12. wtev. Novo mesto 15. junija li)07. XXI1L letnik. i DOLENJSKE NOYIC Izhajajo 1. itt 15. T-sacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Neniiljo, Bogno in drage evropske države zaasa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiae sprejema urednik, naroňnino in oznanila tÎBkama J. Krajec nasi, v Novem mesttt. GOSPODARSTVO. Jako priporočljiv način zasaditve novih vinogradov in zagnojitev istih. (Ddlje in konec.} Tako izvržena zasaditev novega vinograda kakor smo jo v zadnji številki „Dol. Novic" popisali, ima pred ono, pri kateri se vsako jamico z lastno zemljo zasiplje, gotovo nciitajljive prednosti. K prednosti gre pa prvič to prištevati, da postane premikanje zemlje pri priporočenem načinu zelo za polovico manjši. Drugič je odločna prednost tega načina tudi ta, da se celo delo popolnoma v redu vrsi, tako da ni mogoče, đa bi bil drug (Iriigemii delavcu na poti, da bi dnig druzega v izvrševanju svojega dela kaj motil. Ako se razpolaga čez se večje število delavcev, potem se ta priporočena zasaditev na podstavi „delitve dela", katera zamore vedno le jako koristna, nikoli pa škodljiva biti, laiiko še bistveno pospeši in sicer tako-le : Vsakemu delavcu A, B. C, D doda se se enega delavca, vsakemu tako doseženemu paru ali pa tudi veČim parom delavcev skupaj pa se dva delavca. Pri taki razdelitvi dela imata dva delavca v vsaki vrsti dosti posla z zasajanjem samim, dva pa z vednim donaSanjem komposta ali gnoja za več parov sadilcev skupaj. Vsak par sadilcev razdeli st lahko delo zasajanja med sabo dalje še tako, da pri prvi trti eden le jamico dela, drugi pa vse drugo delo izvrši, torej vlaganje komposta, pri-vezaiije trte, potkčenje zemlje. Pri drugi trti si pa za-moreta delo menjati, tako da tisti delavec, kateri je pri prvi trti jamico delal, pri drugi kompost vlaga, trto umešča ter priveže, vso zemljo potlači, drugi pa jamico kiiplje. Vsak par delavcev razdeli si pa delo saditve tudi lahko tako, da v eni celi vrsti trt eden le jamice napravlja, dnigi pa le sadi, v drugi celi vrsti pa da si delo zopet menjata. Za doprinašanje komposta ali gnoja biti morajo seveda lahki koši na nosilnicah ali lahki nosilni zaboji na razpolago. Na popolnoma jednak način izvršuje se tudi laliko gnojitev še mladili vinogradskih zasaditev, katere se namerava v jamice zagnojiti. Le ta razloček nastane pri gnojitvi, kar se razdelitve delavcev tiče, da en delavec v vrsti okolo trt veliko širSe pa plitvejše okrogle jamice napravlja, drugi pa v jamice kompost aH gnoj spravlja, katerega dva delavca donašata ter ga v istili dobro z nogami potlači. Prava razdelitev dela in razdelitev delavcev v isto, je povsod pri vsakem delu velike bistvene koristi in tako tudi pri zasajanju novih vinogradov oziroma pri gnojitvi istih. Nered pa vsako delo otežuje in podražuje. —I— Skupno osuševanje premokrih travnikov. Naša Dolenjska se ne more ponašati z bogatimi travniki. Pri naa je primeroma malo travniškega «veta, pa še ti travniki, kar jih imamo, trpe v mnogili legah zaradi prevelike moče. Kolika škoda je to za našo živinorejo ! Koliko več krme in boljše krme bi se lahko pridelalo po teh travnikih ! Koliko lepega in ravnega sveta leži na ta način leto za letom na pol mrtvega in neizkoriščenega! Picie k(tšnje, trdo in kislo seno, to je vse, kar pridelamo iz takili travnikov. In koliko več bi se lahko dobilo, koliko boljša bi bila naša živinoreja, ako bi se ti travniki osušili. Jies, čuditi se moramo, da naši gospodarji tako ravnodušno gledajo škodo, katero jim leto za letom dela preobilna voda in da se vzlic vsej tej škodi nič ne ganejo. Kolikokrat bi se dalo z malimi stroški napraviti potrebne jarke in konec bi bil slabim vapehom, ki jih imamo sedaj na takih travnikih. Ali niČ se ue stori ! Haje se trpi naprej staro škodo ! Na mokrih travnikih ni druge pomoči, kakor ta, da se preobilna moča odstrani, ije na ta način je mogoče zboljŠati košnje. Tukaj ne pomaga nobeno gnojenje in nobeno umetno gnojilo. Dobre trave in detelje ne trpe moče, in naj je zemlja sicer šc tako ugodne sestave. V taki zemlji napolnnje ljuknjice voda namesto zrak in to je slabo; kjer manjka zraku, tam manjka tudi živeža in življenja. V "taki zemlji se ne morejo razvijati korenine, ampak nasprotno, one nam segnjijejo. V premokri zemlji rastejo le slabe trave in zelišča, ki so po naravi ustvarjene za take lege. Sladkili in žlahtnilj trav in dobrih detelj pa zastonj iščeš. V taki zemlji pa tudi gnojenje nič ne zaleže, ker manjka zemlji zraku in potrebne toplote za ugodni razkroj gnojil. Skrajni čas bi bil, da se tudi pri nas zdramimo, da se otresemo naše starokopitnosti in da začnemo osu-sevati travnike, ki trpe vsled prevelike moče. Cd ne gre posamezno, pa skupno! Koliko lepih in rodovitnih travnikov bi sc dalo pridobiti za naSo živinorejo, ako bi se gospodarji resno poprijeli osuševanja. Marsikje bi zadostoval en sam srečno izpeljan jarek, pa bi bil konec dolgotrajni škodi. Tukaj se paČ vidi, koliko dobrega bi se dalo doseči, ako bi si gospodarji podali roke in skupaj poprijeli takega dela. Vmalokateri stvari se đa na Dolenjskem združenimi močmi toliko dobrega doseči kakor pri osuševanju travnikov. Zato pa proč s tisto prirojeno našo nezaupljivostjo in Čvrsto na delo ! Treba je le resne volje in skupnega dela in vse se doseže. Ako se gospodarji celih vasi združijo za tako skupno delo, se tudi stroški izdatno znižajo ne glede na to, da se v takih slučajih prej dobe javne podpore, kakor če se loti posamoik takega dela, Ne puščajmo tedaj naših travaikov v nemar, da raste po ujíti pičla ia slaba krma, ampak zboljšujmo jih, da se povzdigne naša živinoreja in z njo vred tudi nasi dohodki, —r— Koliko detelje se lahko seje? Dolenjci se moramo poprijeti v prvi vrati pridelo-vanjii krme in živinoreje, če hočemo, da nam naáa posestva več neso. Obilna krma je prvi in glavni pogoj za dobro živinorejo in za naše dohodke. Ce manjka krme, manjka vsega; manjka živine, manjka gnoja, pridelkov in denarja. V nasprotnem slučaju se pa vidno zboljšuje vfliî gospodarstvo. In v resnici vidimo, da ao se najbolj trdni tisti kraji, kjer se pečajo gospodarji poglavitno H pridelovanjem krme in živinoreje. Za nas Dolenjce je pridelovanje detelje zelo važno po vseh tistih krajih, kjer manjka travnikov. Zato je pa važno tudi vprašanje, ali se da po teli krajih pridelovanje detelje razširiti ali ne. Kar se tiče kranjske ali domače detelje, vemo iz izkušnje, da se ta detelja ne da sejati, kolikor bi je kdo hotel. Če jo sejemo preveč, tako da pride prehitro zopet na tisto njivo, pa se pridelki znižajo. Glede pridelovanja domače detelje velja pravilo, da je najbolje, ako jo sejemo se le po preteku 6 let zopet na tisto njivo. Seveda se je v tem slučaju, če obsejemo samo šesti del vseh njiv z deteljo, malo prideluje. Času primerno in važno je, da se prideluje več detelje in v tem uziru so pokazale izkušnje, da se da tudi vsako četrto leto sejati na tisto mesto, ako se z dobrim gnojenjem skrbi za to, da ji ne zmanjka v nižji plasti potrebnih redilnih snovi. Z dobrim gnojenjem in s porabo umetnih gnojil bo tudi pri na« kazalo, da razširimo pridelovanje domače detelje. Prav vspešno se da pa njen "pridelek tudi na ta naČin povzdigniti, da sejemo med deteljo pripravne trave, kajti v tem slučaju se da detelja po dve leti kositi. V naših razmerah bi si še najlaže na ta način pomagali do večjih pridelkov. Kar se pa tiče lucerne ali nemške detelje, je pa tudi znano, da se sme še le po preteka večih let sejati zopet na tisto mesto. Izkušeni gospodarji trdijo, da ne sme lucerna toliko