva in polkmetje, je to, zelo blago rečeno, čudna politika PANORAMA: Največ težav pred parlamentom Je ta hip na gospodarskem področju. Med njimi Je sprejem proračuna, najbolj delikatna pa so vprašanja denacionalizacije. Zakaj prihaja do problemov pri denacionalizaciji In kako se vaša poslanska skupina obnaša do tega? POTRČ: Največ težav v zvezi z zakonom o denacionalizaciji je zato, ker je zakon slab. Sprejetje bil s predpostavko upravičene potrebe po vrnitvi dela podržavljenega premoženja, vendar je napisan tako, da je postavil v popolnoma neenakopraven položaj sedanje uprav-ljalce družbenega premoženja in upravičence. Upravičencem je dal na izbiro, naj se sami odločijo, ali bodo dobili premoženje vrnjeno v naravi, ali bodo dobili solastništvo v premoženju, ali pa bodo zahtevali obveznice odškodninskega sklada. Večina razlaščencev se je odločila za vrnitev v naravi. Tu pa so že nastali prvi problemi. Ob nejasnih določbah in ob njihovem slabem izvajanju pomeni ta vrnitev v naravi za mnoga podjetja -vprašanje njihovega nadaljnjega obstoja in delovanja. To velja bolj ali manj za vsa bivša družbena kmetijska podjetja. Brez zemlje kmetijstva ni. V veliki meri to velja za podjetja, ki jim izločitev pomembnega dela poslovnih prostorov, opreme ipd. pomeni krnitev njihove funkcionalne celovitosti in zaradi tega ne morejo več normalno poslovati. Zaradi tega bo prihajalo do ukinitve proizvodnje. Napovedana je izguba kar nekaj tisoč deloimih mest. Tretji problem, do katerega prihaja in ki ga v enaki meri čutijo družbena in zasebna podjetja, so najemnine za poslovne prostore. Dosedanji najemniki niso zavarovani in novi lastniki imajo pravico v letu dni odpovedati najemno razmerje brez vsakega razloga. Pri tem novim lastnikom ni treba nič upoštevati velikih sredstev, ki so jih dosedanji najemniki vlagali v usposobitev teh poslovnih prostorov. Ta cilj lahko dosežejo tudi s tem, da jim nabijejo štirikrat, petkrat in tudi večkrat večje najemnine, ki jih enostavno ne zmorejo plačevati. To je prva skupina problemov. Druga se nanaša na -vprašanje najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, ki so sicer formalno zaščiteni na ta način, da se jim ohranita najemno razmerje in -višina najemnine. To je predvideno, dokler ti najemniki, ne pa več njihovi otroci, prebivajo v tem stanovanju. To je formalna plat. Dejanska je pa takšna, da je lastnik z več sredstvi, z večjo usposobljenostjo in s položajem lastnika sposoben različnih mahinacij, ki te ljudi postavljajo v silno težek položaj. Tretja skupina problemov je način izvajanja zakona, ki je po moji dokazani trditvi v mno-gočem nezakonit. Upravni organi ga izvajajo izrazito v škodo držaAmega oz. družbenega premoženja in izrazito v korist posameznika. S tem bo (šte-vilke ne upam povedati) ogromna vsota milijard, ki bi lahko ostala državna oz. podjetniška, prenesena brez potrebe v privatno last. PANORAMA: Denacionalizacija in zakon o denacionalizaciji je revolucionarni ukrep Demosove vlade. Ali ste takrat kot opozicija opozarjali na zgodbe, ki se bodo porajale? POTRČ: O vsem tem, o čemer govorim danes, smo jaz in v moji stranki govorili. Ne samo, da nismo bili slišani, skoraj prepovedano nam je bilo govoriti, ker smo bili obtoženi, da ne želimo vračati in popravljati krivic. Mi pa smo zatrjevali, da ne govorimo o tem, ali je prav popravljati krivice ali ne, in da se je treba dogovoriti za način,, kako narediti, da ne bo prišlo do novih krivic, neumnosti in gospodarske škode. Nihče nas ni bil pripravljen poslušati. Niti vlada niti takratni Demos. PANORAMA: Imamo predlog sprememb tega zakona. Procedura v državnem zboru Je dolga. Zdi se, da v zboru in poslanskih skupinah, ki so naklonjene spremembam zakona, ni dovolj moči, da bi to storili. POTRČ: Tudi jaz upam, da bo kljub mnenju komisije za spremljanje in nadzor lastninjenja, ki je zakonu dala negativno mnenje, in kljub negativnemu mnenju vlade zakonu, ki se na tej točki politično spreneveda, državni zbor zakon v prvi obravnavi potrdil. Tako upamo. Za to bomo gotovo kompletna poslanska skupina Združene liste, upam, da tudi tolikšen del LDS in še kakšen posameznik, da bo zagotovljena večina. PANORAMA: Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno nemudoma spremeniti v tem zakonu? POTRČ: V tem zakonu bi bilo najprej nujno zagotoviti enakopraven položaj upravičencev in zavezancev na ta način, da se izbira možnosti vrnitve premoženja prepusti v prvi vrsti dogovoru med upravičenci in zavezanci in da je ta izbira različna, ne pa da ima popolno prednost vračanje v naravi. Če bi bilo mogoče, bi po mojem mnenju morala imeti kar zadeva družbena podjetja, popolno prednost solastništvo. Če gremo v delniške družbe, če bomo povsod imeli deloma sklad, deloma zaposlene delavce, zakaj ne bi imeli privatnika s prejšnjim kapitalom, kji bi na ta način postal solastnik; ki bi, kadar gre za velik del kapitala, imel tudi pomemben vpliv na vodenje poslovne politike; ki bi postal soodgovoren za to, kako se ta lastnina upravlja, ne pa da je njegova edina praAdca, da dobi lastnino nazaj, ne glede na to, ali se s tem izgubljajo deloAma mesta in ali se bo s tem še kdaj upravičeno gospodarilo. To je prva in najpomembnejša razlaga. Ta zakon te možnosti ni omogočil, ker jo je prepustil izbiri upravičencev. Vsi upravičenci so se, razen izjem, kjer to ni bilo mogoče, odločili za Arračanje v naravi. Od tod ti veliki spori. Druga stvar je vprašanje ugotavljanja odškodnine. Metodologija, po kateri se ugotavlja ■vrednost ob podržavljenju in -vrednost ob Arrni-tAri je takšna, da absolutno favorizira upraA/1-čence. Tu slovenski odškodninski sklad uradno ugotavlja, da se uporabljajo tako različne metodologije, da dajejo tudi do stoodstotno različno -vrednost. Praksa je, da se uporablja vedno tista -vrednost, kije v korist upra-Azičencev, in vsi tisti, ki so 30 ali 40 let vlagali v to premoženje, ne dobijo za to niti tolarja. Upravičenec pa dobi za polovico ali enkrat večjo -vrednost premoženja. S tem, da je v zakon vgrajena klavzula, da se do 30 odstotkov povečano premoženje sploh ne upošteva, kar je poklon. Čisti poklon države, ne vem, iz katerega razloga. Pri spremembi zakona bi morali takoj narediti enako, kot smo naredili zaradi di-vjih lastninjenj. V zakon uvesti sistem obvezne reAzizije že izdanih praAznomočnih odločb. To je po praAznem postopku možno in v teh reAzizijskih postopkih naj se ugotovi, ali je bil dosedanji zakon povsod korektno uporabljen. Če je bil, potem ostane odločba v ve-ljaAzi. Te anomalije so bile. Če se ugotOAzi, da so bili postopki kršeni, se taka odločba razveljaAzi in postopek vodi na novo. To je najnujnejše, kar bi bilo treba narediti. PANORAMA: Dekli ste, da se vlada pri tem zakonu spreneveda. Ministri Združene liste so bili proti taki oceni zakona. To pomeni, da mora opraviti svoje delo parlament in nihče drug. Ali bi bil, glede na to, da bo s tem zakonom toliko ljudi oškodovanih, to razlog, da bi razmišljali o koaliciji, ali ne? POTRČ: O tem nismo razmišljali. Po mojem ne. Če bi se ocenjevalo po tem, kdaj koalicija deluje in kdaj ne, potem bi imeli kar precej razlogov za tako odločitev. Ta odločitev bi bila krasna, če bi bila Azidna alternativa. Ker pa je alternativa slabša koalicija, ki sploh ne bo sprejela zakon, ki bo še mnoge stvari za delavce, za socialni položaj, za upokojence, za varovanje človekoAzih praAzic ipd. poslabšala, je narediti to mnogo prevelik riziko. PANORAMA: Kje se ta zakon nezakonito izvaja v praksi? za možnost odkupa stanovanj, ker ti možnosti odkupa nimajo. Z Azidika načina -vračila lastnine v nara-vi je to nemogoče. Zdaj se vsi sklicujejo, da je bilo to nujno narediti. Stanovanjska pra-vica ni nič. Z -vidika konkretnega položaja in problemov ljudi je to prvovrstna kri-Azica. Plačevali so prispevke, tako kot vsi drugi. Marsikdo se je preselil iz stanovanja, ki ne bi bilo denacionalizirano, ker nihče ni pričakoval, da bo do tega prišlo. Kdo pa je pred desetimi leti razmišljal, da bo prišlo do denacionalizacije? Prej bi imel možnost odkupa, zdaj te možnosti nima. Mnogi so v stara stanovanja vlagali ogromna sredstva. Ta sredstva jim niso priznana. Mnogi so uredili elektriko, centralno kurjavo, zamenjali