f Uevelandska Amerika NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. -.-- iMued tkmm kimA OfficfaJOi— tff ilUhi. n»»n SocntMt nrfOififlt zatnm. I --L ---- v -» Tke bmt dtirthhn to »Mh MADOO fllovMtou in IMtod StatM. Abhkui in ipiriti foreign b l«fii>|i only NO. 130. • CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, NOVEMBER 6th 1918. LETO XI. - VOL XI. Izid volitev neznan. Suhi in mokri v ostrem boju. Cox je najbrž ponovno zvoljen. Volitve so korifeane, toda uspeh in izid volitev še ni toliko znan, da bi se moglo z gotovostjo trditi, kdo ima večino. V splošnem se vidi, da so republikanci bolje I zmagovali • kot demokrati, kljub prošnji predsednika Wilsona, da se zvolijo de-1 mokratični konrgesmani in senatorji. Prihodnji kongres bodejo kontrolirali republi-I kanci z malo večino. Glede izida volitev v Clevelandu in v državi Ohio so sedaj na razpolago sledeče številke: Cox je dobil v Clevelandu 48.090 glasov, Willis, republikanec 30.743. Skoro gotovo je, da bo Cox zvoljen, ven dar se zna v zadnjem trenutku volitev spremeniti. V državi Ohio ima Cox dosedaj 344.471 glasov, Willis 315.-. 769. Te številke so značilne, ker prihajajo iz krajev, kjer] ima Willis največjo moč^ in' ni še slišati poročil iz krajev, kjer ima Cox večjo moč. Iz tega s€ sklepa, da je. Cox zvoljen. V 20. kongresnem okraju je zvoljen Mooney za: kongresmana, v enaindvaj-1 , setem demokrat Babka, v. 22. t okraju pa republikance b Emerson. Državna postavo-b daj a je dobila popolnoma de-^mofrrafrčng lice, noben repu- ty ni zmagal. Haserodt Je zmagal za county clerka z 36.039 glasovi ' proti 24.598, katere je dobil njegov nasprotnik Wallace. Ostali county uradniki so vsi demo-kratje, razven mogoče da je izvoljen Fred Kohler county komisarjem. Kohlw- je republikanec. Dovolitev za $2.500.000 iz-vanrednih mestnih bondov je propadla. Predlog je sicer dobil večino, toda ker je moral imeti dvetrtetinsko večino, se ne bo upošteval. To je velik udarec za mesto, kajti mestna blagajna gje suha, denar ni dovoljen. Dovolili so pa prebivalci $250.000 za vojaški spomenik, povečane davke za šole, in tudi referendum peticija je bila odobrena. Veliko zanimanje je za prohibicijo. V Clevelandu je dosedaj seštetih 50.761 glasov proti prohibiciji in 29-63$ za. Kot se vidi, so suhi dobili letos v Clevelandu, kjer je trdnjava mokrih, najmanj 7000 glasov več kot lan sko leto. Iz cele države so dosedaj sledeče številke na razpolago: Suhi 206.622, mokri 220.352. Suhi trdijo, da ko bodo vsi glasovi sešteti, da so zmagali z 10.000 veČine, in ravno tako trdijo tudi mokri. Vidi se pa, da v1 mnogih krajih kjer so lansko leto volili suho, so letos volili mokro in kjer je bila lansko leto večina za mokro je letos večina suhih, Pred petkom ali soboto se ne bo vedelo natančno večine glede Coxa in Willisa, kakor tudi ne ali sa-suhi ali mokri zmagali. Med mokrimi in. suhimi Je isti bo} kot lansko leto, ko je odločilo par (sto glasov. Edini socijalistični kon-fcresman Meyer London v New Yorku je propadel pri volitvah. Zvoljen je na nje-Igovo mesto demokrat Gold-fogle " — Uredništvo "Glas Naroda" fe poslalo na naš naslov $11.50 za revno družino Te-kavec. Svoto je nabral Mr. A. škulj. Družina Tekavec Je m? ' ■ dobila izplačano celo svoto in se iskreno zahvaljuje. —Umrla je Zofija Jalovec, soproga Mihael Jalovca, stanujoči na 888 London Rd. Collinwood. Bila je Članica dr. sv. Ane SDZ in Maccabees. Umrla je bila stara 28 let in zapušča soproga ter pet otrok. Doma je bila od sv. Duha na Dolenjskem. Tukaj zapušča tudi eno sestro. Naj ranjka v miru počiva, družini pa iskreno so-žalje nad zgubo drage matere. —Umrla je Rozalija Šlaj-pah, stara okoli 40 let. Družina stanuje v Euclid, O. Zapušča moža in štiri otroke. Bila je Članica dr. Slovenski Dom, št. 6. SDZ Počivaj v miru! —Naše naročnike in Slovence sploh opozarjamo na izjavo Jugbslovanskega Narodnega Sveta v Washingto-nu, ki je priobčena na drugi strani današnjega lista. Temu dodatno pristavlja uredništvo: Mi smo že pred mnogo meseci svetovali uljudno, toda dosledno,- naj Jugoslovanski Odbor zavrže Krfsko deklaracijo ter kraljevino. Ameriški Slovenci do zadnjega so bili proti temu. Sedaj if, ini to ygfldilo. lil gnil llYinr ski Odbor javno preklicuje Krfsko deklaracijo, ker jo je srbska kraljeva vlada, ki je bila na tej deklaraciji podpi?' *ana, prva prekršila. Sedanja srbska vlada nikakor ni z§ Narodno samoodločevanje, ampak hoče pobasati Slovence in Hrvate v "Veliko Sr-aijo". Dasi sedaj ni prav u-šoden čas mnogo debatirati 3 tem, ker nam preti nevarnost tudi od italijanske strani, pa upamo vseeno, da sejanja srbska vlada s Pasi-5em na čelu, ne bo odločeva-a o usodi Slovencev in Hr-/atov. Pasič je reakcijonar, starokopitnež, katerega niso Izmodrili najnovejši dogodki. Namesto bratstva ponuja Jugoslovanom — kraljevino, brez narodnega samo-odlo-Sevanja. *Mi pa zahtevamo, ia ima narod prvo in zadnjo sesedo v vseh stvareh in za-ievah svoje bodoče vlaae, in :o smo tudi vselej odločno Dovdarjali. Krfske deklaraci-e torej ni več, kraljevine za* las ni več, ampak čas je se-iaj, da se združijo ameriški Slovenci in Hrvati v eno o-^romno organizacijo, ki bi! ,mela dvojni namen: Zahtevati popolno svobodo vseh lugoslovanov na podlagi narodnega samoodjočevanja in )aziti na italijansko propagando, da tekom medsebojnih prepirov ne zgubimo nate slovenske dežele s Trstom /red. Kjer se prepirata dva, :retji dobiček ima. Ta tretji e Italijan. Treba je skrbeti j sklicanje narodnih sho-iov po vsej Ameriki, da se ioženejo upravičene težnje »lovenskega in jugoslovanskega naroda. S. R. Z. in S. M. Z. imata eno nalogo: De-ovati za popolno svobodo lugoslovanov in varovati vse ugoslovanske kraje pred ka-coršnjekoli ropom. —Od prihodnje _ nedelje laprej, 10. novembra, smejo )iti cerkve odprte za službo jožjo dopoldne. Popoldne le smejo biti cerkve odprte, rudi trgovine smejo biti odprte kot ponavadi. Izvzeti so :alooni, ki morajo zapirati cot dosedaj ob 6. zvečer. i :.M" - '"i ; • ' .Am . - Avstrija se upira mirovnim pogojem zaveznikov. Mir ni zelo Nizu. PERMIT, Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. , By order of the President, A. S. Burleson, PostniAster General Amsterdam, 5. nov. Avstrija bo protestirala proti mirovnim pogojem, katere so ji naložili zavezniki. Pričakuje se,'da bodejo nemško-avstrijske vojaške čete, ki so pribežale iz laškega bojišča domov, se ustavljale poskusom zaveznikov prodirati ?kozi Avstrijo v Nemčijo. Ce ?ar Karol, predno je pobegnil, ni hotel podpisati mirovnih pogojev, rekoč, da so pre ostri. Izročil je poveljstvo armade maršalu Koeves. Francoski ministerski predsednik je izjavil, da mir še ni tako blizu kot nekateri mislilo. Boljševiki prosijo mir. Kodanj, 5. nov. Potom nevtralnih vlad je vlada bolj- i[ mm ■ poiiifi^MiiiLUiii prošnjo, da začnejo zavezniki z boljševiki obravnavati o fniru. Nemci za vojno. Kondanj, 5. nov. V nede- ljo se je vršila v Berolinu o-gromna demonstracija velikega dela Nemcev v korist nadaljevanja vojne. Sprejele so se številne resolucije m; raznih shodih, v katerih se ostro obsoja vsak korak nem ške vlad^, če bi bila pripravljena sprejeti od zaveznikov poniževalen mir. Nemčija ima mirovne pogoje. Washington, 5. nov. Nem-ika vlada ima v rokah mirovne pogoje zavetnikom. Mi ovni pogoji, ki so bili podpisani v Versailles od vseh zavezniških vlad, se dosedaj držijo še tajjno, dokler Nemčija ne odgovori na nje. Splošno mnenje prevladuje v zavezniških krogih, da bo Nemčija sprejela pogoje zaveznikov. Če ne sprejme, tedaj se zavezniške armade vsujejo v Nemčijo skozi Avstrijo, ki je sedaj popolnoma