let priti nazaj na tisto njivo, kolikor let je prej trpela. In prav imajo! Pridelek lucerne se da pri nas se povzdigniti, če tudi ne v taki meri, kakor dela tu pa tam kak posamezen gospodar. Poznal sem gospodarja, ki je skoraj vse njive obsejal z lucerno. Nekaj let se dobi res veliko krme, če sejemo toliko lucerne. Kaj pa potem, ko lucerna opeša in jo je treba preorati ? Potem nam pa manjka prostora za pridelovanje lucerne in druge detelje. Iz tega pa sledi, da ne smemo lucerne poljubno veliko sejati, ampak da je treba za njo le toliko prostora odloČiti, kolikor ga lahko pustimo brez škode za prihodnjo setev lucerne in brez škode za pridelovanje domače detelje. — Pridelek detelje se da še najlažje razširiti, ako sejemo med deteljo pripravne trave. Take mešanice dajejo bogatejše košnje in lahko se jih v krajšem času seje zopet na tisti prostor. Take mešanice trpe pa tudi dokler hočemo. —r— Politični pregled. Na Ogrskem so obhajali 9. t. m. 40 letnico, odkar je bil cesar Franc Jožef I. kronan za ogrskega kralja. Cesar je prišel k tej slavnosti in nameraval ostati v Budimpešti kakih 8 dnij, a se je kar nenadoma vrnil na Dunaj dosti pred določenim Časom. Kaj se mu je zamerilo, da je tako odločno pokazal Ogrom hrbet, nt < se za gotovo znano. Eni menijo, da ga je globoko nžalilo ravnanje zbornice z rumunskim poslancem Vajdo. Tega so namreč narodni prenapeteži iz samega narodnega sovraštva vrgli iz zbornice. O priliki cesarjevega obiska so bile velike demonstracije za splošno in enako volivno pravico. Cesar bo obliajal drugo leto 60 letnico vladanja. Nameravali so napraviti razstavo, a se ni posrečilo ; dunajsko mesto je za to določilo 10 milj. za zgradbo bolnišnic. Državni zbor se snide 17. t. m. Veliko preglavic je delal politikom „svobodni selni blok". Blok se imenuje združenje več strank ; pri nas so hoteli združiti vse stranke, ki imajo na programu boj zoper cerkev. A se ni dalo narediti. Nasproti pa bodo v državni zbornici prav močne krŠčauske stranke, tako n. pr. šteje zveza kršč. socialcev in katoliškega centra 9G Članov in brez nje ne bo mogla nobena vlada račuaati na vspeli. Močna je tudi stranka soc. demokratov (86 mo?.). V kakšen klub da se bodo zjedinili slovenski in hrvaški poslanci, še ni dognano. Na Nemškem cesarskem dvoru so prišli na sled velikanskim skandalom. Najožji cesarjevi prijatelji, so živeli najgrše in najostudnejše življenje, radi kakršnega bi preproste ljudi zašili za par let. In ti propali ljudje so komandirali cesarja ! Lepa ta ! Na Francoskem se je spet enkrat pokazalo, koliko velja toliko hvaljena „svoboda in enakost". Francoska vinarska postava je jako kritična, ker pospešuje ponarejanje vin. Vinorejci so prosili vlado, naj odpravi njim pogubno postavo, a zastonj. Zato so priredili velikanske demonstracije, nad polovico vinorejcev se je zbralo in zahtevalo, naj je postava njim v prid a ne kapitalistom. Na Portugalskem bi radi odstavili kralja, ker hoče tri leta vladati brez parlamenta. Ruska duma bo imela bržčas le še kratko življenje, utegnejo jo kmalu razpustiti. Ce bo to pomirilo duhove, je veliko vprašanje. Spomini starih dnij. (Dalje.) Kako je bilo na naSem trgu ob času dobrih letin? Ob času, ko so bile črešnje, sb je začela trgovina čez teden ob uri zjutraj, postavile so ae ženske z jerbasi tik biš od kft-varne gor čez Ogoreučevo hiào; to so bile lepe Črešnje, proti 9. uri so te že prodale, prihajale so nove z jerbasi v nekaj m&njsem števila, n te so stale do kakih đveb popoldan. Ob 4. uri popoldan so priflle zopet nove, po kakih 10 jerbasev, te so stale do kake 6, ure, ako niso mogle do tja prodati, šle so po ulicah in so po hišah za nizko ceno ponujale, a merica so imele vel ke in ne take kot danes. Ta dnevni red je trajal, dokler so se čreanje dubile, kake dolre dva tedna. Nekega večera sem bil sam zraven, prinese neki mo£ koš Ćrešeni naprodaj, trg je bil že razsvetljen in mož postavi koš pod svetilko. VprsMul sem ga, zakaj da je tako pozno prišel? Pravi; imel sem delo in jntn ga imam zopet, denarja potrebujem in mislil sem si, saj je v mestu dosti ljudij, bodo že kupili. Po trgu je bila živahna promenada odlične gospode, okoli kosa je stalo več obrtniških vajencev; v mestu niso bili potrebni ćrešenj, ker jili je bilo cel dan dosti, le vajenci ti bi jih še radi zobali ali denarja ni; gospe in gosprdićne so bile radovedne, kaj ima mož tako pozao naprodaj, ko \idijo crešnje vpraSajo vajence, ako bi jih hoteli zobati? Ti pritrdijo, gospe pravijo možu, da naj kar naprej meri, vajenci stopijo v vrsto; tisti, ki so jih že dobili pravijo, da jih še niso in tako je bil koš kmalu prazen ; gospem je napravilo to zabavo, kmetu dobroto, vajenci pa nisf» bili jezni na gospe. Ko so se pri6ele zgodne hruške, jih je bilo vsaki dan dosti, pozneje dobile so se lepe „salcpui gerce", „puterpírnice" itd. Kasneje so se dobile debele okusne breskve, kalanke kot da-rancije jih je bilo na izber. Na porcjunkulo so nanesli mnogo sadja različnih vrst: cibar, lumenih sliv, Sterboncelnev itd. Poicijunkula je bila poprej v mestu kaj močno obiskana, trgovina je bila tisti dan kiij velika, trg je bil natlačen ljudij, zunanjih kramerju je prišlo mnogo, Hrvatov s polnimi vozovi čebule, to je bilo Žakljev po trgu na sto in sto, različnih živil prinesli so v mesto. To ti ni bilo na trgu prostega prostorčka, ljudje so prišli od Vinice, Dragatuša, Kostanjevicp, Žužemberka, Trebnega, Mokronoga in okolice po mnogo ur daljave. To ti je bilo štantov živil iu perutnine, da je bilo iuda, mnogo živil se je prodalo, ostAla živila so ženske nesle v vojašnico v kantino, a nekaj moralo je pač iti še nazaj. Naši trgovci so se veselili trgovine ali tistega dneva so se bali zaradi prevelikega navala ljudi, akt» si zvečer trgovca vprftsal, kako je ta dan prestal, slišal si ga reči: čast Bogu, rad kaj prodam, ali take vojske se bojim. Danes je od porcijunkulske trgovine le še neka mala senca ustala, ter tudi polovico manj ljudi prihaja, kod poprej. Vprašal sem poznejša leta nekega Hrvata, zakaj ne pripelje več toliko Čebule. Pravi: pri vas ni vei tiste trgovine ko je nekdaj bila, vozimo jo v Kar-lovec. Oešpelj je bilo v taki množini ne veliko manj kot črešenj za dobiti, večkrat jih je kdo še v „šajtergi" pripeljal po 20 do 25 za en krajcnr. Grozdja je bilo po več jerbasev ob nedeljah in pondeljkih, čez teden manj, vendar vsak dan nekaj ; veliki giozdi po 2 krajcarja, srednji 2 grozda za en krajcar, mali po 3 za en krajcar. Tepke, skurše in tako sadje, ki se danes na trgu le redko ali več ne vidi, vsega tega je bilo dosti. Kako je bilo v jeseni in po zimi z jabolki ste slišali. Letni sejmovi so bili kaj močno obiskani, ker še sejmic ni bilo, ne toliko z živino, ampak z različnim blagom in živili. Stale ao na trgu lope (ute) na desno in levo, za lopami bili ao štantje, a teh je bilo mnogo, kramarji z različnimi izdelki prišli so iz Jaške, Samobora, Brei^Jc in Karlovca z l azličnimi knci, iz Ljubljane, Gorenjskega ao prodajali domače sukno, platno, kožuhe, kučme, kape, bakrene posode itd. V pondeljek popoldan začela se je že barantija, v torek nisi lahko čez trg prerinil, pri vsakem štanlu je bilo preobloženo z ljudmi, a ljudje 80 pa tudi Bog ve koliko ur daleč na sejm prišli. Po noči so pustili blago v lopah, mnogo kramarjev je še čez noč ostalo, v sredo prodajalo se je do 4. ure popoldan; živo je bilo na trgu, domačini in iz okolice so kupovali, zadnji kramarji šli so s svojimi vozovi v Četrtek dopoldan proč. To ao bili sejmi, ki so res pravi pomen imeli, to je bilo pa le tiati Čas tako, ko ni bilo v okolici toliko sejmov, in ljudje so do kake prodajalne 3 do 5 ur hoda imeli, a danes je to drugače. Nekaj obrtniških izdelkov je prišlo danes iz navade, druge ao pa tovarne zadušile, tako da danes obrtnik ni več na tisti stopnji, kot je poprej bil. Zadnje pondeljke pred božičem in Veliki .