pode, okna, uredili kopalnice, česar v starih hišah ni bilo. To so vlagali postopoma, v desetih, dvajsetih, tridesetih letih. To se jim ne prizna. Formalno bi bilo pričakovati, .da bi jim v pravdnem postopku to bilo priznano. To so mnogokrat lju-dje s slabimi dohodki, starejši ljudje, tudi prestrašeni zaradi groženj, ki jih dobivajo zaradi izselitve, pogodb, ki se jim predlagajo. Dobil sem pogodbo, v kateri piše, da to ni stanovanje, za katerega ima ta najemnik praAzico ostati v njem, dokler je živ, ampak piše, da se lahko najemna pogodba odpove kadarkoli. In se ne upošteva dosedanja Azišina najemnine, ki je bila nizka, približno 1.800 tolarjev. NoAzi lastnik zahteva najemnino približno 7.000 tolarjev. Najemnik ne ve, kaj naj stori, kaj se bo zgodilo. Zapira se elektrika, voda. favorizira. dannrlo-naU-znrHcTra unravičence T„ ix Sindikat državnih in družbenih organov Sklep, vreden 5 milijonov mark it Od leta 1992 se Sindikat državnih in družbenih organov bode z vlado, ali bo kot prvi varuh pravne države vendarle začela spoštovati pravni SS red. SS Z lastnim denarjem, strokovnjaki in energijo so sindikati delodajalca ŽS: :j:j: zasuli s 5.000 vlogami in končno je popustil s sklepom, »težkim« 5 mili- SS jonov mark. Sicer so sindikati čakali še z najmanj 1.000 vlogami. V:::;: Vlada je modro ugotovila, da »dodatno delo in stroški« res nimajo več jSi: :•:$ smisla in s tem priznala, da je bilo njeno doslejšnje nasprotovanje SS sindikatom neutemeljeno, nesmiselno in za obe plati drago in obreme- SS njujoče. ii i i i is & I I i is 8 1 W: 1 I I 8 8 X* I si 8 I 1 1 MORDA PA LE ŠOLA ZA NAPREJ!? Številka: 710-02/93-3/16-8 Ljubi j ana, dr.e 6. aprila 1995 Vlada Republike Slovenije je na 137. seji 6. aprila 1995 obravnavala vprašanje odškodninske odgovornosti Vlade Republike Slovenije zaradi zamude pri izplačilih razlik v plačah zaposlenih v državni upravi v letu 1992 in sprejela naslednja 1 • skl epa : Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da so zahtevki za izplačilo zamudnih obresti zaradi nepravočasno izplačanih delov plač zaposlenim v državni upravi po temelju upravičeni, zato bi nasprotovanju zahtevam po temelju ter vlaganje pravnih sredstev povzročalo le dodatno delo in stroške. Vlada Republike Slovenije zato nalaga Ministrstvu za finance, da vsestransko prouči navedeno vprašanje in zagotovi potrebna sredstva za čimprejšnjo izpolnitev te obveznosti. Š PRI ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4, NEPREKLICNO NAROČAM(O)______IZVOD(OV) KNJIGO DR. CIRILA RIBIČIČA SIVA TIPKA 074 NAROČENO POŠLJITE NA NASLOV:_____________________ ULICA, POŠTNA ŠT., KRAJ: IME IN PRIIMEK PODPISNIKA:____ NAROČENO DNE: _ _____I-----------!-- ŽIG PODPIS NAROČNIKA 1. RAČUN BOMO PLAČALI V ZAKONITEM ROKU. 2. KOT IND. NAROČNIKU Ml POŠLJITE PO POVZETJU PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI V LETU 1994 TE Brestanica 0,1% TE Trbovlje 6,6% TO Ljubljana 3,9% Uvoz 2,5% JE Krško 23,3% TE Šoštanj 30,8% KDO IMA POSLUH ZA EKOLOGIJO Slovenska država nima posluha za proizvajalce, ki izdelujejo okolju prijazne izdelke in pri tem uporabljajo okolju prijazno tehnologijo. Razvite države mnogo bolj podpirajo ekološko naravnane industrijske projekte. Tako trdijo v velenjskem Gorenju in hkrati tudi navajajo, kako bi jim država lahko bolj stala ob strani. »Dobili smo samo dvoje posojil v skupni vrednosti 793.000 mark in z ugodno 1-odstotno realno obrestno mero,« je povedal Jože Dolinar, pomočnik generalnega direktorja Gorenja. »Ko pa smo letos zaprosili državo, naj nam odloži odplačilo enega izmed posojil, so nam prošnjo zavrnili. Za primerjavo vam povem, da je nemški Bosch v ekologijo vložil 220 milijonov mark, od tega pa je država prispevala več kakor polovico. Mi pa smo v zadnjih dveh letih, se pravi od sredine leta 1993 naprej - naložba pa bo končana do sredine tega leta - vložili skupno 16,5 milijona mark v razvoj okolju prijaznih aparatov in v nakup takšne tehnologije.« Dolinar nam je potem s pomočjo sodelavcev posredno dokazoval, zakaj se državi izplača pomagati takšni industriji. Gorenje se je po njihovi lastni analizi zelo dobro izkazalo na letošnji (dveletni) svetovni razstavi gospodinjskih aparatov Domotechnica v Koelnu. Zdaj po velikosti sodi med osem največjih evropskih prizvajalcev bele tehnike, praktično v vseh kategorijah aparatov se po kakovosti uvršča v sam vrh ali tik podenj. Ocenjevali pa so porabo energije, vode, hrupnost aparatov, dolžino delovnega procesa, uporabo ekološko vrednejših (reciklirnih) materialov in postopkov, obliko in funkcionalnost. Ti elementi, zlasti poraba energije, vode in ekološki materiali ter postopki izdelave so v svetu čedalje bolj čislani, zahteve trga pa vse trše. Evropska skupnost je izdala uredbo, po kateri naj bi na njenem trgu vsi gospodinjski aparati imeli »energetsko nalepko«, s katere naj bi kupec hitro razbral, kako energetsko varčen in ekolo- ško ustrezen je aparat. Nalepka je v nekaterih državah Evropske unije uzakonjena. Čeprav pri nas ni obvezna, jo podrobneje predstavljamo na 17 strani. Gorenje ima po Dolinarjevih besedah vse aparate nove generacije, ki jih je predstavilo v Koelnu, razvrščene v najboljše tri (zeleno obarvane) razrede. Pri odgovoru na vprašanje, ali se to kaj pozna pri naročilih, zanimanju trgovcev, je bil Dolinar raje bolj previden kakor evforičen. Dejal je samo, da je odziv trga dober, da se naročila večajo. Morda pa posredno daje odgovor na to vprašanje podatek, da se je v prvem trimesečju letos obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za 18%, kar je nekaj nad načrtovano letno rastjo. Zanimivi so tudi podatki o vseh novostih, ki jih je Gorenje uvedlo v novo generacijo gospodinjskih aparatov, vendar bi z opisovanjem zašli na področje ekonomske propagande. Zato poglejmo samo nekaj splošnih primerjav o razlikah med prejšnjimi in najnovejšo generacijo velikih gospodinjskih aparatov. Prihranki pri stroških za energijo in vodo so pri novih pralnih strojih tako veliki, da bi družina po desetih letih z njimi lahko kupila nov stroj... Če bi na primer vseh 350.000 slovenskih gospodinjstev, ki imajo pralni stroj, tega hkrati zamenjalo za stroj nove generacije, bi bil prihranek energije enak dvoletni proizvodnji tretjega bloka termoelektrarne v Šoštanju. b. R. Gorenje je na sejmu Alpe-Adria vzbujalo precej zanimanja obiskovalcev s svojo novo, ekološko naravnano serijo velikih gospodinjskih aparatov. Vsebina: • uvodni govor Dušana Semoliča • uvodna beseda Rajka Lesjaka • uvodna obrazložitev predloga statuta Milana Utroše • potek kongresa • domači in tuji gostje • program ZSSS • resolucije kongresa • sklepi • statut • posebni statutarni sklepi Cena brošure je 1.900 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. 061/321-255; 13-35-255, faks 311-956. ------------------------------------------------------ NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)......izvod(ov) brošure Dokumenti drugega kongresa ZSSS. Naročeno pošljite na naslov................................... Ul., poštna št., kraj......................................... Ime in priimek................................................ Naročeno dne............. .................................... žig podpis Račun bomo plačali v zakonitem roku. V POMOČ KUPCEM Evropska skupnost je z novim letom uvedla pomembno novost Za kupce aparatov bele tehnike. Proizvajalci morajo namreč aparate opremljati s tako imenovano energetsko nalepko, na kateri je jasno označeno, kako energetsko Potratni ali varčni so. Nekatere članice skupnosti so novost že Uzakonile, med njimi skandinavske države, Nemčija, Francija in Avstrija, druge pa za zdaj upoštevajo priporočilo Evropske skupnosti oziroma njeno Direktivo o obveznem deklariranju porabe energije. Obveznost velja kajpak za vse izdelke kakšne bele tehnike, ki se pojavljajo na trgu Evropske skupnosti. Poleg podatka o letni porabi električne energije mora nalepka vsebovati tudi podatek o porabljeni količini Vode in o hrupnosti aparata. Zraven na mora proizvajalec še ozna- čiti, v katero od sedmih skupin sodi njegov izdelek. Skupine so označene od temnozelene za najbolj varčne aparate (se pravi, najbolj tehnološko razvite) do temnordeče (za najbolj potratne). Proizvajalci in prodajalci bele tehnike v Sloveniji za zdaj in tudi še nekaj časa teh težav ne bodo imeli, kajti pri nas takšnega predpisa ni in ga tudi še nihče ne pripravlja. Zato tudi v Gorenju, našem edinem proizvajalcu bele tehnike, pravijo, da bodo šele razmislili, ali ne bi kazalo tudi na slovenskem trgu opremiti aparatov z energetskimi nalepkami. Dodajajo, da bi država storila dobro, če bi proizvajalce takšnih aparatov podprla z nižjim prometnim davkom. Sicer pa se večina Gorenjevih aparatov že uvršča v prve tri najboljše razrede. B. R. Energie Hersteller Modeli Niedriger Verbrauch Hoher Verbrauch gorenje KI15.0F Adi Pirtošek: Delo v jami, klasičen odkop (perorisba, 1994) STO DVAJSET LET RUDNIKA LIGNITA Novici, ki sta minuli torek obleteli Slovenijo iz slovenskih premogovnikov, sta samo navidez nasprotujoči, saj sta vsaj simbolno v tesni zvezi. Hkrati ko so 11. aprila iz rudnikov rjavega premoga sporočili, da bodo poslali na začasni »dopust« skoraj 600 »presežnih« rudarjev, so v Rudniku lignita Velenje ta dan proslavljali 120. rojstni dan rudnika. Oba dogodka simbolizirata isto: da so iz ekonomskih in ekoloških razlogov leta slovenskim premogovnikom šteta. Strategija »razvoja« slovenskih premogovnikov predvideva izkop kvečjemu 5 milijonov ton letno vseh vrst premogov, od te količine pa naj bi ga v Velenju nakopali kar štiri petine. So pa v RLV naredili projekcijo ekonomičnosti proizvodnje na osnovi štirih obsegov izkopa. Pri izkopu 4 milijone ton letno bi rudnik posloval s 7- do 8-odstotnim dobičkom, imel pa bi težave z iskanjem novih rudarjev. Skoraj tako dobri bi bili rezultati in težave z delovno silo pri izkopu 3,8 milijona ton lignita. Izkop samo 3,6 milijona ton pa bi dal pozitiven rezultat šele po letu 2000, in če bi izkop padel (denimo zaradi omejitve prodaje gospodinjstvom iz ekoloških razlogov) na samo 3,4 milijone ton, bi rudnik posloval z izgubo in imel bi presežek delavcev. Sicer pa so v rudniku ob 120-letnici obzirno potarnali, da se o razvojnih načrtih nimajo s kom pogovarjati, čeprav bi se radi, kajti lastninjenje je zastalo. Dr. Franc Žerdin, predsednik poslovodnega odbora rudnika nam je dejal, da so rudarji zelo zainteresirani za dolgoročno potrjene cilje, za zagotovitev varnega in humanega dela za to, da bi skupaj s termoelektrarno Šoštanj še naprej vlagali sredstva v ekološko sanacijo izkopa premoga in proizvodnje električne energije. Vsekakor bi radi bili tudi cenovno konkurenčni, pri tem pa jim je v veliko oviro sedanji tečaj tolarja. Ta V APRILU 1995 nudi sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in fizičnim osebam nove pogoje varčevanja. Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za mesec APRIL 1995 znaša 0,50% mesečno, preračunano na letni nivo pa 6,26%. OBRESTNE MERE ZA VARČEVANJE BANČNIH VLOG: Pravne osebe: - vezane vtoge do 30 dni Mesečne Letne 0,40%—0,50% 5,01 %-6,26% : vezane vioge nad 365 dni 129% 16^% OBRESTNE MERE ZA POSOJILA: Kratkoročna posojila lahko dobijo člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Hranilnici. VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI. USTVARITE MOŽNOST, DA BODO ČLANI VAŠEGA SINIDKATA LAHKO DELEŽNI STORITEV DELAVSKE HRANILNICE. Naše geslo je: KAKOVOST SO LJUDJE! Naš žiro račun je 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. (061) 312-098, 316-881. strateški plan je po Žerdinovih besedah zelo dobro ocenil slovenski odbor Predsedstva svetovnega energetskega sveta, ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa ga še ni verificiralo. V rudniku pravijo, da 11. april jemljejo kot rojstni datum zato, ker je ta dan leta 1875 avstrijski posestnik Franz Mages po večletnem poskusnem vrtanju naletel na obetaven sloj premoga, ga v enem mesecu prevrtal in dokazal, da je s svojimi 37 metri debeline in veliko čistočo komercialno zanimiv. Od takrat do danes so v velenjskem rudniku lignita nakopali 155 milijonov ton premoga, zanimiv pa je tempo izkopa. Medtem, ko so v prvih sto letih izkoriščanja rudnika izkopali 70 milijonov ton, so v naslednjih dvajsetih letih nakopali 85 milijonov ton. Tempo je narekovala termoelektrarna, omogočala pa ga je tehnologija, po kateri je RLV danes (tako meni Franc Žerdin) med najbolje opremljenimi rudniki v Evropi. B. R. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 14 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organzira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33,int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO HRIBI 1. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - veliki apartma 62 DEM, mali 46 DEM, brunarica za 8 oseb 125 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. 2. POČITNIŠKE HIŠICE V BOHINJU, UKANC - hišice s tremi oziroma štirimi spalnicami - sedem ležišč, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, predprostor, kopalnica, wc, lastno parkirišče. Cena 79 DEM dnevno. Turistična taksa ni vključena. Termini do 26. aprila. Zelo ugodna smuka na Voglu. 3. KOPE - garsonjere za štiri osebe, posamezni termini do 25. 4. Cena v sezoni 51 DEM v tolarski protivrednosti. Praviloma tedenski paketi - termini so določeni. 4. SORICA - PLANINSKA KOČA do 50 oseb, primerno za šolo v naravi. Penzion 24 DEM, prometni davek in turistična taksa nista vključena. Zelo ugodna smuka. Termini - april. 5. KANINSKA VAS - stanovanje za štiri osebe, cena 72 DEM. Termini v maju. 6. KRANJSKA GORA ~ apartmaji za 4 osebe, cena 55 DEM, termini v aprilu, ~ stanovanje ali gasonjera v aprilu, cena 50 oz. 40 DEM. 7. BOHINJSKA BISTRICA - dvosobno stanovanje za 4 do 5 oseb, opremljena kuhinja, kopalnica, WC, balkon, cena 82 DEM na dan. Termini v aprilu; - počitniška hiša z dvema dvoposteljnima sobama in dvema triposteljnima sobama, opremljena kuhinja, kopalnica, WC, dnevni najem 20 DEM na osebo, termini v aprilu. 8. KANIN - garsonjere za 4 osebe, termini do 24. 4., cena 52 DEM. 9. BLED - konfortno stanovanje, dnevni prostor, spalnica, kuhinja, kopalnica, WC, termini po dogovoru, cena 70 DEM, - apartma za tri osebe, spalnica, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, WC, balkon, lastno parkirišče, cena 75 DEM na dan, turistična taksa 2 DEM. 10. ROGLA - garsonjera, dve ležišči in 1 pomožno, posamezni termini, cena 72 DEM. TOPLICE 11. MORAVSKE TOPLICE - ogrevan kontejner za 4 osebe, termini do 24. aprila. 12. PODČETRTEK - ATOMSKE TOPLICE - garsonjera za 4 osebe, v ceno 74 DEM so vključene kopališke vstopnice s 50% popustom. Termin do sredine aprila. 13. ČATEŽ - hišica za 4 osebe, posamezni termini v aprilu, prosto od 6. do 16. maja. Cena dnevnega najema 73 DEM. 14. PTUJSKE TOPLICE - apartma za 4 osebe. Posamezni termini. Cena konfortno opremljenega apartmaja 105 DEM. 15. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA - POLNI PENZION V DVOPOSTEUNI SOBI 8.100 tolarjev v hotelu Donat, 4.500 tolarjev v hotelu Boč. Poseben cenik za zdravniške storitve: program hujšanja, antistres program, gastro program, program za diabetike. CENE V AGENČIJI. 16. ROGAŠKA SLATINA - privatni penzion, čajna kuhinja, tri sobe in apartma, lasten bazen, parkovna ureditev vrta. Cena 17 DEM na osebo, turistična taksa ni vključena. Otroci do 12. leta imajo 40% popusta. MORJE 17. PORTOROŽ - apartmaja za 4 osebe, ogrevano. Posamezni termini do meseca maja. Dnevni najem 45 DEM - lastna posteljnina. 18. PIRAN - sodobno opremljeni apartmaji za dve ali štiri osebe, cena 42 oz. 58 DEM za enoto. Termini do 20. aprila. PRVOMAJSKA PONUDBA 1. NOVIGRAD - trisobno stanovanje za do 6 oseb, v celoti opremljeno. Cena 48 DEM na dan. 2. BARBARIČA - gasonjera, konfortno opremljena za 4 osebe. Cena 42 DEM na dan. 3. NAREZINE, OTOK MALI LOŠINJ - apartmaji za 3, 4 ali 5 oseb, cena 15 DEM na osebo na dan. 4. POREČ - apartmaji v Lanterni za 4 osebe 37 DEM, za 6 oseb 48 DEM na dan, polpenzion v hotelu TAMARIS 41 DEM - dvoposteljna soba, OTOK SV. NIKOLA - polpenzion v dvoposteljnih sobah 44 DEM. Apartmaji LUNA - polpenzion v dvoposteljnih sobah 35 DEM. Teniška šola 28 DEM na uro, najem igrišča 12 DEM na uro. B. SEJEMSKA PONUDBA 1. COSMOPROF BOLOGNA Od 22. do 25. 