odprta zaveznikom. Mirovni pogoji za Nemce. Dasi natančno mirovni pogoji še niso naznanjeni javnosti, vendar se gjotovo smatra, da bo Nemfcija dobila sledeče mirovne pogoje; Iz-praznenje Francije, Belgije, Rusije, Rumunske, Avstrije ter odpoklic vojakov iz italijanske in. balkanske fronte. Polovica vsega nemškega topništva se mora izročiti nahaja nemškega topništva v onih deželah, ki so sedaj zasedene od Nemcev, mora Nemčija vse topove prepustiti zaveznikom. Izročiti mora za- Ceho-Slovaki se bijejo z Nemci. Kaj-zer je pripravljen za beg v tujino. Amsterdam, 5. nov. Češki polki, ki so bili prej v avstrijski armadi, se bližajo nemškim polkom proti Litmeri-cam na Češkem. Glasom poročil iz Berolina so češke oblasti razorožile vse nemške in ogrske vojake, ki so še ostali na Češkem. Čehi so osvojili vsa nemška mesta na Češkem. Kot se poroča iz Berolina, se je avstrijski cesar, ki je pobegnil, odpovedal ceesarst-vu, in se namerava izseliti v Švico, kjer se stalno naseli. Na ta način se je cesar izjavil napram novi vladi na Dunaju. Kot se poroča iz Amsterdama krogi na Dunaju ne vedo za sedanje bivališče cesarja Karola. Ne ve se tudi ne, kje se nahajajo otroci bivšega avstrijskega cesarja. Prvotno so se nahajali v gradu pri Godolo, blizu Budimpešte, toda Karol je pobegnil iz tega gradu, in je pustil svoje otroke v njem; Kakor hitro je cesar Karol pobegi nil iz gradu, so uporniki grad zažgali. Poroča se, da je neki sluga otroke odpeljal proti Dunaju, toda na potu so avtomobil ustavili re-volucijonarji in neznarto kam odpeljali cesarjeve otroke/ Ko se je na Dunaju naznanilo, da je sklenjeno premirje med Italijo in Avstrijo, je zavladalo ogromno veselje. Možje in žene so jokale od veselja, in na cestah so se javno objemali. Poročila iz Berolina naznanjajo, da pozivlje "Vor-waerts" socijalistični list, vse nemške delavce, da zaštraj-kajo v municijskih tovarnah in armadi, da ne more nadaljevati vojne. Začasni vodja ogrske vlade, grof Karoly, se je odpovedal predsedništvu nove o-grske vlade. Kot predsednik ogrske vlade je danes Johan Koch. Ogrski regimenti so včeeraj javno nastopili pred ogrskim parlamentom in ,so prisegli zvestobo novi ogrski vladi. Na Ogrskem se bodejo tekom enega meseca razpisale volitve, pri katerih bo prebivalstvo odločilo, ali hoče kraljevino ali republiko. Ženske bodejo pri teh volitvah imele iste pravice kot moški. čudovito poročilo prihaja iz Amsterdama glede Hrvatov. Brzojavna vest naznanja, da so Hrvati v Zagrebu sklenili ustanoviti "neodvisno Avstrijo", in da se iz hrvatskih, slavonskih in dalmatinskih dežel ustanovi po-sebena kraljevina. Ta vest je brez vsakega pomena in je negotova kot je mnogo drugih, ki prihajajo danes iz jugoslovanskih dežel. Ječe po Jugoslovanskih deželah so se odprle. Vsi možje in druge osebe, ki sq se nahajale v ječah radi "vele-izdaje" ali razžaljenja veličanstva so bile spuščene na svobodo. V Trstu je množica odstranila vse avstrijske znake. Vršile so se velike italijanske in slovanske demonstracije. Kakor kaže, bo ameriška mornarica zasedla Trst. Jugoslovanski Narodni Koncil, ki ima glavni sedež v Zagrebu, je sam povabil ameriško vlado, da njene čete zasedejo Trst. Sedaj so v Trstu italijanske čete in vsepovsod vihrajo italijanski zastave. ■ f veznikom vse vojno brodov-je, tudi ono, ki ga je Nemčija vzela Rusom. Obdržati sme le toliko kot neobhodno potrebujejo za lastno potrebo. Na vseh nemških vojnih ladijah postavijo straže zaveznikov. Izročiti mora HelJ goland in Kiel v roke zaveznikov. 'Ti mirovni pogoji odvzamejo Nemčiji vsako možnost, da bi nadaljevala vojno Ljudstvo je za mir. Nemško ljudstvo, kot se zatrjuje iž najboljših virov, je pri volji zadovoljiti zahtevam zaveznikov, toda kaj-zer in njegov štab #se branijo. Kakor hitro bodejo mirovni pogoji zaveznikov naznanjeni nemškemu prebivalstvu je pričakovati, da jih bo nemško ljudstvo sprejelo, in če se bo kajzer ustavljal,! ga bo ljudstvo pregnalo, če se ni že medtem odpovedal. Avstrije ni več.. * Washington, 5. nov. Avstrija je dobila jako poniževalne mirovne pogoje, slabše kot katera druga zaveznica Nemcev. Bulgari, ki so se prvi podali, so dobili najboljše pogoje. Turki so dobili precej ostrejše, a mirovni pogoji diktirani Avstriji so naravnost poniževalni. Iz tega se sklepa, da bo dobila Nemčija najhujše mirovrfe pogoje, ker najdatje odlaša z mtrom. ■■■>............ Kajzer je na begu. London, 5. nov. V nekem baltiškem pristanišču se nahaja poseben parnik, katerega stroji so vsako sekundo pripravljeni, cja začnejo delovati. Ta parnik je namenjen za nemškega cesarja, cesarico in njegovo žlahto za slučaj, da kajzer sklene bežati iz Nemčije. Kajzer namerava1 pobegniti na Švedsko kjer so skrivej pripravili ve-lig grad za njega. Ta grad je zastražen noč in dan. Za kajzerja ni miru. Kot se poroča, zavezniki ne bodejo pustili, da bi kajzer po svojem begu iz Nemčije užival Tnir v svojem gradu na Švedskem. Zavezniki bodejo zahtevali od švedske vlade izročitev kajzerja kot glavnega povzročitelja vojne, in če bi se švedska vlada branila izročiti kajzerja zaveznikom, tedaj napovedo zavezniki Švedski vojno. O-gromna cesarjeva bogastva so nakopičena v baltiškem pristanišču. Govori se, da ima kajzer pripravljenih nad sto milijonov, da jih odnese iz Nemčije. Boljševiki zgubijo zlato. New York. 5. nov. Sibirska vlada je odvzela boljše-vikom za' 800.000.000 rubljev zlata, katerega so boljševiki zaplenili v* Petrogradu in Moskvi. Boljševiki so to zlato sprva prepeljali v Omsk, Sibirija, kjer so mislili, da je na varnem. Sedaj je sibirska vlada to zlato zaplenila. Washington, 3. nov. Vlada naznanja, da bodejo Nemci dobili bolj trde mirovne pogoje kakor so jih dobili Turki. Kakšni so ti mirovni pogoji, se ni naznanilo. Lahko se pa trdi, da morajo Nemci izročiti vso svojo vojno mornarico zaveznikom, v povračilo za številne torpedirane fadije zaveznikov. Pariz, 3. nov., časopis "Temps" tiska na prVt strani z velikimi črkami brzojavko, da se je kajzer Viljem odpovedal prestolu, toda stvar še skrivajo in jo izdajo ljudstvu ob ugodni priliki. ' m m v/- uH^^t X . Amerikanci v Trstu. Italijansko ozem-v: Ije sega globoko vi slovenske zemlje. Glasom pogodbe miru med Italijo in Avstrijo je morala Avstrija odstopiti Italijanom vso zemljo kakor je tu opisano: Od mesta Oetz na Tirolskem, ki je prav blizu nemške meje. Nekaj milj od tukaj se začne bavarska kraljevina.'Tu nameravajo zavezniki udreti v Nemčijo, v slučaju če se Nemčija ne u-da. Od tod vodi meja južno do mesta Bozen in odtod do Brenner gorskega prelaza, nadalje proti vzhodu do To-bljaka na koroškem, kjer se začnejo Karavanke. Toblja-ka gre meja do Trsata in Trbiža preko gorskega prelaza Predil, kjer zavije meja proti jugu, gre skozi Podberdo naprej do Idrije. Od Idrije gre meja mimo Postojne, Snežnika, Št. Petra do Ka- stve in do Reke. . . . Vse to se je priznalo Italijanom v mirovni pogodbi med Avstrijo in Italijo. Rot se sporoča, ta meja ni defini-tivna, ampak začasna, da se zaveznikom dovoli prilika, udariti skozi Avstrijo v Nemčijo. Med drugimi znanimi j slovenskimi kraji, katere zasedejo Italijani so Podlani-šče, Volosko, Matulje, vsi kraji do Triglava in Mangarta, nadalje vsi dalmatinski otoki. Nadaljni pogoji avstro-ita-lijanskega premirja so: Ne-! na suhem, morju fn v zraku. Takojšna demobilizacija vse avstrijske armade. V Avstriji sme biti le toliko vojakov kot je neobhodno potrebno. Polovica vse artilerije se me-, ra pripeljati na določeno mesto, kjer se izroči zaveznikom. Avstrijske čete se morajo umakniti iz vseh zasedenih krajev, in iz onih krajev, ki so specifiično