četrtek je bil naš trg bolj z Živili napolnjen kot sedaj, bilo je po dve vrsti žensk na desno in levo, na levi bilo jih je manj. Pred božičem so naši Kočevarji v velikem številu prinesli več košev orehov in lešnikov; to je jenjalo. Po zimi prinesle so ženske tudi mnogo, kopunov, dobili so se par po en goldinar do 1 gld. 20 kr., danes jih že mlade gospodinje, ako jih ne bodo drugje videle, še poznale ne bodo, če se pa še kaki na trgu zagleda, ta je pa slan. Eace dobil si par po 60 do 70 krajcarjev, mislim da so danes nekaj več, purman 1 gld, 40 kr,, za 1 gld, 70 kr. ta je bil pa že dečko, par piščancev za ocvreti 30 do 35 kr., po 50 kr. so bili pa že za peči, jarca kokoš 40 do 50 kr. Ej ka) vam bom razkladal pa „apetit delal", mar molčim, saj danes ni tako, Akoravno ni bila draga govedina, rekli s> ljudje: kupimo raje piščance, so ceneji, danes pa študiraj, kaj je ceneje. Poprej .se je reklo, potrudi se in bos kak dobiček napnvil, danes če se tudi od truda ubiješ, bo na'mesto dobička le zguba, danes im& le še velika industrija dobiček v roki, a mali barantavec )e zmrznil. (Dtilje Bledi.) — -H' Domače vesti. (Konferenca) sodalitatis Ss. C. J. za novomeško de-kanijo vršila se bode dne 20, t. m. v Stopičah ob 10. uri dop. (Osebna vest.) V stalni pokoj bo stopil radi bolezni preč. g. Valentin Bergant, župnik v Mirni peči. ^(V pokoj) je stopil č, g, Josip Kos, župnik na Selih pri Sumbregu. (Imenovan) je bil č. g, Anton Jarc, namestni gimn. učitelj na priv, gimnaziji v zavodu sv, Stanislava v Sent Vidu pri Ljubljani, za mornariškega kurata 11, ?rste v Pulju. (Osebna vest,) G, Anton Šproc, c. kr. dež. vlad. kancelist je imenovan za c. kr. okrajnega tajnika v Novem mestu. (Poročila) se bosta dne 17. junija gdč, Alojzija Gapp pl. Tamerburg in g, Vekoslav Pele, mestni uradnik. ^ (Poročil se je) 12. t. m. g. Jožef Bojanec, posestnik v Šempetru z hčerjo g Vin ter j a iz Straže. (f Ivan Praprotnik,) c. kr. sod. oficjal v pokoju umrl je 7, junija v Kandiji poleg Grmske kmet. šole. Rojen Gorenjec iz Podbrezjs, preživel je skoro ves čas svojega uradniškega službovanja v Novem mestu. Pogreba se je udeležilo prav mnogo in tudi prav odličnega občinstva, kar kaže, da je bil rajni vseobče priljubljen in spoštovan. Polfg drugih odlik imel je tudi vojno svetinjo kot spomin iz vojne I. 1866. Zbog tega ga je tudi en oddelek meščanske garde spremljal pri pogrebu ter oddal pri pokopu častno salvo. — Bodi mu blag spomin! (Občni zbor) dijaškega podpornega društva novomeške gimnazije se bo vršd dne 20, junija 1.1. v konferenčni a«bi ob šestih zvečer. (Prvo žrebanje) 20 delnic Dolenjskega Narodnega doma se vrši 20. t. m, popoludne ob 2. uri v pisarni g"Sp. dr. AlbinaPoznika, c. kr. notarja v Novem mestu. Pristop imajo delničarji. (Prememba posesti.) Hišo g, Mascon v Novem mestu sta kupila gg. Leopold Kopač in Jakob PavČiČ za 10.600,K. (Šolsko leto 1907/08.) Vpisovanje za vsprejem vi. razred novomeške gimnazije se bo vršilo 5. julija t, 1. od 3. do 6. ure popoldne. Vsprejemni izpit se začne 6. julija dopoldne o polu deseti uri. To se naznanja starišem, ki želé svoje sinove v prvi razred te gimnazije vpisati. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju 1907 je 192 strank vložilo 116.699 K 68 h. 272 strank vzdignilo 97.940 K 27 h, torej već vložilo 18.759 K 41 h. 4 strankam se je izplačalo hipotečnih po.sojil 11,480 K — h. 323 menic ae je eskomptovalo za 104.557 K — h Stanje vlog 3,027.761 K 54 h. Denarni promet 522.327 K 33 h. Vseh strank bilo je 1159. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, reg, zadruga z neomejeno zavezo, imela je mesca maja t. 1, prometa 186 268 51 K. Vložilo je 118 strank 62.147 06 K, dvignil« pa 159 strank 36,562-95 K, Poaojil je bilo danih 77 strankam 47.638'— K, a vrnilo je 57 strank 8769-26 K. Zadrugarjev je bito koncem mesca 1645. (Novomasniki.) Posvečeni bodo v mašnike naslednji gospodje bogoslovci: a) iz IV, leta: Bambič Jožef iz Dobre-polja, Bizjak Jožef z Březnice, Breceljnik Alojzij iz Št. Vida nad Ljubljano, Dagarin Matevž iz Škofje Loke, Ko-gej Frančišek z Brezovice, Koželj Jožef iz Kamnika, Ku-lovec Frančišek iz Toplic, Mrak Janez z Dovjega, Novak Frančišek,z Dobrove, Pravst Albert iz Tržiča, Rodič Friderik iz Št. Jurja pod Kumom, Supin Karel iz Ljubljane, Širanic EilvarJ iz Kranja, Škulj Karel iz Dobrepolja, Tar-sic Leopold iz Loia; b) iz 111. leta: Fatur Jakob iz Zagorja na Notranjskem, Klinar Tomaž z Jesenic, Kovaá Janez iz Pustojne, Krauland Andrej iz Poloma (Ebetital), Peóavič Frančišek iz Metlike, Primar Januz od D. M. v Polju, Samsa Janez z Gore pri Sodražici, Zupanćifi Va-lemin iz Most pri Liubljani. Siibdiakonat bod« prejeli 10. julija, diakonat 12. julija, presbiterat pa 15. julija, izvzemši gg. Kovača in Priiiiarja, kt bosta vsled nedostatka kanouiške starosti mašnistvo prejela 5 septembra. (V Lurd in Rimi) Slorenci krščanski! V Lurd se že napravljamo dolgo časa. B li so sicer v teku petd^'Setih let ondi že mnogi posamezni Slovenci in tudi cele večje skupine, tirda pravega narodnega romanja slovenskega v Lurd še ni bilo. In vendar izpolnimo — ako poromamo tja — izrečno Željo božje Matere same, ki je dejala svoji izvoljenki Bernardki; „Hočem, da řítí sezida tukaj svetišče, da prihajajo ljudje sem in me tukaj časte." Prikodnje leto — 1908 — bo 60 let, kar se je prikazala sveta Devica in kar vrejo ljudje t,ja. Ce kdaj, je sedaj ugoden trenotek tudi za nas, da izpolnimo že davuo gojeno ieljo. lu to bomo tudi storili. Storili v zvezi z brati Hrvati. Ako nas bo dosti, napravimo vsak svoj ylak, — oba ob enem Času, — ako ne, se zdmžimo oboji v en skupen vlak. Homanje je toi'ej zagotovljeno, ker ni odvisno od števila udeležencev. Kolikoikoli jih že bo, — pojdejo. Ni se torej bati, da bi se namera zopet podrla. Vršilo se bo romanje kmalu spomladi, najbrž meseca maja, ko «e ni velike vročine, na polju pa še ne presilnega dela. Razum« se, da mimogrede gremo tudi v Paray le Monial, kjer se je razodelo Srce Jezu-9i)T0 blaženi Mariji Marjeti Alakok. Tudi v Švici se mimogrede ustavimo na sloveči božji poti Marija Einsiedeln Cene se bodo pozneje naznanile, k i bodo dogovori s podjetnikom konžani. Zaradi ložjega pregleda in uredDe se pa želi in prosi, naj bi se udeležniki pričeli oglašati takoj. Oglasila sprejema upravništvo „Slovenca" v Ljubljani. Prosimo torej, naj se oni. ki ao že odločeni iti, koj priglase; oni pa, ki se niso odločeni, naj premišljujejo o tem, in ko so se odloČili, naj naznanijo precej. ~ V jeseni me-sca septembra o priliki zlate maše sř. očeta — pa pojde nekaj zastopnikov naših mlade-niških organizacij v Rim, kjer bodo zborovali odposlanci vseh narodov. MlaJeaiška organizacija (Marijine druibe, izobraževalna društva in druga) ni zlepa kje tako izpeljana, kakor pri nas. Zato je pa prav, da se v zboru drugih pokažemo tudi mi. Seveda bodo mogli to pot narediti le premožnejši mladeniči. Nekaj takih je pa tudi po nasili družbah in društvih. Do onih tedaj, ki to lahko zmorejo, se obračamo, da naj sprejmejo častno opravilo zastopnikov slovenskih krščanskih mladeniče? pred sv. očetom, in naj se odločijo za pot v Rim, In kakor hitro ae odločijo za to, naj tudi spornče, da vemo, na koliko smemo računati, Cim prej, tem bolje! Oglasila sprejema istotako upravništvo „Slovenca" v