4., največji sejem lepote. SINDIKALNE ORGANIZACIJE ALI KAR TAKO OBLIKOVANE SKUPINE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE ŽELJE ZA DRUŽABNI ALI STROKOVNI IZLET ALI POTOVANJE DOMA ALI V TUJINO. PLAČILA V 2 OBROKIH. ZAHTEVNEJŠI PROGRAMI 1. KLASIČNA MEHIKA - krožno potovanje, ogledi izkopanin Majev, Aztekov, Toltekov, Miestekov, Olmekov in drugih ljudstev zgodovinske Mehike. Podrobnejši program vam posredujemo. Cena od Mecsico Cityja do Cancuna, poleti, bivanje v dvoposteljnih sobah nočitve z zajtrkom 3787 DEM. PRIJAVE EN MESEC PRED ODHODOM - VIZUMI SO POTREBNI. 2. Najcenejša možnost MEHIKA 7 DNI - POLET IZ EVROPE, SEDEM NOČITEV Z ZAJTRKOM, HOTELI Z 2 ZVEZDICAMA. PRIJAVA NAJMANJ TRI TEDNE PRED ODHODOM. KRAJ IN HOTEL PREDVIDENE KATEGORIJE PO KATALOGU IZBERE POTOVALNA AGENCIJA. CENA 1575 DEM. SINDIKALNI IZLETI 1. BUDIMPEŠTA - TRIDNEVNI IZLET ZA VIKEND ALI PA KAR TAKO. ZA SKUPINE 40 DO 50 OSEB, AVTOBUSNI IZLET V BUDIMPEŠTO, OGLED ZNAMENITOSTI MADŽARSKE PRESTOLNICE, POLDNEVNI OBISK TIPIČNE KMETIJE V MADŽARSKI STEPI Z DRUŽABNIM DELOM IZLETA, TRETJI DAN NA POVRATKU V LJUBLJANO ALI KRAJ, ODKODER JE SKUPINA, KOSILO V ČARDI. CENA 245 DEM, PLAČLJIVO V DVEH OBROKIH. 2. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI - obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. 3. TRI- ALI ŠTIRIDNEVNI IZLET NA KORZIKO - čudovito potepanje po Italiji in po Korziki. Prevoz z avtobusom in na luksuznem trajektu. Cena je odvisna od kategorije kabin in dodatnega programa. Informativno tridnevni izlet 400 DEM, štiridnevni 500 DEM. Plačilo v dveh obrokih. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ALI MORAVSKIH TOPLICAH, BANOVCIH, PTUJSKIH TOPLICAH, ROGLI, KRVAVCU, KANINU, BOHINJU ALI KRANJSKI GORI za vsa obdobja. 2. LASTNIKE POČITNIŠKIH DOMOV V SLOVENSKEM PRIMORJU ALI V HRVAŠKI ISTRI, KI BI V 1995 LETU DALI OBJEKTE V NAJEM, VABIMO, DA NAM POSREDUJEJO PONUDBE. ATRISOVA PONUDBA ZA POLETJE 1995 1. SAVUDRIJA, ZAMBRATIJA - apartmajske hišice: dve spalnici, wc, tuš, polpenzion ali penzion. Cena v pred- in posezoni od 33 do 39 DEM NA OSEBO, V VISOKI SEZONI OD 10. 7. do 28,8. PA 45 DEM - polpenzion je 5 DEM cenejši. 2. OTOK PAG - PAG - dvosobni apartmaji s kuhinjsko nišo v dnevnem prostoru, kopalnica, terasa za 5 oseb. Cena do 24. 6. 50 DEM, do 1.9. pa 78 DEM. 3 POREČ - paviljoni BELEUVE - DVOPOSTEUNE SOBE, POLPENZION OD 25 do 45 DEM. Cene so odvisne od sezone. - apartmaji LANTERNA - NAJEM APARTMAJA ZA 4 OSEBE, dve spalnici, kuhinja, kopalnica od 38 do 112 DEM, odvisno od sezone. - NAJEM APARTMAJA ZA 6 OSEB, tri spalnice, kuhinja, kopalnici, terase. Cene od 47 do 158 DEM, odvisno od sezone. - HOTEL LOTOS ISTRA - DVOPOSTEUNE SOBE, POLPENZION, v ceno za osebo od 42 do 57 DEM, odvisno od sezone, je vključena turistična - HOTEL NEPTUN - DVOPOSTEUNE SOBE, POLPENZIONSKA USLUGA. Cena od 45 do 65 DEM na osebo, odvisno od sezone. - APARTMAJI LUNA - ZA 3 OSEBE, DNEVNI NAJEM OD 43 DO 104 DEM, ZA 4 OSEBE PA DNEVNI NAJEM OD 48 do 113 DEM, cene so odvisne od sezone. - HOTEL TAMARIS - polpenzion, bivanje v dvoposteljni sobi, hotel visoke B kategorije. Cene do 23. 6. 50 DEM, do 25. 8. 72 DEM. - OTOK SVETI NIKOLA - polpenzion, bivanje v dvoposteljnih sobah. Cena do 24. 6. 60 DEM, do 25. 8. 80 DEM. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe s kopalnico. Polpenzion 48 DEM na osebo, penzion 56 DEM na osebo, otroci do 10. leta imajo 30% popusta. 5. ANKARAN - dvosobno stanovanje, opremljena kuhinja, možno bivanje za 5 oseb. Cena dnevnega najema 70 DEM. 6. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje, opremljena kuhinja, možno bivanje za 5 oseb. Cena najema 65 DEM na dan. 7. ANKARAN - počitniška prikolica za 4 osebe, dodatna zunanja kuhinja, baldahin, TV. Cena do 24. 6. 55 DEM, do 1. 9. 78 DEM. 8. ROGLA - garsonjera oz. dvosobno stanovanje 65 oz. 76 DEM dnevno. 9. KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 53 DEM dnevno. PRI PRIJAVAH DO 20. MAJA Z VPLAČILOM 40% REZERVACIJE Sl ZAGOTOVITE POPUST. PONUDBA BO TEDENSKO DOPOLNJENA. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in ostale stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30 % celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. PROGRAME V TUJINI OBRAVNAVAMO V SKLADU S SPLOŠNIMI NAVODILI POTOVALNE AGENCIJE, KI JE ORGANIZATOR POTOVANJA IN JIH GOSTJE PREJMEJO OB PRIJAVI. PRIJAVA JE SPREJETA, KO JE VPLAČANIH 30% CENE ARANŽMAJA. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze ZDRAVJE PO ŽLIČKAH Ta teden naj bi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije odločala o omejevalnih ukrepih s področja zdravstvenega zavarovanja. »Glasovala bom proti tem ukrepom,« nam je tik pred sejo skupščine povedala Vekoslava Krašovec iz podravskih svobodnih sindikatov. »Kakršnekoli ukrepe bi že sprejeli, bi morali imeti pred seboj po eni strani temeljito analizo preteklega stanja, po drugi strani pa oceno vzrokov in posledic, ki jih bodo taki ukrepi prinesli pri izvajalcih in uporabnikih. Ukrepi predvidevajo finančni prihranek, ki bo padel predvsem na ramena zavarovancev.« Po letu 1992, ko se je pri nas začela reforma zdravstva, se letos prvič soočamo z vprašanjem, kako uravnotežiti stroške zdravstvenega sistema glede na razpoložljive finančne vire. S tem v zvezi je republiški zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil vrsto omejevalnih ukrepov za zagotovitev nemotenega poslovanja na področju zdravstvenega zavarovanja v letošnjem letu - in sprožil plaz negodovanja. Seja skupščine zavoda, na kateri naj bi sprejeli predložene ukrepe, je bila že dvakrat preložena, v tretje pa je napovedana za ta teden. Predlagani ukrepi se v prvi vrsti nanašajo na zmanjševa- nje potrošnje zdravil, ki strmo narašča že tretje leto zapored. Slovenija porabi na prebivalca za 110 dolarjev zdravil in se tako uvršča na tretje mesto v Evropi, za Nemčijo (211 dolarjev) in Italijo, ki porabi 158 dolarjev na prebivalca. Vzroki za to tičijo pri nas v izbiri osebnega zdravnika in naraščanju cen zdravil. Po zdravilih tretji v Evropi Zavod naj bi omejil število receptov, ki jih bodo lahko osebni zdravniki na leto predpisali pacientom. Število predpisanih zdravil na recept naj bi znižali za 10 odstotkov pri splošnih zdravnikih in za tri odstotke pri specialistih in zobozdravnikih. Zavarovalnica bo dovolila tudi več predpisanih zdravil, če to ne bo preseglo določene vsote. Za 2,5 odstotka naj bi zmanjšali tudi obseg bolnišničnega zdravljenja, in sicer selektivno glede na stopnjo hospitalizacije po posameznih območjih. Znižali naj bi tudi ceno dializ, ki so doslej znatno presegle cene, ki veljajo v Nemčiji. £a najmanj pet odstotkov naj bi zmanjšali obseg odsotnosti z dela nad 30 dni, za kar mora nadomestila plačevati zavarovalnica. Nadomestila za bolniško so namreč finančno ugodnejša kot zaslužek v podjetju, ki se je znašlo v težavah. Med vzroki za bolniški stalež naj bi bila bolezen šele na tretjem mestu. Zato so na zavodu sklenili, da bodo tudi to področje uredili po evropskih zgledih, zavarovanje naj bi pokrivalo le stroške, ki so posledica bolezni. Znižali naj bi med drugim tudi stroške za tehnične pripomočke. Za ene nagrada, za druge kazen Zanimiv je tudi tisti del ukrepov, kjer zavarovalnica obljublja, da bo nagradila zdravnike, ki se bodo držali postavljenih varčevalnih ukrepov, in kaznovala tiste, ki spevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od obrtnikov, zasebnih podjetnikov pa tudi drugih zavezancev v višini 5 milijard tolarjev. Če bi zmogli izterjati vse te prispevke ali vsaj njihov pretežni del, bi se pogoji poslovanja zavoda dokaj izboljšali, varčevalni ukrepi pa omilili. Sploh pa ni jasno, ali je v pristojnosti skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje, da sprejme takšne omejevalne ukrepe, ki bodo imeli dolgoročne posledice. S tem v zvezi s tem v zvezi napisal tudi zelo ostro odprto pismo javnosti. »Če so že vse predhodne analize kazale, da bo prišlo do primanjkljaja, zakaj je zavod tako hitro privolil v trikratno znižanje prispevne stopnje za zdravstvo? Sedanje administrativno določanje pravic je nevzdržno. V kazenskem zakoniku je zdravnik odgovoren, če ne nudi ustrezne pomoči, odgovoren je tudi za malomarno zdravljenje. Če je zdravnik administrativno omejen pri predpisovanju re- DOPUST ZA VSAK ZEP Široka paleta