določeni (Kakor smo omenili zgorej). Vsa vojaška oprava se mora izročiti zaveznikom. Zavezni ki imajo pravico svobodno prevažati svoje čete po vseh avstrijskih železnicah in rekah. Zavezniške armade o-kupirajo vse strategično važne točke Avstrije in Ogrske. Imajo pravico iztirjati proti plačilu živila. Iz vsega avstrijskega ozemlja se morajo umakniti vse nemške čete tekom petnajstih dnij, in če se dobi kaj nemških čet v Avstriji po tem dnevu, bodejo internirane. Uprava vseh krajev, iz katerih se umaknejo Avstrijci se prepusti lokalnim odborom, ki so pod kontrolo zaveznikov. Vsi vojni ujetniki zaveznikov se morajo nemudoma spustiti na svobodo, kakor tudi vsi internirani civilisti. Za bolne in ranjene zavezniške vojake morajo skrbeti avstrijske oblasti, dokler ne okrevajo. Vse avstrijske vojne ladije se morajo izročiti zaveznikom. Nevtralnim državam se mora naznaniti, da je Jadran sko morje svobodno. Vsi avstrijski in nemški submarini v avstrijskih vodah se izročijo zaveznikonL Vse ob rež- j dije ne smejo na morje, in če kršijo to odredbo, bodejo zaplenjene. Čete zaveznikov In ameriške čete zasedejo avstrijsko vojno pristanišče 500.000 Avstrijcev ujetih, Remci nalif zapadni fronti ne mislijo cinekati. i • Rim, 5. nov. Laške čete so j v zadnjem trenutku, predno, se je sklenil mir zajele ogromno množino avstrijskega vojaštva. Uradno poročilo tr-( di, da so Italijani vjeli 500.-000 Avstrijcev in 5000 topov in 11.000 strojnih pušk. Tudi na drugih frontah so zavezniki zmagoviti. Zavez-j niki na francoski fronti napadajo sedaj Nemce^na 150 milj dolgem ozemlju. Boji1 na zapadni fronti napredujejo, in zavezniki med Monsi kanalom in Valenciennes spravljajo Nemce v past, iz| katere bo teško pobegniti. Izvanredno so napredovali zadnje dneve Amerikanci. General Pershing poroča,; da so Amerikanci severno od Verduna napredovali v dveh1 dneh za dvanajst milj. Boji niso bili.lahki, ker so imeli! Nemci povelje, da morajo od-1 biti Amerikance za vsako ce-; no. 'Toda ko so dobili Amerikanci ob reki Meuse povelje napredovati, je bilo sedemindvajset nemških divizij vžrenih nazaj, dasi so se Nemci naravnost obupno borili. Amerikanci se bližajo sedaj mestu Stenay, kjer je vitalna železniška zveza za Nemce, odkoder nemški ge-| neralni štab razpošilja voja^ štvo po vsej severni Franciji. Stenay je nedaleč od Seda-na, glavne nemške železniške postojanke. 10.000 Neemcev so sami^ Agleži vjeli včeraj, in nad 300 topov. Amerikanci so v dveh dneh zajeli 5000 Nemcev in 150 topov. Francoska armada se bori na 40 milj široki fronti med Mons kanalom in reko Sombre. Jako -i. ' '^KkU.lX.Sr- važno mesto Quesnoy je v francoskih rokah. Amerikanci so napredovali za eno ■ miljo proti Metzu. Sliši se, da nameravajo zavezniške čete udariti sl^ozi Avstrijo v Nemčijo, toda sedaj še skkri-vajo ta korak. Nemčija bo prijeta na treh krajih. Boljševiki v Rusiji, ki so slišali o nemškem porazu, so odrekli nadaljno plačilo mirovne odškodnine Nemcem. ' Bankirji so pri volji. Amsterdam, 3. nov. Nem-' \ ški bankirji so imeli konferenco, pri kateri so sklenili, da zahtevajo od nemške vlade, da sprejme vse pogoje zaveznikov, naj bodejo ?e tako ostri. Bankirji so prepričani, da bo z nadaljevanjem vojne Nemčija popolnoma uničena. o —Mihael Ferdič, stanujoč na 577 E. 152nd St. je zašel v torek zvečer med dva železniška vozova na New York Central železnici in je bil na mestu ubit. Bil je za-|; posljen pri železnici kot pre- ' mikač tirov. Star je bil šele 24 let. —Kljub temu, da se bliža mir, vojaško delovanje ne preneha. Kakor hitro zgine vsa nevarnost influence, bo poslanih iz Clevelanda tisoče fantov in mož v vojaška taborišča. Tudi prostovoljci se vsak dan oglašajo na sttK|fl žav. hoče biti zasigurana pro- j ti vsakemu^ tricku Nemcev. CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA Y PONPELJBE, SREDO IN PETEK. NAROČNINA: JZa AmeriKo - £3.001 Za Clexfd. po poJHi£4.00 I J&a Evropo - £4-.00\f*1—1, M "flnilulita AMrfte" en* sr. cuub av» m. s. ouevcuand. orno tklsi-kons out puhcrdn i« EDWARD K A US H, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. - ~ ..... — ( Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. | Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only ] t^'-——11*--1- '• 11 — ■ '•'"-----------'—--—• —— rrv:-.n.:zr:.t ; Entered as sccondclass matter January 5th J909, at the post officc at Cleveland, j Ohio under the Act qf March 3rd, 1879* _ ( No. 130. Wed. Nov. 6. 1918. s ODKRITOSRČNA BESEDA. Amerike je na svoji seji dne 7. in 8. oktobra 1918. v Washingtonu, D. C., po temeljiti in vsestranski debati o splošnih razmerah v domovini in tu, kakor tudi o delovanju sedanje vlade kraljevine -Srbije, Jugoslovanskega Odbora v Londonu in Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Združenih državah Amerike sklenili (z vsemi glasovi izvzemši dr. M. Trivunca),izdati na celokupen naš.narod proglas, v katerem naj se odkrito in resnično prikaže razvoj dogodkov in sedanji položaj, s posebnim ozirom na državljane srbske vlade napram vprašanju našega narodnega osvobojenja in ziedinjenja. Na podlagi istega sklepa je bilo poverjeno lzvrševalnemu Odboru Jugoslovanskega Narodnega Sveta, da ta Proglas izdela in objavi. * Izvršujoč ta sklep, podajata podpisana v imenu Jugoslovanskega Narodnega Sveta naslednjo odkrito izjavo: JUGOSLOVANSKEMU NARODU Hrvatom, Srbom in Slovencem v Združenih državah. KRFSKA DEKLARACIJA. Krfska Deklaracija od 20. julija 1917. se je po pravici smatrala za narodno pridobitev. Vlada kraljevire Srbije in Jugoslovanski Odbor, kot predstavnika Srbov, Hrvatov Slovencev, sta v njej svečano in sporazumno povdariia edinstvo našega troimenega naroda, nedopustno njegovo zahtevo, osnovano na čelu svobodnega sa-t moodločevanja, da mora biti popolnoma osvobojen vsa-|kega tujega jarma in zjedinjen v eni neodvisni državi, ; urejeni na najširšem demokratičnem temelju pri popolni : enakopravnosti vseh treh narodnih imen. Naš narod je { postavil v njej "problem svoje osvoboditve od Avstro-ipgrske in svojega zjedinjenja s Srbijo in Črnogoro v ||©3no državo kot eno nerazdeljivo celoto." Ustavo zje-ffllSjenjd države "podlaga vsemu družabnemu življenju, izvor in konec vseh oblasti in Ipravic" — naj bi prinesla ustavotvorna skupščina. 1 Resnica je, da se je odločevanju ustavotvorne skup-Pčine nekako prejudiciralo z odredbo, da ima država | Srbov, Hrvatov in Slovencev kraljevina z dinastijo Ka-ragjorgjeviča, ki je "podala dokaz, da se z idejami in |čustvi ne deli od naroda in da stavlja narodno svobodo in voljo nad vse drugo". No, ta odredba jevmogla biti, po naravi cele deklaracije, samo želja, predlog, sugestija. Mi v Ameriki smo vodili propagando za Krfsko de-l klaracijo najlojalnejše in v najboljši veri, dokazujoč demokratski duh kralja Petra in upravičenost nade, da bo , njegov sin Aleksander, ki je šel skozi težko šolo, kos veliki nalogi, ki mu je namenjena v bodočnosti. Pričakovali smo od kraljev srbske vlade, da bo jugoslovanski problem zastopala v celoti pred zavezniki in da bo odločno zahtevala zjedinjenje našega celokupnega narodnega ozemlja, ki se — kakor Krfska deklaracija po pravici povdarja, "ne more skrčiti brez kršenja življenjskih interesov celote". Naše nade se, žal niso izpolnile. Da je dal kralj Peter, kateri se ima za svojo krono zahvaliti volji naroda in ki je nekoč javna izpovedal, da ni nič drugega kot kronani predsednik republike in da je bolj ponosen na zaupanje svojega naroda, kakor pa na krono— da je dal pravimo, izza Krfske deklaracije svojo krono na razpo-ago narodu, ki ga je z njo ovenčal, da bi na ta način sprejel novo krono od