Ljubljani. Na noge torej, krščanski mladeniči slovenski, v večno mesto — pred av. očeta, da tam izrazite in poklonite vdanost in ljubezen fse slovenske mladine do sy. Cerkve 1 (D a ro v i.) Za nameravani spominek sv. Janeza ob mostu i neimenovan Janez 10 K. — Za prenovitev spominka Brezm. Spočetja Manje na Katarininem trgu: blag. gospe Jera Luzar v Gornjem Gradu 3 K, dr. Volčičeva 1 K, Neimenovana 1 K, Vidičeva 1 K, Brvarjeva 3 K, Mramorjeva 1 K, Jos Kastel-Ďeva 1 40 K, Stoparjeva —-40 K, Petričeva 1 K, Bučarjeva 1 K, Stefanovičeva —'40 K, Hajderjeva —'70 K, Rozina Ska-bernetova "2 K, Smola I K, Žitkova 1 K, Kizzolijeva 1 K, Neimenovana —'40 K, Gerdešičeva 4 K, VranešiČeva 1 K in Zobec St. — 80 K. Gospodične Frančič Martina 1 K, Vaupo-tičeva 2 K in Ida Vidičeva 1 K. Blag. gospodje: Fr. Koaiček 1 K, Bergman 1 K, Banič —'60 K, Ant. Globelnik 1 K, Ivan Hrovat 1 K, Blažon 1 K, Možina 2 K m Karol Grebene, e. kr. deit. sodni svetnik v Gornjem Gradu 10 K. — Upamo, da bo mogoče spominek dostojno prenoviti do praznika Marijinega Vnebovzetja. Napraviti bode treba lično železno ograjo, pozlatiti venec zvezd in ves spominek osnažiti. Vsem dosedanjim darovalcem: Bog povrni stotero in prisrčna hvala! Živeli posnemalci (Razglas županstvom,) Razmere radi izseljevanja v državo San Paolo so prej ko slej zelo neugodne. Avstrijski izseljenci se ne morejo delu na plantažah za kavo in s tem spojenim življenjem in stanovanjskimi razmerami vedno privaditi; v ostalem je draginja glede živeža na plantažah tako velika, da je težko si kaj prihraniti. Zelo redko se pripeti, da zadostuje zaslužek za nakup najpotrebnejših potreb za živež. Edino kmetovalci z družino, ki so popolnoma zdravi, in se ne boje težkega dela in prinesejo seboj kapital najmanj 1000 K, imajo neka upanja, da se previdno preživljajo. Prosta (brezpla-Čilna) zem jišča se v državi San Paolo prej ko slej ne dobe. (Cestni kanal) grade od Grma do Kandije v Krko iz cementnih cevij. Tako bo stara državna cesta, ob kateri nove hiše kar rastejo, obvarovana pred poškodbami deževnic«, (Prihodnji sejm) v Kandiji bo 20. junija 1907. (Nesreče.) 27. majnika t. 1. iskale so Marija Troje in Marija Šmit iz Poljan ob hudi nevihti pod eno smreko zavetja. ,Kar trešči v smreko in Troje zgrudi se mrtva na tla. Tudi Smit bila je od bliska omamljena, a vendar s časoma zopet prišla k sebi. — Ravno tisti dan treščilo je v kozolec Antona Kos v Ločnem in ga vžgalo. Zgoi'el je z vso klajo kar je bilo v njem shranjene. Skoda znaša 3000 K zavarovalnina pa 2000 K. Ko bi ne bili ljudje takoj krepko ga.sili, vžgala bi se bila Se druga poslopja, ker so komaj 10 korakov od kozolca oddaljena. — Navedeni dan treščilo je tudi v hlev Janeza ;íitnika v Tihaboju^št. 9 iu ga vžgalo. Zgorel je hlev, žitnica, svinjak in šupa. Škoda znaša 1600 K, Tudi tukaj 80 ljudje tako pridno gasili, da se ogenj ni razáiril. — 1, junija nastal je v hlevu Antona Makovec v Tomaževi vasi ogenj, kateremu je podstrešje zgorelo. Ljudje so na vso moč gasili in tako ogenj omejili, da se ni razširil, kajti vas štej« 40 h. at. in bila je nevarnost velika, Ognjegasci bili so povsod takoj pri požaru ter veliko nesreče zabranili. — Neka Marija Puge j iz Rumanje vasi lazi okoli ljudi in nabira denar za neko bratovščino, za kar pa nima uradnega dovoljenja. Zvabila je vie precejšno vsoto denarja, Gg. orožniki so jo zalotili in naznanili oblastvu. d. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) poslala je narodna tvrdka I. Perd an v Ljubljani prispevek od prodanih družbinih nžigaltc 1000 K. To je uže drugi tisočak, katerega je družba letos od omenjene tvrdke dobila. Slovenci ! Kupujte in zahtevajte v vseh trgovinah, trafikah i. t. d. samo naše narodne užigaiice! (Novo Avstrijo — namreč novo po novi volivni postavi — nam kaže jiko lepo in pregledno sestavljen zemljevid, ki kaže uspehe posameznih strank v tem volivnem boju in njih razmerje v novem državnem zboru, ter razmerje državljanov po davčni moči, narodnosti, izobrazbi itd. Izšel je pri tvrdki G. Freytag, Dunaj, stane 2 K ter ae dobiva tudi v prodajalni J. Krajec nasi, in C, Tandler v Rudoifjvem. (Nove pravdne knjige!) Dr. E. Volčič je uredil in izdal: 1. Ci vi Inopr a vď n i zakoni (civilnopravdni red, sodni pravilnik, i. t. d ). Knjiga je popolen zbornik omenjenih veiavnih določil. Obseg: XII in 909 strani ; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 55 h. 2. Odvetniška tarifa, določila o rabi slovenskega in hrvatskega jezika pri sodiščih, sodne pristojbine. Obseg: 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 h, poštnina 10 h. Dobiti je v knjigarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem, (Današnji list) obsega dvanajst strani. --eais«-.. Gospodarske stvari. — (Občni zbor c. kr, kmetijske družbe v Ljubljani) bo v četrtek 27. t. m. ob dop. v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Poleg običajnili točk je na sporedu volitev predsednika in petih odbornikov. Po pravilih izstopijo letos )redaednik gosp. Oton j»]. Deteia, deželni glavar itd, v Ljub-jani in odborniki gg. Vaclav Gol, c, kr, dvorni svetnik na Dunaju; Henrik baron Laizarini, grajščak v Smledniku; Josip Pogačnik, državni in deželni poslanec v Podnartu; Viljem Rohrman, pristav kranjske kmetijske šole na Grmu in dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske áole in župan v Krškem, Na vrsti je tudi predlog glavnega odbora glede imenovanja in stalnega nameščenja družbenih uradnikov in slug, kakor tudi razni predlogi kmetijskih podružnic. Opozarjamo na to vse Člane iz Dolenjskega in želimo, da bi se udeležili v častnem številu tega zborovanja toliko bolj, kev pridejo važne sadeve na razgovor in ker praznuje družba letos svojo stostiridesetletnico. (Naročila na umetno gnojilo za ajdo.) Kdor želi ajdi pognojiti z rudninakiin superfosfatom, naj se za to sedaj pobriga, ko je čas. Kmetijska podružnica novomeška je pripravljena preskrbeti potrebna gnojila, ak« ae gospodarji nemudoma oglase in zaarajo svoja naročila. Mnogo gospodarjev se je že oglasilo, toda premslo, da bi se naručil cel vagon. Podružnica bo do 20. junija sprejemala naročila. Kdor se do tega časa ne oglasi, naj se pozneje ne uglaSa ved pri podružnici. Prav v takih slučajih se dobro vidi, kako potrebno bi bilo, da bi bili gospodarji naročeni na „Dolenjske Novice", da bi se sproti Ubko poučevali o tem, do kedaj se je za kako stvar oglasiti. Poudarjamo to, ker smo prepričani, da se bodo mnogi ae le takrat spomnili na potrebna gnojila, ko bo že prepozno. Berimo tedaj in poučujmo se o naših potrebah ! — (Stroji za košnjo in sušenje sena.) Kmetijska šola na Gimu je dobila v zadnjem času vse potrebne stroje za košnjo, obračanje in grabljenje sena. Stroji delajo prav dobro. Stroj za ki snjo izda za 10 koscev in stane 600 K. Kdor se zanima za delo in nabavo takih atrojep, naj se zglasi na Grmu. Večji pesestniki se bodo sploh morali poprijeti takih strojev, ako bodo hoteli pri današnjem pomanjkanju delavcev izhajati o Času košnje. — (Novo sredstvo namesto modre galice.) Za škropljenje trt rabimo še zmeraj z najboljšim vspehom galico in apno. Ker se pa galica v ceni čim dalje bolj draži, bo res misliti na to, ali bi se ne dalo s cenejšimi sredstvi bojevati proti peronospori na trtju. Zato utegne zanimati cenjene bralce, da se bo letos skusilo na mnogih krajih novo sredstvo z imenom „tenaks". Tenaks je bel prah in sestoji iz I dela modi'e galiće, 1 dela žvepleno-kisle glinice in 1 dela brezvodne sode. To zmes je treba v vndi raztopiti, da je pripravna za škropljenje, in sicer se vzame na 1001 vode 1 kg tenaksa. Vse šole in razni zaupniki 80 dobili po 4kg tenaksa, da delajo z njim prve poskiišnje. 