zdravstvenih storitev in relativno dobre zdravstvene zmogljivosti, ki so primerno razpršene povsod po Sloveniji, zagotavljata zavarovanim osebam, ki preživljajo dopust primerno zdravstveno varnost tudi izven kraja svojega bivanja. Vendar pa morajo imeti s seboj urejeno zdravstveno izkaznico in pa izkazilo o prostovoljnem zavarovanju za doplačila. Prav tako velja opozoriti kronične bolnike, da si pred odhodom pri osebnem zdravniku priskrbijo ustrezna zdravila, priporoča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Usmeritve namesto ukrepov Člani skupščine zavoda, ki so se sredi tedna končno sestali, so na klopi dobili usmeritve namesto ukrepov. Zaradi negodovanja javnosti o predlaganih varčevalnih ukrepih na področju zdravstvenega zavarovanja se je vodstvo zavoda v zadnjih dneh sestalo s predstavniki ministrstva za zdravstvo, zdravniške zbornice in združenja zdravstvenih zavodov. Našli so salomonsko rešitev: ukrepe so enostavno preimenovali v usmeritve za obvladovanje porabe na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pomenijo nekoliko blažjo različico ukrepov. Ponujene usmeritve dopuščajo tudi arbitražo, če ne bi dosegli soglasja v pogajanjih s partnerji. Novo pa je predvsem to, da bo morala stroške poslovanja zmanjšati tudi služba zavoda. Skupščina zavoda zaradi nesklepčnosti usmeritev ni sprejela. Za tiste, ki nameravajo dopust preživeti v tujini, je pomembn vedeti, da lahko sleherni slovenski zavarovanec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo ali potrebne mednarodne sporazume o zdravstvenem ali socialnem zavarovanju. Pri tem nujno zdravljenje pomeni le tiste zdravstvene postopke, ki odvrnejo neposredno nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek obolelega ali poškodovanega v domovino. Za države, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Luksemburg, Belgija in Romunija, si morajo zavarovanci pred odhodom priskrbeti poseben dokument »Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi«. Potrdilo lahko dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, ki so v vseh regionalnih središčih in bivših občinah v Sloveniji. S tem potrdilom lahko zavarovanci v navedenih deželah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali na privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami na kraju samem. Zavod pa jim bo na podlagi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja preveril dokumentirane račune in povrnil stroške v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Nekoliko drugačne postopke določajo konvencije z Anglijo, Češko, Slovaško, Bolgarijo in Poljsko. Sporazumi s temi državami našim državljanom zagotavljajo uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči v javnih zavodih na osnovi slovenskega potnega lista. Pri tem v načelu ne bi smelo biti nikakršnega (do)plačevanja, saj sporazumi predvidevajo poravnavanje stroškov med pristojnimi zavodi v državah. Kljub temu velja tudi za te države opozorilo za primere uveljavljanja pravic pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V preimerih neposrednih plačil je za uveljavljanje povračil pri Zavodu, kot smo že navedli, potrebno poskrbeti za dokumentacijo storitev in stroškov. Posebej velja zavarovance opozoriti glede uveljavljanja pravice do nujnega zdravljenja na Hrvaškem, kjer bo v poletnih mesecih preživljalo dopust veliko slovenskih državljanov. S Hrvaško je bil sklenjen poseben sporazum, ki je bil kasneje dopolnjen. Na teh osnovah naj bi bilo uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči zagotovljeno našim zavarovancem že na osnovi potrjene zdravstvene izkaznice. S potrjeno zdravstveno izkaznico naj bi načeloma na Hrvaškem lahko uveljavljali pravico do vseh nujnih zdravstvenih storitev, vključno z zdravili. Kljub sporazumu prihaja pogosto do tega, da se nekateri hrvaški izvajalci zdravstvenih storitev ne držijo določb. Zato svetujejo zavarovancem, naj hranijo podatke oziroma dokumente o morebitnih stroških. V vsakem primeru torej tudi za Hrvaško velja, da naj v primeru neposrednih plačil za nujna zdravljenja hranijo dokumentacijo o stroških in jo ob vrnitvi posredujejo ustrezni službi Zavoda za uveljavitev povračila. Za vse druge države, kot so na primer Francija, Španija, Švica. Grčija, Turčija, skandinavske države, ZDA, in druge, kjer do sedaj še ni bilo mogoče skleniti posebnih pogojev (sporazumov) za uveljavljanje pravice do nujnega zdravljenja, velja, da bodo zavarovanci morali sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje na kraju samem. Zavod pa jim bo na osnovi ustrezne dokumentacije stroške povrnil v višini ustreznega deleža poprečne cene teh storitev v Sloveniji. tega ne bodo storili. Vse ocenjeno zmanjševanje stroškov bi znašalo letno 9,7 milijona tolarjev, v mesecih, ko so ukrepi možni, pa skupaj 5,4 milijona tolarjev. Ukrepi naj bi začeli veljati takoj, ko jih bo skupščina zavoda sprejela. Gre za ukrepe, ki jih je na zadnji tiskovni konferenci »požegnal« tudi minister za zdravstvo, čeprav si je pustil še prostor za dodatno dogovarjanje na tem področju. To pa vzbuja vtis, ko da zavarovalnica predpisuje zdravstveno politiko ministrstvu, ne pa obratno. Zdravstvo je v nezavidljivem položaju. Po zadnjih ocenah bo ob nespremenjeni prispevni stopnji (12,7 odstotka), enakih pravicah in isti mreži izvajalcev zdravstvenih storitev ter odsotnosti ukrepov za zmanjševanje potrošnje na navedenih področjih primanjkovalo letos blizu 6 milijard tolarjev. Če ministrstvo za finance zavodu letos ne bo vrnilo posojenega denarja, pa bo primanjkovalo kar 12 milijard tolarjev. Po oceni zavoda so spremembe nujne. Te pa so možne le na te načine: s povečevanjem pravic zavarovanih oseb, z zmanjševanjem zdravstvenih zmogljivosti, s kombiniranimi ukrepi na vseh področjih. Zavod se je odločil za slednje. Nekateri podatki kažejo, da lani niso bili pobrani pri- je tudi Erih Šerbec, predsednik sindikata zdravstva in socialnega skrbstva in hkrati tudi predsednik omenjene skupščine, naslovil vprašanje na ministrstvo za zdravstvo. Zakon o zdravstvenem vart-stvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1992 namreč nalaga globalne naloge na področju zdravstvenega varstva Republiki Sloveniji, za njihovo uresničevanje pa zadolžuje Svet za zdravje pri vladi, medtem ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le izvajalec obveznega zavarovanja. Najslabša alternativa Tudi drugi sindikati s področja zdravstva niso »navdušeni« nad predloženimi omejevalnimi ukrepi. »To, kar je zavod pripravil, je najslabša alternativa,« meni Zvone Vu-kadinovič, podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki je ceptov, je le vprašanje časa, kdaj ga bo pacient tožil za malomarno zdravljenje...« Navedene zagate kažejo, da v zdravstvu ne premoremo takšnih analitikov, ki bi znali pravočasno postaviti stvari na svoje mesto, podkrepljene z dolgoročno vizijo. Stroški za zdravstvo se zvišujejo, raven zdravstvenega varstva ljudi pa se znižuje. Poglabljajo se socialne razlike, saj zdravstveno varstvo zmanjšujemo tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Čeprav se zdijo varčevalni ukrepi nujni za trenutno reševanje nastalih finančnih zagat (pa naj jih sprejme kdorkoli), pa so vendarle samo nekakšna zasilna gasilska akcija, ki zdravstva ne bo rešila. Za kaj takšnega bi bile potrebne skrbno načrtovane sistemske rešitve, ne pa občasno rezanje zdaj tu, zdaj tam... Marija Frančeškin Simon NViesenthal PRAVICA, NE MAŠČEVANJE SPOMINI PRAVICA, NE MAŠČEVANJE Vsakokrat, ko se je Simonu Wi-esenthalu posrečilo pred sodnika pripeljati kakega nacističnega morilca, je svetovni tisk o njem pisal kot o »lovcu na naciste«, »judovskem Jamesu Bondu« ali celo kot o »maščevalcu Judov«. Toda on je hotel, da bi ohranil spomin na mrtve, ni želel netiti sovraštva; zahteval je pravico, ne pa hlepel po maščevanju. VViesenthal je avtor številnih knjig. V naši založbi smo izdali prevod njegove zadnje, z naslovom PRAVICA, NE MAŠČEVANJE. To je hkrati prvo njegovo v slovenščino prevedeno delo. Pokličite (061) 321255. Cena knjige je 2.500 SIT. m LE 13. aprila 1995 RAVBARKOMANDA Vračanje ukradenega družbenega kapitala DRUŽBENI PRAVOBRANILEC KRCNIL PO PRSTIH DIVJE PRIVATIZERJE RAZREŠEVANJE OŠKODOVANJA PRI ORGANIZIRANJU BV-PASS PODJETIJ V teh dneh je družbeni pravobranilec Republike Slovenije poslal na različne naslove »Zbirno Poročilo o razreševanju oškodo-yanja družbenega kapitala po 48. čl. ZLPP«, ki zajema obdobje od 1. 