celokupnega jugoslovanskega naroda, ako bi ga on odlikoval s svojim zaupanjem, bi bil s tem vrjetno je — osigural i monarhijo in dinastijo. Kraljeva srbska vlada je, s svoje strani, začela delovati, namesto da bi povdarjala in zastopala pred zavezniki jugoslovanski program v smislu Krfske deklara-liie, sedaj za Razširjeno, sedaj za Veliko-Srbijo. V pogledu prve se je imela še te zime sondirati ameriška ' 'n, z ozirom na /no pa predleži cel niz dejstev, kakor tudi nedavne izjave^ Pasiča, iz katerih je razvidno, da bi se imelo, po njegovem mnenju, izvesti zjedinjenje Jugoslovanov "pod egido Srbije". Srbska misija v Ameriki. Ko je dospela pozimi sem Srbska Misija, se je nudila njenemu načelniku g. Vesniču edina prilika, da razloži raz najuglednejši oder na svetu v kongresu Združenih držav urbi et orbi jugoslovanski' problem in da brani in zahteva njegovo pravično rešitev. Kljub naši odločni zahtevi je g. Vesnič očividno sledeč instrukcijam svoje vlade, opustil to edino priliko v zgodovini, govoreč o vsem, samo ne o onem, o čemur bi moral govoriti: o pravičnosti jugoslovanskih teženj. Na potovanju Srbske Misije skozi Združene države je govoril ameriški javnosti o Keltih, o umetniškem nedostatku Franklinovega spomenika v Washingtonu, ali o tem, kako daleč nosijo ver-dumki topovi. O jugoslovanskem vprašanju je molčal. Sploh je nastopala Srbska Misija izključno kot srbska. Proseč ameriške pomoči za rekonstrukcijo Srbije, se ni hotela spomniti opustošenih delov, požganih in upro-paščenih družin v Bosni-Hereegovini, v Sremu in drugod. Kljub protestu pretežne večine naših izseljencev v Ameriki je srbska vlada držala za svojega glavnega konzula moža, ki je sam in preko svojih listov uporno deloval proti jugoslovanski ideji. Konečno ga je obsipala s Srbska vlada je odposlala v Ameriko podpolkovnika Milana Pribtfeviča kot šefa vojne misije za nabiranje kih prostovoljcev. Medtem ko je g. Pribi- 'čevič deloval z vsemi silami na poverjeni mu nalogi, je častni generalni konzul kraljevine Srbije v New Yorku oviral direktno in indirektno po svojih organih delovanje g. Priblčeviča, dokler ni moral konečno pustiti svojo misijo. Ko se je vrnil, so mu očitali, da je nevaren Jugoslovan, predvesm pa nasprotnik omenjenega konzula, s katerim so bili vsi uradni srbski krogi. Vlada, ki je imefa zastopati zjedinjenje našega narodnega ozemlja v edinstveno državo, je imenovala poslanika na "dvoru" črnogorskega kralja Nikole, ki je hrabro in nikdar premagano črnogorsko vojsko izročil in izdal Avstriji in ki zagovarja v svojem bizantinskem li-cemerstvu republiko republiko Jugoslavijo — seveda s pogojem, da bi ji bil on gospodar. S samim imenovanjem poslanika pri Nikoli Petroviču, ki se brez tujega oboroženega spremstva ne bo upal vrniti v deželo, katero je izdal sovražniku, je srbska vlada moralno prisilila ameriško vlado, da tudi ona sprejme poslanika bivšega črnogorskega kralja — kar je na veliko škodo jugoslovanskega ideala. Splošno se sodi, da je pravi razlog za v diplomaciji brezprimerno postopanje s poslanikom Mihajlovičem njegovo delovanje za jugoslovansko idejo. On je brutalno kaznovan, ker »je deloval za Jugoslavijo. Medtem ko je srbska vlada, v protislovju s Krfsko deklaracijo, vedno in povsod delovala samo za Srbijo, Povečano ali Veliko, si je prisvajala izključno pravico, da samo ona predstavlja avstro-ogrske Jugoslovane, zlasti brez soudeležbe Jugoslovanskega Odbora; "predstavlja" pa seveda,v srbskem ali velikosrbskem smislu. Že iz teh par dejstev sledi, da je srbska vlada delovala proti smislu in duhu Krfske deklaracije — da jo je prekršila. Ona torej ne veže nikogar več, zlasti v kolikor jo je mogoče tolmačiti kot protivno popolnemu samood-iočevanju naroda. No, mi se ne odpovedujemo samo Krfski deklaraciji, lemveč tudi sedanji srbski vladi. Vlad?, ki je z Jugoslovanskim Odborom stvorila Krfsko deklaracijo, je nosila na sebi znak koalicije, vsled fesar se je mogla smatrati za izraz narodne skupščine, horej naroda, ki ni mogel, vsled okupacije po tujcih, izraziti potom volitev svoje mišljenje. Med tem pa je koa-icijsko vlado zamenila vlada samo ene stranke, ki ima komaj večino v skupščini; in ker je tej že pred več kot «1 i rimi leti — vspričo svetovne vojne— potekel mandat, ežk§, da bi tudi sama predstavljala pravo misel naroda re*a Agant tor tic':oU ria C. ft It. Line. N w Tourint AutomabUa Bat*—11M Bound Trip, with 8 daya ratwra limit, far car* not mwaedteg 127 la. whaaibaaa. baa a tJ fully colored aoctiunul buzila chart of The Great Ship "hi^ANDUEE" Mt OH raaaipto? Bra cant*. Abo anit for our M-paga pictorial aaj d—^ntjya boolilet fraai Tlia C^^^A^Bgffafa ^^ —tka largeat and moat eoatjy paaaeager Steamer on Inland fjKgZIjgU j> J^jgrfoLTjj' ' water« of tlia world. Sleeping ^HHMb^HmGSI^Hk-^)^^ capacity. 1SOO p—min«««. i M J. S. Jablonski I p »HH SLOVENSKI F0T0CRAF. | I. 6121 ST.CLAIR AVE. FM ^^MK^^H Izdeluje slike za ženitb« in družinske slike,otroške nnj j^^Hk^H^^H slike, po naj ovejfii modi in po ntskih emu h. Za pa lFT ^^EM^HH &-4L- OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo jP BHBHHMBBM eno veliko »likov naravni relikosti ZASTONJ. ftjg I «r VSE DELO JE GARANTIRANO. f Dr F\ .1. It EkN § «202 ST. CLAIR AVE. ^ HLOVENSKI ZDHAVMh ^jf \ Zdravi vse mo&e in ženske bolezni. - Operacije. $ JKr 1 .... i. »ii t— ■ ———■ rv V? Uradne ur«: Urad xaprl i nt« rra 10-12 doPoWn. ^ sredo in nedeljo popoldne JK 1-3 popoldne • 111 —1 -- --- __O --O Imam v zalogi krasne zimske suknje vsakih vrst in mer, za deklice, delti ta in žene, lepe bluze <> ter razno blago na yarde. V Posebno priporočam veliko zalogo klobukov ^ ^ za deklice, dekleta in ženske. Na željo jih sami < > okrasimo. . O i > Ravnokar sem prejel veliko zalogo zimskih i > vzorcev. J £ Priporočam se za obilen obisk. ^ iiii«aiiiaiiiviiii»t«siiitiiinitfiiaiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiit>i9aiiiiiaiaittiuaiiiiiiiB^ ........... -...... I ............ I II. 3 Čistenje in likanje oblek. I . , . _. ---- . . . - . mm DOBRO DELO: NIZKE CENE: Moike obleke................ $1.25 Žeaske kiklje....................SOc Moške suknje............ ... $1.25 Ženske d«lfe suknje_______$1.25 Jopiči........... . ......... 50e Ženske obleke .......„ $1.50 | TheDamm Dry Cleaning Co. 1 Pri»c«t~ too 2381 E. 82 ST. c-fljwjwo A. J. DAMM, poslovodja •• milllUY rllv* Skoraj vsi — in ii^poae^no slovenski — listi tožijo o po- -manjkanju papirja. Pa v isti* ni ni papirja manj, ali pre- ] mnogo se ga porabi za razne ' druge namene, kakor za krušne karte, sladkorne karte in kar je še drugih takih kart, potem za izdelovanje papirnatega denarja ter za tiskovine, ki se rabijo za potrebne statistike in izkaza. Poleg tega potrebuje vojaški erar premnogo papirja za armado. Kakor izpričuje zadnji izkaz, je porabil vojaški avstrijski erar doslej 17.8 milijonov papirnatih snovi, in sicer: 16.000 štirjaških metrov za aeroplane, 6 milijonov metrov za obleko vojnim ujetnikom, 100.000 metrov za delav no obleko delavcem, 4. mili-Tone metrov za objeko in uni formo v zaledju, 200.000 garnitur za prevleko slamnikov, 6 milijonov metrov za nado- ; mestilo platnenega blaga, 120.000 metrov papirnatih snovi za bisage, 70.000 metrov za mrtvaške srajce, 50.