1 kg tenaksa staue 68 h in je tedaj veliko ceneje kakor galica. V drugo je pa škropljenje s tem novim sredstvom bolj priprosto in jednostavno, ker ni treba nobenega apna niti pažnje na to, ali je raztopina morda prejedka ali ne. — (Krtine na travnikih) so velika ovira pri košnji. Ker se krti in krtine v zadnjih letih zelo množe, bo kazalo tudi pri nas nastopiti proti krtu. Ta podzemeljska žival je sicer koristna zaradi ogrcev (Črvov), ali^če se preveč namnoži, pa dela škodo koscem in travniku. V Švici ne trpe krtov na travnikih. Zakaj bi jih pa pri nas v taki množini trpeli, ko nam delajo očitno škodo? Nekateri travniki so čisto preriti, tako da je več škode od krtov, kakor bi je bilo od ogrcev ! — (O b k o s n j i.) S košnjo travnikov se je že pričelo. Prav v tem Času potrebujemo najbolj lepega vremena, da se ta pridelek, ki ga imamo, dobro spravi. Če bi začelo vreme nagajati, potem je porabiti vsak trenutek za sušenje, kajti nič ni slabšega, kakor po dežju izprijena in izprana krma, — (Zatirajmo travniški plevel!) Po naših travnikih raste tudi dosti raznih „rož", ki niso nič druzega kakor plevel. Te rastline so večkrat same na sebi škodi Ive, ker imajo strupene snovi v sebi, ali so pa tako malovredne, da jih ne kaže trpeti na travnikih, ker jemljejo veliko prostora, dajejo pa prav malo v košnji. Tak plevel je treba zatirati. Jesenski pod esek, ki ga imenujejo tudi ušivec, čmerika itd., se prav fiedaj Šopiri s svojimi debelimi, širokimi in temnozelenimi isti. Ta plevel je treba poruti, da se ne zaseje s svojim strupenim semenom, ki tiči v rujavih in triroglatih plodovih sredi listov. Zatirati je treba pa tudi drugi plevel, kakor škrobotec, razne vrste regrata itd., tedaj rastline, ki jemljejo samo prostor, ne dajejo pa nobene košnje. V tem pogledu so Švicarji veliko ired nami. Tam najdemo zares Čiste travnike, obraščene z epo travo in deteljo. Tam preganjajo plevel z zgodnjo pašo )o ti'avnikih. Dokler ni trava še za kositi, popasejo travnike, ih potem dobro zagnoje z gnojnico in dobe poleg prve paše prav lepe košnje. Vse to se pa godi na ta način, da se posamezni travniki vsako tretje leto popasejo v zgodnji spomladi. Vsako tretje leto pride tedaj travnik na vrsto, da se popase. Travnike imajo zaraditega razdeljene v 3 dele, tako da pride vsako leto en del na vrsto. Ta paša traja po 7 do 14 dni. toliko časa, da se začne kositi zelena krma, ki se poklada potem v hlevu, Seveda se popaieni deli kakor reíeno dobro zagnoje. Tako se dobi z ene strani dosti krme, z druge strani se pa najbolj vspešno'zatira zgodnji plevel in sploh plevel, ki se množi s semenom, kakor n. pr. škrobotec, regrat itd. — (Zajka ali dvoletni dimek) se imenuje tista visoko rastoča in rumeno cvetoča plevelna rastlina, katere je po nekateri lucerní, zlasti po starejši vse polno. Úudno, da se ravno med lucerno tako dobro počuti. Ta rastlina je dvoletna. Prvo leto napravi nekaj listov podobnih i'egratu, drugo leto požene visoka stebla, ki dajejo, ako se posušé, same palice. Ker napravi zajka vse polno cvetja in semena, je trehft zatirati ta plevel na ta način, da se pokosi pred cvetjem. Če ne, se raznese seme na vse strani. Zgodnja košnja je tedaj glavni in edini pripomoček, da se varujemo pred tem plevelom po lucerni, Smcšiiice. * (Ne ve natanko.) Sodnik: „Torej vi ste v prepira zagnali tožitelju v glhvo vrček, da se je razbil na sto kosov. Ali je res to?" Ootoženi: „Gjspod sodnik, tega pa res ne vem, ker nisem štel koscev," * (Modri stotnik,) Polk vojakov na gre v nedeljo v vaško cerkev, A ker je bila cerkev premajhna, si stotnik izmisli nekaj prav čvrstega. Veli: „Kdor ne gre rad v cerkev, vstopi na levo." Nekako polovica jih stopi res na levo stran. K tem se stotnik obrne in pravi: „Sedaj greste pa ravno vi v cerkev, ker ste vi najbolj potrebni," * (Mojster in vajenec.) Vajenec: „Ako ne prinesem denarja, me bo mojster nabil," — Visokošolec: „Pa naj mojster sam pride!" — Vajenec: „Ne bo prišel! Kajti ako pride on brez denarja, ga bo nabila žena." * (Take so.) „Naša dekla računa čas Čisto po svoje." — „Kako je to?" — „i,e dela pol ure, pravi, da je delala âtiri ure; Če pa izostane štiri ure z doma, pravi, da je bila pol ure". Tržne cene dne 11. junija 1907 v Rudoífovem. Imenovanje i ^ Hek ti. po Imenovanje llektl. po ~K h K h j 1.3 6C 13 I Í3 _ Bob .... - „ Koruza..... 12 3(3 Vd 36 7 IG Proso , , , , 10 72 Jeímen..... ! 10 40 ia (Í8 Krompir..... : 5 20 Lan' , , , . . . 1 14 16 : 31 Jajiia pn 9 la 40 vinarjev. 1 10 40 Darovi za dyaško kuhinjo v Novem mestu. VeleC. g, dr. J. Mauriu« 10 K, ?elei. g. kapi. ii. Bartel 10 K, velftfi. g. zupnili J. Renier 20 K, Tele«, g, kapi, J. Laytar 3 K, neimenovan ntivo-mešćan 10 K, veieí, ç. žu|inik J. Herve« 8 K, veleú. g, žiijiaik I. Ří leh ar za meneča joui,j iu jnlij 20 K, veleč, g, Aotiin Oblak, župoik W) K, dolimtniki íe meHU ÎD Eaindije za mesec, jnnij 38 K 40 L. Or, Marinka. Umrli so: U. junija: Avsen Marija 54 let, jetika, biS. bL 9, Loterijske številke. GRADEC, I. junija 78 63 80 3 4 TRST, 8, junija 90 68 72 ,19 79 Odprto pismo blagorodnomu fïosjiodii Francu Pireu-Sreberniškemu v Kandiji pri Novem mestu. In tako je jirav! 1'rav tako! Kristali so vsplavali nav-zgorl A dnigo jo ostalo na dnu! In tako jc jirav! Prav tukol lium, bum, bum, rum, bum, bum, rrrrrrrr rum bum hum, rum *) Uredništvo je uđgoTurnu le toliko, kolikur lalitera sakoit. bum biun! Mislil sem za VaSc „kroftiie", nekako ritmične bcswle, ptositi g. Hladniku, naj bi za „inštrument" g. l^ureborja koi[i(>oinral kak „marŠ" za razno jirilike ob tržnih in sernenj-skili (itiph. Pa kakor so vsi umetniki trmasti, tak« tudi on; Sjnintal se je, pravi, da so na boben premalo „zaatojii" In da je „l^irclierjcv instrument" po navadi „vcrstiinmf. In tako j' ]>rav! Prav tako! Ker j,'re se za žalosten doj^odek, radi kiUerc;ra najtadate mene v irvi vrsti In tudi drujic, da jaz kot dekan nisem atoril svojo folžnosti pri pogrebu rajnega g. Samidc, ampak da sem raje iel kot „provizorični katchot" 7, dijaki na majtiikov izlet v Kartuzo Pletarjc. Prezrl bi Vaš napad, ijrnoriral Vas skrajno žaljivi dopis, kakor »o v jednakih slučajih storili lii'ugi; še vedel no bi bil zanj, ko ne bi bil nanj 0|>0zf>rjen od NovomeSčanov. Mirno bi pretrpel ta krivični napad, a ker svet zavoljo pikantnih in interesantnih nad- in podzemeljskih notic in dopisov misli, da smo tnkaj že pravi jiravcati ,,Abderitî", som se moral splošni želji udati iii so z Vami )iečati. Torej k stvari. In tako je prav tako! Prav žalostno, ampak vendar. Pokiicaiiojia ste se čtitili kot žurnalist „ožij^osati" načelnike raznih c. kr. uradov in oddelkov, dali ste na reSeto gli. župana novomeškej^a in kandijanskcga, mostni odbor, dijake, interpolirali ste jiimnazijskejia ravnatelja, na žurnalistično rešeto ste dali skoraj vso dnhovnike mojci,'a dekanata, nadzorovali sto tlL'želno kmetijsko šolo na Grmii, ryeno notranjo in vnaiyo upravo; „detinitivnej^a učitelja" verouka na tukajšnji gimnaziji ste tirali celo pred kazenskega sodnika, i. t. d. Poklicanega ste se čutili toliko notic in dojdsov pošiljati v razne slovenske in nctnške liste, da je postalo Novo mesto — Dolenjska nietroi)ola — kar naenkrat tako svetovno znano, da so se „Abderiti" že kar bali za svojo svetovno slavo, ker 80 se bali „naše konkurence" ; konkurirati |)a nočemo. In tako je prav! 1'rav tako! Širokemu svetu ste oznanjevali, da se tukaj vedno „trese" ; da jo „magnetična igla" vedno nemirna; hal se je že g. prof. lîclur Vašo konkurence; kor so se niu zdeli njegovi inštrumenti „prešvoh", premalo „nervozni" in že sta se z g. dr. Schopplnom domenila, da bo treba njegove dati v kal)inet med staro šaro in Kranjska hranilnica mora napraviti nove po zistcmu g. Pirca-Sreberniškega, na katere imajo tudi ponočne zvezde in luna svoj vpliv, sploh take instrumente, katere so bolj nervozni, posebno po noči. G. prof. Belar je imel prav, da so je bal za svojo svetovno ime; v glavni metro])oli živeti, proslavljen biti, jm naenkrat, taka konkurenca iz mesta teh do sedaj obskurnih dolenjskih A!)-deiitov. Tega pa ne! In tako je prav! Prav tako! Konkurenca jo na vsak način buda zver! yvet je že kar mislil, da stoji Novo mesto na pravcatem vulkanu in da nekega jutra se ho čitala debelo tiskana brzojavka: „Novo mesto z Novo meščani vred jo Slo po noči v „luft" in zjutraj so se zbudili tatn gori na Juni kot pravi pravcati „lu-natici." In „naš poročevalec" s Statnburjem vred jo stal v svoji zvezdooiiazovalnid in s rcšpetlinom ojjazoval Abderite novomeško na luni, potem je „naš poročevalec" izročil rešpetlin očetu Štamhui ju in lo-ta je po rošpetljinu voščil dobro jutro svojemu novomeškemu kolegi gori na luni; in Abderiti — na zemlji so se — oddahnili, konkurenca je zginila. H vala "Bogu! In ta kazen božja jih je zadela zavoljo tega, svet poslušaj, pa tibo, le na uho se sme (lovedati: Prava republika, anarhija je bila tam nastala! Hu! Hn! Se celo stresali so na „našega poročevalca" z revolverjem; baje je biJ takoj prihitol g. polkovnik žandarmerije, v Ljub^ani je hil pripravljen col bataljon z ostrimi patronanii, da bi šli na te republikance in anarhiste! Anarhija, republika v Novem mestu! Pod očmi „krvave rihte". O kako nemirne noči sta imela teiiaj gg. državni pravdnik in njih namestnik! Kaj bodo rekli tam gori na Dunaju?! Tako znajo ti Novome.ščani lepo ponižno prositi, tako ponižno se znajo vklaqati, ko pridejo v Ljubljano ali pa na Dunaj, že v zibelki se uče izgovarjati; „Kiia tlio Hand", doma 90 pa anarhisti--republikanci; le še jedenkrát iiridito! Bomo Vam žo pokazali; posebno se je pa bal g. okrajni glavar; njih ni bilo doma, so bili ob tem kritičnem času z ta mladim g. Snkljetoni „Eisenbohn" morit; no, ko so domu prišli, so jim je takoj reportiralo, da je vso mirno; ubogi „Kešek" so zdihovali, kako si trpel, ko si moral tako kar „galopp" domu; nisem si mogel misliti, da bo kar črez mojo „visoko" glavo v v moji metropoli naenkrat izbruhnila rejiublika, anaihija. Pa tudi ni. Vrnil se je ]io stari cesti in jdabo gledal iz kapiteljskega hriba na republikansko mesto; in „visoki"gospod ni videl ni slišal nič sumljivega, mislil ]e, o nevihti se nebo jasni. Jn tudi v naši megleni Dolenjski se polagoma jasni. Treba je le Se par tacih pogrebov, kakoršen jo hil v torek pojioludne, ko so zanesli pokojnega žujndka č. g. .los, Samide-ta k zadnjemu počitku, pa so ho tufii med „maso Ijuilstva" jirecej jasnilo. Ta j)0greb je bil zrcalo, v katerem se je svetlikal sij značaja knuijskega svočeništva in i)olitÍčno korumpiranih razmer v deželi raz-palega Samovcga kraljestva. Na tem žalostnem pogrebu spoznali smo prave diišnc pastirje, od onih ki goje mržnjo do sobrata duhovnika. Kristali so vsjdavali navzgor, a - drugo je ostalo na dnu! In tako je prav! Pokojnik si je obremenil glavo trnjevim vencem, prepojenim od gorja, pripojenimi solzami, oblitim srčno krvjo prolito na žrtvenik ljubezni do svojih roditeljev. Voljno jo nosil ta trnjevi venec in razun avtorja teb vrstic jih jo le nmlo, katerim bi bilo znano, kako težak je )>il tu trnjevi venec žaty. Četudi jo voljno trjiel in se junaško boril sam seboj, ampak srečen, srečen in zadovoljen Samide ni bii. On, ki je jmznal svet in njegovo gorje. On, ki je sam skusil zuimj talarja življet\ja sladkoho in grenkobo, on se ni niogel strinjati z nn-šljenjcm, še manje z dejanjem cerkvene politike kranjskih škofov. Pa to spaila v poglavje njegovega življenja)))sa, s kak^rim se danes ne moremo Se baviti. Dotaknili smo so te krvave rane iz njegovega kremonitoga življenja le v kolikor jo jtotreha, da osvetlimo razloge, zakaj ni bil Samiile pokopan s tistim dostojanstvom, ki mu jo pristojalo kakor katoliškemu dubovnikn. Ne pompa, ne brušča, ne vencev, ne hinavskih solza ne zahtevamo zanj . . . skromni smo v svojih željah, kakor je bil skromen on sam vos čas svojega živýetija. In naša skromna želja je bila, naj bi bil blagi jjokojnik vsaj z mašo pokoi>an, naj hi se nad rušo njegovega groba vsaj vi.'iji cerkveni dostojanstvenik dekanije, v kateri jo živci zadnja leta svojega vpokojenja poslovil v jtar ginljivih be.se(lah, izredno gn je na voke zakrila črna, hladna gomila. In naj 1)1 snival večni sen v vrsti med duhovnimi sobrati, ali vsaj v vrsto drugih njegovih prijateljev, kakor se jo izrecno želelo. Xc, tudi ta skromna želja so ni izpolnila. Ob malem številu ožjih mu prijateljev in znancev položili so ga ob najhujši vročini ob uri popoltidne kakor navadnega siromaka k zadiyenm počitku. Kosnid iia ljubo nioniriio siuer imznati vao čast zavodu usini^jeiiih tiratov. Ali česar ni bilo, lii bilo laliko. In to ni ie|)o, |»a ni prav in ni ;irav. NovoiiioSki kiipitelj ni poslal no cncf^a duhovnika v ornatu. 1'ač pa poleni usuiiljonih bratov in oo. frančiškanov vso iast ří^í. svećenikom kočcvske^^a (pogreb jo vodil Kočevski a! A Haniide jo bil tudi rezervni častnik in kakor tak ve-teranec iz Ho.sensko-nercogovinske vojne. Spodobilo bi se bilo, da se mu izkaže primerna čast tudi v tem njegovem dostojanstvu, na katerega je bil ponosen. Toda tudi ta čast se mu je jtopolnoma odrekla. Pravijo, da ni itnel denarja. Denar, oj jirokleti mamon, kako globoko sega tvoj mandjivi strnj» v naziranje in egoizem <;iovcsko ilružbel Torej tudi tak izraz dolžne časti mora biti Iilučau z denarjem I JJ(»bro! Ali iie bi iiili mogli nabrati tistih ]»ar kronic za primerno število mestne garde?! ('c niso imeli pristojni duhovni gospodje volje xato, ])rejnistili naj bi liili to stvar lajikom. Tako bi bili vsaj stari vojaki jzposlovali hrabremu iiojevniku dostojen pogreb kakor častniku, če žo vsa dekanija ni bila zmožna, ali |>a ni hotela prirediti pogreb, primeren duhovnemu sobratu. Pobratimi tam ob o!)alih modro Adrijo glejte, tako se godi na.šim svečonikoni na Kranjskem, če tiiso politično čutili po volji viSjih pastirjev in če niso umrli z listnicami natlačenimi zbankovcil Žalostno, žalostno, am]mk v drugem ozirn pa je prav tako. Le po takih oblakih se polagoma zjasni. Ivoiio da je kakor poklicana višja cerkvena inštriuica zakrivil tJik pogreb, o tem ne bomo raziskovali. Ampak, kadar bom« čuH, da se komu iz Kranjske zopet zahoče po škofovi mitri na naSom Primorju, teilaj bomo stavili vprašanje: Kaj je dost o j noje ? Ali od t cz a ti se kakor pristojni vi.^ji cerkveni dostojanstvenik pogre))u svojega duhovnega sobrata, ali pii so kakor provizorični katehet udeležiti majnikovega izleta .... Srebrn i ški. Meni torej g. ['irc-SreberniSki in drugim duhovnikom sobratom, očitate mržrýo do sobrata-duhovnika? Dokažite mi le jeden slučaj, da sem jaz v svoji duhovniški službi, do katere koli osebe, bodi si svetnega ali duhovskoga stanu gojil mržnjo zavoljo politično korumpiranih razmer v deželi r a z ]> a 1 e g a S a m o v e g a k i- a I j o s t v a ? Vprašajte ,,ma30 ljudstva", apelirajte na inteligetico, apelirajte na vso duhovščitio svetno in redovno mojega dekanata iu na duhovščino cele škotije ljubljanske in drugih škotij, in vsi rnerodajni faktorji bodo Vam dali tak odgovor, kakor ga v tem slučaju zaslužite, za tako obrekovanje in opravljanje. Ali umr mislite, da obrekovanje in 0]»ravljanje za žurnalista ni greh? Akoravno je tudi plačan? Moje srce sploh ne pozna mržnje ne sovraštva v nobenem slučaju. Daljo mi očitate, da so nisem zavedal svojih dolžnosti kot (lokau iu višji cerkvcni dostojanstvenik, da pogreb ni bil dostojen, da se je vršil popaludne ob 3. ob najhujši vročini; brez sv. maše; da .sem šel raje na majuikov izlet v kartuzo I'ieterje kot provizorični katehet, namesto, da bi se v par giuljivih besedah jioslovil na gomili od svojega sobrata duhovnika in vse to se jo zgodilo iz driizega ))rav umazanega Vzroka, ker ni gospod Samideumrl z listnicami natlačenimi z b a n k o v C i I G. l'irc-Sreberniški, ali ne veste, da čas pogreba določi mrliški oglednik? To jo ))ilo dobro, da niste kak ,,(Jefrorcuos"! Sicer! — Ali ne veste, da so popoludno no danije sv. maša? Ko bi Vam bilo za svoto mašo, bi Vam g. oče prijor povedal, da se lio sv. maša za ranjcega darovala ]»rihodnji dan in nobeden Vam ne bi bil zabrunil vstopa v kapelico usmiljenih bratov. Pogreba, ki ga je vodil g. dekan kočevski, se je vde-ležilo; 10 svetnih duhovnikov, fi očetov frančiškanov, dva frančiškana lajika, frančiškan tercijar s konventuim križem, 8 usmiljenih bratov zopet s konventnim križem, vsi s svečami; pel se je med potom običajni i)salni .,miserere". In tak pogreb se Vam za duhovnika ne zdi dostojen? Duhovnik si želi molitve, ne muzike iu vnanjega ))ompa pri »vojem pogrebu! Kako pa da je vodil g. dekan kočevski jiogreb? liato, ker je bil on o smrti runjcga gospoiia obveščen, jaz pa ne; za to, ker jo bil on rojak in jirijatelj ranjkega, zato, ker je on tuili v kočevskem dekanatu služboval do uj)okojenja; zato, ker je bratu ranjcega sporočil, da pride; zato, kor je bila ponudba moja predvečer pred pogrebom, da l)om prihitol na pogreb iz Pleterske kartuze odklonjena, češ, vsaj pride fiekan kočevski. Knznmete g. Pirc-Sreberniški? Posloviti so na gomili od nmrlega duhovnika v ljubljanski škofiji ni v navadi; lo umrlemu škofu in aktivnemu župniku izven Ljubljano se govori mrtvaški govor! Torej tudi ta Va.ša trditev ne drži. , Prav ima toraj g. 0(ie jfrijor, ko mi piše: „Sprevod se je vršil v najlc])sen] redu, in mislim, da nobeden se ni spodtikal nad prireditvijo, kakor oni znani dopisovalec!" — CŤ. Pirc-Sreberniški, mi verujemo v vstajenje mesa, kakor smo se učili v apostolski veri; toraj je krivoverstvo, če učite, da bo hladna zemlja zakrila ranjkega gos])odH na veke. Ni imel „listuic z bankovci napolnjenih," zavoljo tega ni bilo prosta in drugih gospodov^... Grdo, umazano podtikanje, nesramno predbaci vanje! Že »mrsikaterega duhovnika, bogoslovca, frančiškana in usmiljenega brata som ]»okopal, a vinarja nisem prejel, 8tt)ril sem tx) iz golo ljubezni, ravno tako moji sobratje, in če je nam bilo za to tíubav kaj določono, se je to darovalo za kak dolier namen; So celo sveče se cerkvi darujejo, kar lahko spričuje jirečastiti kn. šk. ordinarijat. To je sklo|) v mojem dekanatu in povzročil som ga jaz. In ta sklep se tuiii drugodi posnema. — Smešno je, da mi pred!>acivate hre|ienenje po Škofovskih mitrah na Primorsketn ! Takega hrepenenja Se nisem imel, ker vem, kako težke so škofovske niitre in sicer dandanes! Se moja mi je jiretežka; za nobeno se še nisem potegoval, tudi za novomeško ne; in sicer niti osebno, niti pismeno niti ustmeno, tndi ne po kaki drugi osebi; to tudi drugi dobro vedo na onih mestih, kjer niitre oddajajo. Tudi je moj ponos, da zftsé šo nisem ničesar jirosil. Zavoro tega ste brez skrbi! Za kako mltro Vas ne bom nadlegoval. Vaša magnetična igia bo zaradi tega lahko po dnevu in ]io noči mirna. Mogočo, da je VftS mogočni: ..Bomo" kompet^ntonj za .škofove mitre dal migljej, kdo ima odločilno besedo jjri oddaji initer, kje jo zadnja instanca za celo goriško cerkveno jirovincijo! (îo-tovo jo marsikomu izza otroških let, ko je od miter čital, na misel jirišla otroška povest: „Vom kleinen Gernegroli". — Dosti ! Konec! In tako jc prav ! Prav tako! Obrekovali, opravljali in krivico ste mi storili g. Pirc-Sreljorniški ! — O tem je vso prepričano in tudi Vi! Kaj. ko bi bil provizorični katehet zdaj tako hudomušen in bi Vas tiral iz kolegijahtete in korpsgoista do definitivnoga kateheta — pred kazenskega sodnika in si iskal zadoščenja? Masa ljudstva naj Vas sodi! In kaj, ko bi ta Vas jio zasluženju dejansko sodila, potem bi javkanje ,,našega poročevalca", republika in anarhija Vam boro malo ponmgalo. Novo mesto, 12. junija 1907. Dr. Elbert, inful. profit, dekan io pruviiurinai kftteliet. ZAH VALA. Velika ljudska Teaelirft „Narodne újtaltiice v Navein mestu" je dne 9. t. m. sijiina v^pel*. ZttjTaliti se je zato pnĚrtrnTaicemn in skopnemn ilelu vHeb sodelujočih nioúj. pinlpldani odbor iati prijetim iIuIzduhI, snbvK-liti Re v t>rvi vrsti p. n. narodnim damam, ki ru e tko Irudaljubuostju oi-krbele aranžma in tho Htreiba v razliůiiib paviljuDÍb, vrlemu Uolenjskeinn Sokolu ca iihoruo telovadbo, si. Doleujikemu pevgketiiti društvu ca krasno (letje, Prosi, (j^asilnemn druitvu isa prijasuo sotrudniAtro in prav poKebno tudi velepoge§tQikn k. H. Smoletu blagudnšno prepustitev lejieiira guid-net;a prostora. Pa tndi vsem drugitu, ki so kakorkoli pripomoftli k sijaj-neuiu vapeliu te narodno lepe zabave, se iireka s t«m prisrčna sabvala. (icG) Odbor Narodne čitalnice v Novem mestu. Marija Magdalena Praprotnik roj, StengI iiaznauja T BTnjeui 111 v iiiifnit HViijiti litïeril Marije. Ottlije iu Gabrijele rtiem sorutluikuin, [irijateljeiii iu znancem pre-tiižuu ve«t, da Js nje prêt j ubijeni, đubri aoprug, uzi-nima née, gospnd Xvaxa. Pzraproťxxils C. kr. sodn. oficijai v polt., imelnik vojne svetinje, svetinje za 40 letno zvesto službovanje, vojaške In civilne spominske svetinje, vojaškega službenega križca 1. razreda no (Iftlj^cm iiuleliauju, })revtiki) h sv. zakramenti, dne 7. junija t. 1 T (Î3. letu svoje dObe, inlaiin v Go-pi)đu znspal, ter je bilu ilne 9. jntiija njegovi) truplo ua no-vuitieskeni [lokupaliíúu k vcćneinu poi^itku položeno. Za milo Bočutje mej bnleznijo in ob smrti na-Sega nppoKabuega popr.iga in dobrega ořeta Irrekamo vsem prijateljem in Eiiaiicem srúno zahval«. Posebno ne zahvaljujemo p. t. j^iiKpiidiim uraitnikom za tako obilno IU odiiřtio spremstvo ter poklonjeni krasni venec; Klavci ineíiíanski gardi in njeumju poveljn'štvu za kor* piirativQo spremstvo in odliko pri pokoptl. ame. O nailaljnili dogodkih dražbenega postopanja ee obvestijo osebe, katere imajo sedaj tia nepremičninah pravice ali bremena ali |ib zadobe v teku dražhenega postopanja, tednj ^amo z nabitkom pri soduiji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oztiBuienjeae sodnije, niti ne imenujejo tej v Bodnem kraju stanujoiega pooblaščenca za vroube. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II,. due 1, aprila L907. (U9) Hiša št. ZI7 z vrtom se takoj proda. Oboje leži pod kapiteljaom na prijaznem prostora. Hisa je zidana, ima dve sobi, vežo, ki je ob enem kuhinja, in obokano klet, (l20-0-4) NatanSneje pove upravnistvo „Dolenjakih Noyic". Po zabtevanjn Ignacija Vidmar, posestnika v Dubovém, zastopanega po dr. J. Scbeguli, odvetniku v Riidolfovem, bo dne 18. Junija 1907 dopoldne ob 10. uri pri spodaj iizuanieujeui sodniji v izhi št 6 dražba zavezankinth nepremičnin in sic«r: 1.) poti nI št. 1':6 iL o. Belncerkev obstoječe iz pritlične, zidane, s slamo krite, četrt ure hoda od Belecerkve proti Šmarjeti oddaljene hiše, ki je raziiu strehe v dobrem stavbenem stauju ter iz njiv& iu uovo zrigoianega vinograda z dobru zemljo in rodovitnimi trtami; 3.) pod ul, št, 623 d. o, Belacerkev obstoječe iz njive £ dobro ralilo zemljo. Nepremićn nam, ki so prodati na dražbi, je določena vrednost ad ]> 2fílDK ad 2i TOOK, skupaj torej 3710 K. Na imenovanih nepremičninah so vknjižene živežne in stanovske pravice, ki se cenijo ua 2400 K. Najmanjši ponu lek znaša 1806 K G8b pod tem zneakom se ne prodaja. IJražbene pogoje, ki se oh jedtiem odobrtijejo in listine, ki se tlčeji> nepremičnin, (zemljiško-kujižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, ceuitveui zapisnik i. t, d.