7. 1993 do 31. 1. 1995. Družbeni Pravobranilec je v tem obdobju obravnaval 551 revizijskih poročil ter ocenil, da je domneva o oško- ročilih oziroma v skupno 38 odstotkih vseh primerov. Družbeni pravobranilec se je z domnevnimi oškodovanji spopadel na različne načine, pri čemer se je moral seveda držati svojih pristojnosti. Odzivi pravnih oseb na takšne zahteve družbenega pravobra- čin odpravijo očitna oškodovanja družbene lastnine, četudi (pripombe pravnih oseb) se z navedbami revizijskega organa ne strinjajo. Družbeni pravobranilec je v slehernem primeru, ko je pravna oseba to želela, pojasnil tudi možnosti oz. predstavil v praksi že uveljavljene postopke za odpravo različnih oškodovanj družbene lastnine. Seveda pa je bila končna odločitev vedno na strani same pravne osebe. Družbeni pravobranilec je lahko le z argumenti pojasnjeval prednosti takojšnje odprave očitanih oškodovanj, ni pa mogel neposredno vplivati na samo odločitev pravnih oseb. Slednje pa so se dejansko znašle OCENE DP PO PREGLEDU REVIZIJSKIH POROČIL JE OŠKODOVANJE PO 48. ČL. ZLPP NI OŠKODOVANJA 48 ČL. ZLPP RAZREŠEVANJE ODŠKODOVANJ PO 48. CL. ZLPP PO VLOŽENIH TOŽBAH PRAVNOMOČNA SODBA TOŽBA JE UMAKNJENA OSTALO PRAVNOMOČNA SODBA POSTOPEK NI KONČAN PLAČILO DOBIČKA IZBRIS BV-PASSA IZBRIS DEJAVNOSTI UMIK TOŽBE LIKVIDACIJA VZPOSTAVLJENA TERJATEV PRIPOJITEV PV-PASSA POORUŽBLJANJE BV-PASSA ODSTOTKI PORAVNAVE v dokaj protislovnem položaju zaradi dileme, ali naj v 30-dnevnem roku (po prejemu revizijskega poročila) pripravijo pripombe na revizijsko poročilo ali pa naj, ne glede na morebitno tehtnost takšnih pripomb, sledijo zahtevi družbenega pravobranilca, t.j. v istem roku tudi že odpravijo očitana oškodovanja družbene lastnine in se tako izognejo sporu pred sodiščem. do vanju družbene lastnine po 48. členu ZLPP (zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij) utemeljena pri 211 revizijskih po- nilca so bili dokaj različni, od odločnega zavračanja vseh ugotovitev v revizijskem poročilu do pripravljenosti, da na primeren na- Družbeni pravobranilec poudarja, da ni zbiral podatkov o denarnih učinkih svojih postopkov, nedvomno pa naj bi bile po njegovem mnenju »družbenemu kapitalu povrnjeni vsi učinki, ki so pred tem zaradi postopka predhodnega lastninjenja pripadali zasebnemu kapitalu«. Objavljamo nekaj grafičnih prikazov o ugotovitvah in učinkih njegovega ukrepanja. j. K. UKREPI DP PRI OŠKODOVANJU PO 48. ČL. ZLPP OŠKODOVANJE JE ODPRAVLJENO V 30 DNEH 27% 69% VLOŽENA JE TOŽBA PO 50. ČL. ZLPP Hidromontaža: inšpektorat za delo ugotovil kršenje zakona in kolektivne pogodbe DIREKTOR PRED SODNIKA Dolgo časa je veljalo, da račun za osamosvojitev in tranzicijo, ki ju je spremljal velikanski padec gospodarske aktivnosti, plačujejo izključno delavci. Načini plačevanja so bili številni, od tako imenovanih tehnoloških in ekonomskih presežkov, posledica katerih je več kot stotisočglava armada nezaposlenih, do šikan in popolnega brezpravja, kamor lahko uvrstimo tudi samovoljno določanje (beri: zniževanje) delavskih plač. Kolektivna pogodba in izhodiščna plača je bila za mnoge direktorje le kos papirja, na katerega so se lahko požvižgali. Dogodek v mariborski Hidromontaži, kjer je inšpekcija dela ugotovila kršenje zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (neredno izplačevanje plač) in nespoštovanje kolektivne pogodbe, pa nam govori, da se morda le končuje brezpravje in tudi za delavce začenja pravna država. Inšpektorat Republike Slovenije za delo znotraj ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je namreč novembra lani izdal odločbo, v kateri je delodajalcu EM Hidromontaža naložil, da mora v primeru znižanja osnovnih plač upoštevati kolektivno pogodbo (v odločbi je navedena splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ker panožna takrat še ni bila LASTNINJENJE - KOMEDIJA ZMEŠNJAV IN NOROSTI Ampak čisto za začetek kratka in poučna zgodbica. Živela sta siromaka. Prvi suh kot poper, drugi je imel u žepu 50 par. Pa pravi drugi prvemu: Dam ti ves denar, če ti lahko eno primažem. Prav, poreče prvi, nastavi lice, prejme klofuto in drobceni kovanec. Nekaj časa mine, potem prvi reče drugemu: Vrnem ti kovanec, če ti jo jaz lahko pripeljem. Dogovorjeno. Potem sta sedela, tožila o bolečinah in bila revna kot Prej, ampak bogatejša za izkušnjo. Na obrobju prestolnice dežele Kranjske stoji tovarnica. Prav zdaj jo lastninijo. Zato, da bi zaposleni Postali večinski lastniki podjetja, pardon delniške družbe, so na direktorjevem delavskem svetu sklenili, da čim globlje sežejo v svoje mošnjičke. Dejal sem na direktorskem. To pa zategadelj, ker jim je on, se pravi direktor, zabičal, naj se odločajo, se pravi člani DS, po svoji pameti in naj nikar ne poslušajo tistih, ki so jih izvolili, se pravi delavcev. In DS še tudi dandanes prav pride, če najvišji šef ni pripravljen sprejeti vse odgovornosti. Iz skromnosti kajpak. In tako je prišlo na slišno in na vidno, tudi po pošti domov, da bodo zaposleni v naslednjih 5 letih smeli odkupiti vsakič po 8 odstotkov delnic s polovičnim popustom, kar bi vse skupaj vrglo 40-odstotno lastništvo, medtem ko so si dvajsetodstotni delež zagotovili že s certifikatskim papirjem. Do sem je bilo vse lepo in prav, a kaj ko je s temi podatki prišlo na svetlo tudi to, da naj se pri priči odpovedo letnem regresu za dopust, obveznici za neizplačane fičnike izpred let, skorajda toliko vredne kot regres, pa delov plač aprila, maja in junija, pa gotovini od doma. - Lahko vzamete tudi puf v banki! je dobrohotno svetoval eden od najvišjih kampeljcev. Ja, tako bodo delavci lastninili tovarnico. Pa sezimo nekoliko nazaj. Tovarnica je pravzaprav še dokaj nova, stroji v njenih delavnicah pa ne več rosno mladi. Ampak takrat, ko so bajte zidali in stroje kupovali, jim je stroga prva dama financ strogo zabičevala: Nobenih pufov! Bajte bomo sezidali iz obresti naših kreditov drugim, in ker smo se odpovedali dobičkom, bomo imeli večjo fabriko in še več pajkelnov. Ja, tako je bilo še kakih deset let nazaj. Pa sezimo zdaj še nekoliko bolj nazaj, se pravi na sam začetek. Nekaj let po končani drugi svetovni vojni je ob Ljubljanici v Kolizeju podobni starodavni zgradbi počivala zapuščina strojne opreme, ki je niso marale tovarne, ki so že obratovale s polno paro. Ob tisti krami se je znašla petnajsterica, ustanovila po- djetje, popravljala in sestavljala stroje, iskala dele po odpadih tovarn in čez leto je stekla proizvodnja. V kleti so iz kanalizacije vdirale podgane, pa je šlo nekako, polizdelke so v košarah in koših na hrbtih tovorili skozi temačna nadstropja, sušilnice so ogrevali s pečmi na žaganje, ki je bilo poceni, poleti pa so jih sušili na soncu zadaj za hišo, pa je šlo. Odpovedovali so si, si trgali od ust, garali in končno po kakih dvajsetih letih mučenja zgradili lepo in svetlo ter prostorno tovarnico na obrobju prestolnice. Brez pufa, da se razumemo! Vrnimo se nazaj v sedanjost, pravzaprav pet let nazaj. Spet, kot takrat na začetku, se je v tovarnici znašla petnajsterica, ki pa so jo vodili povsem drugačni nagibi. Njeni nekdanji predhodniki so bili entuziasti, inovatorji, malodane čudežni ljudje, saj so skorajda iz nič ustvarili lepo veliko novo tovarno. Ta zdajšnja petnajsterica pa je s pomočjo DDS s 50 markami pologa ustanovila vzporedno podjetje in na čisto pošten način »ofmažila« svoje dolgoletne sodelavce. Zdaj bodo lastninili. Navadni zaposleni bodo kupovali že zdavnaj in brez pufov kupljena poslopja in strojčke s prihranki, otroke prikrajšali za dopust, maturitetno oblekco, izlet, visoka družba iz bajpas firme pa bo mimogrede pokupila vse preseške zraven pa še grozila, da tisti, ki ne kupujejo delnic, ne zaslužijo dobička (ki gre le delničarjem), pa da sploh ne sodijo v tovarno, v kateri se cedita med in mleko, čeprav le onim iz bajpasa Indija Koromandija. Ja, tako je to zdaj v tovarnici na obrobju prestolnice dežele Kranjske. Predvidevam, da bodo zaposleni tako pametni, da bodo vsi