- 000 metrov za prevleko zabojev z municijo, 49 milijona papirnatih vreč za oves. 12 milijona vreč za sadje, 4 milijone vreč za moko ter 1,-419.000 štirjaških metrov papirnate snovi za nepremoč-ljive plahte, ki se rabijo za vozove in vagone. — Še dalje gredo v papirni industriji Nemci v rajhu. Vsled ministrskega odloka na Bavarskem je zaukazano mestnim in kmetiškim občinam* da skrbe za to, da se mrtveci oblačijo &amo v papirnata kri la. Omivalkam mrtvecev je naročeno, da bi tam, kjer ima | jo mrtvega- obleči v volneno . obleko, odnesle to naobčin-ski urad, kjer dobe za njo papirnato obleko. Razstava v Ljubljani. — d Splitsko Naše J edinstvo po- , roča 21. avgusta. "Poljska zveza umetnikov se pripravlja, prirediti v Ljubljani razstavo, ki bo pozneje otvorie- > na tudi v Pragi." "Slovenske straže" so se opominjali: Podružnica Slov. Straže v Ligojni pri Vrhniku (narodni davek) 12 K; J. Pavlin, katehet, Št. Vid nad Ljubljano. 20 K; Podružnica Slov. Straže Št. Rupert pri Velikovcu, (dar g. A. Ri-epl pod. Plešar) 20 K; Jožef Kodrič, kaplan, Šmartin p. Slov. Gradec, zbirka, 30 K; Anton Modic, vojna pošta 608, 17 K / Franjo Sinko, župnik, Sv. Martin na Pohorju, 50 K; po g. Milošu Ferk, bo-goslovcu, Slov. Gradec, nabrano po č. g. provizorju na novi maši t. g. Al. Kuharja v Kotljah, Kor. 102 K. — Posnemajte. Hrvatska navtična šola v Malem Lošinju. Iz Lošinja poročajo, da je dobilo ravnateljstvo tamošnje navtične j šole, ki je bila doslej italijanska, uradno sporočilo, da bodo na tem zavodu tudi hrvatske paralelke, in sicer se v ; šolskem letu 1918-10 otvori prvi razred.. V Malem Lošinju je dovolj lepih stanovanj dijake in letos ustanove tU 1 di dijaško kuhinjo. Hrvatski listi opozarjajo Slovence, naj se kolikor mogoče v velikem številu vpišejo na to navtično Hrbtobol. • X / ko imata bolečine t hrbtu, ali kri- T I žj žutite, l a vi.3 vfo boli. Bol edina • posiaj.-.jo i-prerosiu; ledica (obisti) 1 vus bolijo m vida od »as gra gosta T i ter čutita t ri tam bolačina. V takem a slučaju rabita kako dobro zdravilo, I pa ga merda ne morata dobiti? Na f fiičiia d'uf h priprmo-kov, .ampak ■ * J _ poskus.ts t, am a «.r.l:cat 1 Sonera's • f| i Kidney &. Liver { t" (Sevem v a Zdravila za obisti In jet- I ra). To ja uborno zdravilo za me- 1 i hur. kadar Imata bolačin« pri spui- (ft Is nju vode. tako tudi pri otrocih, Id * ■ močijo postelja. To zdravilo odpra- T i v!»a zlatenico hi vso zoprno sapo, • J zmanjšuje oteklino nog ip lajia hrb- 1 „ Za častnega občana je imenovala Sežana generalnega , majorja Trieba za zasluge, ki si jih je pridobil z zgradbo velikega kraškega vodovoda. Poljaki in Jugoslovani. Z ozirom na obnovitev društva ^ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani prinaša krakov-1 ski "Glas Naroda" daljši članek o pomenu jugoslovansko' poljske vzajemnosti. Članek zaključuje s sledečim pozivom na poljsko javnost: "Kakor vidimo, se nam dvi gajo iz dalje ftasproti nove rpke in iščejo prijateljstva, j Aristokratizem (ali mogoče samo nadutost), s katerim se, obnašamonasproti manjšim slovanskim bratskim naro-1 dom, mora prenehati za ved-' no. Naša Jugoslovanska AI-ma Mater ima stolico za slovanske jezike in literaturo.! Ali bi se hotel kateri izmed pjenilj obiskovalcev posvetiti slovenskemu jeziku in tako postaviti stalni most med Krakovom in Ljubljano, med Poljaki in Slovenci? Hvaležno polje za prvo kulturno delo leži pred nami. Upajmo, da ni več daleč čas, ko se naša želja spolni. Zakaj bi ne korakali na čelu slovenstva? To da samo'nam ne bo to v roke padlo, treba se je skloniti in skloniti se je vredno." Pretep med Hrvati in ma-žarskimi častniki v Zagrebu. V noči 29. julija je prišlo v Zagrebu na Jelačičevem trgu do pretepa. Iz kavarne je šla skupina mažarskih častnikov v popolni vojni opremi s Čeladami na glavi. Do pretepa je prišlo zaradi tega, ker je policija prepovedala Hrvatom peti hrvatske pesmi, dočim so madžarski častniki lahko peli mažarske pesmi.. Iz skupine Častnikov je padlo več strelov in sta bila en civilist in en vojak patrulje, ki je na-] stopila da napravi mir, ranjena.. Ravnateljstvo c. kr. ženske ga učiteljišča goriškega se preseli s 1. avgustom zopet v Gorico, pisarna se nahaja .v zavodu Vrtna ulica št. 0. Vprašanje dezertacij v jugoslovanskih krajih. — Zagrebška Hrvatska Država piše 18. avgusta: Z ozirom na dezerterje piše oficijalna Smotra Dalmatinska: Na pod lagi informacij, katere je prejel vojni minister, se pogosto pripeti, da je dezertacije iz armade pripisati edinole vedenju prebivalstva. Stariši in prijatelji pomagajo in prigovarjajo vojakom k dezertaci-ji, ako so se, ko poteče njihov dopust, odločili,, da se ne vrnejo več k svojemu polku. Stariši in sorodniki v prvi vrsti prigovarjajo vojakom k dezertaciji, skrivajoč in sva reč jih, ako se bližajo patrulje, in jih branijo na varnih i mestih. V katerih slučajih se je celo pripetilo, da je šlo prebivalstvo tako daleč, da se je ustavljalo aretaciji in trans-portaciji dezerterjev po vojaških oddelkih. Prebivalstvo se svari, da čakajo one, ki se dajo zavesti k takemu prekr-i šenju postave, najstrožje kazni in posledice. Poleg tega so dobile vojaške oblasti nalog, podvzeti pro ti dezerterjem najstrožje in Naznanilo. Naznanjam članstvu druJ štva St. Clair Grove, št. 98 W. C. da se v bodoče vrše seje našega društva v prostorih Slov. Nar. Doma in ne več v Birkovi dvorani kakor dosedaj. Seja se bo vršila ob istem času kakor doslej. Ker pa radi influence se ne sme vršiti zborovanje, asesment je pa potrebno vseeno plačati. Zato naj vsaka pride v Slov. Nar. Dom, kjer bodo zbrane društvene uradnice, ki bodo rešile nujne zadeve. Ob tej priliki bodem pobirala tudi asesment. Mary Jančigar, tajnica. (131) Naznanilo. Za časa epidemije so uradne ure od 2—3 popoldne in od 7—8 zvečer. V nedeljo je urad zaprt. Telefoni, urad: Ohio State Princn 1628 W. Bell Fosedale 5633 J. na domu Princeton 1911 L. (132) Dr. F. J. Kern. "j 1 ' 11 " 11 i Brezpogojna predaja. V človeškem telesu so stru pi neprestano navzoči. Odstranijo se posebno po odva-jelnem kanalu. Mnogo resnih bolezni je neizogibnih, če se nečista snov ne odstranjuje popolnoma. 'Trinerjevo ameriško grenko vino je zdra vilo, ki pomaga eliminirati nečisto snov iz telesa. To pomeni brezpogojno predajo strupenih substanc. Očisti odvajalne organe popolnoma. Pripravljeno je iz zdravilnih grenkih zelišč in4 naravnega rudečega"vina, je u-Spešno in užitno. V vseh lekarnah. Stari sovražniki, revmatizem in nevralgija je zopet pred našimi vrati. Pojdite in kupite takoj Triner-jev liniment. Cena 35c in 65 centov po lekarnah, po poŠti 45c in 75 centov. Ce vaš lekarnar nima Trinerjevih zdravil pri roki, jih lahko na-■roči za vas. Ne vzemite no-Ibenih drugih ponaredkov. J. jTriner Co. 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, 111. Važno naznanilo. Trinerjevo ameriško grenko vino, Trinerjev Angelika in druga Trinerjeva zdravila se morejo od tega dneva najprej dobiti izključno le* v lekarnah ali pri ljudeh, ki tr-| eujejo z zdravili. Trinerjev laboratorij je skrajno zapo-sljen z naročili za lekarne in za vladna naročila, raditega smo prenehali pošiljati naša zdravila drugim trgovcem, torej prosimo, da vsakdo kdor rabi Trinerjevo vino, naj vpraša zanj v lekarnah ali pri trgovcih, ki prodajajo zdravila. najbolj drastične mere. V slu čajih, kjer se jim postavi nasproti upor, kakor na primer napad, poškodbe, ali celo naval mas, naj rabijo vojaški lica j i in patrol je orožje proti napadalcem, dokler se ne podajo. Išče se Slovenec, ki bi delal v groceriji. Dobra plača in lahko delo. Vpraša se na 15416 Saranac Rd. Collin-! wood. (132) \ ' rMf'T.'ij^^n.M^ ii____mm_ 11'y * m H sk y pU r ? llfHB^^ i SMaČistenje Obleki I H i v—r/-^1' fl I'OKLK II'K VAS 1'U IKI.FFI >MT ^ Alii I1 \ SAMI P RINEŠ! TE NA DOBRO DELO IN POSTREŽBA JE ŽE^EČ lir POZNAM KOT NAJBOLJE I 1 he Frank's Dry Cleaning Co. i * J ' 1 _j ■ National Drug Store I Slovenska lekarna. Vogal Si. Clair ave. in 6i. oe-sta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške iprexlpise V /»logi imamo vse. kar je treba v najboljši lekarni. Naznanilo. Iz pisarne tajnice društva Danica, št. 11. SDZ se naznanja vsem članicam tega društva, da prihodnja mesečna seja, ki bi se imela vršiti 12, novembra, se ne bo vršila radi influence, ampak pobirali 'bom asesment od članic isti čas, kakor po navadi in v istih prostorih. Prosi se, da asesment se bo pobiral od sedaj naprej samo na seji in 23. vsakega v mesecu. Druge dneve absolutno ne sprejmem doma nobenega asesmenta. Ker je bolezen tukaj se apelira na vse članice da plačajo ves asesment, da ne bo nobena suspendirana. S sestrskim poz-; dravom Fanny Hudovernk, tajnica. (131) Slovenski bartender, izurjen, dobi dobro delo. Oglasi naj i se takoj pri Lake View Hotel. 