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št, f) med opravilnimi urami. 1'ravice. kat re bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražlieiiein obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine same, O nailaljnih dogodkih dražbenega posto[ianja ne obvestijo osebe, katere imajo seim na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadube v teku dražbenega postopanja, tedaj Hamo z nabitkom pri sodniji, kailar niti ne stanujejo v okolišu »piidaj ozrtaiiienjeue íMidnije niti ne imenujejo tej v sudnein kraju Ktaniijočega pooblaščenima za vroiïbe, C, kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 1. aprila 3907. (t&8) lopca honjopjQ ^ s takojšnim nastopom službe išče kmetijska šola na Grmu. Plača 24-kron na mesec. (ibti-oai ITisa % le|Hin v rloiii na glavnem trgu v Novem meatii It, 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji, Hiša je v najboljšem stanu ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zraven spadttjoćimi 3 sobami, knbjnjo in z vsemi drugimi pritiklinami. V prvem nadstropjii so 4 sobe in vse druge potrebsćine z razgledum na trg in eno st»n Natančneje pri gosp. S. pl, Sladoviču v Novem mestu. Q obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotain, («7-0-7) Zastopnika '"il A za Dolenjsko proti dobri proviziji in s stalno plaćo iňce dobro idoča tovarna za poljedelske stroje, motorje in stroje za cegelnice. (163-2-1) Oziralo se bo le na poStenega prosilca, kateremu so kraji in tudi razmere posestnikov v dolenjskih okrajih dobro znani. ProSnje naj se pošiljajo pod naslovom „Dober zaslužek'' na upravniátvo tega lista. Lepa prostorna hlBt, pripravna tudi zii Hkladišco se odda v najem. Več pove upravnlstvo Dol, Novic. Ljudska knjižnica se (Inl)ivu v kiiji^iinii A. Krajec iiiisl. v Uudolfoveiu po 20 vinarjev. = Sedaj je izšlo 12 sešitkov. mm e « 8 ■/'A fi iî fmmsM Milostiva gospa, ali veste, zakaj morale pri nakupovanju sladne kave izrečno po* udarjati Ime » Kathreiner ?* Kêr se Vam sicer utegne primeriti, da dohite manj vreden postiemek hrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kaihrei^terjeva kava. Zakaj le Ka^threinerjevsi Kneippovsb sîadna kâvâ ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milo-ativa gOHpa. da dobivate pristno Kathreiiiei-jevo kavo zi^olj v naprtili izvirnih zavojili z napisom: »Katlircineijeva Kneippova slad-na kava« in a sliko žiijmika Kiieippa kot varstveno znamko. ilBliliii prostovoljna razprodaja v Kandiji, vscjura posestva dobro znane Jakšetove m^istiltuí dné 1. julija 1907; začetek ob 10. uri dopoludne. Najlepša prilika pod Jako ugodnimi pogoji nakupiti si tri hiše z gospodarskimi poslopji. Prodala se bode vsaka hiša posamezno ali pa tudi vse tri skupaj. Hiše so zelo ugodne za gostilničarsko aii pa posebno za usnjarsko obrt, sploh pripravne za vsakterokoli podjetje. K prav obilni udeležbi vaiji sedanji posestiil( Huda južito. Hotel Jma prst". Franc KOVOČ, u Novem mestu, Hotel M\\l m (16!!-3-1) C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Ilstanovlpo IB31. :::::::::: lomstveiii zahlad jiod 300 milijonDV hron. Ljubljana, dne 1. junija 1907. F- Ker naš večletni lastDpnik gosp. Jos. MoraUC Novo mesto zapusti In je vsied tega zastopništvo naše zavarovainice odiožil. poveriii smo gospoda FRANC KE31TDA, trgovca na Glavnem trgu št. 93 v Novem mestu hot okrajnega zastopniha za nonomcški ohraj in prosimo slavno občinstvo, da se v vseli zavarovalnih zadevah na taistega blagovoli obrniti. Z odličnim spoštovanjem Glavni zastop za Kranjsko c. kr. priv. občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. m S m ^ SL 3Ž Novo masto, dne t. junija 1907. Oziraje se na predstoječo izjavo, usojam si javiti, da sem prevzel okrajni zastop c. kr. priv. občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu za novomeški okraj. Potrudil se bodem si. občinstvo v vseh zavarovalniških zadevah popolnoma zadovoljiti ter prosim, da zaupanje, katerega so do mojega prednika gosp. Morauca imeli, v naprej meni izkažejo. Velespoštovanjem Prazxo IZenda^ trgovec v Novem mestu na Glavnem trgu Št. 93. Hino lastnega pridelka se prodaja v graščini Hajiiof pri lludolťovcni. {139-3-3) Zglasiti se je pri C. Germ Rudolfovo. za umetni mlin 86 takoj sprejme proti primernemu plačilu. (UO.3-3) SI. občinstvu, gostil ni řarjera, kakor tudi Čast. duliovsóini uljudno naznanjam, da imam v svoji zalogi v Rudolfovem različna bela, rudcea in črna, pod vsako preiskavo zanesljiva pristna vina, kakor tudi mašna vina, katere dobivam le iz vinogradniške društvene kleti Buje Istra. Proti tem kvalitetam vina, kakor tudi cenam je izključena vsaka konkurenca, imam tudi zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah, kakor tudi raznovrstna žganja, vinski drožnik domaČega pridelka liter 4 K itd,, vse po jako vrednih cenah, v prav obilna naročila se spoštovanjem priporočujem (160-3-3) Jos. Jacaz. Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Rudolfovem se priporočuje v lično in ceno vezavo vsakovrstnih knjig in molitvenikov. Zdaj je posebno priiičen čas za liitru postrežbo. Tovorno slamnikov Franc Cerar, Domžale-Stob se priporoóa gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu z» naročanje vsakovrstnih Hlamnikov, (i6i-3-i) =: Cene nizke. = Postrežba točna. - C™k na zahtevo poštnine prosto. J Gostilna in mesarija na dobrem mestu bc radi smrti lastnika odda takoj in trajno v najem ali pa proda pod ugodnimi pogoji. Natančneje se poizve pri Ani Jerman, Črnomelj št. 47. (leo-a-i) Steckenpferd - lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co. Draždani in Tečin n. L je in oi^intie i;laaBeKo in (iliran.tev neži», inelike kože in nižuste polti. — Dobiva se po 80 v koitiad t Tseb iekHrnali, dnižerijab, parfamerijsh, trgovinah uiilR in liriToicRh. (99-Z6-5> Pi'odilja Hinrečiiiegíi lesa v /clo ZTii/imih cciiiili. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Večja oddaja leaa se preskrbi pri oskrb-nišlvu Riiperčvrh. m n m m m ^4-l6•l2; Posebno znižane cene so za: hmelne late in špinavce. Odpadki lesa na žaffi Y Kandiji, trdega meter K 3, meli-kegh po K 2, žaganje 100 kg po 40 vid. Dobiva ae izključno le po trgovini gosp. KASTELlC-a v Kandiji. Oracje iz Ruperévrhft po K 61iO meter, drva meter po K 6'80. Poshusire ITydropetonarne hrani p Pragi VIII. Cinocnihzjsfc;!] Podobice za prvo sv. obiiajilo prav lepe in v vsaki velikosti se dobijo v prodajalni ], Krajec nasi, v Novem mestu. IIHM ÏIWÏORK samo 6 dni vozijo brzoparnlki francoske prekomorske družbe." Edina nojhrajša črto. t Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo M. oblastveno potrjena potovalna pisarna V Jjjubijîuli, IMtiiiijskii ccsta št. 18. priznanejše zmezt. {29-12-6) Poâiljatve od 3 kg naprej poštnine prosto. ^"'''''Tovarna strojev in železolivariia K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejainih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistiinic in od-birainikov (trijerjev), slamoreznic. reporeznic, koruzniii robl(arjev, drobilnih miinov. pariiniii Icotiov, grozdnili in sadnih mlinov in stisl