kupovali v enako visokih zneskih, in ker bodo po končanem lastninjenju leta 1999 imeli vsi enako število delnic iste vrednosti, bodo torej lastniki vsi in v enakih deležih. To pomeni, da bodo leta 1999 vsi solastniki delniške družbe povsem enakovredni, tisti iz bajpasa Indija Koromandija pa bodo zasramovani in izobčeni. Pa še to. Ker bodo vsi solastniki delniške družbe leta 1999 povsem izenačeni, bo spet napočil čas samoupravljanja, pravih delavskih svetov. In čisto samo še to. Samo dobrih pet, šest ali sedem let bomo potrebovali, da bomo preoblikovali družbeno lastnino v privatno lastnino, v kateri bomo spet vsi vse imeli. Kakor stvari razumem, za tak hec tudi gre. Kajpak pa je treba po novem vse plačati. Nič ni zastonj. Jože Praprotnik objavljena). Ob kontrolnem pregledu februarja letos pa so inšpektorji ugotovili, da je delodajalec odločbo upošteval le delno, in to za mesec december 1994, ko je s sindikati dosegel soglasje o 5-odstotnem znižanju osnovnih plač. V mesecih novembru 1994 in januarja 1995 pa je delodajalec izplačal le 85-odstotne plače, čeprav so sindikati vztrajali pri izplačilu 100-odstotnih. Delodajalec je s tem kršil že omenjeni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, saj so delavci Hi-dromontaže prejeli plače za mesec november šele februarja letos, medtem ko so bile plače za januar izplačane šele v drugi polovici marca letos. Hkrati je delodajalec kršil določbe 38. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in njeno tarifno prilogo, ki določa, da mora delodajalec v primeru znižanja plač glede na izhodiščne po kolektivni pogodbi pridobiti mnenje oziroma soglasje sindikatov. Ker tega delodajalec v Hidromontaži ni pridobil, je inšpektorat za delo izdal sklep, po katerem je njegova odločba z dne 23. 11. 1994 postala izvršljiva in je dovoljena njena izvršba. Inšpektorat je zavezancu EM Hidromontaži d. o. o. zagrozil, da bo v primeru nadaljnjega nespoštovanja 38. člena kolektivne pogodbe kot prisilno sredstvo uporabil kazen v znesku 80.000,00 SIT. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršbe. Hkrati je inšpektorat podal zoper odgovorno osebo Hidromon-taže, njenega generalnega direktorja Oskarja Gernika predlog za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške v Mariboru. V njem inšpektorat predlaga, naj se generalnega direktorja Hidro-montaže kaznuje zaradi kršenja določbe III. odstavka 49. člena za- kona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ta člen namreč določa izplačilo plače najmanj en- krat na mesec. Glede tega pa je delodajalec kršil še kolektivno pogodbo za gradbene dejavnosti Šlamparija Pravica za delavca je v tej državi slepa tudi zaradi šlamparije njenih uradnikov. To se potrjuje tudi v primeru ukrepanja inšpektorata za delo zoper delodajalca v Hidromontaži. Drugega pač ni moč reči ob podatku, da je v glavi predloga za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške navedeno ministrstvo za okolje in prostor ter inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, predlog pa je podpisala diplomirana pravnica Helena Klinar, pomočnica glavnega inšpektorja za delo in vodja enote. Tudi štampiljka je z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma njenega inšpektorata za delo. Posledica te šlamparije namreč je, da bo moral sodnik za prekrške predlog vrniti predlagatelju. ker se pač ni pravilno predstavil. Da pa bi zaradi tega kdo na ministrstvu oziroma inšpektoratu za delo prejel znižano plačo, pa se najbrž ni bati. Slovenije, ki v 73. členu določa izplačilo plač enkrat mesečno do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Inšpektorat je o svojih ukrepih obvestil tudi vse tri sindikate v podjetju, ki so organizirali stalni stavkovni odbor, ki je zaradi nerednega izplačevanja in nezakonitega zniževanja plač sredi marca izvedel stavko. Iz tega torej lahko izluščimo ugotovitev, da se tudi za delavce končuje brezpravje. Še zlasti, če bo inšpektorat za delo poskrbel, da bodo podobno kot njegova mariborska enota tudi druge po Sloveniji preverjale spoštovanje zakonodaje na tem področju. Ivo Kuljaj 20 13. aprila 1995 NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Humoreska Pravičniki - Ali ste za revizijo zakona o denacionalizaciji? smo kar naravnost vprašali tovariša neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je že bil utaborjen za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in zložno pil svoje običajno pivo. »Kaj si vi predstavljate pod revizijo?« - No, da se nekdanja lastnina denacionalizacijskih upravičencev ne vrača v naravi, tako kot to predlaga gospod Potrč... »Zakaj pa ne!? Morda bi to bilo všeč celo denacionaliziranim upravičencem.« - Oh, to pa ne. Oni hočejo vračilo imetja v naravi. »Čudni ljudje. Jaz bi raje imel denar. In če bi recimo dobil denar za odvzetih deset hektarov zemlje, bi si nemudoma kupil to isto premoženje, če bi hotel biti spet lastnik svojega premoženja ali premoženja, ki mi po dedovanju pripada. Če pa se recimo ne bi hotel več ukvarjati s kmetijstvom, bi pač obdržal denar in si kupil kaj drugega...« - O, to pa si vi predstavljate veliko preenostavno... »Zakaj?« - Ker seveda denarno nadomestilo vsekakor ne bo tako visoko, da bi si lahko za to kdo kupil vse svoje nekoč nacionalizirano premoženje ... Sicer pa, od kod naj bi država vzela te silne milijarde tolarjev, da ne rečem mark, da bi tako izplačala vse nacionalizirance? »Torej naj upravičenci denacionalizacije ne bi dobili nič, ne v naravi ne v denarju?« - Oh, nekaj bi ~že dobili, ampak šele čez kakšnih deset let. Saj veste, da država nima denarja. Poleg tega, zakaj bi mi vsi kot davkoplačevalci plačevali popravo krivic... »No, če bi država dala garancijo za te obveznice in bi se nemara dalo z obveznicami za nadomestilo nacionaliziranega premoženja trgovati, bi morda del upravičencev vseeno pristal na to. Še zlasti, če bi za takšne obveznice jamčila država.« - Država noče jamčiti za izplačilo nadomestil nacionaliziranega premoženja... »Torej, če sem do zdaj prav razumel, naj denacionalizacijski upravičenci ne bi dobili vrnjenega imetja v naravi, ker naj tako ali tako ne bi dobili povrnjenega nič...« - No, tako hudo pa res ni. Nekaj, kot sem rekel, bi že dobili. Gre za pravično odškodnino. »Kolikor se jaz spomnim, med ljudmi ni prav veliko pravičnikov. In še najmanj ali pa sploh nikakršnega pravičnika ni med oblastniki.« - Hočete reči, da je predlog poslanca nepravičen? »Jaz pravim le to, da če kdo na veliko govori o pravičnosti, potem skozi to pravičnost pripravlja veliko goljufijo ali pa se ima za Boga. Vi pa se odločite, za kaj v tem primeru gre.« - Dajte no, dajte, zdaj pretiravate. Saj smo vendar pravna država. »Koliko smo pravna država, ravno dokazuje želja po spreminjanju denacionalizacijskega zakona. Sicer pa, tam kjer cvetejo takšni pravičniki, kot je gospod Potrč in simpatizerji, tam pravne države ni. Pravna država zahteva poštenost, pravičnost pa je čisto božja kategorija. Torej imamo namesto pravne teokratsko državo, skratka takšno, kot smo jo imeli petinštirideset let po vojni.« - Kako morate reči, da smo bili po vojni teokratska država, če pa smo bili proklamirano ateistična družba? »Načelno že. Ampak pravičnike in bogove, velike in majhne, smo izdelovali kar po tekočem traku. In temu se dobršen del naših politikov ni odpovedal niti danes. Od vseh božanskih atributov pa je človeku najbolj všeč božja vsemogočnost.« - Kaj pa neumrljivost? Tudi to je božji atribut... »Saj ravno ta vsemogočnost je neumrljiva, vsaj pri nas je tako!« Bogo Sajovic □ Horoskop Skrajni fanatizem Nemški državnik Adolf Hitler (rojen 20. aprila 1889) je ena najbolj znanih osebnosti 20. stoletja. Rojen je bil v Avstriji carinskemu uradniku. Tudi Adolfu je bila po očetovi želji namenjena podobna kariera, sam pa si je želel postati slikar. Zato je odšel na Dunaj, a je na sprejemnih izpitih na akdemiji padel. Med skromnim življenjem na Dunaju so se začele oblikovati tudi njegove politične ideje - pangerma-nizem, začinjen s strupenim antisemitizmom in šovinizmom. Prvo svetovno vojno je preživel kot prostovoljec v nemški vojski, bil dvakrat ranjen in večkrat odlikovan. Po vojni se je usmeril v politiko. Njegovi prvotni politični usmeritvi se je pridružila še želja po maščevanju zmagovalcem in tistim »notranjim sovražnikom«, ki so bili po njegovem sokrivi nemškega poraza. Leta 1923 je precenil svoje moči in poizkusil s pučem prevzeti oblast. Sledil je zapor in spoznanje, da bo moral do oblasti priti po legalni poti. Politični in gospodarski kaos v Nemčiji je v njegovo stranko pripeljal stotisoče članov in milijone volilcev. Njegovi polvojaški odredi SA pa so razgrajali po cestah. V takih razmerah je DELAVSKA ENOTNOST SPL0SN0ST TROPSKA CVETLICA (VITEZOVA ZVEZDA) SEVERNO- AMERIŠKI MEDVEDEK HRVAŠKI NARODNI HEROJ (JOSIP) NARODO- SLOVEC GRŠKI KATOLIK MAKEDONSKI SKLADATELJ (TOMISLAV) PISATELJ ZORMAN GRŠI ČRK »KA IRKA STOLETJE. ERA PISATELJ GRUDEN PRIPRAVIL: SALOMONOV UGANKAR KAVBOJSKA VRV Z ZANKO LUKA V ALŽIRIJI VALPET ODPRTO STRANIŠČI AMERIŠKI FIZIK (EDWIN) TURISTIČNO RAZVITA OBALA STRAN. DEL TELESA VELIKE PTICE UJEDE STRUPENA MOČVIRSKA ZELIKA KRAJPOD FRUŠKO GORO NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) GOROVJE V GRČIJI ŽE UMRLI IGRALEC SEVER SLOVENSKI SMUČAR (ROBERT) MLEČNI IZDELEK NORVEŠKI SLIKAR (JOHAN) SVILOPREJKIN ZAPREDEK NAMIZNO PREGRINJALO NEZNANKA V MATEMATIKI JANEZ ŽURGA ŽENSKO IME SLOVENSKA SOPRANISTKA (KSENUA) ČOPASTI PAPAGAJ MESTO V BELGIJI (ALOST) PREBIVALCI ATIKE BRANE, BOMBAČ ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDIJI HENRIK TUMA OTOPISEC ŠERUGA STAVČNA NIKALNICA .AVNA REBŠN JEZERO V KAZAHSTANU PRIJETNA PISAVA PEVKA SRŠEN OTOK V HAVAJIH VNETJE KOŽE VRSTA OGLJIKO- VODIKA 0BVEST1LC NAZNANILI NIKOLA TESLA JADRANSKI OTOK KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE ČETRTI RIMSKI KRALJ TOVARNA V CELJU IGRALKA RINA IVO ŠORLI VEJA ZAHODNIH MONGOLOV IME ČRKE»L« ŽENSKO IME MAROČANSKI ATLET. TEKAČ (KHALIF) MAJHNA DOLŽINSKA NEDOTAKLJIV PREDMET AZIJSKA RASTLINA (RDEČE BARVILO) SRBSKO MOŠKO Nagradna križanka št. 17 Rešeno križanko nam pošljite do 25. aprila 1995 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 17. Nagrade so 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 15: ONOMASTIKON, MALEBRANCHE, ABESINKA, RG, NOVA, JANTAR, ARS, BILKA, ARNO, KOTLETI, TILDA, KAS, AKROBAT, ENA, KRA, NO, JUTA, VAROVALKA, GRIZLI, ISADORA, LEL, AVTOR, SORA, IL, ILA, ARKA, ALI, OST, CORI, TAST, EJ, STO, ASINARA, TRAK, PLIN, TOKIO, PEST, KOINE, NART, ČRTA, KRČAN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 15: 1. Marija Petan, Na Jami 3, 61000 Ljubljana 2. Jelka Turšič, Dragarjeva 9, j----------------------—v. 61230 Domžale 3. Damijan Lavtar, Stirpnik 2 a, 64227 Selca Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Hitler postal predsednik vlade in takrat pokazal svojo pravo podobo. Razgnal je vse politične stranke in sindikate, v zveznih deželah postavil svoje upravnike, očistil upravo in javne službe nezaželenih, ustanovil taborišča za politične nasprotnike in Žide ter pobil Opozicijo v svoji lastni stranki. Prevzel je tudi položaj predsednika države in začel kršiti mirovna določila. Moderniziral in povečal je vojsko, priključil Avstrijo m Sudete ter razkosal Čehoslovaško. Z napadom na Poljsko se je začela druga svetovna vojna. Nemške čete so osvojile Severno in Zahodno Evropo in Balkan, le invazija na Anglijo ni uspela. Leta 1941 so se začele operacije v Sovjetski zvezi in istega leta je prišlo do vojne z ZDA. Nemške čete so kontrolirale tudi del Afrike. Leta 1942 je bil Hitler na -vrhuncu svojih uspehov, naslednje leto pa je prineslo preobrat. Dva poloma na vzhodni fronti in polom v Afriki ter zavezniško izkrcanje v Italiji in njena kapitulacija so spremenili razmerje na frontah. Leta 1944 so se zavezniki izkrcali še v Franciji in kljub nekaterim manjšim neuspehom nezadržno prodirali proti Nemčiji. Pomladi leta 1945 so bili že v osrčju Nemčije, Sovjeti pa pred Berlinom. Sredi obleganega in razrušenega Berlina je Hitler v svojem bunkerju 30. aprila 1945 naredil samomor. Proti koncu vojne je Hitler ukazal, naj ob umiku popolnoma uničijo vse objekte, ne le strateških. Svoj ukaz je v ožjem krogu pojasnil: »Najboljši so tako ali tako padli, kar je ostalo, pa ni vredno življenja. Sovjeti so se pokazali močnejše, po zakonu narave morajo torej Nemci izginiti s sveta.« Deni Andrej Ster, minister za notranje zadeve, se je ob prevzemu funkcije širokoustil, kako bo poskrbel, da se bodo falotje spet bali policistov. Potem se je zvrstila vrsta dogodkov, ki kažejo, da je minister s to svojo nastopaško izjavo delal račun brez krčmarja. Nedavna akcija policije v Slovenj Gradcu, kjer je v tamkajšnjih lokalih iskala kriminalce, pretepla in telesno poškodovala nedolžne občane, pa nas opozarja, da se morajo policajev bati predvsem nedolžni državljani. Nekdanjega ministra Janšo so upravičeno odstopili, ker so njegovi vojaki nepooblaščeno pretepli civilista. Ker nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo treba zaradi pretepanja nedolžnih ljudi z ministrskega položaja pospraviti tudi Sfera, iz tega lahko sklepamo, da so telesne poškodbe Slovenjgradčanov posledica pooblaščenega delovanja policije. To pa pomeni predvsem to, da je neki minister lahko popoln idiot, pa bo, če je »naš«, še naprej minister. Drnovškova kadrovska merila se s tem nevarno približujejo robu mafijskega delovanja. razpad. Po nekaterih podatkih naj bi namreč zavodu za zdravstveno zavarovanje ob lanski izgubi 1413 milijonov tolarjev zmanjkalo še novih 6 milijard. To pa jasno govori, da so naši ministri popolni šarlatani, ki stopajo za krmilo barke, ne da bi vedeli, kam jih bo ta tudi pripeljala. Minister Voljč se je strinjal s proračunom in prispevno stopnjo za zdravstvo. Če se ni strinjal, bi moral takoj zagroziti z odstopom in tudi odstopiti, če se ne bi izpolnile njegove zahteve. Ker ni naredil niti enega niti drugega, zdravstvo pa zdaj poka po vseh šivih, v njem ne moremo prepoznati drugega kot nesposobnega oblastiželj-neža. To pa je točka, na kateri demokracija postaja sama sebi namen in si jo volilci lahko nekam zataknejo. Voljčeva barka Dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo, je še vedno minister, čeprav njegovemu zdravstvenemu sistemu grozi Omanova pamet Ivan Oman, poslanec krščanskih demokratov, se strinja, da so nacifašistični okupatorji imeli genocidne namene. Če bi sile osi zmagale, potem po njegovem mnenju po nekaj desetletjih slovenskega naroda ne bi bilo več. Vse to je jasno, nekoliko manj pa je Omanu razumljivo naivno pričakovanje večine Slovencev, da bo nekaj sto ljudi vrglo Nemce čez Karavanke. To je po Omanu omenjeni genocid samo pospeševalo in povečevalo. Če je to res vse jasno, potem pa nam ni jasno, kako je mogoče, da imamo danes Slovenci svojo samostojno državo. Slovenci torej v zgodovini le niso bili tako naivni, kot misli Oman. Naivni so kvečjemu danes, ko volijo in si dajo soliti pamet od ljudi, ki jim pamet tudi še leta 1995 ne seže dlje od znane hlapčevske in bogaboječe okrožnice škofa Rožmana. Kuli Hladno, nedelja mokra Od sobote do ponedeljka smo bili priča zanimivemu in pri nas redkemu pojavu. Pihal je za naše razmere močan severni veter. Prebil se je skozi najmanjše špranje v oknih in hladil stanovanja. Zdaj morda bolje razumete, zakaj so strešniki v Vipavski dolini in na Krasu obteženi s kamni, zakaj so kraške hiše prave male trdnjave z ograjenimi dvorišči in zakaj se stare vaške hiše držijo skupaj kot piščanci, ki iščejo zavetje. Do največje razlike pa je prišlo v ponedeljek, ko se je veter čez noč obrnil v jugozahodnik. A to še ni nič posebnega. Nenavadno je, da je bil ta veter potem skoraj ravno tako močan kot prejšnji dan severnik. Taka sprememba smeri močnega vetra je pri nas redka. Mogoče sem kot meteorolog »okužen« s podrobnostmi, saj je za povprečnega Slovenca verjetno vseeno, od kod piha, moti ga le, če je veter premočan. Pa kljub temu! Vremenske napovedi so v teh dneh nekoliko manj zanesljive, kot so bile prejšnje dni. Ne zaradi pomladnega obdobja in ne zaradi aprila, kriv je vremenski proces. Gre namreč za odcepljeno višinsko jedro hladnega zraka, »kapljo«, kot ji rečemo meteorologi. Gibanje te kaplje je precej nepredvidljivo, glede na njeno lego pa se vreme pri nas lahko precej spreminja. Gotovo je, da prav toplo ne bo, raje hladneje, padavine pa pričakujemo v nedeljo.