1155 9th St. (132). • -v- - ..A j. .; .. žfat Vaša obleka ......• T bo zg-ledala kaikor nova ako jo prinesete nam čistit, barvat ali popravit. Mi tudi vašo staro obleko prenaretlimo po novi modi. The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St (Wed). OBRESTI S ZAČNEJO VSAK DAI VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK fti M prwOh pitta« * 4mmwm, to pote«nsU tew 4% St. Malf ud HA I9L i KJE 1 H || ^ "ajboljai alado- W [gj led in mehke pijače? ® V lokami ® I F. BRAIM, 1 ® 1353 )E 55th STREET © (§) vocal St. CUir Av«. ® ilj Točna postrežba. fjL CENE NIZKE! Spodaj podpisani opozarjam Slovence kakor tudi Slovenke po Collinv/oodu in Nottinghamu na veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga, katero kupite po nižji ceni kakor v mestu. Posebno nizke cene na zimske suknje, (Overcoats), klobuke in kape za dečke in deklice, sploh vse kar potrebujete pri vaši družini. Imamo tudi mnogo volne v štrenah, močne, lepe Čevlje in roberje za moške, ženske in otroke. Za moške imamo posebno fine klobuke in kape. Cene nizke. Joseph Kos, 15230 Waterloo Road Collin-wood. O. (Wed. 152) fl)r. J. B. ŽUPNIK, || Slovenski ZOBOZPRAVNI K. 6127 St Clair Ave. Nad Grdinovo trgovino. Uradne ure 8:30 zjutraj do 8. zvečer Zavod United Doctors je sedaj pripravljen poslovati ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM. Govorimo v vasem jeziku. « The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point, Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rabi kombinirano zdrav-lienje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. Da dobimo veliko število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelarfdu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo: Vsi bolniki,\ ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jim natančno razloži •jih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje ali ne. Vsa preiskava je brez bolečin in ne čuti niti otrok niti ženska. The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospekt ave. prvo nadstropje in (je odprt vsak dan od 0. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne. Dr, Semolunas,O.D. j Specijalist za oči 8115 St. CUir Ave. 2. nadstropjv, j ' Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih preišče- I mo, Preskrbimo prava I I očala. 11IIOIMIIHIIIM IIII III ; || Dr. S. Hollander j zobozdravnik :: 1355E.55th St.vog.St.Clair j: :: Vstop na 55. cesti nad lekarno :: Ure od 9. zjutraj da 8. zv^čgr. !! I I * > M :; Zaprto ob sredah pop. tudi v nedeljo zjutraj. • > Govorimo slovensko M H 1 1 I I I 1 I » l"H"l II I I1H-* Pozor Slovenci I Kadar potrebujete v hiSi kakega plum be rja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni ta? vam zračunam koliko V veljalo del?, d slam ^sa pop; a vila, postavljam kopaliSča in sfrVf v hlii Moje cene to niz ke, delo garantirano. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber! NICK DAVIDOV Ič 6620 St Chir Are l , i ■ • ! HENRY BECK. 6931 ST. CLA1R-AVL ----------- I Po 26. letnem uspešnem trgovanju I mm IZ TRGOtiNE I-!-s—-----■ | Vsa zaloga najboljših čevljev, za može, I žene in otroke, se bo razprodala brez mi- | osti v velikanski 16 dnevni razprodaji ! oLI^zfu-č V SREDO, 6. NOVEMBRA.; l — - ----=■ | Vse mora iti. Jaz se pozitivno umaknem ' i iz trgovine. Good - bye trgovina. Berite | nekaj nizkih cen te razprodaje; ' s Čistilo za Čevlje 25c Ženske $10 nove je- Mcški $5.00 praznični vredno po„^...9c senske Čevlje po $4.98 Čevlji po.......$2.98 1 Vrvice za Čevlje (shoe 500 parov dekliCjih in Moški $5.00 črni praz-i .strings) 2 para za. .lc otroCjih Čevljev nični Čevlji po. .$3.98 ženski $2.00 hiSni ?d. ^ Moški $7.50 Črni in sliperii po 98c $7.50 delavske rjavi čevlji po. ,$4.98 ' ženski čevlii $5 00 Cevlje P°.......H48 » do $10 praznični Ženski Cevi). Moške $4.00 Elk čevlji po.......$5.98 vredm po........čevlje po.... ..$2.89 In mnogo drugih. Glej- l Zaloga $5.00 in $6.00 Deški čevlji od te na velike plakate, ki , ženskih čevljev $2.98 $1.98 naprej jih sedaj razpošiljamo. Gorke $3.00 ženske Moški $125 Goodyear Glejte za velike rumene čevlje po.......$1.98 ruber ji po......98c in Črne napise. I l ____k_. HENRY BECK, ST. CUflt-AV. ! GLEJTE ZA VELIKE RUMENE in ČRNE j VPRAŠANJA. Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim človekom? iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni. Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2209 Ontario St. en blok od market house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do' 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St. Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew J arc, 1113 E. 61 th St. Tel. Princeton 1958 R. (x92) Pohištvo na prodaj, samo en mesec rabljeno. Proda se ker lastnik odpotuje iz mesta. Vprašajte na 1101 E. 66th Street. (130) POSEBNO NAZNANILO?! Dr. Wolfe, veliki ftpedjftlftit, M upeljal ▼ Ctovelaadii rM t4U» J •troj« i« zdravljenje ljudi. Tu bo mutelJevaJ Klrarljemje a« «»a imeli Uke (#rf noat, bruh, kašelj, 1? ~ \\>M R I ,,k# v "»••«*•. DaJU • L. i k' Ml I prelekatl takoj, alaba pljuča? Prlva. ^ j fl Ne odtalsiJt#< k.r £ tna bolezni? I. Ld. $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI Pridite takoj in ta ApecljaMet vaa popolnoma preiftfle. potem iveetOk Če morete oadnavetl, ker uepeh je odvisen od prelakave. N>egovl kraaa 8troji is vneli delov sveta mu pomaioijo, da Ima qajboljfll zdravnlikj urad v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile mo£, dobite tukaj uepeii Uiea vi>m«iixija, kakfino brezen Imate, Ce zdravnik vidi, da sa da oadravetl, bodite prepričani, da ktna.u ozdravite, ln nikomur nI treba zapraviti denar ja, ne d? W d'^W rvp^b. Pridite ta pogovorite se privatno s idmvnlkom. 2047 E. 9ih St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadat ip*ciiaii«t. Cleveland, o. in Proap«ol tlradn* ur«: 9. »jutraj do 8. it. Ob n«d«li«h od 10 4« I. T AMBLILANCA. \ ^Hvaiiki alufaj nesreče ali bolezni, t potrebujete ' fiiiibulunca ali bol iiki voe, pokličite krtterkoli ' telefon vsak čas, ponoči nI i po dnevu Mi vedno čujemo in od^ov^l-jamo telefon, ker zvoni v hii< PRINCETON obenem Ako vtun operator reče, '1a se ne o«la- i ninwi vi ^ emjtet Raiitevajte supervisor)«, in do- J^J bite odgovor od nas takoj. Bell Rosedale ANTON GRDINA 1881 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. ■...... ■ i— BELL MAIN 1441 / GUY. CENTRAL attl-W MIHAEL S. ČEREZIN, 1 Hnatsko-slovenski odvttaik Pkarnai 414 ENGINEERS BLDG 4. NADSTROPJE | VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. . Aw TROJKA POVEST Spis*/ DR. FR. DETE L A k ' - ^^^^ ' y'-!... ' i' * "Oh, da bi si tudi Vladimir izbral takšno nevesto! Kako pa sta z Milico?" "Kakor pomladno vreme ; časi se gledata prijazno, potem pa zopet vsak drugam. Bog ju umej!1' Prišla je gospa Stojanova, srečna mati vesele neveste, in naročila, naj ne prevzema* ta sedaj Draganovi nikakega drugega dela, ker se tako mu di s pripravami za poroko. "Pomagale bomo vse, jaz in Anica in Milica. Plesanja je konec." Vladimir pa je sedel na Ma jerjevem vrtu z gospodom in gospo in jemal slovo. Čudil se je, da Irme ni videti, in me nil, da sedi za kakim umotvorom Ženskih rok. i "Oh, ne, gospod doktor," se je nasmehnila gospa zaupljivo. "Premislite, kaj je prišlo temu nesrečnemu dekletu na misel. Gospod doktorand Čuk," je šepetala in se nagni la k njemu, "ji kar ne da mi-j ru, vedno ji je za petami. O-na ga pa ne mara kakor Ju-govega ne in par1 dni je že govorila, da ga izplača. Ravnokar je šla skozf vrt z dvema velikima škatljama, v plašču za dež, z dežnikom in solnčnikom. Menim, da se vrne kmalu." "Ženska neumnost!" je godrnjal Majer; Vladimir ju j pa je ugajala ta neumnost; in! ko ga je povabil Majer za od-hodnjo na lov drugega dne, se ni branil; dodal je pJtit-nicam še en dan. "Človek se mora malo i^-i; prehoditi," je utemeljaval vabilo gospod Majer; "kri že zastaja po vsem životu. Tja lift Poljanico pojdmo, kjer je dosti perutnine. AH imate puško? "Imam; a streljal že nisem celo leto." "Nič ne de; ta reč se ne po zabi." In začel je osgpod Majer zabavati družbo s pripovedovanjem svojih lovskih dogotkov. Gospod doktorand Radivoj Čuk pa je čakal tedaj v prijetne misli utopljen na samotnem kraju zunaj vasi. * "Tako malo čarovnico," si je dejal, "mora znati zagovoriti človek, da postane voljna. Doslej me je vodila ona, odslej jo bom jaz. Kaj pomaga baronu plemenitost, lugu graščina in Vladlmirju dokto rat! — A če misli to razvajeno dekle, da se bom jaz kisal ž njo v Gorenji vasi, se moti. V Ljubljano pojdemo in igrali bomo vlogo.' Pogledal je i na uro. "Točna ni. Obotavlja se. Umevno. Korak je drzen; ne verjamem, da bi ga stori- j la za koga drugega." Poteg- ; nil je zrcalce iz žepa in si og- ; ledal obraz; začel se je čudi- ; ti, da je še ni. "Ali se je ske- | sala? Ni možno." i Grmovje tik steze se je za- j Šumelo, Radivoj se je zgenil i . in se urno obrnil. Prihila je ? Mrma v plašču, zasoperia in f plaha, postavila je predenj I dve škatli in vrgla dežnik in!r solnčnik črez. jc "Hvala Bogu, da me nihče g zapazil!" je sopla. "Zdaj pa n brž, brž, gospod doktor!" 1< "Kaj pa pomeni ta prttja- n ga?" se je čudil Radivoj in t jo lovil za roko. "Ne mudiva se, gospod do- ji ktor, čas poteka," je silila F ona in umikala roko. "Tecite ii hitro v vas in najmite voz, da n se odpeljeva! Jaz sem vzela o samo najpotrebnejše reči s seboj, dve obleki, dva klobu- h ka, dežnik in solčnik." n Radivoj je odpiral oči in o gubančil čelo: "čemu pa ti voz?" n "Da se odpeljava, da uide- v "Hm, tako," je dejal poča- s «i v neprijetni zavesti, da nima denarja pri sebi nič in;r doma malo. Mi mu ugajal Ir- min načrt. "Meni se vidi to početje predrzno," je učil Irmo, ki je nepotrpljivo stopicala sem-tertja. "Ali menite, da bi mi Vaši roditelji odrekli Vašo roko, če Vas snubim odkrito in pošteno?" "Oh, vse lahko zgodi!Prav bojim se, da se ne bodo zmenili za najina čuvstva; in kaj počnem potem jaz, reva!" "Uboga Irma!" je tolažil Radivoj. "Meni se pa zdi, da se preveč bojite svojih roditeljev. Saj Vas ljubijo in so naklonjeni meni. A kako bi jih razžalila midva, če bi ušla, ko še poskusila nisva, če se res ustavijo najini sreči! Žaliti roditelje je greh; spoštovati jih je treba; drugač ni blagoslova. Če mi ostanete zvesta, bova premagala vse zapreke; a za beg je čas v 1 največji sili. Zdaj bi bil pre- ! nagljen in neodpustna napaka." . i Irma je sklenila roke vsa 1 obupana. ........1 "Kaj si morate Vi o meni ' misliti!" je tarnala in zakrila oči z rokami.. ( "Ljubezen opraviči vse, J draga Irma. V mojih očeh ste vedno isto blago, plemeni ; to dekle," jo je miril Radi- < voj. "Torej pa hitro nazaj, preden me-kdo pogreši!" "Dajte, prosim, bom jaz ne J sel te škatli." ' "Oh. gospod doktor, če ste tako dobri/' 1 Natovarila mu je prtljago ( in mu pomeknila pod pazdu- 1 ho dežnik in solnčnik MNa I to veliko škatlo morate pose- ' bno paziti! Najlepši mo) klo- 1 buk je notri, lehak in nežen kakor majnikova sapa, tisti, ' v katerem se Vam zdim najlepša, Ta se ne sme poneč- ' kati!" < Tako sta šla tiho in opre- i zno, ona spredaj, on obložen i /'.a njo. Trikrat se je prestra- \ Sila ona in pošepetala. da pri- j haja nekdo; trikrat je skočil Radivoj s Škatljama za mejo. Ko sta prišla do doma, sta se £ plazila skozi vrt za drevjem * in grmovjem, brez šuma. ko- * iikor še je dolo. j "Zdaj-le gresta," je poše- * petala gospa za mizi Vladi- f mirju; in onadva sta izginila c na verandi. * t Nekoliko poparjen je bil doktorand Čuk, ko se mu je * zahvaljevala Irma za njego- N vo prijaznost in se veselila, * da ju nihče opazil. "In zdaj pojdiva poiskat s irugih," ga je vabila, "da ne t dO nihče nič sumil." Svetlo je pogledaj Radivoj ^ iri mizi po obrazih, če bi se zaznal na njih kak sum. Vsi jo se držali modro. Irma je z načela pripovedovati, kako s >rijetno da se je izprehajala z : gospodom doktorandom, in jospa je sprožila zanimiv ra-:govor, ki je budil mnogo meha. "Precej preveč in ne- d lotrebnega," se je dozdelo d ladivoju, ki je čimdalje bolj JV azmišljen. Izgovarjal se je, a se je prehladil, da ga boli v lava, in obžaloval, da se ne k iore drugega dne udeležiti ir )va. Šel je in rešil družbo ir lučnega zadržavanja in za-ajevanja. či Prvikrat ta večer, odkar pi ; bil na počitnicah, je legel v !adivoj v posteljo nejevoljen si i pobit, dasi mu je branil po- v; os slutiti, kako da zabava p« dsoten Mejerjevo družbo, pi Zarana drugega dne pa je itel Vladimir s puško na ra- je ri proti vasi. Par streljajev sr d prvih hiš mu pride napro- ce Radivoj. z dežnikom v pot- lj< i obleki. ki "Kam tako zgodaj?" se ie ačudil Vladimir s porednim m mehom na ustih. fj "Kakor vidiš, na pot. Dob- vi o se imej P * "Izostaneš dalje časa?" ki v^^ j .ji "Kakor kane. Najprej grem v Kostanjevico in potem v Novo mesto narodne zaspance dramit." "Kaj pa bo počela nevesta?" Radivoj je vzel počasi vir-žinko iz cigarnice, jo prižgal in puhnil parkrat dim predse. "Čaj, brate, da te spremim par korakov," je dejal, stopil k Vladimirju in ga prijel pod pazduho. Zaupno mu je potem odkril, da si morebiti Še premisli to zadevo. "Kaj praviš!" "Morebiti, morebiti ne. Prostost, dragi moj, je le pro stost, Takkrat jo človek prav ceni, kadar je v nevarnosti, da jo izgubi. Jaz še ne vem, če sem ustvarjen, da bi prenašal zakonski jarem po Gorenji vasi." "Pa bi se preselil v Ljubljano, kjer ti ne odide imenitna vloga." "Vidiš brate, ravno to je punetum saliens (odločilo). Stvar je namreč ta — med nama rečeno!" r "To se umeje." "Kot previden človek ne kupim jaz mačka v žaklju. Treba je bilo malo pobrskati po nazorih eventualnega gc-spoda tasta in gospe tašče in spe, ali če hočeš in kakor se bojim. Ali mi verjameš, da pričakujeta oba, da se bo kisal zet med dolenjskimi kmeti in kupčeval z žitom in lesom? Človek bi moral zatajiti prošlost in se odreči bodočnosti. odreči življenju za na rod. Vražje mičen razgled! To ti povem, da na takem razpotju še nisem stal svoj živ dan. Ali naj se odrečem nevesti ali bodočnosti?" "Jaz bi menil, da bodočnosti; zakaj kakšna da je nevesta, to veš; kakšna bodočnost, f.r. ne." "Misliš? Stvar je resna, vredna, premisleka. Zato,tudi ostavljam za par dni ta nevarni kraj in hočem trezno pretehtati izgubo in dobiček. Počasi sklepati, hitro vršiti, to je moje načelo." "Ali te še ne veže nobena beseda?" "Mene nobena. Jaz nisem ! neizkušen mladič. Kdor ho- ' Se ujeti mene, ta mora nasta- . viti fino zanko. Take kočljive reči napeljem jaz vedno tako, da se zareče kdo drugi; jaz si varujem prostost." "Ti si star lisjak." Radivoj je nekoliko pomol 5al, kakor da bi premišljeval, 2e meni prijatelj lisjaka s kislim grozdjem. Vladimir, ki je to slutil, se je zasmejal in ?a začel rahlo oštevati, da pač ne ravna lepo z gospodično Irmo, kateri je morebiti glavo zmešal. "Sentimentalen jaz nisem Dir nikdar," je zmignil Radi-/oj z rameni. "Mislim, da ona :udi ni. Naravno se pomirijo ženske prej, nego si laska na-;a samoljubnost. A ker je )oljše za oba. da sva nekoli-co manj skupaj, zato se umi- , 5em za par dni." "Kar peš?" 1 "Voza nisem dobil; mobili- | :iral sem peštvo. Zdrav!"Sti-inil mu je roko, se obrnil in ' apel poluglasno: < Kdor ni za boljšo rabo, t Naj var'je dom in babo! Vladimir pa je nadoljeval ' lobre volje, strmeč nad Ra- . livojevo smelostjo, pot proti ' 11 a k i. ( Pred gradičem je stal že i oz naprežen; lovci pa so se ' repčali v veži s prigrizkom | i žganimi pijačami. Gospa i t gospodična sta še spali. "Gospod doktor!" je kri- I al Majer v popolni lovski o- i ravi, v škornjih čez kolena, tirolskem jopiču, štajer- I kem klobuku z brado od di- i jega kozla in ruševčevim erjem, "koga ste srečali naj- \ rej, samca ali samico?". i "Premalo sem lovca," se i ) smejal Vladimir, "da bi se ] nel držati lovske vere. Si- ( ;r bi moral biti prav zadovo-en. Srečel sem gospoda do-toranda Čuka prvega." 1 "To je za sedem starih bab l e bo sreče, gospod doktor, az sem bil naročil snoči Ed- j irdu, nal me pride klicat; i je zaspal. Zbudila me je de- ] la, smola bo. ® "Papa, to ti je samo Izgovor. Saj sicer tudi niC ne u-streliš," je menil Edvard in sedaj odspredaj na voz, češ, da bo on vozil. Vladimir je hotel sesti k njemu; baron pa si je izbiral sedež zadaj pri gospodu Majerju. A ta je hitro preprečil njegovo nakano in pokazal s prstom odločno na prednji prostor. "Prijatelj, pomekni se niže hahaha!'— Gospod doktor, Vaš sedež je poleg mene." Zaman se je branil Vladimir, z^man se obotovljal baron; morala ste se pokoriti ukazu, in voz je oddrdral. Dobro je dela. Vladimiru počastitev; baron pa je godrnjal med zobmi in grdo gledal predse po ravnini, ki je ležala Zavita v jesensko me- Dal)« prihodnjič Delo dobi Slovenka, da bi pomagala v kuhinji. Dobra plača. Oglasite se v Lake View Hotel, 1155 W. 9th St. blizu Union Depot. (132) Išče se ena ali dve sobi brez . pohištva, za pečlarja. Naznanite naslov upravništvu te- < ga lista. (131) i Slovenske Sokolice. r ■ '-v • • • Radi razširjajoče španske influence so oblasti prepovedale vsa javna zborovanja, torej ne bo nikake seje 5. novembra. Asesment se pa bo pobiral točno ob 7. uri v navadnih društvenih prostorih. Vsaka sestra naj skrbi, da bo plačala. Sestrski pozdrav. F. Trbežnik, tajnica.. (130) V najem se dajo lepe hiše, za eno družino, 5 sob vsaka in vse moderne potrebščine. Rent $25.00 na mesec. Jako prijazna stanovanja. Vprašajte pri Mr. Miller 14904 Thames ave. Collinwood. ------:-(133) španska influenca. V sedanjem času razširjanja kužne bolezni španske influence morali bi biti zelo oprezni, da se obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečino v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico ali splošno oslabelost, priporočamo vam sledeča navodi-'a kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje gr- sepsolom, ki naj se uporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gor-ke vode. Ko čutite mrzlico ali takoj ko pričnete kihati, vzemite takoj eno ali dve Se-verovi tableti za prehlad in gripo, in ponovite to vsake tri ure, dokler vaši odvajalni organi pričnejo dobro delati. Ako se vas prime- kašelj, tedaj vzemite še Severov balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kako gorko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne počutite boljše, potem hitro pokličite zdravnika in naredite vse kakor on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete pred influ-enco, torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah po sledečih cenah:: Severa's Anti-sepsol, 35 centov, Severa's Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for.Lungs, 25 in 50 centov. Ako vam je nemoguče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (140)1 j > aproCiti i so sun nise jski smrti lastnika. Dve hiši po 10 sob, dve po 7 sob, samo $1500 takoj. Oglasite se na 6508 St.. Clair ave. (131) ■ 1 i ■ i n »m Napredne Slovenke. Naznanja se vam, da ne bo nikake seje 7. novembra. Mesečne prispevke pa bom pobirala od 7. ure naprej in sicer v Slovenskem Domu. Vsaka sestra ima poleg me-sečnine plačati $1.00. izvan-redne naklade v pokritje konvenčnih stroškov. Katera ne prinese te naklade, ne vza*-mem redne mesečrtin. Toliko v pojasnilo, da ne bo izgovora. Sestrski pozdrav. Fannie Trbežnik, tajnica dr. Napredne Slovenke št| 137 SNPJ. --- (130) --—-----; Soba se odda v najem za eno osebo. 5351 Standard ave. •-r- (130) Slovenska družina dobrega obnašanja, dobi dobro in prostorno stanovanje, da pazi na zdravniški urad. Zahteva se nekoliko znanja angleščine. Vprašajte pri dr. Kernu, 6202 St. Clair ave. od 2 do 3 popoldne. (130) Račnn med krajevnimi društvi in SDZ. za mesec september. Asesment št. 59, 1918.1 "DOHODKI /V 11 STROSKI j ZAVAkOVANl I « ■ Vj • T ... c I 'O c V ° 15 r % cl^v c** 'Jrt ° 'c tŠ ^ E 'P C o a o c 'Si | o ooS I fi 11 .? 3| 3 SI ! §•'<§• J £ ž 8 8 § § 3 ž M o o «3 m a a«Ja ■ K > * t s 5 - § ^ s 8 ^ 1 768.82 366.00 338.62 55.95 1.50 ............ 6.251 .501 239.00| 239.001 II 811 8712201 71 396 2 99.60 49.05 39.75 10.80 ............................... 25.00 25.00 ... 21 35 15 ... 71 3 130.47 62.87 57.75 8.85 ...... 1.00............................«.. . 1 15 7 33 3 ' 59 4 541.41 299.11 185.25 50.55 1.50 4.00 .......50 .50 10.71 10.71 1 49 127 163 3 343 5 102.14 49.64 44.25 8.25 .............................................. 1 18 13 27 ... 59 6 ' 117.88 61.18 46.00 8.70 2.00 ......................... 250.00 250.00 ... 10 11 36 1 58 7 131.46 62.96 58.50 9.75 ...................25 ...... 10.00 10.00 1 18 9 37 1 66 8 97.02 44.82 44.25 7.95 ......!........................................................12 15 21... 48 9 i 233.47 116.96 99.11 17.40 .................:............ 30.00 30.00 3 21 28 65 ... 117 10 212.74 103.44 90.50 17.55 .75 .............25 .25 » ............. 4 2 63 47 1 117 II 175.33 92.88 66.25 16.20 ....................................................................16 43 51... 110 12 115.30 61.50 45.00 8.55 ..................25 ...... 28.00 28.00 1 6 11 39... 57 , 14 238.25 108.25 108.75 17.25 4.00 .........;.............. .............. 1 14 36 67 1 119 16 24^6 16.91 1.50 4.35 ...... 1.50\............................... 6 3 8 12... i 2» S 17 153.23 84.78 57.00 10.20 .75 .............25 .25 ....... ....... 3 9 4 56 H 73 18 71.87 41.02 24.75 5.10 .75 ...................25 ..............................4 12 18 ... 34 20 319.52 142.97 149.75 25.80 , .75 ...................25 151.00 151.00 6 12 104 49..>. 171 J > 1 177.92 56.97 57.00[ 8.55 9.75| 6.50 16.50 19.40 3.25 ..............| | 3 6 23 24 1 57 ž9l.76|iži.75ki3.uolii^|U?.lsli S.ŽS mw M41»il Až317Bil IvliM Frank Hudovemik, tajnik. ■i AMERIŠKI DRŽAVLJAN USTAVA IN POSTAVE Cena 25c TISKALA IN ZAL021LA "CLEVELAN DSKA AMERIKA" «11» ST.CLAIR AVENUK. CLEVELAND. OHIO ■________ ._■ Navodilo, kako se postane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške republike. Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. To knjilico je odobrila sodnija Zjed. držav. Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. . 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO