Poštnina za krabcvino Jugoslavijo- t' gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTilK IZDAM BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO XVII ZVEZEK I LJUBLJANA «937 KAZALO. (INDEX,) I. Razprave (Dissertationes); Pogačnik. Ttlusna kultura in krščanstvo (La culture du corps et le Christianisme)....... A h £ i n , Nevarnost komunizma in nase delo (De peri- cuîo communismi avertendo).......... Snoj, Hospic Sv. Družine v Jeruzalemu iti Sluvenui {De hospilio S. Familiae Hierosolymis eiusqua pro Slovenis momentoj............. 11. Praktični del [J'ats practica); Desetletna rast slovenske Katoliške akcije [Dr. Ambrožic| III. Slovstvo (Literatura): K e i 1 b a c h , Komjcrsreutli u svijetlu psihologije religije [A, U-) 63 Grafe nauer. Karolinška katetleza 1er izvur brižinskih spomenikov.in čini nads. ispovčdajiištiimi> sç (F. Ušeničnik) 64 Cndringlon, The Liturgy of Saint Peter (P. K. Lukman) 67* Malo opravilo na čast bi. D, M. (M. Slavič) 69 — Dictionnaire de spiritualité fasc. VI (K. K. Lukman) 70. IV. Razno (Miscellanea): Srbska pravoslavna cerkev o jugoslovanskem konkordatu 1—18 19—jJO -31—49 50—62 (A. Odar) 71. Y/ ; f Telesna kultura in krščanstvo. (La culture du corps et le Christianisme.) Dr. Joie Pogatnik. Résumé. A I encontre des sectes spiritualistus dus si ut Ifs passés nu exagère aujourd'hui surtout la valeur du corps humain nu sens matérialiste du mot. Le mouvement sportif d'aujourd'hui tend à devenir mène la religion du XXLimi siècle. I,a théologie chrétienne est aloTS bien obligée d'établir et de défendre la doctrine naturell« et révélée sur cette matière, L^ culture du corps comprend ad sens le plus large du moi tout ce que- (orme et perfectionne le corps humain, mais surtout les exercises physiques qui forment les Facultés du corps d'une manière réglée. I.a gymnastique, dans son sens historique, approche ussei du travail productif. Pour tulle raison la psychologie et !a valeur morale et pédagogique de la gymnastique sont presque les mêmes que celles du Iravail. Le sport au eonlraire est une pratique méthodique des exercices physiques en vue du perfectionnement du corps et de l'esprit avec des ¡eux ou avec des concours. Le sport est le ¡eu des hommes adultes Le sport, de même que le feu, a ses causes et sa finalité- l es théories psychologiques [de Grecs, Spencer, Carr. Winkler) qui examinent la psychologie du jeu et du sport se comptaient mutuellement. Les facultés tendent à se développer par la pratique, les facultés intérieures se manifestent en action, Le jeu infantil est le signe extérieur de l'inclination dominante et souvent aussi de la vocation. Les facultés tendent à se faire valoir, Pour les humitieS (i dut tes le sport est le repos actif. Bien que 1(L culture du corps soit au point de vue moral indifferente par soi même, elle prend sa moralité de la [in et des circonstances. Elle a des grandes valeurs morales et péduytogiques, soit pour l'individu soit pour la communauté. Mais d'autre part la culture corporelle a aussi des grands dangers moraux. Ses valeurs morales sont surtout: la santé, ordinairement la condition de la vertu, les vertus intellectuelles [l'intelligence, la prudence, la présence et la promptitude de l'esprit, la joie, le courage -tout cela donne la iorce à ¡a volonté}. Ensuite, cette culture excite la persévérance, l'abstinence et la patience. Les vertus sociales, comme le sens de communauté, l'amour entre les nations en sont aussi des bons conséquents. Le sport éloigne la fantaisie de ta Sphère sexuelle et peut ¿■ire, â défaut des motifs supérieurs, une méthode préventive de l'éducation sexuelle; mais l'exagération du sport excite la sensualité sexuelle davantage. Les effets négatifs du sport sont causés surtout paT le sport exagéré. Le sport passioné fait oublier, â la jeunesse surtout, les devoirs d'état, détruit !a vie de famille et la vie religieuse, mène à un matérialisme pratique, tue le sens de la culture spirituelle, étant une des [ormes du paganisme moderne. Le profcssionalisme sportif, avec sa passion des records, constitue des grands dangers moraux. L'histoire témoigne que les temps de la culture sportive sont toujours les temps de la décadence. Les formes du sport moderne [ont apparaître, combien la vie privée et sociale s'est éloignée de la conception chrétienne de cette même vie- La philosophie et la théologie chrétiennes avec le magistère Ecclésiastique tiennent que le corps est un élément essentiel de l'homme et que l'ilme en est la forme substantielle Le corps comme tout être est hon 1 2 «I udje alors notre respect- La culture corporelle peut être une vertu chrétienne qui appartient aux parties potentielles de la tempérance et est nommée par S. Thomas l'eutrapélie. Son ,me d ni k Lakih teženj. Športnik naj uveljavi svojo moč nad lastnim telesom, nad naravnimi ovirami, pa tudi nad človeško družbo. S to psihološko analizo igranja in športa smo kavzalno in tele-ološko obe sorodni vrsti tlovekovega dejstvovanjn, igro in Šport, raziskali. Kakor povedano, se v tej analizi spopolnjujcjo domneve posameznih raziskovalcev. Speneer in S c h i 1 I e r sta igro ljudi in živali razlagala iz odvisne sile (K.raftiibcrsc!iufltlieorie] - ta razlaga se zdi drugim upravičeno nezadostno, zakaj igra gre pri človeku in pri živali tudi do izčrpanosti*. Mnogo se je s psihološko analizo igre bavil Groos, ki je pravilno trdil, d,t se žival in človek 2 igro vadita in spopolnjujeta (Einiibungs- und Selbstausbil* dungstheorie); njegove trditve danes splošno veljajo, Kazlago Angleža Carrs, da je igra le mirno izravnavanje (katarza} nevarnih napetosti, danes splošno zavračajo, zakaj igra na splošno ne ureja nagonov, temveč jih kaj rada še okrepi. Gornjo sintezo razlag, ki osvetljujejo igranje vsaka s svojega vidika, imenuje V^inklcr >bio-dinamično teorijo 4. Iz te analize nam bo etično vrednotenje telesnih vaj in s tem telesne kulture vobče mnogo lažje. III, Etika telesne kulture, iiuland1 toži, da so doslej še zelo malo razmišljali o etičnih vrednotah telesnih vaj. Saj dejansko večina športnikov goji šport In gimnastiko ne glede na kake višje cilje; nekateri, jn teh je praktično največ, iz mode, drugi za zabavo, ker tako današnja družba najbolj ceni, tretji zaradi /.mage, rekorda in nekateri športni pro-fesionisti slednjič tudi zaradi dobička. Vprav zaLi je v presojanju športa še vedno mnogo nejasnosti in zmede. Tudi duhovnik ne ve, k d k o stališče naj zavzame do športa prvič načelno in drugič konkretno do takih oblik, kakršne so se pri njegovih ljudeh pač dejansko razvile9. Sem in tja se oglašajo tudi glasovi športnega iiber-Linizma, češ o morali pri športu vobče nikar ne govorimo1. Osnovna krščanska modrost pa nam že pravi, da nas nra^ni zakon veže vedno in povsod; tudi telesna kultura je pod njim, kar je ob sebi umevno. Telesna kultura ima A) etične vrednosti za posameznika in za družbo, za oba pa ima tudi B) etične nevarnosti. Zato pa tudi zanjo velja moralno načelo: virtus stat in medlo; grešiti je mogoče s premalo in s preveč (per deiectum et per excessum). Same na sebi so telesne vaje inditerentne, podobno kakor sprehod, uživanje hrane itd.; nravno vrednost in nevrednost dobivajo Sele iz okoliščin in od smotra. » Prim. F robes, n. m., in Winkler, n. m, » n, m. 159. 1 n- d. 51. - Dušin pastir Ve. knko težlco je Športnike katoličane obvarovati vseh razvad versko brezbrižnih športnikov. * R i! I n n d , n. m. 10 A. 1. Higienično urejene vaje pospešujejo najprej telesno z d r a y j e ; lelo krepe, ga delajo odpornega, gibčnega, da je po-rabno orodje duše. Zdravje pa je na lestvici vrednot tudi po krščanskem pojmovanju za življenjem najvišja telesna dobrina; skrb zanje jt: naravna in razodeta zapoved. Nad njim so po krščanskem nauku nadnaravne dobrine, potem naravne duševne in med telesnimi dobrinami življenje; dobro ime. imelje — vse to so pa nižje dobrine. Zdravje je naraven, čeprav ne absolutno nujen temelj duševne prožnosti in tudi duhovnih kreposti, to že zaradi bitne zveze med dušo in telesom. Za innogc, zlasti uradniške poklicu, morejo postati telesne vaje v preprosti ali katerikoli obliki zaradi zdravja tudi resna dolžnost. Starši pa, ki so dolžni otrokom z življenjem dati tudi zdravje in zanje skrbeti, so tudi iz le zapovedi toliko bolj dolžni, skrbeti za svoje telesno zdravje, 2. Telesne vaje krepe živce, ostre čute ter tako posredno vplivajo tudi na dušo. Tako šport bistri tudi duha in pospešuje torej mnoge umske kreposti: razumnost, inteligentnost, razsodnost, prisotnost duha, Mti'o mišljenje itd. Zahteva obvladanje samega sebe, zmago nad seboj in je zaradi tega velikega etičnega pomena. Iz uspehov in zmag ter iz gibanja v naravi izvira veselje, ki je vprav pri telesnih vajah čisto, vedro, neskaljeno z očitki vesli in zato za nravnost mladih ljudi izredno pomembno'. Občutek moči dri svezost. Ta vedrost je pa obilen vir poguma. Pogum pa krepi in podžiga tudi v p I j n, Za tekmo in vobče za vujo je treba vztrajnosti. potrpežljivosti, pridnosti in zdržnosti. Športnik se mora za časa treninga in tekem zdržati alkohola, nikotina in spolnega uživanja, Športne vaje .zahtevajo podrejenost pravilom in vodstvu, pokorščino, dalje resnicoljubno priznanje nasprotnikovih vrlin, nesebično in odkrito medsebojno prijateljstvo ter ljubeznivo obzirnost. Vse le resnično pozitivne vrednote telesnih vaj so dragocena življenjska šola, zakaj športnik bo v vsem svojem nastopu in ravnanju, tudi nehote, ka/al in uveljavljal te vrline, ki si jih pridobi pri špurLu; tudi izkustvo o£i, da eno udejstvovanje daje pečat vsemu življenjskemu slogu, A prav poudarjajo pisci1, da te vrline še davno niso zadostne za krščanski značaj, in napak je, telesne vaje same proglašati za že kar zadostno vzgojno šolo. 3, Telesne vaje odvračajo pozornost tudi od seksualne sfere. Domišljijo, ki je glavni vir seksualnih dražljajev, telesne vaje obračajo drugam. Telesni napor in telesna utrujenost pa zmanjšujeta Ludt periferne živčne dražljaje11. Taka preventivna metoda (v nasprotju z represivno), odvračanje od prilike, je zlasti za mladino etično silno dragoceno m uspešno, zato ji je n, pr. sv, Janez Bosco prisoja! tolik pomen'. Kajpak ne Sinemo pozabiti, da taka * R i! ! □ n d, «.m, 52, Prim, istiga tudi za naslednje piscev, že Zgoraj navedenih. * N. pr Bopp. n. d. 122. " R u l a ti d , n. m. 53. 7 Prim. n- pr. A, A U / I r n y , Le Bi trn liell rt;u X Don Bosco. Un gr;md educntcur (Lyon-Pnris 1929| pojil- 14 ■Cpmmt la scietice moderne: «M« a plus de confiance en 1'hyiiitlte qu"«l fa m&Ncine (¡¡tr, 339Ji ti /gol j naravna sredstva podobno kakor evgenika ne vzgoje še krščanske čistosti vzgojni naturalizem je v ¡na v v spolnem vprašanju najnevarnejši**; a za njega, ki boljših sredstev nima ali noče uporabljati, je to vsaj nekaj pozitivnega, pravi Ruland". Da vprašanje športa in spolne morale kar tu v kratkem obdelamo, nai omenimo mnogo nevarnosti šporla za. spolno nravnost, Pretiran Sport povečuje občo razdražljivost. K. Spranger prav zato svari pTed pretiravanjem vzgojne vrednosti športa, ker je, pravi, današnji Sport ie sam na sebi poln erotičnih dražljajev". Tudi G i ese priznava, da pranagona eros in seksus, ki si danes nadevata športno naličje, šport sam ogrožata- Zato je posebno pri mladih ijudeli, ki so toliko razdražljivejši in občutljivejši, treba paziti na etične nevarnosti športa, Zato so n. pr. nemški škofje v svojih navodilih zahtevali; Telovadba Se mora vršiti ločeno po spolih in učne moči morajo biti istega spola kakor telovadci1', 4, Sport kot socialno gibanje je naravna reakcija na racionalizem, industrializacijo in tehnizacijo življenja'-. Države, ki niso smele nalagali splošne vojaške obveznosti (zlasti Nemčija), so s pospeševanjem športa skušale nadomestiti vojaško ¡zvežbnnost in državljansko vzgojo svoje mladine. Socialne vrednote športa so v temle: šport budi čut in smisel v.a družbo, zlasti smisel za občestvo, posameznika stavi v družabni red, goji socialne kreposti — kakor obzirnost, požrtvovalnost in nesebičnost. Sport kot svetovno gibanje more pospeševati tudi ljubezen med narodi! žal pa so prav mednarodne tekme često torišče najbolj divjega sovraštva med narodi. Spričo teh moralnih vrednot telesnih vai bo tudi verski vzgojitelj kaj rad uporabit špurt in telovadbo pri vzgoji; umerjene telesne vaje mu bodo velik pripomoček, da ohrani mladino »ravno nepokvarjeno. Vzgojitelj, ki bi posebno mladini, katere naravi šport toliko prija, šport zabranjeval, bi sam sebe oropal močnega vzgojnega laktoTja. morda S tem izgubil tudi ljubezen in zaupanje mladine ter tako tudi z drugimi, celó verskimi vzgojnimi sredstvi Lei<-; žel uspehe. B, 5. Telesne vaje pa imajo dovolj nevarnih okoliščin, ki morejo vplivati etično negativno. Največ pravne škode na zdravju šil na " Okrožnica o krit vzgoji mladine, it, 15 in 16, Prim. odgovor kongr. sv. oficijs od lg. marca IMi (ASS (03-1. 118; Lj. ik. Uit 1931, str. 741: Curandam imprimís plenam, firmam, nunquam intermiss.im juvuníuiis ILlrUjfif|lte pexiis rcligiosam insLitulicinem; cxcitund^m in ea angelicne vir-lutis aestim&tíonem, desidenutn atnorem: eique ju mm opere inculcanduin. nt inste t orationi. sacramenUa poenitentiae et SS, EucharUtia« sit auldua. beatam Virjjinem snnctae puritatis Mntrcm filiali devotíone prosequatur. enisque protectiooi t o! a m se cuín mi I ta 1 páricutoaas tucliunes, obscoena spec [acula. improboTum con versión t ni et quaslibel peecandi occisioncs seüulo devitet.« 4 n- m 10 B o p p , rt, d. 123. 11 LeitsnUc der deutschen Rischofe, 1925. 11 D i e m , Spori, str, 9 (navaja A c It t a n. d.): Sport ¡e otrok narav«, j« upor zoptr civilizacijo, íoper prašino pisarn, roper enolično delo pri stroju, jtoper topost íivljenjft po gostilnah, v kinu, na plesišču ¡t) í.oper mrtvo otopelost ter prezgudnjo dozorelost- 12 duši povzroči nezmerni špoTt. Znane so Kutle posledice pretirane telovadbe fca telesno zdravje. Prevelik napor vodi cel6 do napadov blazno.sti". Zdržnost pri Lreningu in tekmah se po izvršenem delu kaj često sprevrže v noro uživanje, zlasti pijančevanje, kar je le nov dokaz, tla za krepost naravna sredstva niso zadostna, kakor uči teološki nauk o dejanski milosti. Neumerjen šport vodi, /.lasti pri mladini, poselmo cš je ta brez pravega vodstva, v posurovelost, neusmiljenost. Športna strast uduši smisel za duševno kulturo in vobče za duhovne vrednote, kakor so zdržnost, razumnost itd.; v kolikor pa so te kreposti s športom nujno združene, so pri strastnem športniku usuinjen« zgolj Čutnim, snovnim ciljemLt. 6. Športna tekma se kaj lahko sprevrže v resnično sovražen boj Imednarodne tekme!), posebno prt nekaterih panogah športa: ipnrl kaj rad postane strast, edino, kar mladega človeka zanima, in ga odvrača od resnega poklicnega dela, od družinske skupnosti in od verskih, zlasti nedeljskih dolžnosti, posebno tam, kjer to delajo namenoma [zlasti Naturlreunde in podobna socialistična in komunistična gibanja). Posledice take športne prakse so porazne. Taka mladina nima nobene, kaj šele verske vzgoje. V tem praktičnem izključevanju višjih vrednot in dolžnosti je ena največjih nevarnosti današnje telesne kulture. O takih zgolj športnikih pravi Winkier1" zelo upravičeno; »Čisti športnik je za višje, za duhovnost, posebno za vsako religioznost izgubljen, Tak šport naravno vodi v praktični in miselni matcrializem in v poganski kult telesa, v malikovanje mesa, ki more postati za druíbo celó usodnejše kakor malikovanje zlatega teleta".10 To danes tembolj, ko skoraj nimamo športno poučenega občinstva in se športna kritika — to neobdelano kulturno poglavje etične plati športnih prireditev na splošno vobče ne dotakne ali jih, celó strokovna kritika, le redkokdaj meri po resničnem športnem Idealu. Tako postane šport celó poklic (športni proEesionalize m), rekord edini športnikov ideal in cilj, športna scnzacija največja zanimivost, V takih časih se javijo potem — tako športniki kakor podjetniki, ki športno strast izrabijo sta d o b i č e k , saj se človeška dobičkoželjnost kaj rada in najbolje redi od človeških strasti. Kapitalizem žrtvuje velike vsote za šport in to iz treh namenov: ali si hoče v Športno izvežhanih ljudeh vzgojiti čim boljše delavce, žive stroje za tovarno, ali pa' ob tem dela zase reklamo, ali pa iz gole dobičkarske špekulacije'7, Precenjevanje telesne kulture, njena ločitev od drugih, zlasti duhovnih kulturnih sfer in zasužnjenje telesne kulture nenravnim človeškim nagonom ponižujejo zlasti sodobno Taki napadi sn sc n. pr. jrtvljnli po neki ševltlnuvni lióles,'irski tekmi v New Vorku in neki tridnevni v Parizu. 11 Prifl)- Winkler, n, d. 163: -Sportswut i»l sehlimmur als Spi«! wul, ■ 1J n. m. Prim. L i n h o r d t, Unstre Ideale, Dcr Leib, str, 1071? Primere lahko HohiS v U 1 a g o v i Knjigi o športu, str. 24 sL Frnv tam j£lej tudi izjavo dr, M b i m 1 a : "Športni prolettanalizein bo Sport degeneriral in podjetniki kot Tek Rich:ird ¿a bodo spravili ha stopnjo cirkusa «■ 13 telesno kulturo, ki je po trditvah športnih strokovnjakov danes na isti stopnji, kakor je bila antična v dobi propada antike. Winkler'* po Dyroffu naravnost trdi, da so bile športne kulture redno propadajoče kulture- Spričo vseh teh osebnih in družabnih nevarnosti je sodobna, telesna kultura i.e sama na sebi, nc ¿lede na različne težnje, ki jih razni nazori z njo združujejo, značilen pojav novodobnega poganstva. Êe več, današnja telesna kultura je resno vprašanje krščanske morale in vzgoje. Zato je umestno, da v kratkem označimo Se načelno krščansko vrednotenje teiesa in telesne kulture vobče, Ii tega bo pa obenem še bol} razvidno, kako se nekrJčanski nazori usodno javljajo v utripanju vsega človeškega življenja, pa tudi, kako smo v praksi že daleč od krščanskega reda v kulturi in civilizaciji. ÏV. Krščansko pojmovanje telesa in telesne kulture. t. Prva resnica krščanske filoïolîje in verskega nauka v tem poglavju je, da sta človeško telo in človeška duša bistveno združeni v eno, novo, dovršeno podstat in naravo: duša je po svojem bistvu in sama po sebi podstatna loi'ma telesa (Cone. Viennense, Denzinger-Hannwart-Umberg, Enchiridion nn, 480, 481), Iz telesa in iz duše je človek [1 Mojz 2, 7). Negacija enega ali drugega bistvenega sestavnega dela tmaleriatizem ali spiritualizem v vseh oblikahl ali napaîno naziranje o razmerju duše in telesa med seboj je vodilo tudi do drugih, zelo usodnih zmot. Prav isto je danes-Najnevarnejši izrodkt v telesni kulturi gredii končno na račun zmotnega nazora o razmerju med dušo in telesom. Saj je analogno napačno pojmovanje hipostatične unije v osebi Kristusovi povzročilo toliko velikih kristoloških zmot; razmerje med božjo in človeško naravo v Kristusu je namreč zvezi duše tri telesa v enega človeka podobno1, s to razliko, da večna Beseda po združenju s človeško naravo ni bila spopoinjena, temveč si je nespremenjena človeško naravo samo privzela v osebno edinstvo, duša pa se kot naravni del k telesom zedini v eno naravo. 2. S to resnico o enotnosti človečke narave je v lesni zvezi krščansko spoštovanje do telesa in vsega snovnega stvarstva. I udi telo je božja stvar, ne pa delo kakega zlega pra-počela, kakor so trdili manihejci in priscilianci. Po krščanski filozofiji je telo že kol bitje tudi dobro [oinnc ens est bonum), l'a tudi razodetje to potrjuje: In Dog je pogledal vse, kar je bil naredil, in bilo je prav dobro (1 Mojz 1, 31). Isto je cerkveno učileljstvo učilo zoper razne verske zmote- in je zlasti zoper kristoioške zmote i" n. d. 163. 1 »Sicut anima rationalis et caro umis est homo, itn Dens ct homo unus ust Chnstus. Symbohiin t Allianasiamrm*. 3 Zoper prisciliance 2. koncil v Bragi na Španskem 561 (Deitz. n. ?A2\ Inocencij III. v veroizpovedi, predpisani za waldenze (Dcnz. n. 421), definicija '1. lat. ccrkv. zbora 1215 (Dcni. n. 423: creator omnium.. . spiritualnim et corporaliutri], k.ir je Florentin*]^! ïbor v dekretu za jakohitc 1441 Í4 i nepnpustlji vo tíos 1(2 d nos tjo zahtevalo vero v realnost Kristusovega telesa. To krščansko pojmovanje telesa je namreč v bistveni zvcii z osrednjimi dogmami o izvirnem ^rohii, o odrešenju in o vstajenju mesa1. Se vet, človeško telo ni le božja stvar, ampak naravnost vele-umetnina Ktvarnikova, najpopolnejše delo v materialnem .stvarstvu, oblikovano tako, da je kar najodličnejše in najpopolnejše orodje duše, Kakor je človek po duši vez z duhovnim svetom, lako je po teiesu vez z materialnim svetom in njegov višek. K.er pa je telo božja stvar, ima isti poslednji namen kakor ves snovni svet' razodeva naj božjo slavo (gloria Dei ohjectiva). Ta slava mora biti potemtakem Indi poslednji cilj vsake telesne kulture. Kot sestaviti del človeške narave pa naj telo postane čim popolnejše orodje človeške duše; to mora bili torej bližnji, neposredni cilj telesne kulture. Kar po pameti temu namenu koristi, vse to je nravno dobro. Z. Pametna skrb za telesno kulturo je torej krepost- Ta krepost spada po krščanski morali med partes potentiates temperan-tiae. med kreposti, sorodne poglavitni kreposti zmernosti; med tiste kreposti torej, ki urejajo Laka človekova Letenja, ki so teženju po jedi, pijači in spolnem uživanju sorodna, a laže zmogljiva, Med temi zmernosti sorodnimi krepostmi našteva sveti TomaŽ: zdržnost (con-tinentia, ki ureja delcetationes taetüs), krotkost ¡maiisuetudo - notranja k rot kost, dementia zunanja krotkost, krotkost pri kaznovanju! in skromnost (ki ureja exteriores et interiores hominis motus et at;Linnes)'. Ta skromnost ima po nauku istega angelskega učenik« /.upe L štiri vrste (species]; ponižnost, urejeno vedoželjnost [studio-sitas, njeno nasprotje radovednost — curiositas), »modestia in ex-terioribus corporis motibus in modestia in exterior! apparatu (lepotičje itd.), Pri skromnosti in corporis moLibus sveti Tomaž govori o predmetu te kreposti; o igrah, šalah, zabavah ter igralcih in O grehih per excessum et per defectum', in postavi tezo: fnana| esse nnturam, quia omnis natura in quantum natura flüt, bona est) iri potem ponovil vatikanski über v dekretu de fide cattioliea (llcnz, nn. 1783, 1805-1, Prim. S c Ii r u t e 1 e r , Leibeskultur im Lichtc (ies Christentums. v knjigi Vom Werl des Leibes in Antike. Christentum und Anthropologie dir Gegenwart (Salzburg-Leipzig 1936). 4 Summa theol- 2 II. qu. 155 169. ü Cum ludiera et iocosa laudabiUter et secundum rafíonem diiigi queaftt, «orum exetssus semper peccatuin eal. - Qui in ludo talom de-factum commit t unt, nl et ipsi nihil delect.ihilu prof eran t et delectftbilfo moderate ab aliis prolatn reiciendo mulcsti siftt, peccant quidem; minus Unten iis qui in ludicris excedunt.« 2 Ii, qu- 168 a- 3- in " n. m., a. 2. 15 Krepost, ki po pameti skrbi za telo, ureja igro - in dandanes njunega sorodnika, šport — jc torej zmernosti sorodna krepost modestia, po najnižji vrsti imenovana eutrjpel is. bona conversio ali jucunditas pri lomažu7f slovensko bi rekli umerjenost. Kakor krepost zmernosti, tako jc tudi ta umerjenost v sredi [medium virtutis] med pTcveč iti premalo. 'I a sredina je objektivna -odvisna od ijrc, športne tekme, ud načina izvajanja, okoliščin in smotra, in subjektivna odvisna od posebnih, («lesnih in duševnih dispozicij ter tudi od drugih nravnih dolžnosti subjekta, Določena pa je ta sredina po namenu te kreposti; telesno zdravje in vedrosl duha (bona dispositUjj corporis et promptiUido auimi). Telo bodi torej čim boljše orodje duše. 4. V nadnaravnem redu pa krščansko spoštovanje Človeškega telesa doseže višek v dogmi n uilovctcnju božjega Sina, ki si je iz telesa prečisle Device privrel človeško naravo, duio in telo, z vsemi nepopolnostmi in slabostmi, ki so z božjo popolnostjo in polnostjo milosti in rcsnice združljive. V OdreŠeniku, glavi vsega, tudi vsega snovnega stvarstva, je bilo človeško telo najbolj p d v e 1 i f- a h o : združeno je bilo z božjo osebo, pri daritvi na križu je bilo žrtev in je tako sodelovalo pri največjem dogodku človeške zgodovine, pri odrešenju človeštva, po vstajenju jc bilo poduhovljeno in po vnebohndu sprejeto na božjo desnico'. Mi pa smo odrešeni, prerojeni, kot se izraža sveti .lanez, ali opravičeni, kot govori sveti Pavel, smo božji otroci, obdarjeni z novim, v is j liti, nadnaravnim življenjem, ki ju življenje Kristusovo. Tako smo z dušo in telesom udje Kristusovega telesa (1 Kor 6, t5), udje potemtakem tudi med seboj [Rim 12, 5: El 4, 25), vsa Cerkev je Kristusovo telo (1 Kor 10. 17; 12, t2—31 j v. 27: Vi pa ste Kristusovo telo in posamcz udje). Naše telo je božji tempelj (I Kor 3, 16), posvečen prvič pri krstu in potem v zakramentih — orodjih Kristusovih; tako je tudi naše telo posoda, orodje in most milosti: pri krstu se oblije telo, da dušo očisti in oblije milost: pri obhajilu sprejme telo evharistični podobi, da duša prejme Kristusa. Kakor pri naravnem življenju telo s svojimi čuti posreduje duši doživljaje, tako fc telo v nadnaravnem življenju kanal milosti. Katoliška liturgija posveča zato telesu, njegovim kretnjam, drži itd, velik pomen" Naloga udov je, da rastejo, združeni z glavo, »v božjo rast (Kol 2. 19), do popolnega moža (Kf 4, 13). Hrana nadnaravnega življenja je cvliaristija, ki je -«udeležba pri telesu in krvi Kristusovi' (1 Kor 10, 16) in poroilvO, de ho zaradi tega nadnaravnega povišanja našegit telesa in udeležbe pri Kristusovem poveličanem telesu tudi naše strohnelo telo nekoč častitljivo in preobraženo vstalo, ■ «') in Tpircpt — obrnem, vdajam se. — Pri Tomažu n. m., a. 4. na kuncu, * Prim. SchrttiUf, n, d,. 66. o Pri m. S c h r i) t e 1 c r , n, m. 67, — Berlinski škol Preysin(i pri pontilikalni maši ¿a kMoltlkc lekmovnlce na l.mski olimpiadi v Berlinu: • Telesno, zumclisko, minljivo jc Bog dal za pndlago. da oblikuje v človeku v«ino, neminljivo.- 16 podobno Kristusovemu povdičanemu telesu (Fil 3, 21]w. Tako je torej po krSčanskem pojmovanju telo ne le orodje duie, temveč tudi orodje milosti ter živi, pregibni, organski tempelj božji. 6. A kljub tej veličini in tolikemu namenu poželi telo zoper duha ter se mu upira. Zaradi izvirnega greha je človek razdvojen, predan poželjivosti, ki iSČe užitkov tudi /oper postavo duha, Dogme 0 izvirnem grehu ter njegovih posledicah tudi še tako idealna telesna kultura ne more zabrisati. Kousseaujeva zmota o »čisti«, nepokvarjeni naravi je negacija temeljnih krščanskih resnic; prenesena v teorijo in prakso moderne telesne kulture pa bi pomenila usodno zablodo in vodila v neizbežen propad vsake etične kulture. Zaradi poželjivosti potrebuje človeško telo tudi zatajevanja. Telo je najnevarnejši skuStijavec za duhovnega človeka, posebno zato, ker nas spremlja povsod, skuša uveljaviti svoje zahteve in želje proti duhu ter hoče imeli praktično prvenstvo. Ukročeno telo je izvrsten hlapec duha, neobrzdano tel« pa duha samega zasužnji, Zato je Kristus naročal post, zatajevanje samega sebe, vobče premagovanje telesnih želja. Pavel pa je celo zapisal: Zatiram svoje telo in ga devtjem v sužnost, da bi, ko evangelij oznanim drugim, sam ne bil zavržen fl Kor 9i 27)1J. In: ->če po mesu živite, boste umrli; če pa z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli* (Rim 8, 13). 1 o zatajevanje je kraljeva pot križa in modrost svetnikov. VpTav po tej askezi je kristjan kraljevo duhovstvo (1 Pet 2, 9), daruje Bogu tudi svoje telo in tako kraljuje nad svetom in njegovim poželenjem. Tako je po zatajevanju tudi človeško telo duhovna daritev {1 Pet 2, 5) ter tako podoba, kopija trpečega Odrešcnika, kakor bo po vstajenju podoba njega poveličancga: "Kateri SO pa Kristusovi, so meso s strastmi in poželenjem vred križali« (Gal 5, 24). .Umrli ste in vaše življenje je s Kristusom skrilo v Bogu iKol 3, 3). To zatajevanje mora biti dvojno: negativno, ki je v tem, da se ndpovemo nedovoljenemu in včasih iz višjih nagibov tudi dovoljenemu, in pozitivno, ki je v borbi zoper zla nagnjenju1'. Ta pozitivni element krščanskega zatajevanja je torej tudi resna tekma in borba, po svojem predmetu podobna športu , a pil namenu in nagibu daleč nad njim: »Vsak pa, kateri tekmuje, se zdržujc vsega: oni (v tekališču), da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega« (1 Kor 9, 25]. Zato sta si krščanska askeza in umerjen Šport po vajah zelo sorodna — oba sta resnična, človeka dostojna telesna kultura-Kamen krščanske askeze dalje ni uničenje ali oslabljenje Človeškega telesa, temveč njegova trajna podreditev duhu, zakaj že po svoji definiciji je zatajevanje ^-boj ZOper slaba nagnjenja, da jih podredimo volji, to pa Bogu*/' jo o vsem tem prim. krasno knjigo dr. Arnoldn Radcniiicherjn: Die iibematlirlichf I.ehcusnrdnung nacii der pauiinischen uiul jtihanriciaclien Thcolotfie (Freiburg i. ti liM3). 11 Prim. T,iirqucrcy, Precis d« Thiologie aicčttttue et my1it: 38, ¡i. 4 ad 3 in n. 5 ad 3: In viribus animae fit redun-dantia a stipcrtoTi ad interitlS, Oninis bona dispositio corporis redundat quodanrmodo ad cor sient ad principium el llnem corpornlium motiunmn- 11 Po analogiji turnarskega ideala: .Priseli. frei, IriHilich, fromm pravijo katoliški pisatelji: »Gesundhcit, Geist, Goft« (trije G' |. 19 Nevarnost komunizma in naše delo, (De communismi pcrieulo averlcndo.) Dr. Ivan Allí in. Suititnarium, — Summu* Pontiles et oTbis calholiei Episcopi iidelen de communismi pcriculo saepe lam mouuere cosqui? horLati sunt, ul inlpigrc 11 forti ter ei resislerent. Periculum autem ux duplici causa oritur: a] quia üQmuniümus in regionibus, in quibus esse das quaerit, verftm sunn indolem d insimulare no vit quam in terris, in quibus icnim auiuiriíi politih ust, pi-niíestat hominesque incautos ínuidulenler circumvenietfdu ¿illicit; b) quia delectus veros hodierui ordmis tociali» et oeconomíci íla tractat, ul po-pulorum animo» pcrlurbet atque .id violenlatn rerum eversioncm cxcitet (I|. - - Falendum est snciet.itcm hodit'maro, materialismo et liberalismo ¡ni-monistico ¿ra vi tur iflfeetam, ánimos ad eum queni communismus profitetur niatírialismuEi! disposuisse el pra«paraíS« [III- — Aetín contri enmmu-nísmum Fideles seduio doceat necesse est veram communismi indolcm atque os lend al, quo uonuminisnms tendat [Ill|. — Altera ex parle lolllcl-ludinis pastoral» est, ut bominum ánimos vero špiritu Christi imbuat, ne ¿ithei izommunismi illecebris aiiccumbant Porro ¡id mentíro imlrucliorium Pontifícum Lcnnis XIII el Pii Xí adlaborítndunl. ut opeiariorum conditio emend ti ur, Quippe quae inñtsta snepc sit humanaeque dígnitati hand siilis-facint ÍIV1- 1. — Zadnje čase skoraj ne mine teden, da ne bi kaka škofovska konferenca pozivala, katoličane na borbo proti komunizmu1. Svet je Je napol pozabil gTozote, v katerih je ruski boljševizem bil spočet. Vesti o neprestanih umorih in preganjanjih, ki so vsa naslednja leta prihajale iz Sovjetije na zapad, je večina evropskega meščanskega tiska pričela smatrati za povsem notranjo sovjetsko zadevo. Šele prihod Sovjetov v Zvezo narodov, kamor jim je omogočilo vstop mednarodni! prostozidarvtvo bborna poteza s snovanjem tako zvanih ljudskih fronti v nekaterih državah: postopna ločitev duhov v Evropi v dve fronti, za boljševizem in proti njemu, zlasti pa strahotna. grozodejstva španskih komunistov so znova poklicala na plan čuvarje krščanstva in zapadne kulture. Slehernemu jc jasno, da v tej ločitvi duhov more biti za resničnega krisljana mesto edinole v piotiboljSe viški fronti, pa čeprav neka le ri idejno nerazgledani mladi ljudje vidijo tudi še drugačne možnosti. 2e samo dejstvo, da so v zadnjih mesecih v Moskvi postavili za 4,5 milijonov rubljev novo radiofonsko oddajno postajo, katera naj služi izključno le širjenju brezboštva, more za vsakega kristjana biti dovolj jasen razlog, da se v trenju duhov more odločiti edinole proti boljševizmu. Proti komunizmu se dandanes bore tudi mnoge države. Sredstva, s katerimi se bore proti komunizmu državne oblasti, so seveda predvsem politična, ki naravno segajo v območje sile, Drugače tudi biti uc more, kajti država jc zgrajena na oblasti in je moč ter oblast njen naravni i ira z, s katerim se uveljavlja na zunaj. 1 Ko ie bila tn razprava ie postavljena, je izSlo ^pastirsko pismo o gospodarski in socialni stiski naiih dni«, ki so ga 12. januarja 1937 izdali jugoslovanski Škofje, zbrani na Škofovski konferenci v Zagrebu. Za jasno in odloino besedo smo višjim pastirjem zel" hvaležni. V 20 Uori se pa proti boljševizmu tudi Cerkev, ki je duhovna oblast. Le-ta se pa, kakor znano, ne uveljavlja v svetu t. zunanjo silo. Cerkev ne operira z bajoneti, strojnicami in policijo, Vatikan je v zadnji dobi ponovno opozoril, naj se njegova duhovna, načelna borba proti komunističnemu biezboStvu na noben način ne istoveti s politično prolikomunistično borbo nekaterih držav, saj ima vera tudi mnogo večjo moč kakor pa zunanja politična sila, Ko bi zunanja moč bila večja kot duhovna, potem bi krščanstvo pO 300 letnem preganjanju bilo do korenine iatrebljeno in bi bilo moralo likvidirati. Potem bi že takoj spočetka bili zmagovalci tisti, ki so Kristusa križali, in ne Križani. Mi torej prepuščamo državam, da se na način, ki je zunanji oblasti lasten, bore s komunizmom, hočemo pa našo protikomuni-stično borbo osredotočiti na duhovno področje, ki je veri in Cerkvi lastno. V ta namen nam je pa v prvi vrsti potrebno, da poznamo resnični obraz komunizma, da bomo razumeli, kako resnična je nevarnost. ki preti krščanski družbi od hrezboinega komunizma. I. Nevarnost komunizma. 2. — Za naš čas in naše razmere vidimo največjo nevarnost komunizma v tem, da tako spretno uporablja dvojni obraz: enega tamkaj, kjer vlada, kjer si je že osvojil oblast, in drugega v državah, kjer še nima oblasti, kjer šele vabi, agitira, se poteguje za naklonjenost ljudstva. Kdor hoče poznati komunizem, mora poznati obojni obraz, ker sicer bo vedno v nevarnosti, da bo nasedel lepim besedam, za katerimi pa stoje čisto drugačna dejanja. En obraz komunizma označuje način gospodarstva nad narodi, katerim je zavladal. Tu vidimo poskuse, izvesti materialistični marksizem v praktičnem življenju. Danes je vsem, ki se za boljševiški problem zanimajo, že do podrobnosti snano, kakšno je življenje in kakšne so razmere pod sovjetsko zvezdo; zato vsega ne bomo tukaj ponavljali, ker to tudi ni namen pričujočega spisa Predvsem označuje komunizem neusmiljen razredni boj, ki naj po uničenju plemstva, meščanstva, duhovništva ter plasti nekomunističnih intelektualcev enemu družabnemu razredu pomore do neomejene oblasti v državi. Ta razred ima nadalje nalogo, tako dolgo »vzgajati^ novega človeka, da bo spodoben za bodočo brezrazredno družbo v komunistični anarhiji. Proti vsem nekomunistom oznanja boljševizem ncponiirljivo sovraštvo in ga tudi dejansko izvaja, Pri tem nima spoštovanja ne do življenja ne do časti svojih žrtev, ki jih pusti umirati v mukah, v zapuščenosti in sramoti Satanskega sovraštva in veselja do nasilja in mučenja komunizem ne more opravičiti samo iz svojega nauka; za nas je temveč izraz pobesnele, diabolično nastrojene perverznosti, kateri zapada pokvarjena človeška narava, čisto prepuščena svojim nižjim nagonom. Boljševizem se more sklicevati na gotove tehnične uspehe in tehnično-materialen napredek svoje države, kar pa samo po sebi ni nobena zasluga komunizma. Kajti tehnično je čudovito napredovala 21 tudi l.vropa in Amerika, pod kapitalističnim gospodarskim redom, [boljševizem je zlasti amerikani/.em le kopiral in ima v deviški ter neizrabljeni zemlji, ki mu je na razpolago, za enkrat še dovolj možnosti, da jo tehnično dvigne. Toda ali je osrečil in izboljšal usodo človeka? morda pogoje družinskega življenja, ki ga je pričel kot »meščansko ustanovo* rušiti in so mu za kazen ostali milijoni zapuščenih, okrog tavajočih otrok brez očetov in mater? Ako danes poskuša -i novimi državnimi zakoni izboljšati strahotne družinske razmere, je to le dokaz, da je bila zabloda marksistične družinske politike tako velika, da jo je moral komunizem javno korigirati- Ali so morda srečni sovjetski delavci, ki so obsojeni na rekordno tlelo za državni kapitalizem? Ali so zadovoljni kmetje, ki so iz lastnikov in posestnikov zemlje postali kolhozniki, to Je, sovjetski poljski delavci? Eni in drugi so brez pravic in obrambe pred novim vsemogočnim lastnikom državo, ko nimajo niti možnosti, da bi svobodno zapustili nesrečno deželo. Težko verjamemo, da vlada paradiž v deželi, iz katere pod smrtno kaznijo nihče ne more, razen agentov, ki jih država plačuje. S potezami tega obraza, ki ga komunizem kaže deželam, kjer že vlada, se torej tukaj ne bomo obširneje pečali, ker ga že dovolj poznamo. Čeprav se vsakdo, ki hoče razširiti svoj nauk, navadno sklicuje za potrdilo na svoja dela, za čuda opazujemo, da se komunisti pri svoji agitaciji med nekomunističnim prebivalstvom navadno ne sklicujejo na to, kar so v Sovjetiji izvedli v življenju, Zavedajo se, da bi na ta način ne prišli do svojega uspeha. Poslužujejo se čisto druge taktike, 3. — Prvo, kar opazujemo je to, da so v zadnjih dveh letih navodilih kominterne stopili komunisti iz svojega političnega in stanovskega ghetta. To pomeni popolni obrat v njihovi dotedanji taktiki- Nekdaj so se komunisti v boju z ti. intemacionalo odvojili od socialistov in ustanovili svojo socialistično frakcijo, kt je za sebe reklamirala pravovernost Marstovega evangelija. Ko so se ustanovili sovjeti. je zaradi nevarnosti svetovne revolucije, ki jo je HI, inter-nacionala iz Moskve ven pripravljala in jo pripravlja se danes, svet postal pozoren na komunistično nevarnost. Doživeli smo, da so komunistično stranko po mnogih državah pričeli preganjati in da so bili za njo uzakonjeni posebni izjemni zakoni. Stranka je mnogokje bila tudi zakonito prepovedana. Zaradi tega so se komunisti zatekli v katakombe, k skrivnim, tajnim organizacijam in nelegalnemu delovanju. To jim je prineslo mnogo žrtev, A kar je bilo zanje hujše: ljudje, ki so bili enkrat, dvakrat v ječi, pozneje največkrat niso več hoteli pri komunističnih akcijah sodelovati. Komunistična delavnost je pričela bilro upadati, ker ni bilo več dovolj požrtvovalnih ljudi, ki bi bili hoteli za stvar, katere uspeh je bil odmaknjen očividno v nedogled, riskirati svojo svobodo ali celo življenje. Poleg tega se je v nasprotnem taboru proti znanstveno neutemeljenim in tudi čisto zmotnim materialističnim tezam, ki so idejna podlaga komunizma, nabralo toliko solidno znanstvenih argumentov. da komunisti, ki so. kakor ves socializem, veliki v kritiki 22 obstoječih razmer, toda šibki v grajenju česa boljšega, umskega dvoboja v javnosti niso več vzdržali. Vodstvo komunistične internacio-nale je popolnoma, pravilno sprevidelo, da po tem polu ne pride do ¿aželjene svetovne revolucije, V tem usodnem trenutku j« komin termi razglasila za svoje pripadike podobno geslo kakor svoj ča.s Leon XIII. (okrožnica Graves de communi') ¡ca katoliško duhovščino: Ven iz katakomb med narod! Komunistična stranka in njena tajna organizacija je seveda ostala, prenesla pa jc svojo delavnost med ljudske množice. Za ta namen je bilo treba v marsičem spremeniti dosedanjo taktiko, Komunist, ki poslej nastopa v javnosti, nikakor ne nastopa več kot komunist in v imenu komunizma, zlasti tam ne, kjer je stranka prepovedana. Nastopa vedno in izključno kot ljudski prijatelj, kot zagovornik ljudskih koristi. Pri tem komunisti natanko prisluškujejo utripom ljudske duše, nakar se pojavijo kot rešeniki iz vseh težav sedanjega časa. Svoje postopanje uravnavaj« po razmerah, Ako je n. pr. v kaki državi nejevolja zaradi centralizma, takoj nastopijo komunisti kol glasniki samoupravnega načeta, pa čeprav jc Sovjelija vladana slrojjo cenlralistično. Pod diktaturami, kjer si narod želi več svoboščin, več državljanskih pravic, so komunisti glasniki naj-idealnejše demokracije, oznanjajo pravice človeka do njegovih osnovnih človečanskih pravic in svoboščin, ne da bi jih motilo SamO-drštvo rdečega diktatorja v Moskvi, ne da bi hoteli kaj slišati o nezaslišanem teptanju človekove osebnosti pod komunistično diktaturo, Uržave, v katerih nima komunizem svobodnega razmaha, so takoj proglašene za fašistične ali klcrofašistične, čeprav o kakem fašizmu ali vladi duhovščine ne more biti niti govora. Pri tem seveda ne slišijo radi, da je komunizem izključno razrednobojen in da poleg sebe ne trpi ne le nobenega političnega, temveč tudi ne kulturnega, duhovnega ali verskega gibanja, kakor hitro dobi oblast v roke. Po drugih državah jc tudi vnet zagovornik narodnostnih pravic, zavzema se za narodne avtonomije, ?-a narodno enakopravnost, v Kusiji pa seveda neusmiljeno zatira sleherni nacionalni po-kret zatiranih narodov, kakor Helorusov, Ukrajincev, kavkaških narodov itd. Razume se samo po sebi, da so komunisti posebno zgovorni glasniki delavskih pravic v socialnih in mezdnih sporih, kjer V vsakem primeru zavzemajo najbolj radikalno stališče. Ako le mogoče, stavijo pogoje, ki sploh praktično niso izvedljivi, ki pa laskajo organiziranemu delavstvu. V vseh teh primerih komunizmu nimret nikakor ne gre za lo, da bi izboljšal obstoječe razmere, da bi zadovoljil množice in napravil red v družbi. Komunizmu gre za to. da organizira nered v družbi in da ljudstva ne pusti priti do miru m Ustaljenosti. Zato ga ne zadovolji nobena decentralizacija, avtonomija, sprememba zakonov, uspešno izvedena stavka. Njegov cilj je, držati ljudi vedno v nezadovoljstvu in v boju proti obstoječemu stanju. Več ko se v boju doseže, več je treba zahtevati. Komunistični agitatorji in agenti se razumejo spretno vriniti v vsako pomembno ali navidez tudi brezpomembno organizacijo. Tamkaj navadno razvijejo Živahno delav- 23 nost za cilje, ki jih dotična organizacija po svojih pravilih ima: .so zelo marljivi pevci V pevskih društvih, tiiihri telovadci v telovadnih organizacijah, brigajo se za živinorejo v živinorejskih krogih, so glasni agitatorji za članske pravice v strokovnih organizacijah. Ko mislijo, da so se že dovolj zasidrali, poskušajo zasesti odborniška mesta, nakar ni več težko, dajati osvojeni organizaciji svoj lastni pravec. Ako pa ne morejo na vodilno mesto, pa spretno rovarijo v društvu in ruSijo ugled odbora aH vodilne osebnosti v organizaciji. In ker je ni stvari na svetu, ki bi je ciničen človek ne mogel osmešiti, navadno dosežejo svoj cilj. Za nje je uspeh tudi že to, ako društvo ne more več v redu poslovati. Drug uspeh pa je v tem, da Se pod nevtralno zastavo lahko zhirajo z cnakomislečimi, se organizirajo in prihajajo v dotik z množicami, dobro skriti očesu postave in velikokrat tudi čuječnosti preveč zaupljivega nasprotnika. S svojo prebrisano taktiko, ki pa seveda predpostavlja veliko izšolanost, izvežhanost in zanesljivost lastnih vrst, so komunisti po nekaterih državah skoraj brez težav osvojili socialistične strokovne organizacije, v katere so se vrinili in se polastili vodstva. Njihov velik uspeh pa je snovanje »ljudskih fronts katerimi so pod geslom borbe za demokracijo (!) vdrli v politične trdnjave svojih nasprotnikov, se polastili vodstva in množic, ki jih sedaj vodijo pod rdečo komunistično zastavo, Čeprav je vsa ta taktiku zgrajena na laži in prevari, donaša komunizmu presenetljivo obilno žetev. Spretna in vztrajna komunistična propaganda, ki na vseh kulturnih in gospodarskih področjih ¡rajema sodobnega človeka, se torej predstavlja naši dobi kot novi red. kot povsem novo gledanje na svet, ki ga hoče preosnovati gospodarsko, socialno in politično, pa tudi versko in kulturno. Komunizem nastopa kot nova reli-fi 11 a , novi evangelij, ki predvsem bednim in revnim obeta odrešenje — ne šele po smrti, ampak že tukaj na stemlji. Oni, ki jih je življenje prevaralo za lepe življenjske sanje, ki se čutijo socialno brezpravne, politično brezpomembne, ki so gospodarsko uničeni in sploh nemaniči, ki so brezposelni in se čutijo kot izvržek sedanje družbe, ter drugi, ki so s svojo življenjsko modrostjo pri kraju: vsi, ki nimajo nobenega interesa več na sedanji družbi, njenem ustroju in njenem trajanju, vsi ti se danes obračajo v komunizem. V očeh vseh teh ni komunizem morda le nauk, ampak revolucija, ki naj zadovolji in osreči človeški rod na zemlji. Ta vera v človekovo samoodrešenje sicer ni od danes, je stara, kakor je star človeški rod, ki le težko prenaša breme življenja. Toda komunizem je znal vso nejevoljo družbe, odpor ponižanih in razžaljenih zoper obstoječi red, zoper vse resnične in namišljene krivice, ki se gode v svetu, spretno spraviti na en imenovalec in je nastopil kot vrhovni tajnik zoper obstoječo družbo in obenem rešitelj ter voditelj v lepšo bodočnost. Ako komunizem gledamo pod tem vidikom in zraven tega poznamo tudi njegovo spretno propagando, laže razumemo skrivnost njegovih uspehov, do katerih mu pomaga tudi obstoječa družba sama, kar bomo takoj videli. 24 II. Vzroki, da se širi komunizem. 4. - Veliko se govori in piše o komunistični nevarnosti, Pri tem navadno obračamo poglede proti Moskvi, kjer je sedež lil. komunistične internación ale in od koder se vodi mednarodna komunistična propaganda, zelo razumno prikrojena posebnim razmeram vsake dežele posebej. Manj pa razmišljamo o skritem 2avezniku komunizma, ki je sredi med nami in ki komunizmu pripravlja pot ter ¡Ja vabi v deželo. Ta skriti sovražnik pravega naravnega, reda in zaveznik komunistični revolucije je naša družba sama. ki je svojega duba, svoje življenje in svoj red okužila z mnogimi globokimi xmiitümt, katerih ni kriv komunizem; zakaj ta le nadaljuje z Loč esto tradicijo prejšnjih .zablod, ki so mu utrle pot v družbo. !íaj bolezni sedanje družbe spravimo le na dva imenovalca: brezbožni materializan) in pa gospodarski liberalizem. Sicer se materializem tudi kot nauk ni pojavil šele V naši dobi. Že pred stoletji je materialistični nauk, ki vidi v tvarnem svetu, v snovi, edino ali vsaj odločilno stvarnost in resničnost, osporaval človekovo duhovnost. Vendar ii neuki v svojem Času še niso predstavljali resne nevarnosti za duhovni razvoj iloveStva, Kajti v svojih praktičnih posledicah je materializem veljal stalno za znamenje de¿ ene racije, za znak propadajoče družbe in to ne le v očeh idealistično usmerjenih ljudi, ampak se mu je upirata tudi notranjost materialistov samih. Ni mogoče prezreti, da materializem v svojem praktičnem izživljanju oropa človeka njegovega dostojanstva in mu vzame 3 ieni v zvezi na neki način tudi pravico do eksistence. Zato se more reči, da je bil materializem nekdanjih stoletij bolj zabloda duhov kakor življenjsko vodilo, ki naj bi se ga njegovi pripadniki držali v življenju. Pa tudi teoretični materializem je ostal v glavnem last le nekaterih filozofov, ki so se v svojem Življenju več pečali z duhovnimi kakor materialnimi vprašanji in so torej že samo s tem dejstvom pobijali materializem. Medtem ko je vsak drug lilozoiski sestav skusil spraviti v sklad teorijo in prakso, vidimo še daleč v 1*3. stoletju, da zija med teoretičnim in praktičnim materializmom Širok prepad; kajti teoretiki materislizma niso hoteli veljati v praktičnem življenju za manj idealistične kot predstavniki ostalih filozofskih sistemov, Pač pa jc liberalna doba materialistično teorijo Že zelo približala živemu živjjenju. V tej dobi je nastala nova vera: vera v neomejen, neskončen napredek človeške družbe. Nikdar ni bila nobena vera sprejeta z večjim navdušenjem, kajti človek je videl, da mu napredek prinaSa bogastvo, Z bogastvom pa tudi svobodo, in ker se je človek emancipiral od božjih postav, je novo pridobljeno bogastvo in svobodo uporabljal tako, kakor so mu velevali njegovi sebični nagoni. Ne rečemo, da je liberalizem teoretično izpovedoval materializem. Toda praktično je liberalizem sebi izgovoril avtonomno moralo, Denar in sebičnost sta zmateria-lizirala zasebno in javno življenje in ga podvrgla diktatu denarja, to je malerije. Denar je diktiral nov pojem države, ki jc postala 25 le še uslužen in nem Čuvar neomejene svobode, ki jo je tisti, ki )e bil mogočen in bogat, uveljavljal ne le proti svoji okolici, ampak tudi nasproti državi. Denar je skvaril nravi, ker se je izkazalo, da si je z njim mogoče kupiti vse dovoljene in nedovoljene užitke: za denar se kupuje in prodaja poštenje in dobro imeH premoženje se istoveti z ugledom in častjo pred družbo in državo. Z denarjem je mogoče kupiti tisk in javno mnenje, mogoče je kupiti duha, da mu služi, pa tudi pravico in oblast. Tako je materija ne morda teoretično, pač pa praktično postala božanstvo liberalnega človeka, ki ji je vdano služil z vsem svojim bitjem, Prva žrtev niaterializma liberalne družbe je postala družina, ki je naravna podlaga celotne človeške družbe. Po mnogih državah je bila uvedena razporoka, ki je zakonski zvezi in družinski skupnosti vzela vsako trdnost in trajnost- Samo logična posledica je padanje rojstev in rušenje zakonske zvestobe. Naslednja, žrtev 2inaterializirane družbe je nujno moral postati tudi sam družabni red, Praktično materializem vendar budi hrepenenje po uživanju in željo, okoristiti se čim bolj s trenutnim življenjem, ker življenja onkraj groba in izravnavajoče božje pravice ne priznava. V zgolj tostranskem gledanju življenja zadobiva bogastvo vse drugačno vrednost in Te revi čina vse hujša nesreča. Materializem je pri posedujočih razvezal neomejen mamonizem in pohlep po uživanju, pri proletariatu pa zavist in globoko sovraštvo. Naravno se nam zdi, tla v takšnem duševnem nastrojenju socialno nitje plasti ne izbirajo sredstev, da rallaste one, ki so po njih mnenju krivični in neopravičeni posestniki edino csrečujočih zemeljskih dobrin. Tudi je naravno, da je enim in drugim religija postala odveč in neprijeten korektiv njihovih želja. in strasti. Liberalizem je sanio na videz bil do vere toleranten; v resnici jo ic zapostavljal in kratil njene pravice in njen vpliv, kjer je Ic mogel. Kakor v toliko drugih vprašanjih je tudi tukaj boljševizem šel dalje kakor njegov učitelj liberalizem. Prvikrat v zgodovini vidimo, da se v boljševizmu teoretični in praktični materialice m vodita 7.3. roko. Zato v boljievir.mu nastaja velika nevarnost ne le za človekov duhovni rñívoj, ampak sploh za njegov duhovni obstoj. Nekdanji materializem je bil, metafizično gledano, upor nižjih sil proti višjemu, duhovnemu človeku- Materializem liberalne družbe je bil prav za prav etične narave, ker se je v svoji najbolj grobi obliki istovetil t. hedonizmom in je v uživanju gledal največjo vrednoto življenja. Toda boljševiški materializem je metafizičen, ker mu veljajo vsi duhovni pojavi, ki jih ni mogoče popolnoma zanikati, le za nekakšen odsev tvarnih razmerij ali nekakšno prestavo tvarnih odnosov v umske idejne oblike, nimajo pa nasproti tvnri in tvamim rečem nobene samoprnvnosti, Roljševiški materializem je obenem zgodovinski, ker tvarno gospodarskim Činiteljeni pripisuje izključni pomen in oblikovalno moč na gospodarsko in družabno življenje, jih vrednoti za edino zgodovinsko silo, spričo katere so tudi vsi pravni, nravni in verski nazori le nekakšna nadstavba, ki se menja, kakor se menjajo gospodarske proizvajalne razmere. 26 Popolnoma nedvoumno je materializem izpovedal Lenin in je nanj naslonil tudi vso svojo komunistično zgradbo. Za Lenina je snov primarna: «Materija je prvenstvena, misel, zavest, občutje so le proizvodi zelo visokega razvoja.?.1 ,Materialistična odstranitev dua-lizma telesa in duha (to je materialistični komunizem) je v tem, da dub ni odvisno od telesa ne obstojL Duh je sekundaren, to je: duh je le funkcija niožgan, je le odivit zunanjega sveta,- In posledica tega: > Ako je svet le gibljiva snov, jo moremo in moramo brez pre-statika proučevati v njenih neskončnih kompliciranih pojavih: toda izven tega gibanja snovi, izven materije, izven fizičnega, edino znanega sveta ne more bili prav nič.« Odkrito izpoved popolnega materializma je Lenin zahteval od vseh pristašev komunizma, ker po njegovem mnenju ril mogoče vzeti iz materialistične filozofije, ki je kakor iz celega vlila, niti ene postavke, niti enegn bistvenega dela. ne da bi se pri tem ne oddaljili od objektivne resnice, ne da bi zdrsnili v nuročaj meščansko reakcionarne laži. Temu teoretičnemu, surovemu materializmu. ki pozna le gibljivo snov, izven katere pa ni ničesar, ne duše ne duha ne Boga, ustreza v praksi tudi popolnoma na materializmu zgrajena družba. V ospredju te družbe je snovnost in največja vrednota je snovna produkcija. Ker ni Boga, tudi ni absolutne resnice; ker ni duha. človek ni osebnost, ampak je proizvajalni stroj in se p« ti±m tudi vrednoti. Bog, duäa? Nespremenljivo je le eno: odsevi zunanjega sveta v človečki zavesti, sveta, ki neodvisno od človeka biva in se razvija. Toda izven teh refleksov ni nobene druge .nespremenljivosti' nohene ,bitnosti\ sploh ni kakšnega .absolutnega bitja' v takem smislu, kakor to pripoveduje ' dolgočasna profesorska filozofija. 7.vesta golemu materializmu je sovjetska država najhujša sovražnica krščanstva in vsake religije sploh. Kakor liberalizem tako tudi boljševizem proglaša avtonomno moralo, le da 7. mnogo večjo brutalnostjo in prostodusnoStjo. V komunizmu je sproščenost nravi postala le še toliko bolj usodna, ker po materialističnem svetovnem nazoru, ki ga marksizem izpoveduje, človeška volja ni svobodna- Saj sta že po Marxu družba In njeno gibanje podvržena nujnim naravnim zakonom. Marx se je držal doterminizma in je začrtal v Svojih Spisih snaraven-i razvoj, ki je po njegovih nazorih nujen. In zopet je bil Lenin, ki je materialistični determlruzem (nazor, da se vse godi izključno po naravni vzročnosti, ki jo narekujejo tvarni činitelji) razvil v celotni sistem. Za njega proutavanje razmerja med svobodo in nujnostjo sploh ni več prihajalo v poštev, '•ker je gotovo, da je naravna nujnost primarna. Človekova volja in zavest pa Sele sekundarna, ki se mora nujno in neizbežno prvi podrediti«. Lenin na osnovi svojega materia-lizma zato problema nravstvene človekove svobode sploh ni načenjal, Saj imajo človekovo ravnanje in njegovi nagibi nujne pogoje 1 Tu in naslednji odlomki iz Leninovih naukov so iz Leninove knjige: Proletarsku rcvohicija [The Proletarian Revolution, London 1929, 16Ü: izdaja Modern Bonks Lid. 26 Bedford Row. London, W. C. L). 27 v ekonomskem razvoju. Praktični uspeh človeka pouči, ali je vzročne nujnosti pravilno spoznal. .Za matcri&Hsta je praktični uspeh dokaz, da je v soglasju z objektivno naravo.« S temi besedami končuje l.cnin v pragmatizmu, ker mu je resnično in dobro le to, kar ima v »praksi < uspeh, kar ima torej ^praktično vrednost . Človekov življenjski smisel bi po materialističnem pragmatizmu torej bil ta, da je »organična materija , in njegova etika v tem (ako se o etiki more govoriti], da zvesto posluša zakone materije. Za duhovno določeno nravnost ni nobene oslombe. Nravstveni zakon, vest — vse to je v materializmu brez smisla. Praktično se je komunistična etika i/.kaž-.ala Z načinom, kako se v sovjetski Kusiji obravnava problem zakona, družine, vzgoje, spolnega življenja itd. Vsaj prvo desetletje se je zdelo, da hočejo komunisti na tem poJju človeku nadomestiti one trde odpovedi, ki so jih na gospodarskem, političnem, kulturnem in socialnem področju od njega terjali. Samo v teb vprašanjih je vladala popolna svoboda in to bodisi glede sklepanja ali ločitve zakona, ne glede na to, da je tudi priležnistvo v boljševizmu legalizirano in z zakonom pravno enakovredno. Višek le svobodne spolne morale ponienja zakon 18, nov. 1L)20, ki je uradno dovolil poseg v klijoče človeško življenje ne le iz medicinske, temveč tudi iz iako zvane socialne indikacije, ki se v družbi, v kateri je gospodarska vršina tako nizka, da uporabiti v vsakem primeru. Šele v zadnji dobi je opazovali zakonite omejitve (zakon 27. junija 1936], ki jih pa sovjetski vladi niso narekovali morda etični in nravstveni pomisleki, ampak je oblast bila k temu prisiljena zaradi vedno večje anarhije in razbrzdanosli, ki je iz mest pričela segati tudi v podeželje in pričela ogrožali temelje narodnega zdravja. Bolj-Seviki so se pričeli bati za svoj vojaški naraščaj in pa da b6 opešala delovna sila sovjetskih narodov. Zato se bo državna kontrola, ki je doslej obsegala že prav vsa ostala življenjska področja, raztegnila tudi na družinsko življenje sovjetskega podanika. Gre torej le za nov odraz totalitarne državne oblasti, katera nravi družbe, v popolnem materializmu vzgojene, seveda ne bo nič spremenila, 5. — Druga zabloda, ki je pripravljala pot komunizmu, pa je gospodarski liberalizem. Ta je zasnoval nov gospodarski red na načelu popolne svobode. Kes, da je takšen način gospodarjenja silna pospešil gospodarsko delavnost, da je zaposlil mnogo ljudi in poiskal veliko skritih virov zaslužka: resnica pa je tudi, da je s svojimi pretiravanji povzroči! gospodarsko krizo, ki ji ni podobne v zgodovini, in da je zmaličil celo pojem dela- Delo je naravno, bogohoteno sredstvo, ki naj človeku omogoča pošteno življenje in vzdrževanje družine ter mu daje toliko materialnih dobrin, kolikor jih je treba za eksistenco človeka dostojno. Delo je v skladu s človeikim dostojanstvom, ker je delo sredstvo za vzdrževanje človeka, ni pa človek ustvarjen zaradi dela. Ali pa moremo resno trditi to ludi o delu, kakor je nastalo pod sedanjim režimom liberalnega gospodarstva? Velika večina tistih, ki opravljajo svoje delo, so po svoji življenjski eksistenci p o d v r - 28 ženi gospodarstvu denarja in stroja. Stroj odjeda človeku kruli in ustvarja brezposelnost; stroj ne teče v korist delavca, ki mu streže, ampak onega, ki je njegov lastnik. V svobodni gospodarski konkurenci, ki jo proglaša gospodarski liberalizem, trpi največ delavec, ki vidi, da se mu radi velike ponudbe, ki je na delovnem trgu, plače zmanjšujejo in da ne zasluži več toliko, da bi mogel preživljali sebe in družino. V tovarno in za zaslužkom mora tudi mati, s čimer je delavska družina oropana edine vezi. ki jo more družiti. Delo je postalo človekov gospodar, ki brezpogojno in kruto odloča o njegovi usodi. Ako imamo pred ofmi ta dejstva, laže umejemo skrajnosti, ki jih liberalne zablode rode sedaj v komunističnem družabnem redu. Jedro temu razvoju je v vsakem primeru i.e v našem blodnem družabnem in gospodarskem redu. Poglejmo nekaj primerov. Eden posebnih pojavov, ki jih opazujemo v marksističnem socializmu, ni morda socializacija in nacionalizacija gospodarstva, kar bi samo po sebi do gotove mere moglo biti pravično. Kar opazujemo je socializacija in nacionalizacija človeka samega, vsega človeškega življenja. Mnoge liberalne duhove navdaja ta okoliščina z velikim odporom proti komitniamu, pozabljajo pa, da se je tudi ta proces v celoti započel i e v liberalizmu, ali bolje v kapitalizmu in v kapitalistični industriji. Kapitalizem je pravi oče kolek-t i v i z a c i j e. Kajti kapitalizem, oplojen z iznajdbami moderne tehnike. je pobral kmeta od njegovega pluga, obrtniku je iztrgal njegovo orodje i t rok in ju je v velikih masah nakopičil okrog tovaren, kamor je postavil velike stroje- Tako so nastala ogromna nova naselja, ki so živela od industrije, dokler so stroji tekli, Kapital se ni brigal za preteklost delovnega ljudstva, ki ga je zbral v tovarni, a še manj se je brigal za njegovo bodočnost. Ni pomislil, da bodo desettisoči, ki jih je izrval iz zemlje in nagnetel skupaj v službo strojev, obviseli v zraku brez zaslužka in brez kruha, ako se bo tovarna ustavila. ta primer ni hotel kapital nikdar prevzeti odgovornosti za življenjsko bodočnost svojih delavcev. Njega je zanimala vedno le trenutna delovna moč, ljudje so mu bili le živi stroji in nit več; osebnosti ni potreboval in je ni maral. Zato pravimo, da je kapitalizem sproletariziral človeka: in Se več: zadel je v jedru človeško osebnost in človekovo eksistcnco, Kapitalizem je namreč predvsem izrazit nasprotnik osebnosti, ker predstavlja oblast anonimne delniške družbe nad človekom in njegovo eksistenco. V kapitalizmu je bil človek ponižan na stopnjo tvari, blaga. Pohod kapitalizma označuje zanikanje bratstva in človeške skupnosti; kapitalizem je izkopal v člove&ki družbi razredne prepade, ki opravičujejo reče-nico, da je človek človeku volk. Kapitalistična doba je. prežela od mamonizma, ustvarila za najštevilnejše ude človeške družbe takšne življenjske pogoje, ki se ozirajo le na animalično stran človeka, ne poznajo pa Ludi njegove duše. Ne šele kolektivizem, že kapitalizem ¡e na iiroko započel človeku jemati njegovo dostojanstvo in vrednost (razvrednotenje človeka), 29 Ob stroju so človeka vrednotili k št kot blago, to ga je oropalo njegove resnične vrednosti in njegove časti. Gospodarstvo, ki naj bi ga preživljalo, se je polastilo človeka in ga ponižalo za orodje nečloveškega gospodarskega procesa. Se prej pa mu je racionalizem vzel Boga in s tem vero v lastno dostojanstvo, Hrugo itak sledi vedno drugemu. Vedno je Je vsaka družba zasužnjevala človeka, ako ni v njem zrla bofje podobe- V družbi, ki ne priznava osebnega Boga, tudi ni več mesta za ohjektivno pravico. Potem velja Je Se sila močnejšega, Zato tudi vidimo, kako žalostno je v kapitalistični dobi splahnel v nič humanistični mythos 18. in 19, stoletja in kako je pod vidiki tehničnega napredka in racionalizacije postalo mogoče najhujše izrabljanje človeka in se dopuščalo vsako nasilje nad njim. Zlagana svoboda in enakopravnost liberalne dohe je omogočila najhujše socialne krivice nad gospodarsko šibkimi plastmi delovnega ljudstva. Kapitalizem pa ni le socialno, ampak tudi duhovno dis-poniral človeka za kolektiv. Človek vidi, da proti tolikšni anonimni ■■¡ili kapitala ne zmore več uveljaviti sebe in braniti svoje človeške časti Ker so mu vzeli duSo, tudi ne najde več zadostno opore v svoji notranjosti. Zato se brez pridržka zateka v komunistični ali nacionalistični kolektiv ali pod okrilje avtoritarne države, ki mu začne postajati neka absolutna, nadzemska vrednota, Nekoč je veljalo geslo: Vse za Bogal To so pozneje v dobi humanizma, ki je pobožil človeka, nadomestili z besedo; Vse za človeka! V kolektivu pa velja geslo: Vse za družboi ali Vse za državol Človek čuti, t!a ni več celota, da ni to. kar bi moral biti. Zato išče zatočišča v družbi, ustvarja si celo prisilne organizacije, ki bi ga obvarovale kaosa. Družba pa seveda Tabi avtoriteto, da more obstati. Stare avtoritete, ki je imela za temelj božje sankcije, moderni kolektivi nočejo priznati. Pač pa iičejo novo avtoriteto, ki bi imela temelj ali v d rti i bi sami ali v volji poedinca-diktatorja, Tako krčevito je hlepenje po takšni avtoriteti, da smo vsak dan priče, kako se rušijo stara liberalna politična načela in kako moderna družba in država dobivata vedno bolj avtoritaren značaj. Novodobni voditelji imajo neprimerno več oblasti kakor nekdanji posvečeni in maziljeni monarhi. — Ta proces razkrajanja pa ni Ig negativnega značaja: le zdi se, da bo moral človek tudi skozi to trdo šolo, da bo zopet našel sebe. odkril v sebi skrite zaklade in znova zbral potrebnega poguma, dn se bo postavil na svoje lastno noge. Toda sedaj smo sredi procesa, kako v vseh kolektivih, od katerih je komunistični najbolj dograjen, človek izgublja svojo vrednost. Prav za prav že ne predstavlja nikake vrednosti več, ker ga vrednotijo le še kot materijo. Mladina teh kolektivov se izgublja v športu in tehniki in ni le antihumanistično usmerjena, ampak često naravnost protičloveiko! Kako bi si drugače mogli razložiti grozote državljanske vojne v Rusiji in Španiji? Pa tudi v Nemčiji, Avstriji in drugod po svetu Človek ni več največja vrednost in človeško zivjjc-nje ni več upoštevanja vredna vrednota. Človek, ki mu ni več do tega. da bi veljal za božjo podobo, se v naši dobi spreminja v podobo stroja. Stroj pa razčloveči človeško življenje. Tako smo v času, ko je 30 civilizacija dosegla najvišji vrh, padli v barbarizem in grozovito*ti, ki nimajo na sebi nit starega, zdravega, naravnega barbarstva, ampak razodevajo razumno, pretkano človeško bestijo, ki premišljeno ugortablja in uničuje okrog sebe in vidi v tem celo izraz človeške moči ter junaštva. Razkristjanjenje vodi nujno za roko tudi razčlove-čenje človeka. - - Mnogo je k razvrednotenju človeka doprinesla tudi tehnična civilizacija, ki od človeka zahteva le izvrševanje nekih funkcij, ki priznava le funkcije, a se nikdar ne briga za celotnega človeka. Tehnika je najbolj pospešila proces, ki izenačuje človeka s strojem, I oda človek ne more postati stroj. Človek je podoba božja. Vzgoja celotnega človeka kot osebnosti, ki se pričenja že v stari zavezi sv, pisma in se nadaljuje v klasični grški kulturi, je svoj« usovršitev in višek dosegla v krščanstvu. Danes pa opazujemo, da je v teku nasproten proces, ki ni le protiven krščanstvu, ampak tudi klasični stari kulturi. Tega usodnega razvoja ni mogoče zaustaviti s kakšno tehnično civilizacijo, tudi ne s kakim modernim novoklasiciz-mom, temveč le s popolnim prerojenjem človeka v krščanstvu. 6. - - Liberalizem je prvi zrevolucioniral človeško družbo, ker je človeka odveza! nadnaravnih vezi in mu v svojem zmotnem na-ziranju, da je človekova narava nepokvarjena, dal neomejeno svobodo, iz katere poteka ves sedanji kaos. Liberalizem je sprevrgel nravstvene pojme in oznanjal svobodno moralo, kar je komunizem v svojem grobem materializmu izvedel do absurda. Zrevolucioniral je gospodarstvo, ker ga je ojjTostiI vseh etičnih ozirov, ga podvrgel zgolj gospodarskim zakonom in prepustil gonom neomejene sebičnosti in nmmonizma. Tudi tu je šel komunizem korak dalje in je kratko malo proglasil primat gospodarstva nad življenjem in ga postavil za središče, ki določa o usodi življenja tn h kateremu naj bi bilo naravnano vse človekova življenje. Liberalizem je ustvaril kapitalizem, le-ta pa kolektivizem, ki ga je komunizem osvojil in določil za osnovno obliko svoje komunistične družbe, Liberalizem je pa tudi kompromitiral pojem državljanske svobode, ki jo je vse preveč enostavno pojmoval. Predvsem je njegova kulturna toleranca bila le na videz, ker gre pač za temeljna vprašanja, ki od človeka zahtevajo jasne opredelitve in ki pomenijo že oddavnaj osnovno ločitev duhov. Liberalna toleranca o kulturnih vprašanjih je bila pogubna, ker je teoretično enako gledala na zmoto kakor na resnico, praktično pa je liberalizem odkazal državi vlogo neprizadetega opazovalca v boju med zlom in dobrim, Ponašal se je s tem, da je liberalna država brezverska, kar je že velika zabloda po krščanskem pojmovanju človeških dolžnosti do Boga in božjih pravic do človeka in družbe. Komunizem je po nakazani poti šel še dalje in je ustanovil brezbožno državo, v kateri za Hogn in religijo ni več prostora. Ako je liberalna družba na videz ie tole-rirala Cerkev, — v resnici ji je po vsem svojem ustroju in mišljenju bila sovražna, — jo komunizem preganja s prav satanskim sovraštvom kot največjo sovražnico. S komunizmom se prvič v zgodovini 31 pojavi organizirana volja, ustvariti brezboino družbo, ateistično državo. Liberalizem pa je kompromitiral pojem svobode tudi v družabnem pogledu. Kajti v socialno življenje je prinesel pcijem svobode, ki ni človeka osvobodila, ampak ga zasužnjila. Dal je človeku svobodo, ko je proglasil načelo enakosti Ud takšne svobode bi vsi ljudje nekaj imeli, ko bi bili res tudi enaki. Ker pa te enakosti ni, je bila to le formalna svoboda, ki velikanski veČini ni nudila niti možnosti, da bi bili živeli človeka vredno življenje. Saj ni mogla človeku niti zagotoviti pravice do dela. Zato so liberalne svoboščine ostale le v formalno politični sferi, niso pa posegle v mnogo važnejše področje gospodarstva in — kruha. Liberalna svoboda se je izkazala le kot bramba pravic močnejšega, ki Šibkega brez usmiljenja prepušča usodi- 1 ako je svoboda za močne in oblastnike pomenila svobod" neomejene oblasti in sredstvo za iasužnjenje gospodarsko šibkejših slojev. Postala je bramba pravic privilegirane manjšine, masa delovnega ljudstva pa v resnici nima nobene svobode, ker so v takem položaju tudi svobodne parlamentarne volitve bolj posmeh kot pa svoboden izraz Ejodske volje- Svobodo, kakršno ie dal liberalizem, je v resnici usLvarila največjo neenakost v družbi, kajti ta svoboda ni poznala nobenega nadnaravnega korektiva in nadnaravne garancije, V svobodi liberalno demokratičnih držav so se mogli razviti družhi najbolj škodljivi pojavi: sebičnost, mamonizem, podkupljivost, nepoštenost v upravi. Zato tem laže razumemo, da komunizem in tudi fašizmi z veliko lahkoto rušijo liberalno politično stavbo, uvajajo diktaturo strank ali oseb in da se zlasti nižje plasti brez odpora in brez obžalovanja poslavljajo od liberalnih i-svoboščin«, Kajpada gre naznačeni razvoj i.opet v drugo skrajnost ter proglaša vsemogočnost kolektiva ali države in posega že po osnovnih svoboščinah Človeške osebnosti. S polomom varljive svobode, ki jo je dal liberalizem, SO V modernih kolektivih ogrožene tudi tiste svoboščine, ki jih človeku ne daje družba ali država, ampak so bistvena last njegove osebnosti. Tukaj lahko rečemo, da je neusmiljena diktatura kolektiva, ki je tako značilna za novodobna gibanja mas, v neki meri reakcija na lažno svobodo liberalizma. Iz tesnega vzročnega razmerja med liberalizmom in komunizmom, pri katerem smo se zaradi njegove pomembnosti namenoma dalje pomudili, tudi razumemo, kako upravičeno je Pij XI, dne H. septembra 1936 pred špansko duhovščino v Castel Gandoltu označil liberalizem za tisto zablodo, ki je že davno pripravljala pot sedanjemu komunizmu. In ker je naša družba tako globoko prepojena z nauki liberalizma, ki jim tudi v praktičnem življenju sledi, je razumljivo, da sama pripravlja pola komunistični revoluciji iu da imajo spričo razrvanosli, ki vlada po svetu, komunisti razmeroma lahko delo. Komunisti namreč naši bolni družbi samo nasvetujejo zdravila, ki jih sicer sami v Sovjetiji tudi ne uporabljajo, ki pa so takšna, da bi v resnici mogla ozdraviti sodobnega človeka. Tu so komunisti segli v zakladnico etičnih vrednot, ki so resnične vrednote in ki morajo biti svete v vsaki zdravi človeški naravi. Ta načela so 32 komunisti zapisali na svoj prapor in z njimi stopajo pred betežno ljudstvo kot njegovi rešeniki. Načela, s katerimi komunizem agitira, so predvsem, kakor smo v prvem delu videli, pravičnost za vse male in nebogljene in one, ki trpe socialne krivice, potem pa enakost v državi, družabno in gospodarsko do temeljev preurejeni. Kje je človeško srce na zemlji, ki ne bi hrepenelo po pravičnosti in enakosti? Seveda v Sovjetiji ni ne pravičnosti ne enakosti, toda sredi krivic sedanjega reda ljudje često na to ne mislijo, Zeljni spremembe in izboljšanja gredo slepo za vsakomer, ki jim oznanja novo, lepše življenje. 111. Kako odpomoči? 7. - - Najmočnejše Orožje v rokah komunistov je torej sedanja slabo urejena družba, ki s svojimi slabostmi in napakami daje komunistični prevratni agitaciji neprestano dovolj braniva. Nevarnost komunizma torej obstoji. S čim moremo to nevarnost zmanjšati ali jo celo odvrniti od našega naroda? Omenili smo žc, da ne računamo na silo kot odločujoč činitelj v sedanji borbi duhov. Prvo mislimo, kar nam je potrebno, je sistematično prosvetno delo med narodom. Velik nasprotnik resnice je nevednost. In priznati moramo, da naši ljudje ne vedo vselej, zakaj naj bi se borili proti komunizmu. Prvo, mislimo, je potrebno, da mora vsak krščanski človek razumeti nezdružljivost krščanstva s komunizmom. Na jasnem si mora biti vsaj v nekaterih osnovnih pojmih: a) Komunistična družba je zgrajena na razrednem boju, ker stoji na stališču, da razni stanovi sedanje družbe ne morejo imeti nič skupnega. Cerkev, ki čuva nauk in duha božjega Učenika, pa ljudem nalaga dolžnost, gojiti pravičnost in ljubezen do vseh ljudi. Neprestano oznanja sodelovanje vseh potrebnih stanov in pravilno harmonizacijo raznih stanovskih interesov. b) Idejna podlaga komunizma je m a t e r i a 1 i v. e m, ki taji ■ dušo, življenje onstran groba, Boga Komunizem je brezbožen, veri skrajno sovražen in oznanja, da more človek \j, lastnih sil doseči popolno srečo tu na zemlji. - Cerkev nas pa opozarja na prvenstvo duha in vesti, na neumrljivost duše, kar človeka dviga nad živali, Cerkev želi tudi gospodarski napredek in ga blagoslavlja, uči pa, da ima še večjo vrednost rast duše, gojitev kreposti in duhovnih čednosti, ki edine človeku prinesejo pravi mir. c) Komunizem vodi v skrajni kolektivizem, se zavzema za vsemogočno državo, v kateri poedinec s svojimi naravnimi pravicami popolnoma utone. V komunizmu ima vso oblast en razred ali ena stranka, ki razred zastopa. Komunizem ne pozna svobode, raz ven le za svoj izbrani krog. Uničuje družino, si lasti otroka in izključno pravico do oblikovanja človeka. — Cerkev uči, da je namen države splošna blaginja vseh državljanov; da je družina naravna edinica družbe, ki jo je pred vsem treba gojiti in krepili z neločljivim zakonom, zakonsko zvestobo. Poleg države imajo tudi starši in Cerkev določevati vzgojo mladine, da, celo v prvi vrsti. 33 K prosvetnemu delu spada tudi pouk o razmerah v sovjetski Rusiji in v deželah, kjer je komunizem prišel do oblasti- Obenem je treba pokazati, kakih dvoličnosti se poslužuje tamkaj, kjer šele pripravlja tla za svoje ideje. 8. Rekli Smo, da so socialne in gospodarske razmere v današnji družbi največ krive, da ima komunizem vedno dovolj snovi /a .svojo agitacijo, Zalo je nujno potrebno, da katoličani poleg prosvetnega dela po svojih močeh in sredstvih, ki so nam na razpolago. delamo za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer v sedanji družbi- Mj v resnici nimamo nobenega vzroka, braniti sedanje razmere in sedanje stanje proglašati za ideal, ki ga krŽčfinski človek o človeški družbi more imeti. Nasprotno nam je do lega. da ves svet zve, kako po krivici komunizem katolicizmu očita, da varuje in vzdržuje sedanje v mnogočem res krivične družabne razmere. Ali nimamo Leonovih in Pijevih socialnih okrožnic? Ali naj papeževe okrožnice res ostanejo samo Studijska snov ia teologe, mesto da bi globoko posegle v življenje 111 vernikom služile za praktično vodilo v imedah sedanjega časa? Mamonistični liberalizem iti brezbožni anonimni kapitalizem vendar ni bil od nobene merodajne avtoritete tako ostro obsojen in zavržen kot od poglavarja katoliške Cerkve. Le žal, da se katoličani danih navodil in smernic premalo držimo in tak" res Ustvarjamo videz, da smo v praktičnem življenju zagovorniki obstoječega stanja. Sedanja družba je v resnici bolna; toda zdi se, da so ljudje še bolj kot kruha — lačni pravice, .le nekaj stvari, ki jih nasvetuje Pijeva socialna okroiniea, ki bi jih brez posebnih ležav, samo z nekaj dobre volje, bilo mogočo urediti in izboljšati v korist delovnega ljudstva. a) Misel kolektivnih delovnih pogodb je danes vendarle že precej sploSno prodrla. Kolektivna pogodba naj bi predstavljala prostovoljen sporazum msil delavci in delodajalci. Toda kdaj je v resnici izraz obojestranskega sporazuma? Ali ni premnogo-krat vsiljen diklat močnejšega pogodbenika, to je, podjetnika, ki spretno izrabi za delavstvo neugodne razmere na delovnem trgu. Mnogih socialnih pretresov bi bila obvarovana družba, ko bi kolektivne pogodbe slonele na temelju socialne pravičnosti Agenti Ilf. inlernacionale ne bi potein našli toliko pripravljenih uSes, kakor jih morejo najti dandanes po tovarnah in delavskih obratih, b) Vsak čas moti naše gospodarsko življenje cela vrsta stavk, ki so, žal, največkrat popolnoma opravičene. Stavke zelo spretno izrablja revolucionarni marksizem v svoje prevratne namene in navadno te prilike tudi uporablja za gonjo proti veri in Cerkvi s tem. da pretkano veže borbo za vsakdanji kruh z bojem proti Bogu, Stavke in z njimi združeno prevratno miselnost, ki jo neti komunizem. bi lahko bilo preprečiti z obveznimi razsodi i či, kakršna so v veliko korist gospodarstva ustanovljena že v mnogih državah. Obvezna razsodiiča so sestavljena iz zastopnikov delavstva in podjetništva ter državnih organov. Dri&va po svojih zastopnikih skrbi, da se nastali spori objektivno presojajo, in ščiti brez stavk in izporov upravičene koristi obeh pogodbenikov, HngcilnvnL Venlnik. 3 34 g) Pijeva okrožnica izrecno poudarja, da ne smatra, da bi mezdno razmerje bild krivično. »Res pa mislima,« nadaljuje enciklika, da je v današnjih družabnih razmerah bolj pametno, da se, kolikor je mogoče, mezdna delovna pogodba nekoliko ublaži s socialno pogodbo, kakor se je že na razne načine začelo delati v nemalo korist delavcev in posestnikov, Tako postajajo delavci in uradniki deležni lastnine in uprave ali v neki meri tudi dohičk a.« Tako okrožnica. Prepričani smo, da bi nikjer več ne bilo prostora za prevratni komunizem, ko bi se Svet hotel okleniti gornjega nasveta sv. očeta in ga v praksi izvajati. V Pijevi okrožnici je še več podobnih koristnih navodil za preureditev družbe. V teh smernicah ni nič zgolj teoretičnega, nič nemogočega ali utopisličnega, prav vse bi bilo z dobro voljo krmilarjev sodobne družbe mogoče izvesti že v enem rodu. Gotovo bi morali v prvi vrsli katoličani poslušati glas Kristusovega namestnika nu zemlji. Kajti ne liberalni egoizem ne komunistično brezboštvo ne bo resnično preobrazilo in osrečilo družbe- Za tako delo je treba pravih, resničnih katoličanov, ki imajo smisel za pravico, za nravnost, za spoštovanje človekove osebnosti. Družba ni morda nikdar bolj potrebovala resničnih katoličanov, ki bi vekovito modrost Cerkve iitvedli v praktičnem življenju, kakor jih potrebuje danes. Kajti le na osnovah pravičnosti so mogoči potrebni sporazumi med raznimi interesnimi sferami. Ako ni tega, ostaja le še diktat ali delavstva ali podjetništva in s Lem tudi večno ognjišče nezadovoljstva in maščevanja. Zato ponavljamo: ko bi v tej naši tako razrvani dobi odrekli katoličani, potem ne vidimo nobene možnosti več, ki bi mogla družbo še rešiti, hasizmi je namreč čisto gotovo sami od sebe ne bodo rešili, Potrebno je pa še tretje. Poleg solidnega poznanja socialnega vprašanja in iskrenega ter praktičnega socialnega čustvovanja, ki ima smisel za ljudske potrebe in tenak čut za pravičnost, nam je V naši borbi S komunizmom potreba veliko r e -s n i č n e g a optimizma. Potrebni optimizem pa nam more dati globoka vera v resničnost našega krščanskega svetovnega nazora in trdno prepričanje. da so edinole v krščanstvu tiste sile. ki morejo resnično pre-roditi in preobraziti človeka ter mu omogočiti tudi boljši položaj na zemlji. Nasprotno pa ,je komunizem protinaravna zmota, ki mora človeštvo, ako ji sledi, prej ali slei pahniti v nesrečo. Dvojnost človeške narave prihaja tu posebno do izraza, Po eni strani je upoma človeška narava, ki se hoče razvejati vseh vezi božjega in naravnega zakona, naraven zaveznik komunizma, Po drugi strani pa je ista človeška narava tudi enako močan zaveznik v boju s komunizmom. Dobro se tega zavedajmo! Zmoten je materialistični komunizem s svojim naukom o popolnoma dobri človeški naravi. Blodna je torej tudi vera, da bo mogoče na zemlji človeku ustvariti paradiž popolnoma srečne družbe. Praktično življenje sovjetskih republik kaže samo dovolj, da 35 komunistična teorija gradi na napačnih podstavah. Kajti diktatura, s katero se je počel sovjetski organizem, z leti ne odjenjuje, ampak se mora z nezmanjšano silovitostjo nadaljevati. Zmotno je tudi komunistično pričakovanje, da je mogoče družbo koL celoto vzgojili k tolikemu altruizmu, da bodo vsi pripravljeni več žrtvovati za dobrobit skupnosti kakor pa za lastno korist, Kajti le tako bi bilo mogoče zgraditi družbo v komunističnem smislu, da bi ljudje bolj ljubili bližnjega kakor samega sebe. Življenje uči, da so se do takega lieroizma povzpeli tu in tam le posamezniki in še ti pod vplivom nadnaravnih idej in s pomočjo nadnaravnih moči. Nikdar pa ne masa. Krščanstvo ne zahteva toliko. Kristjanu je dana božja zapoved, ljubiti bližnjega kakor samega sebe. Toda, ker je ie to velika krepost, do katere se morejo ljudje povzpeli le s samozatajevanjem in s pomočjo nadnaravne milosti, vidimo, da niti te čednosti ljudske množice niso nikdar dosledno in trajno prakticirale, ampak je v glavnem Ostala do danes omejena na posamezne svetniške zglede. Komunizem Se moli o človeški naravi, zato si tudi socialistično državo predstavlja kol mravljišče ali kot čebelni panj, ne pa kot združbo ljudi, kakršni po svoji naravi so. Nadalje je gotovo, da bo ideal slehernega človeka vedno ostal, da se dvigne, da poslane osebnost in se kot tak tudi v družbi uveljavi, Komunistično izenačevanje človeka navzdol, na masno povprečnost, zatiranje osebnosti in njenih naravnih pravic, ne more trajno ostati zaželjena oblika nobene družbe. Glede zasebne lasti je komunizem že sam moral zelo korigirati svoje prvotne nazore, Ne oporekamo: ako je družba socialno tako urejena, da je v njej mogoče dobili vpliv, veljavo ]n moč tudi brez zasebne lasti, brez imetja, potem je mogoče, da se nova vodilna plast zasebni lasti tudi prostovoljno odreče. Toda take primere imamo dejansko v vseh dobah in v vseh družbah. Ker pa moč in veljava na splošno raste z lastjo, se prostovoljno družba kot celota zasebni lasti ne bo nikoli odpovedala. Sicer pa je vprašanje lastnine postalo od trenutka, ko so tudi sovjeti do neke mere priznali njeno upravičenost, v boju proli komunizmu le sekundarne važnosti. Gotovo ima država tudi po krščanskih pojmih pravico, da v interesu splošnosti omejuje čezmerno zasebno last; gre le za to, da se ta proces izvede pravično in v resnici pod vidikom splošne hlaginje- Sovjetska država se je uradno proglasila za b r e z h o ž n o. Družba — brez Boga! Tudi to je protinaravno. Ni mogoče, da bi trajno mogla eksistirati urejena družba brez Roga. Že zaradi te okoliSČIne je položen kal razkola v komunistično ureditev družbe. IV. Katoliška akcija. 9. Pravkar smo poudarili važnost prosvetno kulturnega dela v borbi s komunizmom. Izkušnje namreč kažejo, da se boljševiške ideje najlaže razširjajo med narodi, ki so kulturno zaostali in so o resnici premalo poučeni. Tem se socializem pred T 36 stavlja kot zadnje dognanjt? svobodnega človeškega duha. kot znanosti, ki je seveda v popolnem nasprotju z verskim naukom in versko tradicijo. Zgovoren dokaz so nam Rusija, Španija, Mehika . .. Nič manjše važnosti ni borba za pravičnejši družabni red in nič ne bi smelo katoličanov ovirati, da bi pri tem delu stali prav v prvih vrstah. Vendar nam za res učinkovit boj proti komunizmu to dvoje ne more zadostovali, V drugum delu pričujoče razprave smo se namenoma dalje časa pomudili ob karakter iz acij j naša dobe in naše družbe, ki je globoko zapadla kvarnemu liberalnemu duhu z vsemi usodnimi posledicami, ki se kažejo vsak dan v življenju. Jasno je, da je bolna sama korenina današnje družbe, da so pokvarjene nravi. Tega zla pri korenini pa ne moremo zdraviti s samo prosvelo ali z borbo r.a boljSe socialne pogoje. Potrebna je, kar papeži venomer poudarjajo, duhovna obnova brez katere ne bo nove, boljše družbe. To pa je danes naioga KA. ki se, kakor znano, ne omejuje le na to, da vzgoji dobrih laičnih apostolov, ki bi vplivali individualno s svojim zgledom in delom, ampak se trudi, da preobrazi celotni milici! sedanje družbe kakor dober kvas in jo naredi pripravno za sprejem božjega kraljestva. Papež Pij XI, pravi v svoji okrožnici, naj bi laični apostoli pod vodstvom hierarhije vršili apostolal vsak v lastnih socialnih razmerah in v okolju, v katerem iivč- Apostoli delavcev naj bi bili delavci, med industrijci in trgovci pa industnjci m trgovci. Zaradi oblike socialnih plasti, ki prihajajo za Slovenijo v pošlev, bi tudi lahko rekli: drugače bo treba delati med kmeti, drugače med meščanstvom in zopet drugače med delavsLvom. Zaradi lažjega umevanja te naloge, si dovolimo v naslednjem podati socialno duhovni prerez teh treh poglavitnih družabnih slojev, ki v Sloveniji predvsem prihajajo v postov. Kajti, ako poznamo bolnikovo bolezen, jo je potem tudi mnogo lažje zdraviti. a} Kar se tiče našega kmeta, je. kakor vsi narodi, ki žive v tesni zvezi z naravo, veren. Njegov svet, v katerem živi, je poln dobrih in zlih duhov. Po njegovem prepričanju morejo nadnaravne sile, v katere veruje in pod katerih vodstvom se čuti, vedno poseči v tok naravnih dogodkov. Kmečki človek veruje celotnost krščanskega nauka, ne le kakih poedinih resnic, ker je tudi po vsem svojem bistvu zrastul s celotno religijo. Kmet svojo vero doživlja. Prej je doživljal ceremonije, slike, verske praznike .. - svoje vere, kot pa je razumel njihov pomen in cerkveni nauk. To je isLu, kakor Če se otrok uči govoriti: ko že davno pozna govorico, šele tedaj sc prične učiti «lov* niče svojega jezika ali pa tudi nikoli. Preprost človek prakticira dosti prej svojo religijo, kakor pa pozna njeno dogmatiko. Ker ga je življenje samo uvedlo v religioznost, ki jo doživlja, zato je zanj neizpodbitna resničnost, Vse to je zanj doživelo in mu nadnaravno®! ni manj naravna kakor narava sama. Zanj so svetniki prav tako zgodovinske osebnosti z vsem. kar jih obdaja, kakor cesarji ali kralji, ki mu vladajo. Ker bere verske spise in posluša pridige, je v po znejšem življenju tudi o svoji veri navadno prav dobro poučen. Svoje 39 življenje prepleta, z molitvijo in verskimi doživetji, kar razodeva že tudi njegova vsakdanja govorica. Tudi svoje profano Življenje raci združuje z verskimi ceremonijami. Pri veselju in trpljenju, v sreči in žalosti, pri rojstvu in smrti ga spremlja cerkev s svojo religiozno mislijo. V socialnem pogledu je slovenski kmet povečini mal posestnik. Svojo zemljo ljubi in je nanjo zelo navezan. So pa danes takšne razmere, da vlada po mnogih predelih Slovenije revščina in celo veliko pomanjkanje, zlasti odkar je naše denarno zadružništvo čisto omrtvelo. V novi obliki se pojavljajo zopet kmečki oderuhi in kmet vedno težje drži svojo zemljo, ker mora vse drajjo kupovati, nasprotno pa njegovi pridelki nimajo prave cene. Kolikšna torej utegne biti komunistična nevarnost na našem kmečkem podeželju? Med posestništvom je gotovo ni. Kako dovzetnost za prevratne komunistične nauke pa kažejo kmečki lantje in kmečka dekleta, ki ne morejo ostati na domači grudi, ker so odvisni, in torej morajo prej ali slej s trebuhom za kruhom! Naša akcija: Versko delo in verske organizacije naj se v^drže vsaj na dosedanji višini. Treba bi pa bilo več govoriti o kulturnem programu boljševizma (svobodna morala itd.). Prosvetno delo: Kmečko prebivalstvo bi moralo predvsem poznati socialni in gospodarski program komunizma. Poleg fantovskih organizacij ne smemo zanemarjati dekliških, ker opazujemo, da so se komunisti vrgli zlasti na dekleta, katerim je laže zmešati pojme, Gospodarsko delo; Kot doslej, naj bi duhovnik sodeloval povsod, kjer je mogoče tudi v gmotnem oziru kmetu kaj koristiti, Gospodarsko trden kmečki slan je najboljša obramba proti komunizmu! Na splošno lahko rečemo, da danes na kmetih S komunizmom ljubimkujejo ljudje, o katerih je navadno teli (ari znano, da je njih nravstveno življenje v opreki z življenjem ostale farne skupnosti. Kara jih nima na dobrem glasu, ker so to zakonolomci, priležniki, potepuhi, delomržneži, tatje. pač ljudje, ki niso trdni v moralnem pogledu in katerim bi seveda prijalo, da bi prišel prevrat, ki bi uzakonil njih življenjski nazor in nje postavil a čuvarje nove družbe. Takih ljudi smo seveda V vseh časih imeli nekaj med seboj, le da so danes dobili svoje skupilo ime in nekakšno organizacijo. Ti so navadno tudi tisti, ki prenašajo skrivne letake, hujskarijo zoper obstoječe razmere in izbegavajo vsako pošteno deio. h) Drugačen je seveda položaj našega meščanstva ali bolje rečeno po!meščanstva. Laicizacija je v tej plasti že zelo napredovala. Ta družba ne jemlje resno ne Boga ne hudiča. Rog ji je k večjemu še Stvarnik, enkratni zakonodajalec, ki pa se za svoje stvarstvo ne briga dalje (deizem), ampak pusti, da kis svet vlada po svojih naravnih zakonih. Ma poseganje nadnaravnih sil v stvarstvo ne veruje, prav tako tudi ne v božjo previdnost. i\ko pa je še veren, potem bi hotel verovati čim manj. Celotnega kompleksa verskih resnic itak navadilo ne sprejema, mnogo tega se mu zdi zanimiva legenda, dobra za. otroke in k večjemu še za preproste ljudi. Vendar, ako je res izobražen, ne bo kazal sovraštva ali mržnje proti veri; 38 nasprotno, blagohotno jo bo kot vero svojega naroda spoštoval, z njo računal, toda osebno je ne doživlja nič več in vera je tudi brez prave oblikovalne nioči v njegovem življenju. Korak za korakom jo nadomešča z raznimi filozofskimi načeli in mislimi iz laične morale. Rad se pobaha s tem, da ima «svojo vero, svojega -'Roga i. da ima čisto svojsko religiozno prepričanje. Meščanstvo ali polmeščanstvo in polintcligenca je pri nas najbolj pripravna za komunizem, ker je najgloblje spodjedena od liberalizma, Komunizem se pri nas tudi v glavnem rekrutira iz meščanskih in polinieligenčniti krogov, ker so le-li versko in moralno najmanj solidni. K temu se pridružuje v sedanji gospodarski krizi še velika brezposelnost med mlado inteligenco, potem v celoti gospodarsko propadanje sedanjega stanu. Večina teh od sedanje družbe ne more ničesar pričakovati, zato se zavzema za socialno revolucijo, ki jim ne more ničesar vzeti, ampak jim more k večjemu kaj dati. Pogosto opazujemo, da se izvestna plast liberalne inteligence predaja kulturnemu boljševizmu. So to predvsem ljudje svobodnih poklicev; pisatelji, pesniki, igralci, slikarji, ki iz okoste-milosti liberalizma iščejo poti v boljševizem. Mnoge med temi intelektualnimi krogi vleče k sebi boljševizem s svojim protimeščanskim programom, razen tega pa zna spretno apelirati na protikapitalističn^ instinkte, kar se je v vrstah stradajočib umetnikov in književnikov Že od nekdaj ugodno sprejemalo. Doba meščanstva je bila. kakor znano, splošno doba zelo slabega okusa. Ker mnogi mladi intelektualci nimajo pravega smisla za politično realnost, sanjajo in upajo, da bo neke vrste, idealni komunizem spočel novo dobo kulturnega procvita in razmaha. Razpoloženje meščanskih intelektualnih krogov zna komunizem zelo dobro izrabljati in se poslužuje vseh sredstev, da bi ohranil videz novega, svobodnega duhovnega pokreta. Toda tudi kulturni boljševizem je prav za prav le nadaljevanje liberalnega kulturnega svobod njaštva, Javlja se v glavnem tako, da podpira vse, kar razkraja in kar je dekadenlnega v liberalni kulturi, Vidi se stremljenje, zlomiti odporno silo zapadnih narodov, kajti komunizem more triumfirati le nad notranje in duhovno razkroje-nimi človeškimi masami. KA, ki ji gre za prenovitev človeka, je v teh krogih najtežavnejša, zato ker je ta družba zelo zmaterializiraua in ne kaže pravega smisla za duhovne vrednote. Ker ima v najugodnejšem primeru vero za privatno zadevo, bi bilo mogoče pridobivati med njimi le z individualnim prepričevanjem, z osebnimi stiki, Mnogo pa more vplivati dober tisk, ker v teh krogih se mnogo čita, — dobri listi in knjige. Odločilne važnosti za ves inteligenčni naraščaj pa je vzgoja na srednjih, obrtnih, strokovno nadaljevalnih šolah, na učiteljiščih itd. Tu se prav za prav odloča kulturna usoda naroda, kajti kmet in delavec bosta prej ali slej sledila tistemu nazoru, ki ga ima izobraženec. — Zal, da smo danes katoliški Slovenci v tem pogledu zelo na slabem. 39 c) Kako je z delavstvom? Ko govorimo o delavstvu, imejmo pred očmi, da vse naše delavstvo že v prvi. gotovo pa v drugi generaciji izhaja iz kmefskega življa in da jih j« velik del, ki se prištevajo k delavstvu, tudi še danes na po! kmetov. Delavcu manjka ona zasidranost v zemlji in naravi, kakršna je kmetu lastna; nima pa tudi ne tolikšne izobrazbe, da bi umsko mogel vedno resnično doumeti novi svet, v katerega je umetno presajen. Vendar pa je delavstvo kar na splošno mnogo bolj zraslo z narodom kot meščanstvo. Ima tudi neprimerno več vitalne sile, je bolj naravno in ima, kar je zelo važno, še vedno veliko smisla za družinsko življenje. Delavec je tudi v svojih življenjskih ciljih pozitiven. Medtem ko je meščan rad skeptičen, ciničen, utrujen, delavstvo veruje v sebe in veruje v človeka. Odraz te miselnosti so njegove strokovne organizacije. odkrila borba in prepričanje, da bo delovni Človek s svojim delom in svojo močjo izboljšal svet. Kakor mora sam vse življenje delati in garati in se vedno ves zastavljati za svoje delo, tako ima tudi globok Smisel za delo in žrtve drugih. KA med delavstvom niti približno nima tako slabih upov. kakor se večkrat poudarja. Dobri dušni pastirji, ki se vsi in nesebično zastavijo za svoje delo, niso med delavstvom napravili slabih izkušenj. Delavec ima smisel za skupnost, ima tudi Smisel za cerkev, za farno življenje, za društveno življenje, za verske manifestacije. Nikakor ni naše delavstvo tako dovzetno za prevratni komunizem, kakor se to večkrat slika. To je vanj umetno zanesena propaganda. Kajti vprav med delavstvom je najbolj živo razvito teženje, dvigniti se umsko, družabno in gospodarsko, česar vsega pa mu komunizem ne more dati. Toda bolj kot kak drugi stan, je delavstvo občutljivo za socialne krivice, ki ga icvoltirajo, ker služi samo od svojih rok, in ga poganjajo v najhujše skrajnosti. Prepričani moremo biti, da naše delavstvo nikakor ni izgubljeno za Boga in Cerkev. Bilo hi pa potrebno, da se že porajajočim delavskim naselbinam iz vsega početka posveča največja dušno-pastirska skrb, ki bo v marsikaterem primeru morala preiti iz tradicije v čisto nove oblike. Potrebovali bi v ta namen mnogo dobrih, delavnih duhovnikov, ki razumejo delavstvo in se znajo v njegovo življenje in mišljenje vživeti. Prav tako bi z boljšo pokrajinsko in zlasti državno socialno politiko mogli preprečiti mnogo socialnega zla, ki danes žene delavstvo v komunistično skrajnost. V splošnem pa Se tudi v boju s komunizmom kaže velika važnost krščanskih organizacij. Prosvetno, gospodarsko in versko dobro organizirani stanovi so močna obramba proti komunističnemu rovarjenju, Treba je seveda, da se organizacije dobro vodijo, da je delo v njih smotreno porazdeljeno med agilne laike in da se KA uveljavlja po svojih apostolih. Posebnega pomena je in predstavlja velik uspeh, ako je mogoče med članstvom in sploh v iari razširiti kar moč veliko dobrega, tudi dnevnega tiska. Večjo važnost še kot doslej moramo polagati na mladino. Toda ne šele tedaj, ko doseže polnoletnost, ampak že na don-ščajoio mladino. Pri dvajsetih letih je mlad človek že du- 40 hovno oblikovan in usmerjen Tedaj ga je mogoče v prepričanju le še polrditi in mu ga poglobiti, toda težko ga na novo pridobiti za sebe. Komunisti se lotijo mladine že pri 14 letih, v dobi zorenja in doraščanja, ko se oblikuje značaj in se ustvarja pogled na življenje in svet. Tudi v tem pogledu je treha, dji se učimo od komunizma in šoli odraslo mladino takoj včlanimo v katoliške prosvetne in verske organizacije, kjer jim odkažimo primerno delo in s tem ¡7-kažimo zaupanje, ki tako pogumno dviga mlado dušo. Politično delo sicer ne more in ne sme biti naša poglavitna skrb, toda prav je. če skrbimo za to, da je fara tudi politično dobro organizirana. Tudi to je zelo važno, kajti dandanes se tudi vsa kulturna in verska vprašanja odločajo na politični pozor-nici in se bodo, kot se obeta, v bodoč« se bolj, čim večjo moč in oblast bo država dobila. In dejansko gre povsod razvoj v smer totalitarne državne oblasti. Sicer bo pa najbolje vodil faro in najučinkoviteje pobijal komunistično zablodo tisti duhovnik, ki bo najbolje posnemal svojega božjega Učenika. Tudi danes ne more biti duhovnikovo mesto v družbi drugje, kakor je ob svojem času bilo Kristusovo. In to je sredi -malih ljudi«, ker je ic tudi danes tako, da je le-teh božje kraljestvo. Rilo bi nespametno, ko bi brez vzroka odbijali od sebe krajevne magnate in bogatine, ker morda utegnemo z njih pomočjo kaj dobrega storiti. Toda prijateljstvo duhovnikovo more biti le z onimi, ki so pravice lačni in žejni, ki jih svet ne pozna in jih tepta, torej z reveži in tistimi, ki niso oblagodarjeui z zemeljskimi dobrinami. Kajti ti odkrito in iskreno iščejo utehe in zatočišča v Cerkvi. In ker je duhovnik vidni predstavnik Cerkve, iščejo pri njem razumevanja in ljubezni. Ne prepuščajmo jih nasprotniku, da jih po vede proti Bogu in proti Cerkvi. Smisel prejšnjih izvajanj je potemtakem mogoče strniti v sledečo misel. Komunistična nevarnost resnično obstoji. Toda njeno bistvo v glavnem ni v neugodnih gospodarskih razmerah, dasi jo te pospešujejo, ampak v nravstveno omajani dnižbi, ki jo je v temeljih razkrojil liberalizem. Moč komunizma je v tem, da pod videzom borbe za boljio ureditev družbe organizira in pospešuje v človeku vse slabe, negativne sile. Slaba stran človeške narave najde v komunizmu svojega glasnika, odtod skrivnost njegovih uspehov. Zato mora bili borba s komunizmom v prvi vrsti duhovna, ki bo človeka res prerodila v krščanskem duhu. Borba s komunizmom je torej predvsem verskega značaja, kakor se tudi komunizem sam proglaša za novo vero Človeka, ki se je uprl Bogu. 41 Hospic sv, družine v Jeruzalemu in Slovenci, |De hospitio S. Familiae HieCMßLymil eiusqu« pro Slovenis momenlo.J Dr. Andrej Snoj. Conspectus. Üi Linea tü hü t o na hospitii S, Famiiitie Hierosolymia jb iuidu iutidalionis |1856) usque ad tempora nnvissima auctor explicit nova statuta hospitii, quae j. 1933. ab aucloritule ecclesiastica upprobata sunt. Statuta isla dJoecesibu« Labacensi «t La van lina« nova quaudain iura quoad ¡in be m a t ion em el ndministratinnem Junius hospitii Hierosolymis tnbuMlH !Juau iura, cum pro seien tli i ca erudition« cluri Sluv&nici, imprimis proies-soruni llieologiae [studii biblici), migni momenti sin{, min funt negligendfl. Na enem najlepših in najpromeincjših krajev starega Jeruzalema:, tam. kjer se stikata DamaSčanska (Kralja Salomona] cesta in Via dolorosa, na vznožju griča Režete in Kalvarije, stoji ponosna, dvonadstropna stavba, hospit: Sv. Družine. Pred vojno se je imenoval Avstrijski ali Avstrn-ogrski hospic in je bil kot stara romarska hiša tudi pri nas dobro znan. Marsikateri slovenski romar je našel tu udobno bivališče za časa svojega obiska v Palestini; mnogim slovenskim duhovnikom, posebno kalehetom ill bogoslovnim profesorjem, ki so v Studijske namene obiskali Orient, je hospic preskrbe! strokovno vodstvo po Palestini ali jim dal potrebne nasvete, da so čim koristneje izrabili .svoj dopust na svetih krajih. Manj ju znano, da smo Slovenci sodelovali pri ustanovitvi ho' sptca in bili piirkral celo zaslopani v vodstvu zavoda. Tudi je malokomu znano, da smo Slovenci po vojni glede uprave in vodstva te hiše dobili posebne pravice, ki jih pod bivšo Avstrijo nismo imeli. Ker so po vojni rLimurski kakor tudi znanstveni obiski Palestine s sirani Slovcncev znatno ponehali, naj naslednje vrstice nekoliko osvežijo spomin na zavod, s katerim smo bili Slovenci v času pred vojno precej zvezani in ki obhaja letos 80 letnico svojega obstoja, Frudvsem pa naj opozorijo na važne pravice, ki smo si jih Slovenci in katoliški Jugoslovani sploh po razpadu stare Avstrije glede na to hišu pridobili; saj nas bodo te poslej Se trdneje vezale nnnjo. Hospic pred vojno.J Ustanovitev in prva zgodovina hospica je tesno zvezana z zgodovino avstrijskega generalnega komisariata sv. dežele na Dunaju, Ko je leta 1342, dobrih 50 let po zlomu latinskega kraljestva v Palestini, papež Klement VI, izročil skrb za sveto deželo frančiškanskemu redu, je pričel ves krščanski zapad zbirali prispevke za varuhe 1 Prim- Denkblatt des iisterr.-uttji, Pilgerhausw »Zur heiligen Familie« in Jerusalem. Herausgegeben vom Curntoriuni des ^ilgerhauses [Wien 1896) 5—17. — Jahrbuch des cisterr,-unj£. Pilgerhauscs vZiir heiligen Familie« in Jerusalem 1 [Wien 1905) 1- 56. -. - h. slsrejie dobe hrani precej podatkov liiina kronika in knjig;! romarjev, ialibog se ju kronika ladnjih 25 let zanemarjalo, 42 božjega groba in drugih svetih krajev. Skrb za zbii-ke in za trajne ■¿veze s sv. deželo so po posameznih državah polagoma prevzeli g e -n e r a I n i komisariati, ki SD bili v stalni zvezi s kustodijo svete dežele. Generalni koinisarijali so bili potrjeni s posebnimi pa-peškimi konstitucijami, generali frančiškanskega reda so jim podelili posehne, izredne pravice. Po zgledu generalnega komisariata v Rimu, Parizu in Madridu fe bil 1- 1633 ustanovljen generalni komisariat tudi na Dunaju; njegov delokrog se je raztezal na vse dežele bivše Avstrije, Toda 1. 1784 ga je cesar .Jožef iT. -odpravil in določil, da pripade njegovo premoženje bosanskemu misijonskemu fondu. Zveza bivših avstrijskih dežel a Palestino je bila pretrgana do I 1842, ko so bile po prizadevanju dunajskega stolnega kapitularja Salzbacherja, ki je I. 1&37 obiskal Palestino, zopet pi) vseh škofijah v državi vpeljane zbirke za sv. deželo. Že naslednje leto se je obnovil tudi generalni komisariat na Dunaju. Po pravilih, ki so se tedaj na novo sestavila, je moral generaJri komisar pripadati frančiškanskemu redu; imenoval ga je za dobo življenja pokrovitelj, ki je bil vsakokratni dunajski nadškof. Glavni namen generalnega komisariata je bil. ščititi interese katoličanov v sv. deželi ter skrbeti za dušni blagor palestinskih romarjev. Ker je število romarjev v Palestino stalno naraščalo in je bil edini katoliški hospic v Jeruzalemu, ki so ga oskrbovali frančiškani, kmalu premajhen, se je polagoma pojavila misel, zgraditi hospic, ki naj bi bil namenjen samo romarjem iz avstrijskih dežel. L. 1855 je generalni komisar kupil v ta namen v Tiropejski dolini, v neposredni bližini tretje in četrte postaje križevega pota, primerno stavhišče, Na Silvestrov o naslednjega leta je bil slovesno blagoslovljen temeljni kamen, sredi I, 1857 so pričeli zidati poslopje in 20 akt, 1858 je bila dovršena zgradba, za katero so se pobirali prispevki po vseh škofijah bivše Avstrije, tudi po slovenskih, line 19. marca 1&63 je jeruzalemski patriarh Valerga slovesno posvetil tudi hišno kapelo Sv. Družine in izročil zavod njegovemu namenu*. Imenoval se je Avstro-ogrski hospic Sv. Družine« v Jeruzalemu. Hospic si je V kratkem Času priboril v Jeruzalemu velik Ugled. Po njegovem vzoru so ustanovili francoski asumpcionisli hospic »Notre Dame de France- ob Novih vratih in nemški katoličani svoj »Paulushospiz' na Damaščanski cesti zunaj mestnega obzidja. - Kapela se mora danes prištevati najlepšim v Jeruzalemu. Glavni oltar je zgrajen po načrtih dunajskega arhitekia v. Fursliila iz rdečega, tabernakelj iz belega marmorja. Na iadtiji itanl apaide je Kupelwieserjeva oltarna slika, predstavljajoča Sv. Družino na potovanju v Jeruzalem, V kapeli je več votivnili darov, Med drugim nosi en stol pri klečalniku napis: -fllmus a c Rcvtoue D. D. A.nionius Buna v. .Jeglič, Princeps Kppus I.ah.i-ccnsis. Anno sal. MCMX Si MCMXl. — Drug de propagandi) fidc prevzeli svetni duhovniki- v začetku i. 1863 je dunajski kardinal liauscher La sklep naznanil avstrijskim škofom, S službovanjem v hospicu naj hi duhovniku m avstrijskih škofij bila dana prilika, seznaniti se s tisto deželo in tistimi kraji, ki so v najožji zvezi $ teološko znanostjo. V Jeruzalemu, kjer se stekajo vsi narodi, jeziki in Vse vere Sveta, naj hi imeli priliko, nabrati si življenjskih skušenj ler potrebnega znanja, da bi po vrnitvi v domovino mogli uspešno sodelovati pri povzdigl kaloiiške. predvsem biblične znanosti. Po pravilih je imenoval predstojnišlvo {rektorja in njegovega namestnika} vsakokratni dunajski nadškof. Glede uprave hiše in njenega premoženja sta bila oba odgovorna generalnemu komisarifctu sv. dežele na Dunaju. Določeno je bilo, naj se vodstvo menjava na dve leti, da hi čim več duhovnikov raznih škofij moglo v Palestino. 2c v začetku se je polagala važnost na to, da so bili izbrani v pred-slojnišlvo duhovniki, ki so se želeli v Palestini teolaško-znanstveno poglobili. Prvotno se je namreč nameravalo, združiti s hospicem tudi znanstven zavod za študij sv, pisma in raziskovanje sv. dežele; to pa se radi pomanjkanja sredstev pozneje ni izvršilo. Prvi rektor je bil Edv. Kiroll iz škofije St. Polten, prvi vicereklor Iv. NuBliauer iz salzburške škofije. Krollov naslednik Herman Zschok-ke, petzneje dolga leta proiesor bibličnih ved stare zaiveze na Dunaju, nazadnje pomožni škof in kancler dunajske univerze, je s pomočjo nekaterih mecenov ustanovil hišno knjižnico3, da bi duhovniki, ki se jim je poverilo vodstvo hlSe, Imeli priliko, poglobiti se v teološki študij in znanstveno delati. Da zavod ni bil zamišljen kot nemška domena, ampak kot last vseh avstrijskih škofij in narodov, priča dejstvo, da je bil že peti v vrsti rektorjev Sluvenee Franc H r o V a t , bivši župnik pri Sv Jakobu v Ljubljani1. Prišel je v hospic L 1867 kot vicereklor'. V naslednjem letu je postal rektor in ostal na lem mestu dve leti, Hroval se sicer na znanstvenem polju ni udejstvova.1, vendar ga kronika zavoda hvali 1 Ta je v zavodu še sedaj, vendar se v poznejših letih ni smotrno spopolnjevala, zato je danes brit vetje /.nanstvenc vrednosti, Mirovat (v kroniki liospica Sv, Drutinc » v župnijskih knjigah pri Sv, Jakohu v Ljubljani se dosledno piie H r o v i t h) se je rodil 28. sept, 1813 v St, Jerneju na Dol. V mftimka je bi! posvečen 12, avg. 1338 in je (lui bo val na rajnih krajih, nazadnje pri Sv, Jak-obti v Ljubljani in sieer 5 let kot kaplan (1845—50), nato l? let (1850— I&67) kot župnik. Ko inu fe bilo 1. 1367 podeljeno mesto viceTektorja v hospicu Sv. Družine, je resignaral na župnijo Sv, Jakoba, L. 1870 se je vrnil v Ljubljano, kjer jc kol vpokoieni iupltik in rektor in kot vitez reda sv. groba 8. maja 1887 umrl. ° Njegov odhod iz Ljubljane šentjakobska župnijska kronika takole opisuje: =l)nc 25. marca (1. 1867) je imet mestni /upnik .ilnvesno sv, maio, nalo se je udinolil itiiitrarij in vsa župnija je ie poslednjikral prejela od njega sv, hla¿oslov, Ob pol dveh popoldne sc je odpeljal iz župniiia na kolodvor. Zvon en je z vsemi zvonovi pri Sv. Jakobu, sv, Florijatiu in v stolnici je naznanjalo njegov odhod prebivalcem Ljubljane, ki so se zbrali v velikem številu na ulicah, da bi ga ie enkrat videli. Mnogi so ili ia njim na posiajo in ga tam še poslednjikrat pozdravili. Potoval jc srečno in dosp«! zdrav v Jeruzalem, 44 kot neumorno dejavnega duhovnika, Bil je praklično usmerjen talent ter se je v prostih urah mnogo bavil s tehniko, Pozneje si je nakopal trdovratno očesno bolezen in ji£ nazudnje popolnoma oslepel. Pil je, kakor piše kronika, plemenit značaj in požrtvovalen za bližnjega". Ker so se proti koncu prejšnjega stoletja vedno češče pojavljala nasprotja med pro te k tor jem hospica, ki je nastavljal za ravnatelje svetne duhovnike, ter med frančiškanskim generalnim komisariatom na Dunaju, ki niu je bila poverjena uprava hospica, je I. 1895 prišlo do ločitve hospica in generalnega komisariata. Po odloku kongregacije de propaganda fidc je bil hospic odtlej podrejen samo junsdikciji vsakokratnega dunajskega nadškofa; ta je po svoji proali volji mogel pošiljati v zavod duhovnike in samostojno odločati o upravi hiše in njenega premoženja. Kongregatija je tudi določila, da se od zbirk za sv. deželo vsako leto porabi določena vsota za vzdrževanje hospica. Upravitelji hospica so bili dolini nadškofu pošiljati letne račune o svojem gospodarstvu, ücneralni komi&ariat je ostal podrejen kon-gregaciji de propaganda iidc in redovnemu generalu; kol posredovalni organ med avstrijskimi deželami in Palestino je vršil svoje posle po določilih papeških konstitucij (vodil jc zbirke in jih oddajal kustodiji sv. dežele.) Namesto generalnega konusa ríala je v smislu odloka kongrtga-cije de propaganda fide prevzel upravo hospica poseben kura-torij, setoječ iz predsednika (kuratorja) in dveh svetovalcev. Ku-ratorij jc upravljal denar, ki je bij potreben za vzdrževanje hospica, in vse v ta namen določene ustanove; poleg tega je neposredno nadziral vodstvo in upravo hiše, t. j. delo reklorja in vicercklorja. Kadar je bilo izpraznjeno, kako mestu v vodstvu hiše, jc kuratorij stavil pro-tektoriu predloge za imenovanje nove moči". Kuratorij je imel sedež na Dunaju- Prvi kuralor je hil Herman Zschokke, ki je zavodu posvečal največjo skrb ves čas do svoje smrti. Po novih pravilih se je hospic mirno in lepo razvijal. Obisk romarjev in odličnih osebnosti je rastel od leta do leta. V vodstvu so Viili skoraj izključno duhovniki, ki so zavod tuet i kot znanstveniki na zunaj dostojno zastopali. Med drugimi se je odlično uveljavil koroški Slovenec tir. Martin Ehrlich iz Žabnic pri Trbižu. V hospic je hil poklican E. 1902 in je služboval najprej štiri lela (od aprila 1902 do julija 1906} kol vicereklor pod rektorjem dr, Fellingerjcm. sedanjim pomožnim škofom v Jeruzalemu, nalo pa dobra šitri leta kot rektor (od julija 1906 do septembra 1910). Kot rektor je zavodu pripomogel v Jeruzalemu do največjega ugleda- Na njegovo pobudo je bila prenovljena kapela, ki jc dobila dva nova mramomata oltarja — pri enem je z znatno podporo sodelovala ludi ljubljanska provinca križevniške-ga reda —, nabavil je za hišo mnogo nove opreme in preskrbe! zavodu z zgradbo obsežnih cistern zadosti z,dravc pitne vode. I- 1910 " Prim, poleg hišne kronike ie Deckblatt des ñíterr.-ung, Pilgerhauses. 25—26. 7 Prim. Deakblatl 13—14, — Jahrbuch des österr.-uni. Hilierhnusee. L 36—3«. 45 ga je krški Skof poklica) domov, da je zasedel v celovški bogoslovnici stolico bibličnega študija nove zaveze. Med odličnimi Slovenci, ki so obiskali Jeruzalem kot romarji ali kol znanstveniki in stanovali v hospicu Sv. Družine, zaznamuje knjiga romarjev iz dobe pred vojno sledeča znana imena: Anton Zupančič, prof, bogoslovja v Ljubljani (2, do 10, jat. 1890); dr. Fr, Lampe, prof, bogoslovja v Ljubljani (10. do 29. marca 1891); Jos. Zidanšek, prof. bo-gftslovja v Mariboru (23. npr, do I. maja 1898); Jos. Lavtiiar, župnik v Ratečah (15, do 19. apr, 19041; dr, Lamhert Ehrlich, stolni kaplan v Celovcu (15. do 29. apr. 1905); dr. Jos. Marinko, profesor v Nov. mestu {31. marca do 7. apr. 1907]: dr, Ivan Zore, profesor v St. Vidu n. Ljubljano (I. 1909 in 1910 večkrat za daljin dobo); .los. Dos tal, škof, tajnik v Ljubljani (26- do 29. apr. 191Í1Í; dr. A. ti. .leglič, škof. Ljubljana (7-do 16. supL. 1910]*; s. Stanislava Voh. gen. prednica šol. sester v Mariboru in s. I Jd vina Purga j. prednica v Marija nišču, Ljubljana (20. do 22. avg. 1912); dr. Avgust Stegenšek, prof. bogoslovja v Mariboru (1, 1913). — Po dolgi pavzi, ki so jo povzročile svetovna vojna in neurejene gospodarske ter politične razmere v prvih letih po vojfti, je L 1927 zopet zapisana v kroniki večja karavana Slovencev, ki je štela t4 oseb in se mudila v Jeruzalemu od 14 do 21. maja, V tej karavani, ki jo je vodil bogoslovni prolesor dr. Ani, Jehart iz Maribora, so bili med drugimi univ, prof, dr, M. Slavič iz Ljubljane, kanonik Casi \r. Maribora, prof. Ant. Cestnik iz Celja, prof, bogoslovja dr, Jos. Hoh-njec iz Maribora ter Hrvata dr. Svetozar Kitlig. župnik, in kipar Iv. Mešlrovič iz Zagrnila". Nova doba po vojni. Svetovna vojna, ki tudi Palestini ni prizanesla, je hospic težko zadela. Ker ni bilo romarjev, so ga zasedli avstrijski in nemški častniki, Po zmagi angleškega generala Allcnbyja nad Turčijo in njenimi zavezniki je Anglija 9. dec. 1917 zasedla Jeruzalem in zasegla tudi hospic Sv, Družine. Ko se je po vojni sklenil mir, je hospic v smislu mirovnih konvencij pripadel Avstriji1"- Nastal je povsem nov položaj. Škofije, ki so p<> razpadu Avstrije pripadle drugim državam, so s tem kratko in malo Izguhile svoje pravice do hiie, ki so jo nekoč pomagale graditi. Prvi so Se lega navedli Cehi in so že I, 1920 pričeli odločen boj za pravice češkoslovaških katoličanov. Hoj je vodilo Palestinsko drušLvo v Brnu pO svojem agilnem tajniku, brnskem profesorju Aut. Hartošu. Poskušali so najprej zadevo urediti po diplomatski poli; toda to jim ni uspelo, dasi je akcijo Palestinskega društva s svoje strani močno podpirat tedanji češkoslovaški zunanji minister Reneš. * Skupno s: škofom jc bivalo takrat v tiospicu IGO slovenskih romarjev, med ajtmi 19 duhovnikov in J bogosluvui iz obeh slovenskih Škofij. v Gotovo |c bival v ho^picu so ta ali oni odlični Slovenec, pa njegovo Ime v knjigi romarjev ni zabeleženo, Po mirovnih konvencijah so hBe bivših dr/av pripadle tistim naši e-ds Ivcnim državam, v katerih so hiti sedeli uprave dotičnih hiš. 46 Zato je 1. 1927 sprejel ureditev Le zadtjve v svoj program češkoslovaški episkopal", Po dolgih pogajanjih mu je slednjič uspelo, da je hil hospic proglašen za cerkveno last in je spremenil svoje prejšnje ime v Hospic Sv. Družine«, Načelno so se priznale pravite do hospica vsem škofijam, ki so spadale nekoč pod Avstrijo in I. 1938 je hil za prvega neavslrijskega člana v kuratoriju imenovan zastopnik češkoslovaškega episkopata prof. Ani. Rarloš, 1. 1930 pa Slovenec Anion Jeharl iz Maribora. Tedanji kura torij, ki uiu ¡e bil načelnik dunajski bogoslovni pro-lesor dr. IJoller in za njim dr, Innitzer, je imel resno voljo, hospic zopet dvigniti na nekdanjo višino in ga vrnili vsem nEirodom, ki so ga nekoč v. veliki žrtvami zgradili. Predvsem je bilo treba zvišali prejemke, ker prispevki romarjev-niso zadostovali za vzdrževanje hiše in za spopolnjevanje inventarja-Poknivitelj kardinal Piffl se je obrnil v Rim. da bi se del zbirk velikega pelka smel porabili za bospic. Kongregacija »de propaganda Eidc- je prošnji ugodila in kardinala z reskriptom /. dne 21. julija 1930 obvestila, da smejo vse škofije bivše Avstro-Ogrske 25 odstotkov zbirk velikega pelka obrniti v prid hospicu Sv. Družine. Se važnejša kot prispevki so bila pravila hospica, ki naj bi upoštevala nove razmere po vojni. Ko jih je kuratorij sestavil in so jih odohrili tudi češkoslovaški škofje, jih je pokrovitelj poslal v Rim, Ker pa ni bilo jasno, katera kongregacija naj jih potrdi, jih je 25. marca 1933 potrdil in proglasil za obvezne novoimenovani dunajski nadškof kardinal dr. Teodor Innitzer. Pravila so setavljena zelo širokosrčno, lakoj v prvem členu se omenja, da se hospic odslej ne bo več naziva! Avstro-ogrski hospic«, marveč Hospic Sv. Družine.!. Izmed ostalih členov so najvažnejši oni, ki govore o značaju hospica, o njegovem vzdrževanju, o upravi in o varstvu. O značaju hospica pravi čl, 2.: ¿Hospic Sv. Družine je cerkven zavod, ki je zato podrejen najvišji oblasti in nadzorstvu »V. stolice v Rimu.- $ tum se priznava, da zavod ni avstrijska državna last. ampak cerkvena, I. j., last onih škofij, ki se nahajajo na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Zadnjo besedo o hospicu ima sv. stolica, ne kurator ali pokrovitelj. Za vzdrževanje hospica skrhe katoliški verniki škofij, ki jim pripada lastništvo. Cl. 5. pravi namreč; Hospic so ustanovile in vzdrževale z darili in zbirkami Školije hivš« Avstrije; v bodoče se bo vzdrževal z miloščino in zbirkami škofi), ki se nahajajo na ozemlju nasledstvenih držav (republika Avstrija, C. S. R., kraljevina Ogrska, 11 Palestinsko društvo v Drmi se je sedem let zaman trudilo. 7. Dunaja na urgence kratko in malo niso odgovarjali. Pozaef« se je ixkazulo, da prolektor hospica kard, Piifl ni priznaval Palest, druitva v Urnu /a prav-neia zastopnika češkoslovaških katoličanov. Kazmcre so se na mah spremenile. ko je praški nadškof Kordač kot predsednik škofovskih konferenc imenoval tajnika Palest bskeia društva, proi. Ant. Bartoia, za zastopnika češkoslovaškega episknpala. Prim. Ant. B a r t O š , CvrilometodOjska smirna kaple v Jeruzalem i (Urno, 1936] 15, 49 17. kraljevine Jugoslavije mariborska škofija, iz kraljevine Italije briksenska škofija).» Vi&ina prispevka, ki naj pride na posamezne škofije ali države, ni označena, P;ič pa določa čl 6., da se za vzdrževanje hospica od zbirk velikega ledna, ki so namenjene za fcv. deželo, sme porabiti toliko, kolikor dovoljuje sv. slolica [25?« po reskriptu iz I. 1930.). Značilno je, da se v pravilih omenja za .Jugoslavijo samo mariborska (lavantinska) škofija; ni omenjena ljubljanska, niso omenjene hrvatske škoijje. Ker so tudi v kuratoriju in pri vodstvu hospica zastopane samo tisle države odnosno škofije, ki so nailete v čl. 5, nas zanima, zakaj po besedilu pravil za Jugoslavijo prihaja v poštev samo lavantinska škofija. Kar zadeva ljubljansko školijo, je golovo, da je izostala samo po pomoti, ali bolje, radi nepoznanjn razmer. Kajti takoj, ko je sv» slolica dovolila, da se sme del zbirk velikega petka v škofijah na teritoriju bivše Avstrije porabili za hospic Sv. Družine, je tedanji kurator dr. [nnitr.er v dopisu ■/, dne 31. jan. 1931 prosil ljubljanski škofijski ordinarint, naj v smislu odloka sv. stolice tudi ljubljanska škofija pomaga vzdrževati hospic. Par dni na lo (4, febr.) je ljubljanski ordi' iiaria.1 i>dfiovonl pritrdilno, in ze tisto leto je bil kuratoriju poslan prvi prispevek ljubljanske škofije. Odtlej se v ljubljanski škofiji zbirke velikega petka redno dele po gori omenjenem ključu ftri četrtine prispevka za kustodijo sv, dežele, ena četrtina za hospic Sv, Družine). S soudeležbo pri vzdrževanju hospica si je ljubljanska škoiija pridobila sulastnisl v<: nad hospicem podobno kot lavantinska škofija'-. Stvar kura torija bo torej, da se ta napaka1* v čl. 5. ob priložnosti popravi in s« ljubljanska ter lavantinska Škofija glede pravic pn hospic u izenačita. Glede Hrvatov je stvar manj jasna. Ali jo kuratOri} L 1931. povabil z ljubljansko škofijo vred tudi hrvatske škofije k vzajemnemu 11 Že dve leti pTej, preden so bila pravila potrjena, je kuratur dr. lntn-Uer v svojem dopisu na ljubljanski škofijski ordinarint obljubil ljubljanski škofiji iste pravice, kot jih jc imela mariborska, čc je pripravljena i zbirkami velikega petka podpirat1! hospic. I1 Liti namreč: Kot zastopnik Jugoslavije je sedaj [v kuratoriju) prof, bog osi. dr, Jehart iz Maribora, Pozneje pošlje lahko tudi ljubljanska škofija svojega zastopnika. Prav tako se bodo volili vicerektOrji hospica po izmeni ia Škofij nasludstvenili držav (31. jan. 1931). Da gre res za slučajno pomoto, posnemam tudi iz pisma rosgr. A. B a r to i a , katerega sem prosil /a informacije o postanku ¿1. 5 pravil. Msjjf. Bartuš, ki zastopa v kuTatongu ieškosl dv aške škofije in se jc vednu odločno potegoval tudi za pravice Jugoslovanov, je ne samo dal glavno pobudo za sestavo pravil, mar ve i je pri sestavljanju tudi odlično sodeloval. Dne 25. sept. 1936 mi je pišal, da se je trudil dognati, če poleg Maribora še kaka druga jugoslovanska ikofija pošilja prispevke za hospic, a brezuspešno. — Ker so se pravila sestavljala vet let, je verjetno, da jfl prof. Hartoš iskal informacij že pred 1. if>31. Mariborska škofija je dobila članstvo v kuratoriju in se v pravilih za Jugoslavijo sama omenja zato, ker se tam pobira za hospic Sv. Druž-iuc skupno z zbirko za hni.ji grob že od 1. 1904 [prini. Cerkv, zaukaznik za lavantinsko škofiio 1903, str. 73 nasl.]. To pobiranje so tedaj sklenili avstrijski škofje, /brani meseca marca 19113 na Dunaju. 7-akaj se ni pričelo takral nabirati ludi v Ljubljani, mi ni znano. -18 delu za povzdigo in ohranitev hospica, nisem mogel dognati- Vse-kako se zdi, da ne pošiljajo kuraloriju od zbirk velikega tedna, zato se tudi doslej niso potegovale za delež pri upravi in vodstvu hospica. Želeti bi bilo, da se razmerje Hrvatov do hospica čimprej razčisti in za obe strani zadovoljivo uredi. Upravo hospica vodi po novih pravilih k u r a t o r i j f ki sestoji iz predsednika in Štirih udov. Predsednik kuralorifa, ki je obenum pokrovitelj hospica, je vsakokratni dunajski nadškof. Udje kuratorija se volijo iz škofij onih držav, ki jih omenja čl. 5. Sedež kuratorija je na Dunaju [čl. 8, — 1L), Jugoslavijo je v kuraloriju zastopal od 1. 1930. do 1935. profesor dr. .lehart; I. 1935, je bil za njegovega naslednika imenovan bogoslovni profesor dr. J, Aleksič iz Maribora, Z ustanovitvijo petcroflanskega kuratorija smo tako .iugoslu-va-ni dobili pravico do sodelovanja pri upravi hospica Sv, Družin^ Pod Avstrijo te pravice nismo imeli, čeprav smo v enaki meri kot druge škofije sodelovali pri ustanovitvi in vzdrževanju hospica". Še važnejše S" pravice, ki nam jih pravila dajejo glede neposrednega vodstva hospica samega, Hospic namreč vodita rektor in vieerektor, ki imata zato v njem stanovanje in oskrbo (čl. 19), Rektor se imenuje za nedoločeno dobo, najmanj za šest let (čl. 20.), vicerektor za dve leti (čl. 21.). Važen je zlasti čl, 22,, ki pravi: Rektorja imenuje škof v sporazumu s škofi držav, ki jih omenja čl. S. Za vlce-rektorja se imenuje po lurnusu redno eden izmed duhovnikov onih držav; za rektorja se ne terja turnus. Kektor in vicereklor ne bodita iste narodnosti in iz isLe države, Oba imata v hiši brezplačno oskrbo in, če prejemki hiše dopuščajo, zn svoje delo nekaj nagrade", Koklor, ki je upravljal hišo 20 let, ima pravo do pokojnine (čl. 23.). Dočim smo bili Slovenci pred L 1930. zastopani v vodstvu hiše samo dvakrat (župnik H rova t in dr. M, Efartich), bomo po novih pravilih, če že ne bomu imeli v hospicu rektorja, vsaj vsakih šest let lahko poslali v Jeruzalem duhovnika, ki b(> za dve leti vršil službo vicereklorja. Ko se je imenoval kuratortj v smislu novih pravil, je bil rektor hospica ikof dr. Fr, FelUnger iz linške škofije. L, 1935, je moral radi bolezni odstopili in na njegovo mesto je bil imenovan duhovnik dunajske nadškofi]« dr. Fr. Ilaider. Turnus vicercklorjev teče že od [, 1928. dalje. Prvi vicerektor je bil ohunuški diecczan Ant. Kleveta (1928—1930), za njim Madjar Lud. Lippay (1930—1932). Kol Iretji bi bil moral priti na vrslo Slovenec, toda ker o svojih pravicah ni-smo bili poučeni, se nihče ni pobrigal za to. Tako je po enoletnem presledku zasedel mesto v ice rektorja zopet Ceh, Josef Koutny iz bruske " Sicer re obstajal nekak kuraturij le ud 1, 1895. ko se je hospic loiil od komisariata, vendar so bili udje kuratorija manj Številni in vzeti navadno iz klera dunajske nadikofije. L- 1930- je bila ta nagrada doloiena na mesečnih 10 palest. funtov /.j rektorja, in 6 funtov tai vicerckiorja, 1(1 Imenovan je bil pisec te razprave. Ker se je radi »lužbe moral že pO enem letu vrniti, ga za drugo leto nad orno s ti) j o mariborski bogosl. profesor dr. J. Alek£i£, 49 škofije (1933 -1935] Šele I- 1935. je bil na predlog novega slovenskega uda V kuratoriju in po posredovanju obeh slovenskih škofov imenovan za dobo dveh let za vicerektorja Slovenec14. Ta turnus se bo posihmal redno nadaljeval, razen če se mu kaka škofija prostovoljno odreče. Tako Smo Slovenic obenem s katoličani Češkoslovaške, Avstrije in Ogrske postali solastniki hospica Sv, Družine. Pravic, ki jih imamo pri hospieu, smemo luti odkrito veseli, ne samo radi tega, ker bodo naši rojaki, ki bodo obiskali sv. deželo, imeli v hospieu prijeten dom in cenejšo oskrbo kot drugod, marveč predvsem radi tega, ker bomo vsako iesto leto poslali v vodstvo svojega zastopnika. Za slovensko bogoslovno znanost to ni majhnega pomena. Kajti v Jeruzalem bodo lahko hodili mladi profesorji, pa tudi kandidalje 2n hogoslovske, predvsem biblične stolice. Mesto Jeruzalem ima več lepih bibliotek, bogatili hibličnih in arheoloških muzejev, slovečih bibličnih Šol. V dveh letih se bo duhovnik, ki ima veselje do znanosti, mogel teme* Ijito spopolniti v arheologiji, biblični geografiji, topografiji sv. dežele, zgodovini cerkvene umetnosti in v orientalskih jezikih. Pri tem ga ho služba reklorja ali vicerektorja oprOščala vseh materialnih skrbi, hkrati pa mu nudila možnost, da se spremljajoč romarje po Palestini temeljito seznani z lego bibličnih krajev in z razmerami v deželi, ki je bila domovina našega Oospoda. Pa tudi sicer bodo imeli duhovniki ali teologi v čl, 5. imenovanih držav, ki bi i/ študijskih ozirov želeli kol k On Viktorji dalj časa ostati V hospieu, v sorazmerju s prispevki, ki jih pošilja njih škofija, pravico do znatnega popusta ali tudi do brezplačne oskrbovalnine, kakor pojasnjuje /adnji (24.) Člen hišnih pravil. To je tem večjega pomena, ker je potovanje po orienlu in bivanje v palestinskih hospicih draga stvar in si jo morejo za daljšo doho privoščiti le pripadniki držav 1 v is i>ki) valuto. Kako cenijo le v. desetletnim trudom pridobljene pravice češkoslovaški katoličani, kaže dejstvo, da niso pretrgali zvez s hospiccm Sv. Družine niti tedaj, ko so na Oljski gori zgradili svoj lastni dom. Ciril-Metodijsko spravno kapelo". Tudi poslej še hočejo ne samo pošiljati prispevke za hospic, ampak tudi biti v smislu pravil udeleženi pri upravi in vodstvu hiie. Dolžnost nas Slovencev je, da enako skrbno čuvamo svoje pravice, Nikoli več se ne sme ponoviti, kar se je zgodilo I. 1932., da bi radi na5e brezbrižnosti mesto v vodstvu oslalo eno leto nezasedeno ali da hi dmg užival pravice, ki so jih pridobili slovenski katoličani S svojimi težko irtvovariimi prispevki za božji grob. Tudi tu velja: . Vigilantibus tura!« » Prim. Ant, Bsrtnl o, c. 20. Ikjjoilovtii V «»tu i k. \ 50 Praktični del. DESETLETNA RAST SLOVENSKE KATOLIŠKE AKCIJE. Katoliška akcija je postala osrednja misel in veliko prizadevanje katoličanstva pri posameznih narodih, odkar jo Pij XI. neprestano priporoča. Slovenci Se pečamo t njo že dobrih deset let. Kako so se razvijala naša razmišljanja in kako je raslo delo, da ulrcžemo željam in naročilom vrhovnega cerkvenega poglavarja? Dogodki so nam še preblizu, da hi hilo mogoče pisati zgodovino slovenske KA. Vendar pa je deset let že dovolj dolga doba, da moremo na naši K A zasledovati značilne jše smeri in posehnosli njenega razvoja. Pravna zgradba katoliške akcije je zadeva cerkvene oblasti. Njena rast in delovanje je pa v najtesnejši zvezi z dušnopastirskim delom po župnijah. Hušnopastirska duhovščina mora zato imeti umevanje za odredbe in navodila cerkvene oblasti, Znali jih mora v svojih razmerah praktično izvajati, sicer najboljši predpisi ostanejo mrtva črka. Zato se bomo v naši razpravi ozirali predvsem na uradne izjave in odredbe slovenske cerkvene oblasti. V drugi vrsti bomo pa tudi upoštevali predloge in mnenja iz vrst duhovSčine, ki se zde značjlnejša za njeno mišljenje in ki so S prvimi vsaj v posredni Zvezi. L Peti katoliški shod in versko-nravna obnova. Kdor bo pisal zgodovino slovenske KA, bo moral pričeti svoje delo z zadnjim katoliškim shodom I. 1923. v Ljubljani. Naši katoliški shodi so važni mejniki slovenskih kulturnih prizadevanj in posredovalci vrhovnih smernic ter splošnih načrtov za naše katoli-čanstvo. Posebno velikega pomena pa je za nas peti katoliški shod. Na njegovih zborovanjih in V njegovih resolucijah sicer ni bilo še govora O KA toda njegova delovna doba pada v čas, ko je najvišja cerkvena oblast jela naročati KA, Več ko pol leta pred našim shodom, 23, decembra 1922, je namreč izšla znamenita okrožnica ■-Ubi arcano Dei consilio , ki je prinesla načelni načrt KA'. Zato so sklepi in načrti, ki jih je napravil zadnji katoliški shod, usmerjali in vodili naše katoličanstvo v tistih letih, ko smo po naročilu svete stolice jelt zasajati pri nas drevo KA. Ali je bila poleg te časovne zveze morda še kaka, morda notranja vez, ki je družila tedanje naše katoliško gibanje s KA? S tem vpraSanjem se v naii razpravi ne bomo pečali. O tem naj govore dejstva sama. ki jih bomo navajali. V tem poglavju bomo skušali najprej pokazati okolje, mišljenje in stremljenje, ki so ga našli početki naše KA. Slovenci smo z narodnim osvobojenjem prišli pred nova in težka vprašanja v narodnem in verskem oziru. S Srbi in Hrvati smo se združili v novo državo. Kako se bo organizirala ta nova državna tvorba? Ali bo prišlo do izraza naše narodno in versko stremljenje 1 A.AS XIV (1922] 51 v njeni notranji zgradbi? Začutili smo potrebo po temeljiti načelni presoji svojega položaja. Rabili smo praktičnih smernic za svoje narodno in versko življenje in ude js Ivo vanje. Po končani svetovni vojni jc tudi versko-nravna razrvanost kazala žalostno podobo in klicala po versko-nravni obnovi slovenskega človeka. Polno vprašanj in nalog torej, ki jih je bilo treba začeti reševati. Dobro pa so spoznali naši narodni voditelji, da jc naša glavna moč in Osnovna sila za vse narodno življenje v globokovernem in zdravem nravnem življenju. Slovenci ne moremo metati na tehtnico javnega življenja milijonov volivnih glasov in nimamo bogastva, s katerim bi si mogli kupili ali izsiliti svoje narodne pravice in zahteve. Dokler pa bo naš narod idejno globoko zakoreninjen in bo v njegovih žilah valovilo krepko nruvno življenje, imamo v skupni narodni državi dovolj moči, da uspešno delamo za svoje najvišje vzore in jim pripravljamo zmago. Zato jc bilo splošno spoznanje listih dni; Potrebna je versko-nravna obnova slovenskega naroda. Pod tem geslom je bil sklican I. 1923, peti katoliški shod v Ljubljano, ki naj bi hkrati dal odgovor tudi na druga tedanja slovenska vprašanja". i. Med mnogimi posvetovanji in zborovanji nas zanimajo tista, kjer je bil govor v prvi vrsti posvečen versko-nravni obnovi slovenskega naroda. Tu so obravnavali glavno vprašanje in največjo nalogo tistih dni. Dr. Srebrn i č, predsednik odseka za versko življenje in nravni prerod, je zato svoj * Poročilo o poteku, zborovanjih itd. katoliškega shoda je v posebni knjigi: 5. k atol tik i shod v Ljubljani 1923. Izdal in založil glavni pripravljalni odbor. Ljubljana 1924. Navajali bomo to delo poti kratico: K. s. - Naj lu navedemo nekaj znatilnejgih mest iz objav in govorov na shodu, ki poudarja j i njegov glavni namen. K ozdravljenju teh rezin W njim more pomagati le vera s svojimi kamenilimi tablami deseterih boijih Zapovedi , . . V luči ver« hočemo o vseh teh nalogah premišljevati ier sklepati o primernih sredstvih m nravni preporod n a £ e g a ljudstva, za obnovitev krščanskega življenja... (Iz poziva na katoliSki shod. K. s. 7.J — je od zadnjeja katoliškega shoda nekoliko /a temnila luč verske zavaiti in življenja po veri, moramo zopet ?. vičjo skrbjo paziti na to liti,.. Skrbeti moramo, da nam ne ugasne, ampak da razširja svoj blagodejni vpliv na vse naše zasebno in javno življenj« , . , Mi hočemo, da se nHi narod versko-nravna obnovi.., V ta njimen se it naš narod zbral, llz govora predsednika pripravljalnega odbora dr, Slaviia na pozdravnem viieru, K- s. 27 sij — »Dal Bog. da bi uspehi 5. katoliškega shoda v današnjih resnih časih dosegli... sad, da bi se naSi značaji utrdili, naša vera poglobila, naia veTika gorečnost rasla, povečala su naša ljubezen do slovenskega jezika in nnie domovine...- (I? govora predsednika dr. Jankov i £ a na manifesLacijskem zborovanju, K s. -47.) Malimi in slabotni organizmi morejo V boju 7,a obstoj vztrajati le, aku so zdravi , . , Ako se lutei hoče slovensko ljudstvo ohranili, mora predvsem gledati, da bo zdravo... To pa more doseči le. ako s« povrne ne samo v svojem čustvovanju, ampak tudi v svojem udejitvovanju v vsakdanjem življenju nazaj k versko-nravni ni načelom... naiaj h krščanski morali, nazaj k svojemu Bogu. Versko-nravna obnova v našem čustvovanju in vsakdanjem življenju, versko-nravna obnova v javnem življenju, versko-nravna obnova vsega slovenskega ljudstva — to je eilj V slovenskega katoliškega shoda.« |li; slavnostnega govora dr. t. e s k o v a r j a : Versko-nravna obnova cilj V. katoliškega shoda. K. s. 53—56-1 V 52 odsek označil za najvažnejši na shodu: «Glavno nalogo ima naš odsek. Ta hoče našemu ljudstvu podati smernice. da more po njih >.. započeti uspešno delo za versko-nravno obnovo, ki j O nas narod nujno potrebuje.^ Oglejmo si značilnejše misli, ki so bile podane na zborovanjih tega odseka. Kakšno je naše versko-uravno stanje? Dr. Srebrnič ga je jedrnato označil v pogledu na dolgoletno slovensko katoliško gibanje. Poudarjanje načela je v Slovencih izvedlo ločitev duhov, je rodilo ogromno organizacij, a je zapustilo občutek, da. mu poglobitev življenja po veri ni se sledila v taki meri, kakor bi jo mnogi želeli. Dobe se izbrane duše, tudi kraji, ki jim je sveto življenje vsakdanje stremljenje, a splošno se tega O slovenskim narodu ne more reči. Sredi rastoče industrializacije... sredi rastočega tujskega prometa... in sredi rastočih množic izobraženstva in napolizobraženstva.,, se Opaža tu in tam celo rastoče odtujevanje veri in življenju po veri.* še enkrat: res je, da je katoliško načelo v Slovencih obrodilo čudovite uspehe na polju organiz&tomcga dejstvovanja. Vse, kar katoliško čuti, je V eni ali drugi formi Organizirano: politično, gospodarsko, prosvetno, versko ter dalje Se po spolih, stanovih in starosti. Sijajno delo katliške misli se nam tu povsod odkriva. Toda, če se ozremo na slovensko ljudstvo kot celoto, moramo s tiho tugo ugotoviti, da delo njegovega življenja ne tvorijo še pred drugimi konfesijami v državi primerno močne apologije za resnico in edino zveličavno pot katoliške religije,«'1 Pa to ni bila edina sodba o našem versko-nravnem stanju, V podobnih temačnih ■ barvah so slikali slovensko katoličanstvo tudi na zborovauju Marijinih družb. -Poglejmo katoliški ¡Sloveniji v obraz. Kaj se vam zdi: Ali ni to lice nekoliko upadlo? Ali ne vidite na njem pritajenih sledov malovrednosti, nezvestobe, needinosti, površnosti in neiskrenosti ... Treba je v kaioliSkc vrste in vrtince vliti več živovernosti, več zvestobe, več temeljitosti, več iskrenosti.-11 Najvažnejša zborovanja so torej ugotavljala, da se navzlic vsej naši velikanski organiziranosti črta verskega življenja med narodom nagiba navzdol. Toda odkod in zakaj to usihanje katoliškega duha? Ali je krivda na organizacijah samih, njihovi miselnosti, njihovem ustroju? Ali ni krivda neuspeha ali premajhnega uspeha na nas samih, našem delu? Kje je vzrok? 7.di se, da je shod prav to osrednje vprašanje verske obnove pustil oh sLrani. In prav nn tO vprašanje ni dal nikakega odgovora. Govorniki glavnega odseka SO sicer navajali razne v/roke našega versko-nravnega stanja. Dolžili so nasprotno časopisje, alkoholizem, naglico sedanjega življenja, ki nehote spravlja v ospredje materialne strani življenja, duhovni pa ne daje prostora 5 K. s. str. 186. 1 Podčrtal ju. ' Dr, Sr«brni£: Naloge versko-nravne obnove, K. s. 187—195. 4 Dr. M e r ti a r i O pomenu Marijinega feščenja za mirodovo vzgojo. K s. 363 53 na soncu i razcerkvenjenje Luških izobražencev7, A vse to bi bili le bolj pojavi našega ohlapnega katnličanslva in pomanjkljive verske zavesti kakor pa vzroki. Kje ilaj iščemo pomoč proti tem nevšeČnim sencam, ki padajo na narodovo življenje? V verski obnovi. Ogenj, ki nam ga bo ta prinesla, bo očistil narodov značaj, kakor se v ognju očisti zlato vseh tujih primesi. Poglejmo kakšne sklepe so sprejeli pri tem odseku, da bi se obnovilo naše versko-nravno življenje. Pcti katoliški shod ponovno (kakor prejšnji katoliški shodi v Ljubljani) toplo priporoča Marijino družbo, tretji red in bratovščino sv, Rešnjega Telesa, gledajoč v njih, also so v rokah dobrega vodstva, preizkušeno sredstvo za. gojitev in povzdigo versko-nravnegn življenja , , .■■ Katoliški shod prosi vse dušne pastirje, naj čaščenje Srca Jezusovega zanesejo globoko v narod. Izmed čednosti, ki naj bi se gojile v okviru te pobožnosli... naj bi se -priporočala in udejstvo-vala zlasti čednost treznosti...« Katoliški shod je čutit, da smo doslej versko življenje med moškimi premalo gojili, zato priporoča, naj se versko življenje med moškimi goji posebno skrbno- . Daje naj se moškim povsod prilika, da se morejo verskih vaj laže udeleževati... 'Društveno življenje naj pobožnega življenja ne ovira, ampak pospešuje in podpira. : Katoliški shod prosi vse kroge svečenstva, naj posvečajo svetni inteligenci svojo posebno dušnopastirsko pozornost. »Katoliški shod priporoča vsem vernikom brez izjeme letne duhovne vaje.«" Sklepi odseka za versko življenje in nravni prerod SO bili torej namenjeni v prvi vrsti dušnim pastirjem. Cerkveni vzgojni činitelj je bil po njih opozorjen na sLare preizkušene pripomočke dušnega pastirstva, ki so jih priporočali že prejšnji katoliški shodi. Na novo so mu pa bili priporočeni v posebno versko skrb moški iz naroda in izobraženci- Poleg tega je ta odsek ludi poudarjal važnost družinske vzgoje, Ta mora biti prva, nobena stvar je ne sme ovirati. Priporočal je družinam zlasti češčenje Srca Jezusovega". L versko - n ravno obnovo so se bavili tudi še nekateri drugi odseki. Naravno je. da je katoliški shod v tej skrbi posvetil mnogo svoje pozornosti posebno mladini, Dobro je vedel, kdor ima mladino, ima bodočnost; kakršna je nnša mladina, taka bo naša bodočnost« Šolski mladini je posvetil svojo skrb šolski odsek. Predmet njegovih razgovorov se sicer ni sukal okoli poglobitve versko-nravne vzgoje otrok. Tu so razpravljali predvsem, kako zabraniti, da nam nasprotna smer v šolski upravi in zakonodaji ne vzame vsega vpliva na iolo. Zadnji in končni cilj je pa vendarle bil skrb za čim bolj katoliško vzgojo naših otrok. Zato delo tega odseka po pravici omenjamo takoj na drugem mestu za glavnim odsekom. Predsednik pri- : Prim, K, s, 188-200. " Prim. K. s. 309 si. ■ K. s. 310. 'D K. s, 74. 54 pravljalne£a šolskega odseka, stolni dekan Ignacij Nadr&h, je odkrito povedal, da je najnevarnejša rana našega katoliškega naroda v naiSi šoli. ■ Usoda vsakega naroda je v veliki meri odvisna od njegovega šolstva. Veri in cerkvi snvrašnc stranke v državi in liberalni ostanki v Sloveniji, med njimi v prvi vrsti velika večina slovenskega učiteljstva. hočejo slovenskemu narodu vsiliti brezboštv«. Načrti šolskih postav, ki se imajo sprejeti v bližnji bodočnosti, nosijo na sebi brezverski značaj. Hdino, kar je na njih verskega, je verouk kot prostovoljen predmet. Pa še ta verska trohica je samo navidezna, ker je v teh načrtih izražena popolna ločitev šole od cerkvi: in je torej verouk izročen vodstvu driavne oblasti. 7.a vsakega katoliškega Slovenca je jasno, da mora vse slovensko ljudstvo stopiti nasproti šoli v bojno stanje. Zato mora slovensko ljitdstvo na šolo obračati vso pozornost in ne sme mirovati, dokler ne hudo vse šole urejene, kakor zahteva blagor slovenskega naroda,*" Vse resolucije so izzvenele v zahtevo: Verska šola! Tisti organ, ki naj bi vodil ljudstvo v boj zoper brez versko Šol ti in v boj sta versko Šolo, pa naj bi hilo posebno društvo Krščanska Kola", ki so ga v ta namen ustanovili. Vsi katoličani so bili pozvani, da stopijo vanj1", Z versko nravno vzgojo ostale mladine se je pečal prosvetni odsek. Tu se je seveda vsestransko govorilo o mladinski izobrazbi in mladinski vzgoji na raznih toriščih narodovega življenja. In en predmet teh razgovorov je bila tudi njena versko-m avna vzgoja. Nas zanimajo predvsem sklepi, ki se na to nanašajo. »Katoliška javnost naj dobro ve, da se odločilni boji med vero in nevero bijejo vprav v mladini, da nasprotniki . . . baš zato z izredno žilavosljo in velikim uspehom ie mali deci vcepljajo sovraštvo do vsega, kar je krščansko. Nevarnost, ki tiain iz tega preti, je tako težka , , ., da katoliški shod zahteva od vseh merodajnih činiteljev, da" naj se vse mladinske organizacije med seboj dopolnjujejo ter v tem boju varujejo enotno fronto in vse sile naše mladine strnejo v eno armado.-1* ■ Izobraževalne in mladinske organizacije naj še dalje uvoiujejo resolucije dosedanjih štirih katoliških shodov . , , Vodijo naj slovenski narod v sedanjo dobo težkega življenjskega boja: s poglobljeno versko in apologctično izobrazbo, h kateri nujno spada tudi pravo pojmovanje in udejstvovanje verske tolerance napram drugovernim bratom.«11 Katoliški shod ve -ceniti bogata sredstva, ki jih za izobraževalno in vzgojno delo mladini nudi orlovstvo s tisoči predavanj, ... z raznimi izobraževalnimi In organizatoi nimi tečaji,... s svojimi glasili ... s strogim redom, ki ga zahteva v poslovanju, pri upravi in pri telovadbi.«1 '* " K. s. 92. " K, s. 320, " Podčrtal jaz. » K s. 326. t* K. s. JZi>, K. 5. 327. 55 ^■Versko-vzgojne cilje vrši naša mladinska organizacija predvsem v smeri, da se mladina ne bo sramovala priznati in pokazati javno in povsod katoliška načela, in pozitivno, da bo v svojem življenju . . . upoštevala in se ravnala po naukih katoliške vere. Naše geslo mora biti: Praktična vzgoja k praktičnemu krščanstvu.«11 2. Poizkusimo nekoliko analizirati te sklepe, napravljene na katoliškem shodu! Katere hi bile njih vodilne misli, po katerih naj se usmerja in vodi zaželena versko-nravna obnova slovenskega naroda v novi državi? Njeno torišče |e videl katoliški shod v dusno-pastirskem območju, v družini, v šoli m v izobraževalni ter mladinski organizaciji, To so vsi tisti čimlelji, ki v katoliškem gibanju prihajajo v pošte v za gojitev versko-nravnega življenja in ki smo se jih že dotlej kolikor toliko posluževali. V novi dobi, kateri gremo naproti, na tuh vzgojnih območjih ne sniemo ničesar zanemariti, kar smo v versko-nravnem pogledu dosegli. Zato shod ponovno opozarja in priporoča ustanove in njih delovanje, katere so priporočali Že prejšnji katoliški shodi. Katoliški shod je čutil, da nova doba zahteva novih eiljev v versko-nravni vzgoji in zato tudi novih potov ter novih naporov, Zato je tako poudaril potrebo po jačji ¿ojUvi verskega življenja med moškimi in izobraženci in priporočal duhovne vaje. Vendar kakega izrazitega stvarnega cilja v tem pogledu ne najdemo med njegovimi sklepi. Novemu Času primeren značaj in času primerno smer versko-nravne vzgoje pa je hotel dati, ko je naročal gojitev dobrodelnosti, delovanje v smislu apostolstva sv. Cirila in Metoda, skrb za diaSporo in misijonsko delo1". Kateri vzgojni činitelj je bil katoliškemu shodu predvsem pri srcu? Omenili smo žeT da vzrokov nepovoljnega stanja versko-nravnega življenja našega naroda na shodu niso podrobno raziskavah. Dejanske razmere so bolj opisovali kot analizirali- Izrecno pa se je poudarilo, da smo za versko-nravno življenje največ pričakovali od naših številnih organizacij, ki pa našega upanja niso upravičile, ker črta našega verskega življenja kaže težnjo k padanj«. Morda so njihov neuspeh pripisovali le medvojni in povojni razrvanosti? Dejstvo je. shod je največje zaupanje zopet zidal na organizacije. Računal je, da bo njihovo poživljeno in ojačeno delovanje prineslo novo versko-nravno življenje. Da, reči smemo, da je zaupanje v organizacije na shodu dobilo še poseben poudarek. Na drugem slavnostnem zborovanju je dr. Josip Basaj to zaupanje krepko izpovedal v svojem klasičnem govoru o mladinski organizaciji. > Mladina vprav v naj-odločilnejSih letih najde naravno nadaljevanje versko-nravne vzgoje v mladinski organizaciji, In ako smo doslej naštevali tri glavne vzgojne faktorje; dom, cerkev in šolo, moramo danes v isti sapi in z istim poudarkom navajati še četrtega: mladinsko organizacijo1" Kako veliko je bilo zaupanje v organizacijsko vzgojno moč, nam morda najlepše pove naslednja resolucija prosvetnega odseka, ki je, kakor 17 Ur. li a s a j : Mladinska organizacija. K. s. 169. Prim, tozadevne resolucije K, s. 311—313. V že omenjenem jjovnrn K. s, 169. 56 že omenjeno, obravnaval tudi mladinsko vzgojo; »Za neorganizirano mladino naj se osnuje oziroma preosnuje primerna organizacija, prikrojena predvsem potrebam lega dela naše mladine, s" — In katerim organizacijam so pripisovali glavno vlogo v prihodnosti? Orlovstvo bo vzgajalo mladino v njenih najodločilnejših letih. To je veljalo za mladinsko organizacijo v najpopolnejšem pomenu besede. Zato so mnogi od nje največ pričakovali. Toda naši mladini grozi nevarnost že poprej. Šola jo lahko versko zamori. To nevarnost bo odvračalo društvo Krščanska šola . I a organizacija bo navdušila slovenski narod za katoliško šolo in ga vodila zanjo v boj do končne zmage. Važno vzgojno sredstvo je videl katoliški shod ludi v Marijini družhi. Te organizacije nam bodo torej predvsem dale novo mladino. Še ena okoliščina se zdi važna za vzgojne skrbi katoliškega shoda. Z versko-nravnim vprašanjem s« ni pečal samo en odsek, ampak so ga reševali na različnih zborovanjih. Teh sklepov pa shod ni med seboj primerjal, Zato stojijo drug poleg drugega brez kake organične razvrščenosli in notranje povezanosti. Tem manj moremo najti v zapiskih shoda kak skupen delovni načrt za versko-nravno obnovo v priliodnjosti. Le v enem izmed zgoraj omenjenih sklepov je bila izražena želja za prihodnost, naj bi se mladinske organizacije med seboj dopolnjevale in se strnile v eno armado. Vsak vzgojni činitelj je torej ostal prepuščen samemu sebi in svojim resolucijam, ki jih je prejel na shodu. 3. Po končanih slovesni li dnevih katoliškega shoda, je nastopil čas, ko naj bj bilo njegovo navdušenje prešlo V dejanje. Duša ljudstva je bila po njegovem sijaju razgibana in njegovo Srce mehko ter sprejemljivo Za ilovo versko-nravno oblikovanje. Treba je bilo začeti sejati seme versko-nravne obnove, pripravljeno v navdušeno sprejetih sklepih. Vsaka setev pa. le polagoma vzkall, rabi čas za rast in šele po neki dobi svojega razvoja obrodi sad. Zalo še ne moremo iskati sadov versko-nravne obnove že takoj v prvem času po shodu, V tej dobi moremo le opazovati, kako in kjt so pričeli z novo versko-nravno vzgojo. In to nam v naši razpravi za sedaj zadostuje. Poglejmo to prvo delo in prvo brstje predvsem v značilnejših pojavih. V tej dobi je jelo rasti umevanje En požrtvovalnost za dobrodelnost. skrb za reveže kakor tudi skrb za revno, zapuščeno mladino. Viden sad tega duha je pozneje nastala Karitativna zveza, ki nam je postala ognjišče dobrodelnega delovanja po župnijah, — Velika dediščina našega Slornšeka, Apostolstvo [Bratovščina) sv. Cirila in Metoda, je slopila krepko naprej pred slovenski narod, Umevanje za njegovo delo je jelo naraščali in z njim vred pa skrb ter delo za našo diasporo. Gorčičuo zrno našega misijonskega prizadevanja je krepko pognalo. — V Ljubljani smo dobili zaželeni dom duhovnih vaj, ki vabi in obuja k življenju Še nove domove. Priznanje za gojitev globokega verskega življenja je tako dobilo mogočno oporo. — Priporočilo katoliškega shoda, naj se pospeEuje versko življenje moških w K. s, 328. 57 po župnijah, tudi ni bilo zaman. Pri mnogih duhovnikih je našlo lep odmev. Vsaj po nekaterih župnijah se je jeio širiti Apostolstvo mož". Prvii štiri omenjena prizadevanja spadajo med tista, ki smo jih označili za take, ki naj po težnji shoda dajo časovni značaj in smer naši verski obnovi. Kažejo nam potrebe in naloge, katerim naj bi se v novi dobi katoličani posebno posvečali. Versko-vzgojiu pomen imajo dobrodelnost, apostolstvo v duhu in namenu svetih solunskih br&Lov, skrb za diasporo ter misijonsko delo le v drugotnem oziru. kolikor namreč s svojim delom versko zavest posredno pospešujejo, Zato nas ta stran katoliškega udejstvovanja po shodu toliko ne zanima. Prvenstveno vzgojni pomen pa imajo duhovne vaje in pa apostolstvo mož. A versko-rt ravno obnovitveno delo v teh dveh smereh se ni organizirano pospeševalo. Delo je bilo prepuščeno uvidevnosti posameznega duhovnika in običajni agitaciji, V takih razmerah ga je težko zasledovati in kazati njegove poizkuse in smeri. Kes organizirano, iz središča vodeno ter naravnost versko-nravno vzgojno delo je bilo naloženo Marijini družbi, izobraževalni iu mladinski vzgojno-prosvetni organizaciji ter deloma društvu 'Krščanska šola. . Te organizacije so prevzele, kakor smo videli, ¿lavni delež pri načrtu versko-nravne obnove našega naroda- Kako so se spravile te organizacije na to svojo nalogo? Marijine družbe, ki spadajo med naše najbolj razširjene organizacije. so imele na katoliškem shodu svoje posebno zborovanje. Tu so poudarjale, da so one prve poklicane delati za glavni cilj katoliškega shoda, za versko-nravni prerod1'. V prihodnosti pa jih je vodila ista miselnost kot ostale organizacije- Dotlej so vse premalo delale. Za naprej bodo svoje misijonsko in apostolsko delovanje pomnožile. Sklep, ki so ga napravili na tem zborovanju, je bil: Dvigniti moramo konj>Ne prodajam krvi, je dejala Terezija. Če je vse tako, ali ni očitno, da je vmes nekaj nadnaravnega? Znanstveno očitno ni, pravi dr. K. Vse to bi morali še ¡e do dobra dognati z modernimi znanstvenimi metodami, najbolje na kaki kliniki. Sicer so res že nekdaj imeli Terezijo 15 dni pod kontrolo, bile so okrog nje noč in dan štiri bolniške sestre in ni bilo mogoče ni{i najmanj ugotoviti, da bi bila kaj zaužila. A to, pravijo znanstveniki, je mnogo premalo: premalo časa in premalo kontrole, Ako se res metodično, z znanstvenimi metodami naravoslovnih znanosti izkaže, da ničesar ne uživa — tako pravi odločno najhujši nasprotnik Kun-nersreulha, katoliški zdravnik dr. Deutsch (ki pa sam še ni bil tam) — potem bomo vsi priznali, da so dogodki v Konnersreuthu »nekaj nadzemeljskega ; dotlej pa moramo brezpogojno zastopati misel, da gre za psevdomistične pojave*. Drugi dei tega sklepa, pravi na to dr. K., ni pravilen. Sklepali smemo le, da dotlej stvar znanstveno ni dognana. AM smo sploh upravičeni zahtevati takšne eksperimente? Kecimo, da so pojavi res nadnaravni! Ali smemo priča- 64 kovati, da jih bo liog produciral tudi na kliniki kakor «kspcrimen-lator v laboratoriju? In če bi jih, ali bi res vsi učenjaki verovali? Dr. K. po pravici opozarja, da je tu nekakšna antinomija . Znanost hoče pojave znanstveno raziskati, sicer jim ne more priznati nadnaravnega značaja; z druge strani je pa vprašanje, al! se pojavi, če so nadnaravni, dado siliti pod eksperimente? (Če ne velja tu — kar naj mimogrede omenimo — tisti izrek Kristusov: »Slavim te. Oče, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim U |Mt 11, 25|, Zdi se, da Konnersreuth neodvisno od znanstvenikov vrši svoje poslanstvo; prim, konverzijo dr, Gerlicha in dr.] A zakaj Terezija ne gre nu kliniko? liegenslmriiki i kol menda to želi, a oče je ne pusti, njemu pa pritrjujeta zlasti domači župnik Naber in proi. dr. Wulz. Oče je slišal, kako se je neki zdravnik izrazil; "Na kliniki ji bomo že dali katoliških injekcij! t 2upnik in prof. uti pa mislita, da nt treba nobenih novih dokazov; kdor ima dobro voljo, lahko tako spozna, kako je. Tako je torej — to je sklep te zanimive in ielo informativne knjižice — vprašanje znanstveno prišlo .¡na mrtvo točko , Precej krivde po mnenju dr. Keilbacha zadeva tudi zdravnike, (Sicer pa o Konnersreuthu prim, tudi Cas XXVfl, 1932/33, 41—54, 113—126. 127—137). A, U. Grafe n auer Ivan, Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in čina nad«- ispovedajaštiinv s^. (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani, 13. Filološko-lingvislični odsek, 2). V Ljubljani 1936. 8", str. 165+III. Snov, ki je v tej knjigi zajeta, zbrati, urediti, iz urejenih preniis posneti logične zaključke: je bil labor improbus: bilo je delo, za katero je treba neutrudljive marljivosti in velike ljubezni do stvari. Razdelitev je označena že v naslovu. Osrednja misel pTvcga dela je: izpovedni Formul ar j i karolinške dobe so bili ne samo vzorci, po katerih so se verniki obtoževali grehov, bodisi Bogu v privatni molitvi, bodisi mašniku v zakramentu sv, pokore, ampak ti izpovedni formularji so bili tudi kntekizem-s k i tekst, s katerim so duhovniki pripravljali vernike na tajno zakramentalno izpoved. Misel je nova, zato je mikavno slediti avtorju, kako jo dokazuje, (z odlokov raznih sinod one dobe in iz kapitulov Karla Vel. povzetih iz cerkvenih kanonov je Taz.vidno, da so morali duhovniki učiti vernike in jim razlagali pred vsem očenaš in apostolsko vero: morali so strogo zahtevati, da so ta dva molitvena Formularja znali na pamet vsi, odrasli in otroci. Poučevati pa so morali vernike tudi o smrtnih grehih in krščanskih čednostih; pTi katehezi o izpovedi so jim posebej govorili o osmerib glavnih grehih in jih učili, kako naj se pri izpovedi grehov obtožujejo. Ko so v 9. stoletju začeli sestavljati posebne izpovedne Formularje, je čisto verjetno, da so mašniki pri katehezi uporabljali te (ormularje in s teini formularji kot učnimi pomočki razlagali vernikom, kako in Česa naj se obtožujejo pri izpovedi; in kakor so pri krščanskem nauku z verniki 65 skupaj glasno molili očenaš in vero, tako so, verjetno, skupaj očitno molili izpovedne iormularje in tako vernike uvajali v tajno zakramentalno izpoved. Kar je že samo ob sebi dosti verjetno, pa profesor Grafenauer tudi z dokazi utrjuje. Drugi in tretji briiinski spomenik kol ena celota ter sangalska vera in izpoved (iz 12. stol,) kažeta v zapovrstnosti vodilnih misli veliko podobnost [str, 28 ss.J. Prof. Grafenauer sodi, da ni dvoma, da sla oba nagovora, slovenski in nemški, potekla iz skupnega vira, bržkone iz nekega latinsko-nemškega nagovora. I n pravzorec je bil katehcza o obtožbi grehov v zakramentu sv. pokore, opomin k pokori in poziv k izpovedi. Grafenauer imenuje nagovor Adhortatio ad poenitentiam. Tisti, ki je sestavil nagovor, je zajel vse bistvene vsebinske motive« iz tako zvaoih govorov sv. Honifacija in iz govorov sv. Cezarifa (str. 33—37). Cas, v katerem je nastal pravzorec nagovora o pokori iti izpovedi, je prol. Grafenauer določil po drugem latinsko-nemškem govoru, ki se je ohranil pod naslovom Lxhortalio ad plebem chris ti a nam. Ekshortacija poživlja vernike, naj se potrudijo, da se bodo naučili na pamet vero in očenaš. Napisana je bila eksbortacija v Zgodnjem 9. stoletju- Med ekshortacijo in pravzorcem nagovora o pokori in izpovedi pa se kaže neka notranja sorodnost. Obema je skupen slog domačnustnega, očetovskega prigovarjanja-, oba merita ostro na sklepni poziv : ekshortacija k učenju vere in očenaša, pravzorec nagovora k pokori m izpovedi, /.nto misli prof. Grafenauer, da je nagovor o pokori in izpovedi nastal kmalu po ekshortaciji, torej vsaj v prvi polovici, če ne v prvi tretjini 9. stoletja. V slovenščino so prevedli latinsko-nemški nagovor najkasneje v zadnji tretjini 9. stoletja, To se da sklepati iz poučenja Klimenla, učenca svetega Metodija. V Klimenlovem pOuČenju v ¿ast apostolu ali mučencu, ki se je ohranilo v poznejši ruski recenziji, so filologi spoznali predlogo, ki je bila pisana v jeziku brižinskih spomenikov in ki je po vsebini sorodna sedanjemu drugemu brižinskemu spomeniku. Kliment je mogel dobiti to predlogo najkasneje, preden je bi! z drugimi Meto-dijevimi učenci izgnan z Moravskega |l. 885—890). najbolj verjetno pa v dobi, ko je sv. .Melodij delovni kot škof v Panoniji (1. 869—87-i), I ako je določen čas, kdaj najpozneje je nastal pravzorec brižinske slovenske pridige, namreč 1. 867- 890- In kakor je po ek.shortaciji ad plebem christianam^ v prvi tretjini 9. stoletja duhovnik opominjal vernike, da naj se uče vere in očenaša, in je z njimi skupaj molil oba molitvena formularja, tako se analogno v. veliko verjetnostjo more reči, da je duhovnik, če ne prej, vsaj v zadnji tretjini stoletja pripravljal slovenske vernike na izpoved v zakramentu Sv. pokore po pravzorcu drugega in tretjega brižinskega spomenika in skupaj z njimi očitno molil formular izpovedi fstr. 41). V drugem delu razprave je prof. Grafenauer podal nadrobno analizo obeh izpovednih formularjev, kakršna sla se nam ohranila v brižinskem kodiku- V vzporednih stolpcih primerja oba slovenska lormuiarja med seboj in s starohavarsko molitvijo ter s tekstom čina nad izpovedujočim se- v »majskem evhologiju. V opombah še li^lžoilovru VistnLk. 5 66 posebe opozarja, odkod so posnete posamezne rečenice, pa tudi posamezne besede, Končna sodba prof, Grafenauerja je: «Nobena sestavina obrazca Freis. 1 ni mlajša od konca 9. in začetka 10, stoletja,« Kateri izmed starih motivov je mogel priti v Freis, i šole v 10. stoletju, Enajstega stoletja ne zahteva nobena Sestavina (str. 81—82). V tretjem delu razprave govori avtor posebe o »črnil nad iz-povedujočim se v sinajskem evhologiju, Kar je pokazal že Vondriik, da je namTcč formular privatne izpovedi v sinajskem evhologiju zapadnega izvora in se sklada zlasti S hreis. I in 111 in stcsl. slaro-bavarsko molitvijo: to potrjuje proi. Grafenaucr z novimi paralelami med «činom in slovenskimi teksti. Za veroizpoved v -činu nam je Gralenauer odkopa! še nov vir v nicejsko-carigTajski in Atana-zijevi izpovedi s parafrazo oglejskega patriarha Pavlina. To po parafrazi razširjeno veroizpoved je patriarh predložil duhovnikom na sinodi I. 796 ali 797 in ukazal, da se je vsi duhovniki natanko nauče in jo vernikom razlagajo. V slovenskih deželah oglejskega patriarhata so mogli duhovniki samo po slovenski predlogi oznanjali sinodalno formulo simbola, in po taki slovenski predlogi je posneta veroizpoved v činu; , To kaže soglasje med činom ■ in Pavlinovo veroizpovedjo (str. 103—107, 140). Poglavitno v tretjem delu razprave pa ju, da je prof. Grafenauer tudi v >činu« siuajskega cvhologija razkril kalehezo o spovedi in pokori, Prvi del »čina« ni bil namenjen samo zasebnemu pouku, ampak je bil obenem javna kateheza pred zbrano cerkveno občino (str. 90). Tako nam je prof. Grafenaucr odprl nov pogled na najstarejše spomenike slovenskega jezika. Doslej so nam bili izpovedni formu-larji karolinške dobe vzorci sa privatno pobožnost in za zakramentalno obtožbo pred mašnikom. Prof. Grafenaucr nam je pokazal, kako so ti formularji rabili duhovnikom tudi kot katekizemski tekst pri skupnem pouku vernikov. Napisal nam je dobršen del naše kulturne zgodovine v zgodnjem srednjem veku: zgodovine slovenskega jezika, verskega pouka in duhovnega življenja našega naroda v oni dobi. V »Domu in svetu- 1934, 488 je zapisal prof. Grafennuer: običaj nemške cerkve, da so pri pridigi molih dplošnn izpoved v narodnem jeziku in je mašnik dal odvezo, ta običaj se mora nastaviti vsaj pred konec 9. stoletja. Proti tej Graicnauerjcvi trditvi sem napisal članek v BV 16 (1936) 81—99. V novi knjigi (str. 8) pa pojasnjuje prof- Grafennuer, da je mislil pri tem na občno rabo *£plu3nc spovedi . ne pa na litiir£ično rabo posebe. S to izjavo je sporno vprašanie med nama rešeno. — V določevanju časa, kdaj so bili napisani slovenski izpovedni formulacji v brižinskem kodiku, ie prof- Grafenaiier sprejel datiranje prof. Kosa. Po Študijah prof. Kosa je bil prvi spomenik napisan med 1. 972—1025/33, na vsak način pa pred 1. 1039. Proi. Grafenauer pravi; -~V teh mejah pa jc verjetnejše 10, kakor pa 11. slo), (str 82). Jaz sem se iz liturgitno zgodovinskih razlogov odločil zn skrajno mejn, ki jo je potegnil prof. Kos, in mislim, da jc slovenska očitna izpoved (Freis. 1), kakršno so molili med božjo službo, bila napisana v 11. stoletju, in sicer bržkone šele V drugi četrti 11. stuletja. 67 Ce sem se odloČil m skrajno meju, pa ¿e nisem Sel >preko meje . — Profesor Graienaucr sadi. dn v prvem brižinskem spomeniku ni nobene sestavine, ki ne bi bila sprejeta v vzorec že v 10, stoletju; enajstega stoletja da ne zahteva nobena sestavin;!. K [umu naj pripomnim: zaatran besedi sigo lite po nas (str, -17, 53 ss.) si ie sicer lahko mislili, da je duhovnik te ali podobne besede mogel govoriti, kadar ie vernike pozival, naj za nji iti skupaj molijo oienai ali vero ali izpovedni formular; vendar v rcsnici beremo besede debetis post me dieere<, »apreclit naeh mir iele v izpovednih formularjih iz 11./12, stoletja, in sicer v početku lislih Eormularjev, za katere nnm molitev »Misereattiri , d uda 11 ob kontu, izvestno priča, da so ti foraiularji rabili za skupno ociino izpoved, lil tak formular ie tudi prvi hrižinski spomenik z uvodnimi besedami: glagolite po nns redka slovesa. — Kar zadeva drugi in tretji brižinski spomenik, pa je s tolmačenjem prof. Grafenauerja, ki mu je Frči s, IT in lit kot ena celota katekizemsko učilo, morda dan tudi odgovor k pomisleku, ki sem g«, izrazil v svoji razpravi glede na liturgitno rabo tretjega spomenika. Razlike med prof. Grofenfluerjem in med menoj v pojmovanju briiin»feii spomenikov so malenkostne in g. profesorju Čestitam k iepo uspelemu delu, F. Useničnik. C o d r i n g t o n , H. The Liturgj- ol Saint Peter. With a Preface and Introduction by Dom Placid de Meester O. S. B, (l.iturgiegeschichtliche Quellen und Forschungen Heft 30.) Miinster i. Westf. 1936, Aschendorlische Verlagsbuchhandlung. 8", Vili + 223 str, Liturgija sv, Petra, pravi p. de Meester v predgovoru, t. j., kanon in nekateri drugi deli rimske maše, postavljeni v okvir bizantinske iiturgije, obsega dejstva in problem. Z dejstvi nas seznanja de Meester v svojem uvodu [str. 1—20), Codrington obravnava problem (str. 23—114) in podaja tekste (str. 116—177 z dodatkom na str, 177-—203); na koncu knjige je seznam slovstva (str. 204—2QS) in abecedno kazalo, krajevno, osebno in stvarno (str. 209—223), Uvod obsega šest odstavkov. Ime sv. Petra nosijo tri sirske anafore in dve obliki v družini bizantinskih anafor: ena je prevod rimskega »ordo missae- samega ali z nekaterimi propriji v nelatin-ske liturgične jezike, druga pa je rimska liturgija, odeta z okraski bizantinskega obreda, V 2. odstavku navaja de Meester vrsto zanimivih primerov, kako SO bizantinski liturgiČni teksti prišli v zapadno liturgijo, rimsko in milansko. Nadalje poroča o prevodih rimske in drugih latinskih maš v vzhodne liturgične jezike [v grščino, slovanščino, arabščino, sirščino, armensčino, gruzinštino in etiop-ščino) ter o njih liturgični rabi. V 4. in 5. odstavku je de Meester sestavil seznam rokopisov in tiskov, v 6. odstavku pa zbral, kako so veščaki doslej sodili o počelku in zgodovini Petrove Iiturgije. Problem te Iiturgije obdelava Codrington na široki in trdni podlagi. Kazlskovanje obsega sedem poglavij; 8. poglavje je privesek: misceli o izleganju rok nad darovi in o rabi grščine pri maši na zapadu. Izsledki teh bistroumnih raziskovanj so bogati, novi in na splošno dobro utemeljeni So pa na kratko tile; 1. 1. Neki Grk, ki se zdi, da sam ni bil bizantinskega obreda (nemara so bili njegovi starši ali predniki), je sredi ali v prvi polovici 10. stoletja ali nemara že malo prej prevedel v grščino latinski 5* 68 mašni tekst, ki so ga rabiti Langobardi v južni, morda južni centralni Italiji. Latinski tekst ni bi! starejši od stoletja. Prcvajalec, ki latinščine ni dobro znat, se je držal besednega reda svoje latinske predloge, Po prvotni obliki je bil prevod iutcrlmeama glosa k latinski Missa quotidiana cum canone, prirejena za grško govorečega duhovnika, ki je maševal po latinsko, Od tega prvotnega prevoda — C. ga označuje s kratico TR [original) tr(anslation) — izhajajo vsi obstoječi teksti. Prevedeni latinski tekst je bila maša ne-gregorijanskega tipa s posebnostmi v besedilu, ki so bile deloma barbarizmi, deloma milanskega izvora, deloma take. ki vežejo to mašo v. drugimi starejšimi obrazci (Stowe Missal, misale iz Bobbia. Missale Piancorum, Sacramentanum Celasianum 7. in 8. stol.; seznam teh posebnosti na str, 108—110). 2. Ta prevod so kmalu revidirali, da bi ga spravili v sklad s krajevno prakso. Zalo imamo dve recenziji prevoda: izvirno, prvotno, in pa g t e g o r i j a u s k o. 3. Gregorijanska recenzija, nastala najkasneje v zadnji četrlini 10. stol., je bila dvojezična: obsegala je gregorijanski obrazec Missae quotidianae in površno popravljeno prvotno grško gloso; rokopisi kažejo različne stopnje teh popravkov. 4. Obsežnejša revizija grškega teksta ne-gregorijanske maše se je izvršila v obliki, ki jo kaže gruzinski prevod. Gruzinski prevod ali njega grški izvirnik je iz zadnjih 11; t 10. stol.; latinska predloga pa je nekaj starejša in zdi se, da je nastala nekje v območju vpliva iz Beneventa. 5. Vsi ti omenjeni grški teksti so ostaline latinskih obrednih knjig, ki so jih nekdaj rabili Grki v južni centralni Italiji; litorgični jezik je bil latinski, a latinskemu besedilu je bil med vrsticami pripisan grški prevod; mogoče je, da so se berila brala grško. Latinski tekst je bil včasi napisan z grškimi črkami, II. I. Druga oblika lilurgije sv. EJetra je spojitev latinske litur-gije z vzhodno v mešano vzhodno-zapadno liturgijo. Spojitev se je izvršita z grško liturgijo SV. Marka, spremljevalca sv. Petra. Mi znano, kdaj se je to zgodilo. Mogoče se je ta oblika ustvarila v kakem grškem samostanu in se v južni Italiji začela širiti s prihodom novih bizantinskih priseljencev v začetku zadnje četrtine 10. stoletja; še verjetnejše pa je, da so jo ti priseljenci sami ustvarili. Li-turgija sv. Marka je prišla z njimi s Sicilije, 2. Tudi v drugi polovici 10, stol. ali kaj malega kasneje so prišli bizantinski teksti v nekatere rimske maše, ne da Iii se bile te spojile z vzhodno liturgijo, dokaz, da se je ponekod brala naša maša v grščini [kakor kasneje v 16. stol; prim. str. 5). PogrČeni m&šni formolar so pač rabiti bizantinski duhovniki, ki so maScvaii po latinskem obredu, To je bila srednja oblika med latinsko in mešano liturgijo. 3. Prvotni prevod, oba revidirana prevoda |prim. I, 1, 2, 4) in prva mešana liturgija (prim. II. 1) So nastali ne daleč narazen, To kaže tesna zveza tekstov in rokopisov. 69 4. Mešana liturgija se je razširila po Kalabriji, liazilikati1 in morda po grških samostanih v Apuliji, Ni gotovo, da je segla tudi na Sicilijo. 5. V Italiji so vzhodni liturgični okvir skrbno izdelali najbrž v 11. stoletju in kasneje: razlike kažejo, da so se dela udeleževali razni kraji, Več bizantinskih drobcev, ki se nahajajo v liturgiji, prevedeni LZ latinščine, jc tudi iz tega časa. (j. Eklektična nagnjenja 10. in II. stol. dajejo pojasnilo, zakaj so bizantinski menihi rabili ludi tujo lilurgijo. Petrova liturgija ni ostala samo nn južnnitatskih tleh. En tekst je prišel v roke Gruzincev na Atosu; drugi je šel malo kasneje za njim in je vir makedonske skupine rokopisov: tretji je bil preveden v armenščino. 7. Zadnja znana postaja v razvoju mešane liturgije je nova ureditev njenih sestavnih delov po redu latinske maše v 15. ali 16. Stoletju. Zgodovina Petrove litnrgije se torej razteza vsaj čez pet stoletij. Izdaja tekstov jI IV) obsega tele kose: 1, Dva dvojezična teksta z inačicami [pri drugem kosu latinsko besedilo ni izvirno, marveč prevod grškega prevoda}. JI. Štirje primeri mešane liturgije, in sicer trije grški teksti in francoski prevod gruzinske liturgije sv. Petra, lil. Liturgija sv. Petra v vatikanskem Cod, Ottobonianus grac-cus 384, primer na novo urejene liturgije (prim. zgoraj 11, 7j po latinski maši 15, ali 10. stoletja. Liturgična obleka latinska. IV, Latinski prevod najstarejšega armenskega prevoda rimske maše- Armenski prevod se pripisuje Nersesu [1153/54- 1198), nadškofu v Tarzu, P. K. Luk man. Malo opravilo na čast b 1 a i e n i D e v i c i M a r i j i. Oskrbela kongregacija šolskih sester lil, reda sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. 1936- Založila Družba sv, Mohorja v Celju, 16", 203 str. Kot cenzor te knjižice sem prireditelju svetoval, naj bi bil na naslovni strani povedal svoje ime. pa ni hotel. Ker je delce zelo skrbno in z velikim trudom prirejeno, menda Smem povedati, da ga je priredil stolni dekan dr. Frančišek Kitnovec. Glasbenik in pevo-vodja K. se po^na takoj na 11. str, v navodilu: Kako v zboru slovesno molimo.« Kar je psalmov, pesmi in molitev v Obredniku in Cerkvenem molitveniku, jih je prireditelj sove do besede prevzel po leh knjigah razen zadnjih dveh verzov v Marijinem hvalospevu (Lk 1, 54, 55), kjer jc obdržal besedni red grškega teksta in vulgale, kar je pmv. Več psalmov, pesmi, molitev, zlasti pa autifone, je na novo poslovenil. Pri tem nelahkem delu je imel srečne domisleke, ki jih je spretno porabil. Pri kaki težavni besedi se je posvetoval tudi z drugimi, n. pr. Jožetom Pogačnikom, Alešem in Francetom Ušenič-nikom, Ant. Breznikom, Pri naglasih, ki jih je K. slov. Ickslu dodal, 1 Bazilikata [ime pat po nekdanjem bizantinskem cesarskem upravitelju, basilik6s| jc gorata dežela severnozapadno ud tarenlskvga Zalivu v juim H«Siji. obsegajoča današnji italijanski upravni pokrajini Matero in Potcnzo. 70 da bi se pOViOd enako in pravilno naglašaln, je imel odločilno besedo A. Breznik. K. se je ravnal pu novem S 3 : j v. pravopisu; lu na str, 27 je Su oslalu ^maSčevavec* mesto ^ maščevalec«., Hvale je vredno, da je prireditelj za »officium parvum« dejal „malo opravilo . Ocenjevalec v nekem listu je želel dnevnice*. T;raz »dnevnice« ni primeren, ker se navadno rabi za nekaj drugtiga diete in ker ima oficij poleg Štirih dnuvnic (hurav ditirnau) ie jutrnjice s tremi floinicami, hvalnice, ičiernice !n sklepnice. Slovenska beseda »Opravila« pomeni prav isto, kar latinski »oiiiciufflj. Štajerske Slo-tence je nanjo navadil ¿e A. M. Slom.šek z imilitvuiiikoni 'Sveto opravilo«. Proinjo ali poziv: -Jubé, domne (domini). benedieere* je K, poslovenil; ■Daj, gospod, blagoslovi!« Latinski *jube je uljudeji, spoštljiv opomin; ■ hoti! «izvoli!, Nemara bi v slovenščini zidoičat kur sam veielnik: .hla-goslovi!« Če v prevudu ena he^edn isto pove, kar v izvirniku dve, se sme rabili samo OI1J. Šolske sestre v Mariboru zaslužijo zahvalo, da so s pomočjo veščega prireditelja izdale *Malo opravilo na čast bi. D. M.n Ne dvomim, da bodo mnogi častilci Marijini segli po njem. M. Slavič. Dictionnaire de Spiritualité . ., publié sous la direction de Marcel Viller, S. J., assisté de F. Cavalier a et J- de Ci il i be rt, S. J. Fascicule VI; Bibliothèques — Byianee. 4", 1601—2002. G. Beauchesne et ses Fils. Editeurs à Paris. 1937. S pričujočim snopičem, ki se je malo zakasnil, je končan prvi zvezek lepega enciklopedičnega dela. Po obsegu je snopič za BO stolpccv večji ko navadno (400 stolpcev mesto 320), kar se bo pri naslednjem izenačilo, Zaradi valutnih men bo cena snopičem od 7. dalje po 25 (franc.) frankov (doslej 20], Da je novi snopič na višini svojih prednikov, pač ni treba posebej naglasa li (prim. BV 1933, 118/19. 2%; 1934, 296; 1935, 29-1). Med doktrina! nimi članki opozarjam na [ele: Bienfaits de Dieu (P. Debongnie; stolp. 1608—18): Biographies spirituelles (G, Bardy. I. Hausherr, F. Vcrnet, P. Pourrat, M. Viller, R, Daesetiler; str. 1624 do 1719),- Blessure d'amour (A. Cabassul; st. 1898—190)). Med živ-Ijenjepisnimi članki se odlikujejo: Blois (P. de Puniet; st. 1730 381; Boèce [F. Vernet; st. 1738—45); Bonaventure (E. Longpré; st, 1768 do 1843; zelo vestna analiza asketifnega in mističnega nauka; o apokrifnih spisih pod imenom sv. Bonaventure posebej razpravlja C. Fischer na .st. 1843—1856); Bossuet (P, Du don; st. 1874—83); Bremond {J. de Guibert; st. 1928—38); Brigita Švedska (F. Vernet; st. 1943—38). V obsežnem članku Ëiographiui: Spirituelles* je več avtorjev obdelalo življenjepis je svetnikov in boiiomiselnili ljudi pri raznih narodih in v vseh stoletjih kričanske dnbe. Ali te vrste literatura katoliških slovanskih narodov res ni vredna niti besedice v tako dolgem pregledu? Prav laku je pomanjkljivost, da med novejšimi amenikimi biografijami ni omenjena Baragova {Chr. Verwyst. Life ¡trtd labors of Rt- Rev, I7, BaragtL Milwaukee 1900). F. K. Lukman. 71 Razno. SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV O JUGOSLOVANSKEM KONKORDATU, L Proti jugoslovanskemu konkordatu, podpisanemu 25. julija j. 1935., čigar tekst je postal javnosti znan v decembru ! 1936,, ko je jugoslovanska vlada predložila narodnemu predstavništvu načrt zakona o konkordatu, je zavzela srbska pravoslavna cerkev ostro odklonilno stališče. 2e uradno poročilo o Izrednem zasedanju arhie-rejskega sabora tabora pravoslavnih škofov) (>-saopštenje o radu sve-tog arhijerejskog sabora»), ki je bil sklican 24. nov, 1936, se je do* taknilo konkordata, čeprav ne z imenom. Zadevni oddelek v poročilu ima napis »N asa je zemlja — zemlja verske ravno-pravûoitU i» se glasi; -Sabor se jos bavio aktu el ni m pitanjem položaja Srpske pravoslavne Crkve u ovoj državi posle nekih do-nctih (mišljena je najbrž nova ustava islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije z dne 24, okt. 1936, Služb. Nov. 5. nov. 1936, št. 256/L XI V/656) a nekih projektovanih zakona (konkordat!) O drugim priznati m koniesijama. Kako se tim zakon ima i zakonskim pro-iektima stavlja Srpska pravoslavna Crkvn a podredjen položaj u sravnjenju s tim koniesijama, to je Sabor smatrao za svoju imperativni] dužnost, da skrene prosvečenu pažnju nadležnih krugova na ovoj predmet i upozori ih na precizne odredbe državnog Ustava o ravnopravnosti svih usvojenih i priznatih veroispovesti u Kraljevini Jugoslaviji. — Ne tražeči nikakve privilegije, koje bi ma u kom praven povredjivale narodne interese i narodno dostojanstvo, ili koje hi ma koliko s taja le il suprotnosli sa n jenom vekovnom ulogom U Srpskom narodu i narodnoj državi, Srpska pravoslavna Crkva, kao Crkva večine u Jugoslaviji, ne bi mogla ravnodušno gledati da se uckoj drugoj verskoj organizaciji daju prava, koja Srpska pravoslavna Crkva nije imala ni kad je bila državna Crkva,a* V -Glasniku-, službenem organu srbske pravoslavne patriarh i je, štev, 32,33. z dne 7. januarja 1937 (po novem koledarju) je priobčenih več člankov, ki konkordat ostro kritizirajo: vrh tega je tej dvojni številki uradnega lista priložena kot »dudatak 32 i 33 broju Glasnika za I93i> god. posebna brošura z naslovom Primedbe i prigovori na projekat Konkordata i z m c d j u naše države i Vatikana, paraftranog 25, VU. 1935, god,' T Brošuro jc natisnila - Patriarsiska štamparija v Sremskih Karlovcih l. 1936.; kdo jo je sestavil, ni označeno. Brošura ima 64 strani in je razdeljena na dva dela, A in B. Prvi del obsega: tekst konkordata (str. 3—28); zaključni protokol {str. 29), kjer priznava naša država za sestaven del konkordata določbo, da je nuncij v Belgradu doven diplomatskega zbora; prilogo (str. 29/30), v kateri sv. stoiica pod določenimi pogoji dovoljuje, uporabljati staro-slovenski jezik v liturgiji; predlog zakona o konkordatu. ki ga je ' Glasnik, služb. orjjan srbske pra vesla vne patriarhi je 1936, 6B7, s Citiram Primedbe- . 72 predložilo zunanje ministrstvo, ter kratko obrazloženje [str. 30 51). V drugem delu knjižice (str, 33—ti4) so podani ugovori in pripombe srbske pravoslavne cerkve proti novemu konkordatu in sicer po vrsti k vsakemu členu konkordata posebej, Od 38 členov, ki jih ima konkordat, jih je oslalo brez opomb le sedem, namreč čl. 2., 4-. 5-, 10., 11., 23. in 38 (čl, 2. našteva škofije in jih razmejuje; čl- 4. določa prisego škofov, ki jo morajo opraviti pred kraljem; čl, 5. govori o lilurgičnih molitvah za vladarja; čl. 10- določa upravno kom-petenco škofov; čl. il. ureja dušno pastirstvo za narodne manjšine v državi, čl. 23. določa, da bosta eventualno ukinitev cerkvenih dajatev cerkev in država sporazumno uredili; čl. 38, določa, da se bo izmenjava ratificiranih tekstov konkordata izvršila v Rimu). Tukaj hočem poročati o očitkih proti konkordatu in cerkvi v omenjenih spisih11*, najprej v Glasniku št. 32./33., nato v brošuri, 2. Pod naslovom Oko konkordata prinaša . Glasnik na str. 744—-757 Iri krajše članke in 2t poročil iz tuzemskega in inozemskega časopisja o našem konkordatu, Prvi izmed člankov ima naslov .Rcrum o r i e n t a I i u m», ter se bavi v. okrožnico papeža Pija Xi. z dne 8. sept. 1928. K vsebini papeške enciklike članek dostavlja: Takve su, eto, misli, takva mi rezonovanja, jevtina samohvalisanja i otvorene namere papine- I ako se naša Država j oš od početka smatra da je pravna Država, ipak je, konsta-tujemo, — i ova enciklika ušla u naše državne oblasti s 1 o b o d n o , b e z znanja1 nadležne, državne vlasti! , , - (str, 745). Enciklika po člankarjevem mnenju razodeva osvajnlnc namene rimske cerkve proti slovanskemu pravoslavju, ko sta odpadla ruski car in turški sultan, ki sta stala tem namenom nasproti. Podobne misli vsebuje ugovor k čl. 1. kopkordata, ki ga bom omenil pozneje. iz drugega načelnega članka Crkva i Država- (str. 745 in 746) naj omenim passus, ki katoliško naziranje o razmerju med cerkvijo in drŽavo takole predstavlja: Država treba da bude pot-pnno potčinjena Crkvi ne samo ti religiozno-moralnom, nego i ti čisto grndjanskom pogledu. U slučajevima neposlušnosti, Država se može i nagnati na potčiujenost duhovnoj vlasti čak i p r i n u d n i m T« Omenjeni teksti vsebujejo oficieine in na pol oficienlne izjave srbaka pravoslavne cerkve. Poleg teh so pa 5c druge izjave, ki pa jih ne pripisujemo uradni srbski pravoslavni cerkvi. Pri rokah imam n. pr. letak z napisom Rratc Srbim? in s podpisom -Srpski Prnvoslavni Akeioni Odbor u Beogradu . i.elak najprej spominja Srbe na ¿rtve, ki so jih utrpeli v boju m osvoboditev; moč za boje jim je navdihovala srbska pravoslavna cerkev. Nato letak nadaljuj*; ■ Na vik nuta na tvoje popUitnnjn i tu Liti je, tvoja ino-verna ,hrača" nnjzad sti se drznila da te dimu u zenlcu oka tvoga, Projektom Konkordatu. k nji ju sada pred Narodnom sknpštinom, ti si nnii.cn i U vred jen. 0 tvorne ime mi i tvojo j veri ne vodi se računu, Široke privilegije, mnogo Vi če ne||o šlo ima tvoja Pravoslavna Crkva. date sil črnim hordama rimskim, koje bidjlieiitia nadint u našu pravoslavna sredina i svojim puzmitim jezuitskim metodama i novcem, »kupljenim iz cclojjn svela, poklišavnjli d,i It1 korumpiraju i odnarode. — Da s« zapilnitio. ¿de su bilo le črne katoličko horde za vreme ratu, kad je atvarana ova država, dok SU Stotine tvojih, srptkih svellenika-mitienika na najzverskiji način kasapljeni u Jankovoj Kli-ituri i na drugim mutimi, i trumdi po atistrijskim i bugarskim laterima?!».., 3 Podčrtano v originalu; isto velja o vseh naslednjih navedkih. 13 s r c d s t v i m a To je teorija, koju je joS u srednjem veku izradio toliko .proslavljeni,1 katolicizam (cezaropapizam). I ta se teorija odr-iala i odriava i do današnjih dana na degcnerisanom, nesrečnom Zapadu pod imenom klerikalizmao, (str. 745J. Takšno pisanje pri razpravljanju o konkordatu menda ni brez posebnega namena. Tretji izmed omenjenih ¿Jankov ima naslov P tt p S k i nuncije [str, 757) in govori o tem, da se papeški nuncij kot diplomatski zastopnik nima vtikati v notranje državne zadeve, in namiguje, da je nuncij s tem, ko je obiskal predsednika narodne skupščine v zadevi konkordata* prestopil meje svoje upravičenosti, Prim. Primedbe k čl. konktird. [str. 37|. 3. S konkordatom samim se bavi v omenjeni dvojni številki »Glasnika« članek 7, naslovom Po vodo m konkordala (str. 741— 744). Članek na kratko povzema glavne očiike srbske pravoslavne cerkve proti konkordatu. Konkordat je po njegovem tak, da je srbska pravoslavna cerkev prisiljena, da brani sebe in državo pred njim« {str. 742). Novi konkordat je u) nevaren suverenosti države, b) podira enakopravnost med verami, c) ni v e k l a d U z Osnovnimi državnimi zakoni in č) nalaga državi velike materialne obvez-nesli v korist katoliške cerkve. Ad a). Državna suverenost se piscu članka zdi ogrožena v onih členih konkordata. ki se sklicujejo na kanonsko pravo. Tako določa čl. 14. konkordala, da priznava država pravno osebnost onim cerkvenim ustanovam, ki po kanonskem pravu uživajo tako osebnost . V čl. 16.. odst. 3. konkordata je določba, da se upravlja imovina izpraznjenih beneficijev po določbah kanonskega prava , Po čl. 16„ odst. 4. ostanejo imovina in ustanove v lasti katoliške cerkvc, čeprav prebivalstvo preide v drugo vero, Po čl. 24. se urejajo du-hovstca semenišča po določbah kanonskega, prava, po čl. 25. pa teološke fakultete po konstituciji Pija XI, ■ Hcus scientiarum Do-minus- . Čl. 32. sprejema kanonsko zakonsko pravo za sklepanje kaLoliških in mešanih zakonov. Končno odreja čl. 37., udst- T, konkordata; Vsa ostala vprašanja, ki Se nanašajo na cerkvene osebe in stvari kot takšne, a niso omenjene v prejšnjih Členih, se bodo urejala po veljavnem kanonskem pravu, V vseh naštetih členih vidi članek ogroženo državno suverenost. E~akole sklepa: Kada se uzme o obzir, da se rimokatoličko crkveno pravo može menjali, dopunjavati i razvijati i da to zavisi isključivo od rimokatoličke crkve, tada država postaje neki podredje ni organ Vatikana potčinjavajuči Svoj suverenitet propisima kanonskog prava rimokatoličke crkve (str. 742) Nato se članek spotika ob čl. B„ odst. 3. konkordata. po katerem se država obvezuje, da bo izdala o depolitizaciji nekaloliškega svečeništva enake določbe, kakršne bo izdala sv. slolica za katoliške duhovnike. K temu pristavlja: »Država, dakle. pristaje na neke oba-veze t i j i sadržaj j o š i ne poz naje. Na t a k v e pogodbe pristaje samo s a s v i m p o b e d j e n i neprija-telj, koji nema izgleda, da se nopšle može boriti; [str. 742). 14 »Primedbe pa sodijo, da naSteti Členi rušijo enakopravnost med verami in nasprotujejo državni ustavi; državni suverenosti je po njih mnenju nevaren le zgoraj navedeni čl. 37„ odst 1, konkordata: poleg njega pa deloma Se čl. 13. konkordata, ki nnklanja katoliškim duhovnikom nekakšen privilegium fori. Ad b) in c). Enakopravnost med verami podirajo in državni ustavi nasprotujejo po mnenju članka .Povodom konkordata^ naslednji členi konkordata: Čl. 32. konkordata, ki stavi sklepanje zakonov v odvisnost od verskih predpisov, nasprotuje čl. 11., odst. 2. ustave, ki določa, da je uživanje državljanskih pravic neodvisno od veroizpovedanja, in čl. 21. ustave, po katerem stoji zakon pod zaščito države. ČL 30, konkordata. ki določa za duhovnike in redovnike skrajšani vojaški rok in vojno službo v bolnišnicah, nasprotuje čl- 11,) odst. 2. ustave, ki pravi, da se nihče ne more osvoboditi vojaških dolžnosti, sklicevaje se na predpise svoje vere. Čl. 18. konkordata je v nasprotju s čl. H , odst, 6, ustave, ker spreminja ključ, po katerem se mora deliti državna podpora veram. CI, 8. konkordata, ki govnri o depolitizaciji dušnopastirskega klera, je v nasprotju S čl. 11-, odst. 7. ustave, ki prepoveduje duhovnikom politično delovanje le pri izvrševanju duhovniške službe. Čl. 13. ustave prepoveduje društva za fizično vzgojo na verski ali plemenski osnovi, po čl. 32, (pravilno 33.) konkordata pa da je to dovoljeno Katoliški akciji. Cl. 16., odst. 3. ustave določa, da mora vladati v šolah načelo verske strpljivosti, čl- 27, konkordata pa uvaja konfesionalno načelo tudi v državne šole . Čl. 19, državne ustave nasprotuje čl. 27., odst. 6. konkordata, ki določa, da bodo v šolah, kjer je večina učencev katoliške vere, v mejah možnosti tudi učitelji katoličani. Vsi našteli členi so po člankarjevem mnenju protiustavni in podirajo versko enakopravnost, V primedbah pa skoraj vsi ugovori proti 31 členom konkordata (izmed 38} trdijo, da so ti členi v nasprotju z usLavo in da podirajo enakopravnost med verami, Ad S). Na tretjem mestu navaja omenjeni članek tiste člene, ki pomenijo za državo težko finančno breme v korist katoliški cerkvi. Taki členi so: čl. 18., 20., 21., 22. in 29, Čl- 18, konkordata govori o finančni podpori, k! jo bo dajala država katoliški cerkvi. Ta podpora ne bo manjša od one, ki jo bodo prejemale druge priznane vero-Li poved i. Članek trdi. da čl. IS. konkordata nasprotuje čl. 11,, odst. 6. ustave, ki določa, da se Finančna podpora deli po številu vernikov in po dejansko dokazani potrebi. Ker se je drugi ključ v konkordatu izpustil, se bo morala zadevna postavka v državnem proračunu zelo občutno povečati. Težko finančno obveznost državi nalagajo dalje vrnitev verskega zaklada cerkvi fčl, 20. konk.), osvoboditev od pa-tronata (čl. 21, konk,), odškodnina za zemljišča, ki so bila cerkvi vzeta po agrarni reformi {čl. 22, konk.) in honoriranje katoliških duhovnikov po bolnišnicah in podobnih social. ustanovah fčl. 29. konk,), To so glavni očitki novemu knnkordntu, ki so povzeti v zgoraj omenjenem Članku -Glasnika-^ >-Primedbe« pa prinaiajo ugovore k vsakemu Členu konkordata posebej, 7.a poznavanje miselnosti in stališča srbske pravoslavne cerkve je potrebno, da st ogledamo po vrati 75 očitek za očitkom. Iz vseli sledi, da je s konkordatom pogažena verska enakopravnost in da velik del njegovih določb nasprotnic državni ustavi- Primedbe hočejo prikazati, da je dobila katoliška cerkev izrecno privilegirano stališče pred drugimi veroizpovedmi. Srbska pravoslavna cerkev ne zahteva, da bi se njen položaj v državi zbolj-šal, pač pa ugovarja, da se katoliški cerkvi priznava privilegirano stališče, kakor pravi. 4. Sedaj si Oglejmo očitke k posameznim členom koukordata- CL L, Katoliški ccrkvi ¡e dana polna pravica, da svobodno in javno izvršuje svojo misijo v kraljevini Jugoslaviji... Tu osporava srbska pravoslavna cerkev izraz misija , češ da je dvoumen; pomeniti more poslanstvo sploh ali pa misijonc med uekatoličani: tega izraza tudi v drugih konkordatih ni. Po pravoslavnem predlogu bi smelo biti katoliški cerkve zagotovljeno svobodno delovanje le med njenimi pripadniki. V lako formulirane m tekstu slutijo prozelitizem jpriin. tudi zgoraj omenjeni članek Kerum OTientalium v »Glasniku«), ki nasprotuje 51. It».* državne ustave. Prozelitizma se boje tudi v drugih členih konkordala (čl. 12,, 33.]. Dr. Mihailo Ilič v knjižici Pred konkordatom (Beugrad 1937) ugovarja (.str. 8) izrazu -misija , češ da ga je mogoče tako razlagati, da je naša država še misijonsko ozemlje (*>neprosvečena j. Na te ugovore je pojasniti, da izraz le plein droit d'exercer librement et publiquement sa mission v čl, 1. našega konkordata pomeni prav isto kot izraz il suo libero e puhlico esercizio* v čl 1. srbskega konkordata iz I, 1914- ali kakšen podoben izraz v povojnih konkordatih. Vsebujejo pa ti izrazi minimalno cerkveno zahtevo; v več povojnih konkordatih fn. pr. poljskem, bavarskem, italijanskem, avstrijskem) je na istem mestu svoboda iu pravica cerkve točneje izražena in bolje zagotovljena. Omenim naj še razlago advokata dr. Ivana liibara v referatu na seji odbora advokatske komore v lïelgradu, priubienem v Rraniču 1936, 553—558. Razlaga se glasi: Slobodna misija katoličke Crkve je slobodno vodenje i širenje rimske papinske politike. Stvaranje odnosno jačanje opasnog rimskog klerikalizma do naša u prvom redu ova slobodna misija. (Prim. Advokatska kritika Konkordata. Prilog Glasnika biskupije dakovačke 1037, br. 2, U Dakovu 1937, str. 5.) Čl, 3- Ta člen govori o imenovanju Škofov, Sv. stolica bo najprej kraljevski vladi zaupno sporočila ime kandidata, Vlada bo odgovorila v 30 dneh. ?-Aku po roku tridesetih dni odgovora ne bo, ima sv. stolica pravico smatrati, da mor« brez nadaljnjega čakanja objaviti imenovanje. V tej pravici vidi pravoslavna cerkev žalitev verske enakopravnosti, ker njenega patriarha in škofe po Čl. S. zakona o srbski pravoslavni cerkvi, odnosno po čl. 46. in čl. 99. ustave srbske pravoslavne cerkve mora potrditi kralj z ukazom. Podobno določbo imata med povojnimi konkordati avstrijski (čl- '1., § 2., odst. 3.. rok petnajst dni!) in nemški (dostavek k čl. l'i., ■ FJjijhri misli ugovor na Si. Î6-, odst 3- ustave, ki se glasi; Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijali državljansko Zavest V duhu narodnega edlnstva io verske strpljivqsti.» 76 odsl, 2., št. 2rok dvajset dnil), Kako je mogoče v tej določbi konkordata videti nasprotje verski enakopravnosti, ni [aliItn umeti, Paritetna drž.ava, ki hoče kolikor toliko zadovoljivo urediti razmerje do konte sij, se mora postaviti n.i stališče: Vsaki religiji njeno, ni: pa vsem religijam enako. Če srbska pravoslavna cerkev more tolerirati odločilno poseganje države v imenovanje škofov, je to njena stvar'1. Toda katoliška cerkev Lega trpeti ne more. Ako se ne odredi rok za ugovore, se more imenovanje odložiti v nedogled. Cl. <>. V stavku, da imajo školje, duhovniki in verniki polno svobodo neposrednega občevanja s sv. stolicO, vidi srbska pravoslavna cerkev neskladje s čl. 11., odst. 5. državne ustave in žalitev verske enakopravnosti, keT more po čl. M., ndst, I, le arhierejski .sinod vzdrževati zvezo z ostalimi pravoslavnimi cerkvami, Cl. 11., ndst. 5. državne ustave se glasi: »Usvojene in priznane vere sinejo vzdrževati zveze s svojimi vrhovnimi verskimi poglavarji tudi izven državnih mej, kolikor to zahtevajo duhovni predpisi posameznih veroizpovedanj. Način, kako se vzdržujejo te zveze, se uredi z zakonom.- Katoličanom je zveza s sv, stolico nujno potrebna; takó že velikokrat laikom, še večkrat pa duhovnikom in škofom. Pri tem ne gre le za dogmatično in kanonično edinstvo, marveč za administracijo. Državni zakon, ki bi hotel omejevati ali nadzorovati zvezo katoličanov s sveto stolico, bi hudo nasprotoval svobodi vere in vesti. Srbska pravoslavna cerkev ima upravno Središče v naši državi, zato njeni verniki ne potrebujejo zvez Z drugimi cerkvami. Ako je torej v konkordatu zagarantlrana katoličanom svoboda občevanja s sveto stolico, ni s tem prav v ničemer porušena verska enakopravnost, Cl- 7. V drugem odstavku tega člena je duhovniško delovanje zaičiteno tako kol delovanje državnih uslužbencev". Zakon o srbski pravoslavni ccrkvi nima take določbe; pač pa jo ima § 302. kaz, zak. Ker je katoliški cerkvi priznana ta zaščita tudi v meddržavni pogodbi, je po mnenju srbske pravoslavne cerkve prekršena verska enakopravnost. — V odst. 4. istega člena je duhovska obleka zaščitena kakor vojaška obleka1, Ker take določbe v zakonu o srbski pravoslavni cerkvi in v njeni ustavi ni. i« s tem po *IMmedbah < zopet porušena verska enakopravnost. Razloga za razburjanje ni. ker ho držnva oba privilegija po načelu paritete prav gotovo priznala tudi srhski pravoslavni cerkvi. Cl- 8. Člen odreja depolitizacijo aktivnega dušnopastirskega klera. Uoločba je koncesija sv, stolice državi, ne pa zahteva svete stolice. V 3. odstavku imenovanega člena je določeno, da bo jugoslovanska vlada istočasno predpisala za nekatoliško s več eni S t vo iste odredbe o depolitizaciji, kot jih ho izdala sv. stolica za katoliško 5 Ko je srbska pravoslavna cerkev v letih 1QÜO in 1431. urejala svoje razmerje r državo, «i se kutoličiini vzdržali vsake kritike. " Gl, čl. 5. poljskega konkordata. čl. 5, nemškega konkoidata. Siste-uiiitiCni pregled glavnih določb v povojnih konkordatih v BV 1934. 117- 131. 7 Čl. 1Ú. nemškega, čl. 28.. odsl. a) italijanskega, čl. 17. poljskega in čl. 17, Utvaniketfa konkordala. 77 duhovništvo. !sla določba je v nemškem konkoTdatu [čl. 32, in do-stavek k čl- 32.). Srbska pravoslavna cerkev ogovarja proti odredbi v 3. odstavku, češ da je v nasprotju z ustavo (dokaz a contrario \t. Čl. 11., odst. 7 drž- ustave, znani Kanzelparagraph■»). in ker je država vzela nase omenjeno obvezo, ne da bi bila vprašala srbsko pravoslavno cerkev. Da bi bila ta uredba proti ustavi, ni mogoče trditi. Verska enakopravnost v državi pa nujno terja, da je kieru vseh Konfesij prepovedano polifično delovanje ali pa kleru nobene. Curiositatis causa naj še dostavim pripombo dr. Ivana Ribara iz zgoraj omenjenega referata: ... kuratno svečenstvo neče moči da izvršuje ni aktivno a još manje pasivno prava glasa- — Kod nas kaku znamo postavljaju kandidatske liste manje više samo pnliličke stranke, a za ovk svešlenici neče smeli da glasuju, ¡er glasati za njih znači opredeliti svoju partisku pripadnost, Da bi se moglo da iz-begne svakoj sum nji, morali bi katolički sveStenici postaviti svoju listu (Advokatska kritika Konkordata str. 8). čl. 9. Člen določa, da bosta sv. stolica in naša driava vzdrževali medsebojne diplomatske zveze. V odredbi, da bo sv. stolica imela nuncija v naši državi, vidi pravoslavna cerkev zopet žalitev verske enakopravnosti- Ovo isličemo naroČilo i zbog toga, što prema do-sadašnjem iskustvu znamo, da papski nuncije u nasoj državi, umesto da se ograniči na svoju diplomatski! misiju. obavlja i dužnosti, koje spadaju o delokrug episkopata rimokatollčke crkve u našoj državi.- * Sv- stolica ima trenutno nuncije v 19 evropskih, 17 ameriških in eni afriški državi; pa nikjer ne smatrajo, da je s tem oškodovano načelo verske enakopravnosti. Nunciji nikjer ne posegajo v kompe-tence Škofov, tudi v naši državi ne, pač pa povsod izvršujejo dvojno nalogo, ki jim jo odreja kan- 267», § 1- Nunciji so prvič diplomatski zastopniki, drugič pa nadzirajo cerkveni položaj v odrejenem teritoriju ¡n o tem papežu poročajo. Druga njiliova Funkcija nt v nasprotju s prvo, ker papež za katoličane v naši državi ni tuj suveren, kot je n. pr. šef angleške države, marveč je njihov najvišji verski poglavar. Čl. 12. Člen zagotavlja svobodno delovanje katoliškim redovom in kongregaeijam. Med drugim jim jc zagotovljeno svobodno delovanje tudi v dobrodelnih ustanovah- (n- pr. v bolnišnicah]- Pravoslavna cerkev sodi, da je to velika povreda ravnnpravnosti veroispovesti koja če neminovno narušavati mir u našoj Državi (str, 37}, ker bodo v takih ustanovah tudi nekatoličani: bati se je torej prozelitizma-Verska svoboda je zadosti zagaranlirana v čl. 11. ustave, da bi moglo katoliško redovništvo kakemu drugovercu delati silo. Čl. 13, Po zgledu drugih konkordatov (čl, 18. letonskega, čl. 22. poljskega, čl, 20, litvanskega, čl. 8, italijanskega, čl, 20, avstrijskega] določa ta člen. kako je postopati z duhovniki, proti katerim je vložena pri državnem sodišču kazenska tožba. Srbska pravoslavna cerkev se čuti pri tem zapostavljena v dveh točkah. Prvič zato, ker je v odst. 1. eit. člena določeno, da mora v primeru kazenske tožbe proti duhovniku državna oblast o tem obvestiti pristojno cerkveno * Primedhe 37; prim. ¿Innek Papski nuncije, Glasnik 1936. 757. 78 oblast in ¡o seznaniti z obtožbo in postopkom, medlem ko je rečeno v Čl, 16, zakona o srbski pravoslavni cerkvi, da so v takem primeru dolžne državne oblasti obvesti cerkveno oblast o tem, da se je začel kazenski postopek, kno i o konačnoj odluci koju budu doneli pu dotičnom predmetu^ V odst. 4, istega člena konkordata je predvidena meiana komisija, ki jo določita pravosodno ministrstvo in episkopat v primeru, kadar se mnenje škofa ne ujema Z mnenjem državne oblasti, ki je naznanila škofu, da je obnašanje duhovnika škodljivo za javni red, in je predložila tudi razloge. Ta odredba po mnenju srbske pravoslavne cerkve v nasprotju z državno suverenostjo in z versko enakopravnostjo, vrh tega vodi u sumnju zakon-skn sigurnost u našoj Državi , zakaj -mere protiv lica, čije je vladanje opasno po postoječi poredak, predvidjene su zakonom o zaititi Države ■ (sir. 39). Tendenca očitka je jasna. Besedilo v čl. 13., odsl, 4. konkordata se začenja: ^Ako bi vladanje nekog crkvenog službenika bilo lakvo da bi postalo pretnjom za javni poredak' ... Srbska pravoslavna cerkev besedilo tako tolmači, kot da bi bili katoliški duhovniki glede dejanj, ki padejo pod zakon o zaščiti države, izvzeti izpod državnega sodstva. Po svojem zvanju so duhovniki v stalni nevarnosti, da vidi kdo v njih delovanju kršitev javnega reda"; citirani odstavek čl. 13. pa jih skuša proti temu zavarovati. Kako je mogoče v odredbi o laki mešani komisiji, videti, da tirne se očilo deli državni suverenitet na dva dela«, ni razumljivo. Ker je omenjeni očitek posebno hud, naj besedilo našega konkordata vzporedim z besedilom v drugih konkordatih Tekst v čl. 13., odst- 4, in 5- naScga konkordata sc glasi v francoskem originalu takole: «Si la conduite d'un fonctionnaire ecclésiastique était telle qu'elle devint une menace pour l'odre public, les Autorités civiles feront connaître ii l'Autorité ecclésiastique les chefs d'accusalion, et s adresseront â celle-ci pour obtenir le remplacement du dit fonctionnaire. — Quand, sur ce point, le Supérieur ecclésiastique ne se trouvera pas d'accord avec les Autorités civiles, le cas sera porlé devant une commission mixte formée de représentants du Ministère de la Justice el de ceux de l'Episcopat, laquelle se conformera au règlement établi d'un commun accord entre le dit Ministère el l'Epi-scopal yougoslave.« Med povojnimi konkordatî je prvi imel podobno določbo poljski konkordat, za njim italijanski. Čl. 20. poljskega konkordata se glasi: Au cas où les autorités de la République auraient à soulever contre un ecclésiastique des objections au sujet de son activité comme contraire à la sécurité de l'Etat, le Ministre compétent présentera les dites objections à l'Ordinaire qui, d'accord avec ce Minisire, prendera dans les trois mois les mesures appropriées. Au cas d une divergence entre l'Ordinaire et le Ministre, le Saint-Siège confiera la solution de la question à deux, ecclésiastiques de Son choix, lesquels, en accord avec deux délégués du Président de la République, pren-deront une décision définitive.. Podobno čl. 21 , al. 4. ital. konk. » Pri m. BV 1934, 53/53. 79 Čl. 14. V tem členu država priznava pravno osebnost katoliški cerkvi in vsem ustanovam, ki so po kanonskem pravu pravne osebe. Ker so po čl. 3, zak- o srbski pravoslavni cerkvi in po čl. 5. ustave iste cerkve pravne osebe taksativno naštete, med tem ko se aa katoliško cerkev prevzema kanonsko pravo, je po mnenju srbske pravoslavne cerkve verska enakopravnost prektšena. Toda, če primerjamo besedilo čl. S. ustave srbske pravoslavne cerkve, ki se glasi; lJ smislu člana 3 Zakona o Srpskoj pravoslavnoj Crkvi pravna su lica: Srpska pravoslavna Crkva, eparhije, crkvene opštine, manastiri, zadužbine, samostalne ustanove ali takvi fondovi i, prema crkvenoj nameni, pojedini hramovi«, z določbo v čl, 14, konkordata, da velja glede pravnih oseb kanonsko pravo, moramo reči, da ni prva v vsebinskem pogledu bolj opredeljena kot druga. Zakaj bi bila pre-kršena verska enakopravnost, ako država sprejme za ustanove katoliške cerkve katoliško cerkveno pravo, ni razumljivo* Zgoraj je bilo omenjeno, da vidi članek Povodom konkordata« v Glasniku v čl- H, konkordata ogroženo celo državno suverenost, ČL Člen določa, da so državne in avtonomne oblasti dolžne nuditi katoliški cerkvi -brachium saeculare . pri vseh naredbah, odlokih in sodbah, ki jih izdajo cerkvena oblastva »v skladu s tem konkordatom. in v vseh primerih, v katerih so dolžna nuditi isto pomoč drugim veroizpovedim. Po čl. 6, zak. o srbski pravoslavni cerkvi so dolžne nuditi državne in samoupravne oblasti administrativno pomoč za izvršenje nadležno izdatih, na zakonu osnovan ih naredjenja .,. Srbska pravoslavna cerkev se čuti prikrajšano, ker se dajanje administativne pomoči njej presoja po državnih zakonih, dajanje iste pomoči katoliški cerkvi pa po konkordatu. Ker bo državne organu vezal konkordaU kolikor je državni ¡-.akon, je komaj mogoče videti v tej stvari kršitev verske enakopravnosti. Čl. 16. Člen govori o imovini katoliike cerkve. V odst. 1, ugotavlja imovinsko sposobnost katoliške cerkve in svobodno upravljanje imovine. V odst. 2. je določeno, da se more vzeti cerkvi imovina le po razlastitvi iz razlogov obče koristi; »v tem primeru bo vlada dala odškodnino, odgovarjajočo vrednosti razlaščene cerkvene imovine*'. V odst. 4. je določeno, da ostanejo imovina in ustanove last katoliške cerkve, četudi prebivalci preidejo k drugi veri. V odst. 5. SO dohodki duhovnikov zavarovani pred rubežnjem enako kot plače in honorarji državnih uradnikov. Srbska pravoslavna cerkev vidi v tem členu prekršeno načelo verske enakopravnosti v treh točkah. V odst. 2, zato, ker čl. 2. zak. o srbski pravoslavni cerkvi nima dostavka, da se bo ob razlastitvi cerkvi plačala primerna odškodnina, prav tako ne določb v odst. 4, in 5. navedenega člena, — Ker so gornje določbe v skladu s sistemom, po katerem se v naši državi ureja razmerje do priznanih ver, ni mogoče reči, da se z njimi krii načelo verske enakopravnosti, pač pa more srbska pravoslavna cerkev terjati, da država tudi njej izrecno prizna naštete ugodnosti. Čl- 17. Člen našteva vire dohodkov katoliške cerkve. Začenja se; Crkva podmiruje svoje materijalne potrebe...« ; Primedbe- se Sprašujejo, ali je uineti pod izrazom cerkev katoliško cerkev v .Tugosla- 80 vijt ali celo katoliško cerkev. Tendenca Le opombe je očitna- Odgovor na vprašanje o tej nolranji cerkveni zadevi podaja cerkveno imovinsko pravo. Cl. 18. Člen govori o državni gmotni podpori katoliški cerkvi, Višina podpore je določena v prvem odstavku takole; pomoč ne sme biti sorazmerno manjša od pomoči, ki jo (vlada) odohruje ostalim dopuščenim ali priznanim veroizpovedim v kraljevini. Na osnovi Lega načela enakopravnosti in da se radosti stvarno dokazanim potrebam katoliške cerkve (i radi zadovoljenja stvarno dokazanih potreba), bo vlada dajala katoliški cerkvi letno podporo, ki ustreza števil» njenih vernikov, sorazmerno kakor to dela zn vsako drugo veroizpoved (d srazmeri u kojoj to čini za svaku d. v.| V originalu se glasî 1, odstavek tega člena takole: « Le Gouvernement assurera â l'Eglise Catholique en Yougoslavie un traitement économique qui ne devra pas être proportionnellement intérieur â celui qu'il accorde au* autres confessions admises ou reconnues dans le Royaume. En vertu de ce principe d'égalité et en satisfaction des besoins effectivement prouvés de i'Eglise Catholique, le Gouvernement donnera à l'Eglise Catholique une subvention annuelle, coriespodant au nombre de ses fidèles, dans la proportion où il en fait pour toute autre confession religieuse,« Državna ustava v čl. 11,, odst. 6. določa, da se morajo izdatki, ki so v državnem proračunu določeni za vero-zakonske svrhe, deliti med posamezna usvojena in priznana vero-izpnvedaoja sorazmerno s številom njih vernikov in z dejanski dokazano potrebo-. »Primedbe« očitajo členu, da .jeste vešlo izigravanje Državnog Ustava i može bijti veliko oplerečenje za državni budžet- (str. 42). Državna ustava našteva dva kriterija za razdeljevanje podpore veram; a] Število vernikov, b) dejansko dokazana potreba. Oba se morata coniunctim upoštevali. Konkordat pa — tako očitek — uvaja nov kriterij, namreč sorazmernost, dejansko potrebo pa opušča in jo omenja kot namen, za katerega se podpora daje. I ako se ustvarja videz, kakor da odgovarja člen ustavi. Taka formulacija utegne silno obremeniti državni proračun, ker n, pr, starokatoliška cerkev pre jema sedaj devetkrat večjo podporo, kot ji gre po številu vernikov. Namesto slo milijonov dinarjev bi morala tako izdajati država za verske podpore blizu milijarde (str, 43,}. — Kriterij dejansko dokazane potrebe- brez zveze s sorazmerno enakostjo se more težko zlorabljati, kot jasno Ifaže prav kar omenjeni zgled. Verska enakopravnost, ki jo ;Primedbc<> tako močno naglašajo. se mora v prvi vrsti kazati pri razdeljevanju državne podpore veram. Čl. 19. V drugem odstavku oprošča člen službeno cerkveno dopisovanje poštnih in telegrafskih pristojbin, Srbsko pravoslavna cerkev po veljavnih zakonih in uredbah [čl. 13- zak. o srb, pravoslavni ccrkvi in čl. 36. njene ustave; uredba ministrstva za pošto in telegraf ■/. dne 16. februarja 1932) ni oproščena telegrafskih pristojbin, -Pri-medbe tudi v tem zro kršitev načela o verski enakopravnosli- CL 20. Člen govori o verskem zakladu in določa, da pripada verski zaklad katoliški cerkvi: upravljali ga bodo pristojni ordinarîji, 81 Stanje verskega zaklada bodo ugotovili zadevni škofje s sodelovanjem državne oblasti [odst. 1.), Eventualna nesoglasja in način prehoda verskega zaklada v cerkveno upravo bo uredila mešana državno-cerkvena komisija («dst. 3.). Srbska pravoslavna cerkev pripominja k členu to^le: 1. Država je z njim dala katoliški cerkvi večje pravice kot avstrijska v konkor-datu iz 1. 1855- in 1934. 2. Državni posojila na račun verskega zaklada so po mnenju zagrebškega prolesorja dr. l.anoviča bila že tako visoka, da so presegla vrednost verskega zaklada. 3 V 150 letih. Odkar obstoji verski zaklad, je postalo vprašanje o njem tako zapleteno, da budo neprestani spori med cerkvijo in državo. 4. Verska enakopravnost je prekršona s tem, ker je država katoliški cerkvi takoj priznala mešano komisijo, podobna komisija, predvidena v čl. 22. zak. o srbski pravoslavni cerkvi, pa še po sedmih letih ni določena. Izmed konkor da tov, sklenjenih po vojni, imajo določbe o verskem zakladu romunski (čl. 13,)< italijanski (čl, 29. e) in avstrijski (čl. 13,). V našem konkordatu ni zadeva bistveno drugače urejena kot v gornjih treh.10 Če je v Romuniji n. pr. uprava verskega zaklada mogla brez težav priti v curkveno območje, bo tudi pri nas, Lanovi-čeva razmišljanja o prezadolžitvi verskega zaklada je ovrgla praksa. Po njegovem mnenju so posojila, ki jih je dala bivša avstrijska državna uprava verskemu zakladu, visoko presegla vrednost tega zaklada, pa so vendar nasledstvene države v novih konkordatih cerkvi vrnile verski zaklad11. ti. 21. Člen določa, da se morajo opustiti javni patronati in oni privatni patronati, ki so vezani na državno imovino; ostali patronati se morejo opustiti. Patronati se opuste proti odškodnini. Srbska pravoslavna cerkev ugovarja temu. da se plača katoliški cerkvi za ukinjene patronatc odškodnina. — Patronati so v naiSih pokrajinah marsikje mnogo prispevali k vzdrževanju cerkve in s tem razbremenili ljudstvo: če se ukinejo brez odškodnine, bi padlo veliko breme na ljudstvo, za katero so patronatna veleposestva vsaj tako morala skrbeti, da so niu vzdrževala cerkve. Patronat verskega zaklada bo z novim konkordatom postal cerkven, patronat deželnega kneza je bil ukinjen že z detronizacijo Habsburžanov: v naših krajih ne pride na državo zaradi ukinitve javnih patronatov skoraj nič bremen", [L1 Prim. BV 1934, 130/31. 11 Lanovič je pisFrimedbe « zadnji odstavek v čl. 27,< ki se glasi; »V šolah, ki jih obiskujejo izključno ali v veliki večini katoliški učenci, bodo tudi učitelji v mejah možnosti katoličani, zlasti za predmete, ki se tičejo verskega usmerjevanja učencev, v ostalih se bo tako naredilo (učiniče se tako, on fera en sorte), da bo Število učiteljev katoličanov, vedno v mejah možnosti, ustrezalo učencem te vere.« Po mnenju srbske pravoslavne cerkve ta odstavek nasprotuje čl. 11. in 19. državne ustave in čl, 7 senžermenske pogodbe, ki vsi določajo, da je uživanje državljanskih pravic neodvisno od veroizpovedi in dn so vsi državljani pred zakonom enaki 1er da so vsa mesta v vseh strokah dri a v ne službe ob zakonitih pogojih enako dostopna za vse državljane. Dostavek tudi žali versko enakopravnost. Omenjeni očitek pa gre mimo cilja, Konkordatsko določilo ne terja, da ne bi smeli biti drugovcrci učitelji, marveč le to, da naj bodo za katoliške učence, kolikor bo mogoče, učitelji katoličani. Da je taka zahteva upravičena, bo priznal vsak pravi pedagog. Določba ne zapostavlja drugoverskih učiteljev, in samci to bi bilo v nasprotju z navedenima členoma državne ustave. ČL 28, Člen priznava obstoječe konfesionalne šole in dovoljuje ustanavljali nove. Ako bodo konfesionalne šole ustrezale pogojem, ki se zahtevajo za podobne državne šole, bodo enakopravne z državnimi- Zrelostni izpit se bo vršil, kakor doslej, uz sudclovanje ■ (avec l'intervention) predstavnikov državne šolske oblasti. Srbska pravoslavna cerkev se spotika nad izrazom, da se bo vršil izpit le miz sodelovanje državnih predstavnikov in se pritožuje nad versko neenakopravnostjo, ki se kaže v tem. da je država po vojski zasegla Šole pravoslavne cerkve in jih ne vrne. CI, 29. Člen priznava katoliški cerkvi pravico, du skrbi za vernike po bolnišnicah in drugih podobnih zavodih. Ako je tak zavod državen ali odvisen od države, bo duhovnika v njem nastavila državna oblast v sporazumu s pristojnim škofom. »'1 i duhovniki bodo prejemali nagrado od države ali od tistega, ki mu ustanove pripadajo.' Prvi del tega člena odgovarja čl. 20. zak. o srh. pravosl. cerkvi; dostavka o honorarju pa tam ni. zato vidi srbska pravoslavna cerkev v tem porušeno načelo verske enakopravnosti. Cl. JO, Člen vsebuje določbe o vojaikem službovanju bogoslov-cev în duhovnikov. Prvi trije odstavki odgovarjajo dosedanjim določbam, zadnji pa določa, da so duhovniki (»rukopoložena sveštena lica ) in redovniki z zaobljubami oproščeni vsake vojaške službe razen ob splošni mobilizaciji, V tem primeru pa bodo opravljali vojaško dušnopastirsko službo pod vodstvom vojaškega ordinarija. Sû Srbska pravoslavna cerkev ugovarja icmu členu v dveh točkah-Prvif za(o, ker določba v omenjenem zadnjem odstavku ne velja za ostale veroizpovedi. Na ta Ugovor je odgovoriti, da ni v naši državi navade, da bi državna uprava slabše postopala s pravoslavnimi duhovniki kot s katoliškimi. Po načelu verske enakopravnosti se bo ta določba raztegnila tudi na pravoslavne duhovnike. Drugi ugovor pa trdi, da je formulacija navedenega člena preširoka, ker obsega vse redovnike in ne razlikuje med redovniki s slovesnimi zaobljubami in ostalimi, Zbog toga u slučaju ratne opasnosEi mnoga lica mogu položiti te proste zavete fki ne povzročajo zakonskega zadržka in imovinske nesposobnosti] i na taj način izbeči vojnu službu u kadru, čak i u slučaju mobilizacijo, što ugrosava bezbednost zemlje i stoji ti protivrednosti sa članom 1 zakona n zemaljskoj odbrani od H. VIII, 1930, koji kaže, da če se za zemfttjsku zaiti ta i odbranu upotrebiti celokupna zemaljska snaga (str. 56/57). Ta ugovor kaže popolno nepoznanje ustroja katoliškega redov-ništva; zato zadostuje, da smo ga le omenili. Čl. 31. Člen govori o organizaciji vojaškega duhovništva, Na Čelu bo vojaški ordinarij; za dušno pastirslvo med vojaštvom bodo postavljeni stalni vojaški duhovniki; če bo teh premalo,- se imenujejo še pomožni vojaški duhovniki. Zadnji odstavek omenja honorarne vojaške duhovnike (»honorarni, ili pomočni vojni svešte-nici>. les Aumôniers militaires honoraires, ou suppléants). Srbska pravoslavna cerkev dostavlja: »Dstanovom vojnog ordi-nariata i postavljanja tri vrste vojnih sveitenika, daje se rimokato-ličkoj orkvi preimucstvo jedne posebne verske institucije u našoj vojsei i otvaraju se vrata nagomilavanju što večeg broja rimo-katoličkih sveštehika u vojnu službu, na očiglednu štetu verske ravnopravnosti a naročilo na štetu interesa Pravosl. Crkve« (str. 57), Neupravičenost očitka je na dlani. Čl. 32, Člen sprejema za katoličane kanonsko zakonsko pravo tako kot n. pr. srbski konkordat iz 1. 19M (čl. !2. inl3.) ter med najnovejšimi konkordati italijanski (čl. 34.J in avstrijski (čl. 7.), Zadnji odstavek tega člena določa, da bo v mešanih zakonih, kjer je nekatoliški del dal jamstva o katoliškem krstu in katoliški vzgoji otrok, državna oblast na zahtevo ogroženega katoliškega soproga poskrbela, da bodo vsi otroci vzgojeni v katoliški veri. Pravoslavna cerkev izjavlja, da teh določb iaradi svojega nauka o zakonu ne more priznati. Trdi, da bodo zmede, ki so že doslej bile zaradi konfesionalno diferenciranega zakonskega prava v avstrijskem o. d. z., ostale in se še povečale. Katoličani pa moramo reči, da so zmede ustvarjala le nekatoli-ška duhovska sodišča, ki so razvezovala zakone katoličanov, ko je kateri njih izstopil iz katoliške cerkve. Vprašanje o sklepanju zakonov katoličanov je v čl. 32, rešeno na edino zadovoljiv način. Čl. 33- Člen priznava katoliški cerkvi pravico, svobodno ustanavljati organizacije Katoliške akcije. ■Primedbe' v daljših izvajanjih napadajo Katoliško akcijo. Med drugim beremo v njih: Iz iskustva koja nam prošlost daje i sa znanj a o katoličkoj akciji i nje- 87 nome radu i metodama dokazano je, da je ta ustanova rimokato-ličke crkve sa priki-ivenom svrhom proletizma i da je ova katoliška akcija stvorila mnogo neprilika u crkvenom. državnom i nacio-nalnom životu (str. 60,61]. Zaradi Katoliške akcije se je bati, da bo verski mir ogrožen, ker bodo druge vere nastopile s podobnimi ustanovami in metodami. Ker ti ugovori srbske pravoslavne cerkve niso pravnega značaja. zato jih samo omenimo: prav tako tudi namigavanje, da gre pri Katoliški akciji za politično delovanje in prikrite tajne namene. ČL 3-i. Člen določa, da bo vlada skrbela, da se bo v državnih organizacijah za fizični« vzgojo spoštovala vera katoliških članov, njena načela in ustanove; kulturno in moralno vzgajanje v teh organizacijah ne bo nasprotovalo katoliškemu nauku. Duhovniki bodo mogli vršiti versko misijo v korist katoličanov v teh organizacijah-Podobno določbo ima čl- 20. zakona o islamski verski zajednici. Srbska pravoslavna cerkev se pritožuje, da so se te odredbe izdelale tajno, tako da zanje pravoslavna cerkev ni vedela, in opozarja na težave, v katere bo po njenem mnenju zaradi teh odredb zašla državna organizacija; *to moze shvatiti svaki ona j, koji po-znajc prilike o našoj Državi i ko zrelo shvata njene interese [str- 62), Cl, 35. Člen določa, da se 2 uveljavtjenjem konkordata odpravijo zakoni, uredbe in pravilniki, ki so v veljavi, kolikor nasprotujejo določbam konkordata. Srbska pravoslavna cerkev trdi, da so s tem prizadeti tudi zakoni o drugih verah in so tako vse veroizpovedi postavljene napram katoliški cerkvi v podrejen položaj, To sklepa zlasti iz čl. 37. konkordata. Vsakomur bo jasno, da take trditve ne morejo biti resne. Ako stvarne določbe konkordata ne nasprotujejo zakonom o nekatoliških veroizpovedih, velja isto o čl. 35., ki derogira nasprotne zakone in naredbe. CI- 36, Člen določa, da se dva meseca po ratifikaciji konkordata postavi mešana državno-cerkvena komisija po čl. 20., 21. in 22. konkordata. Srbska pravoslavna cerkev se pritožuje, da njej ni priznam.1 pred državo takSno paritetno stališče kot v tem členu katoliški cerkvi in da v zakonu o srbski pravosl. cerkvi ni predvidena taka mešana komisija. Zato ta člen krši versko enakopravnost v državi. CL 37. Prvi odstavek tega člena se glasi: »Vsa ostala vprašanja, ki se nanašajo na cerkvene osebe in stvari kot take, pa ni o njih govor v prejšnjih členih, se bodo urejala (biče raspravljena, seront réglées) po veljavnem kanonskem pravu.« Srbska pravoslavna cerkcv trdi o tej določbi: »Prema ovome je za svakoga jasno, da je ovde povredjena ne samo verska ravno-pravnost, nego je doveden U pitanje i snverenitet Kraljevine Jugoslavije kao jedne potpuno nej.avisne države- (str. 63/64). Oba očitka sta neupravičena. Ako država prizna cerkev za samostojno pravno družbo s samostojno organizacijo in delovanjem, je dosledno, da prizna tudi njeno pravo. Da bi bila s tem prekršena verska enakopravnost, ni resnično, ker se mora paritetna država 86 postavili na stališče: > Vsaki veroizpovedi njeno,«- ne pa; "Vsem veroizpovedim enako. Ako kakšna veroizpoved nima iako v sebi zaključenega prava, kot ga ima katoliška cerkev, pač ni upravičena zato zahtevati, da država ne bi smela v zadevah katoliške cerkve priznati katoliškega kanonskega prava, Določba v 1, odst. čl. 37. našega kunkordata ni novost v kon-kordatnem pravu; nahaja se namreč tudi v čl. 33., odst. 1, nemškega konkordala in v f1.22., odst. 1. avstrijskega konkordata. Ako določba" ni bila nevarna suverenosti nemške in avstrijske države, potem tudi suvernosli naše države ne bo. Zadnji stavek v -1'rimedbah je tudi po svoje zanimiv, zato naj ga izpišemo: Na posletku dodajeiuo, da u projektu konkordata nema odredbe ni za rok njegova trajanja ni za način njegova otkaza, te bi 3e moglo prema sadriini člana 1 misliti, da ovaj konkordat namerno ili slučajno ima karakter večnosti« (sir. 64). 5. Podrobna kritika opomb srbske pravoslavne cerkve o novem jugoslovanskem konkordatu ni bila namen tega-le članka, pa bi trenutno ne bila na mestu. Kljub temu pa se iz navedenih očitkov proti koukordalu lahko razbere stališče, ki ga je zavzela srbska pravoslavna cerkev tako nasproti driavi kot katoliški cerkvi. V začetku sem že omenil, da sodi srbska pravoslavna cerkev, da so nekateri členi konkordala nevarni za državno suverenost, še več pa da jih je protiustavnih in takih, ki podirajo versko enakopravnost, Na očitek, da so nekateri členi konkordata nevarni suverenosti, ju odgovorili: Gratis asserilur, gratis negatur. Nobenega člena v našem konkordatu ni, ki ne bi imel paralele v drugih povojnih konkordatih. Ako torej kunkordati niso bili v škodo suverenosti drugih držav, tudi pri nas ne bo drugače. Na očitek, da so členi našega konkordata protiustavni in proti državnim zakonom ter da podirajo versko enakopravnost, je reči, da zavisi odgovor prvenstveno od stališča, ki ga v naprej zavzamem do katoliške cerkve in do tako zvanega načela o verski enakopravnosti v državi. Dr. Mihailo Ilič piše n. pr. v prej omeojeni brošuri Pred konkordatu m . da bi morala država samostojno izdati zakon o katoliški cerkvi. To stoga što konkordat več sam sobom i čislo lor-nialno vredja ravnopravnost veroispovesti koju Ustav proglašuje kau jedno svoje načelo (str. (i). Kdor stoji na takem stališču, seveda ne more razumeti, čemu konkordat, še manj pa more bili pravičen posameznim stvarnim določbam v konkordatu. Na trditev, da so nekateri členi konkordata v nasprotju z določbami državnih zakonov, moramo reči, da je lo resnica, toda konkordat bo imel vsaj tolikšno veljavo kot državni zakoni in bo tako derogiral nasprotujoče določbe, kar predvideva čl. 35, konkordata. Vprašanju pa, kako je z versko enakopravnostjo ob novem konkordatu, sem že zgoraj v članku večkrat odgovoril. Al. Odar, J1 Za njuno utemeljitev gl. Clantfk Ai margini dol Cuncordato tTa la S. Sede c il Reich Germanico" v ■L'Osservatore Romana dno 2b. julija 1933: prim, tudi S t itn m en dec Zeit 1933. sir. 6, Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani, Vsem nuihu ¡mblikaciiam suui cent /.ni¿a]I za 20 do 23%. Starejie letnik« BV [od tretjega letnika dalje) oddajamo po 40 Din. Od nekaterih publikacij je v zalogi le malo izvodov. I, Delat 1. knjiga: A. UjeniSnik. Uvod v 'filozofijo. Zvezek I: Spo?, nnvno- kritični del. 8", (XII in 50') str.) Lj. 1921, (Razprodano.| 2. knjiga: A. U i e n i S n i k , Uvod v lilozoiijo. Zv. II: M e t d f i z i i n i del. 1, suSilflk 8". ti V in 384 str.I Lj, 1923, SO Din. 2. teiitek fl". [234 str.] Lj. 1924. 50 Din, 3. knjiga: F. Grivec, Cerkveno prvenstvo in edinitvo po bizantinskem pojmovanju. 8". [112 str) L j, 1921, 20 Din, 4. knjiga: F. Kovufič, Doctor AngeUcus sv. Tomaž Akvimki. 8°. (IV in 101 str.) Lj 1923. 15 Dtn. 5 knjiga: F. Orivci, Cerkev. SJ>. (IV in 320 str.) Lj. 1424. [Razprodan«.] 6. knjiga: A. U t enitn i k , Ontologija. Učbenik, 8". (60 str.) Lj. 1934. 25 Din. T. knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Prvi del; Evangeliji in Apu-L o 1 s k a dela. Po naročilu dr. A. B, J e g 1 i t a , ljubljanskega škoia, priredili dr, Fr. J t- r tt, dr, tir. Pečjak in dr. A. Snoj. Mula S". [XVI tu 431 str) Lj, 1925, V platno vezana knjiga 36 Din; boljše vezave po 50, 62 in 90 Din. 5. knjiga: Acta I, ConventUS pro studiih! orientftlibua annn 1925 in urbe Ljubljana telebrati, S", (iV et 168 patf.) Lj. 1925, 25 Din; vez, 40 Din, 9. knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Drugi del: Apostolski listi i u Knzpdetjc. (XVI in 349 str.) Lj, 1929. Cene kakor pri . prvem delu. 10. knjiga: F. Grivcc, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi, S". (50 str ) Li. 1930. 3 Din. It. knjiga: J. Turk, BrVideant, Ut suas, tjüo melius possunt, agnoscant oves, quod et fncilius assequantur, praeeipimus Ut lidelium adeant domos ad animarum statum conficiendum.'."' 1,avantinska.sinoda I. 1900 je glede pastoralnih obiskov objavila isto besedilo kot že omenjena prov. koncila v Reimsu in Quebecu*1. Določneje govori prva ljubljanska sinoda, ko pravi: ■Quem scopum (da spozna vernike), ut attingat, stalim ac iuerit in paroehiam introduetus, singulas familias successive visilandas -1" Hcbr 13. 17. " Ene, Graven d« comnuini« 18. ¡an. 1901 v Acta 5. Sediš 1900,01,394. 41 S. C, Nc(jot, extraord- 27- ¡an 1902. Acta S, Sediš 1901.02, 411, " Ene. .Acerbo nimis« 15. apr. 1905. Acta S. Sediš 1904,'05, 617. " Cell. Lac. 4, t40. u Coll. Lic. 3, 656. " Coli. Lac. 3, 1216. Citira H. S voh oda, Grofistadtscelsorgc. Eine p as tora I theologisch* Studie iRigensburg 1909) 159. *7 Actione« et Cons tit utiqncs Synndi dmeccsanau. quam anno sacro 1900 insliluil atque peregit. M. Napotnik (Marbnrgi 1W1] 530. 98 aggredialur. el omni cum prudentia, omissis in ter rogation i bus nimis curios«, patemc singulos audiat. et omni partium studio aliorumquc narrationibus postpositis suo officio fungatur. Hanc visitatlonem singulis annis vcl saltern bicuniis tempore paschali peracto renovet. occasionem fortasse nactus ex eolligendis testimoniis de confession« et communiotie pascbali rite susceptis. Bene quoque aget, si ob-servaüonibus suis in libro proprio sedulo annotates suae et succes-sorum utilitati inserviat.< ^ Sinoda torej naroča dušnim pastirjem sistematične dušnopastirske obiske. Instruct! o p astoral is Lab a cen s is iz 1. 1915 še bol} obširno govori o pastoralnih obiskih po družinah. Na str, 144 in 145 ima posebno poglavje: Visitatio lamiliarurn personalis. Dušni pastir mora poznati posamezne družine in osebe, poznati njih kreposti in napake. Vedeli mora za nevarnosti in razvade pu vaseh, znano mu mora biti, kakšne Časopise verniki berejo, kakšne so gostilne. kako je z družinskimi spori, s sovraštvom, s kletvinami, Takoj, ko pride v župnijo, naj vse obišče. Potem naj izrabi za priložnostne obiske po družinah previdevanje bolnikov, pobiranje velikonočnih listkov, letno bero, mašo na podružnicah in slično. Dušni pastir naj bo pri teh obiskih zelo dober, zlasti do revežev. do zapuščenih in bolnikov. Velikim grešnikom naj pokaže prav očetovsko srce. Tudi hiš, veri odtujenih, naj ne izpusti, 28. jan, 1932 je bil v Ljubljani na konferenci dekanov tudi refurat: Pastoralni obiski družin. Ob sklepu je ordinarij poudaril, da je treba 7. njimi kratkomalo začeli", Za pomladansko pastoralno konferenco je bila za isto leto določena tvarina: Pomen pastoralnih hišnih obiskov in kako naj se izvedejo.M Načelno važna so tudi izvajanja ljubljanskega ordinär i j a v Škofijskem listu 1934. str- 22 in 23; »O potrebi ali vsaj veliki koristi teh [pastoralnih) obiskov ni treba več debate, ker so v škofiji že ukazani Ne gre pri teh obiskih toliko zalo, da župnik dobi podatke za Status itd,, ampak za živ, oseben stik dušnega pastirja z vsako družino v župniji. Ta stik je conditio sine qua noft za uspešno pastirovanje in spada med prva in redna sredstva pnstoracije. Zaradi tega se mora zanje najti čas. opusti naj se kak drug manj važen posel, ako ni mogoče vsega opraviti,.. Obiski se morejo vršiti sistematično aH ob priliki.,. Brez izjeme mora vsak novi župnik takoj ob nastopu službe začeti z obiski družin, da ¿e jim predstavi in naveže stik z njimi... V količkaj večjih župnijah se mora uvesti poseben zapisnik hišnih obiskov, da ima dušni pastir kontrolo, katere družine je obiskal in katerih še ni.,, Seznam je predložiti vizitatorju ob kanonif ni vi-zitaciji,- Po splošnem ljudskem misijonu na Dunaju je I. 1928 kardinal 1 n n i t Z C r toplo priporočil, naj duhovniki gredo za verniki po hišah; Misijoni so pokazali, pravi — da st ljudje približajo ver- " Synodus Diuuc. Labatensis i (Labaci 1%31 185. 186. Ljubljanski Škofijski list 1932. 21 -26. ™ Pr.tv tam 14. 99 skemu življenju, če gremo za njimi po hišah- To dušno pastirstvo pa bo le tedaj mogoče, če se župnije rändele v okraje in vsak okraj dobi duhovnika [kaplana, kateheta ali redovnika), ki zanj skrbi'11. Iz najnovejšega časa naj omenim dve zgledni in vzorno urejeni sinodi, ki sta Se bolj točno kot dosedanje precizirali določbe glede pastoralnih obiskov. Prva je bila v Mnnstru 192-1. druga v C e -lovcu 1933. Morebiti je prav če tozadevne sklepe dobesedno objavim. V Munstru je dosti izčrpno podan tudi način, kako naj se ti obiski vrše. 103. Da in der gegenwärtigen Zeit viele Katholiken der Kirche entfremdet sind und der gewöhnlichen Seelsorge sich entziehen, ist die organisierte und planmüßig betriebene Ilausseelsorge das einzige Mittel, auf sie einzuwirken. Es ist strengste Derulspflicht aller Seelsorger in Stadt und Land, in großen und kleinen Gemeinden, die Hausseelsorge einzurichten und planmäßig zu betreiben. Gemeinden mit mehr als einem Seelsorger sind in Bezirke einzuteilen. Die Zuleitung der einzelnen Bezirke ricble sieh nach den ortlichen Verhältnissen und nach der personlichen Veranlagung der betreifenden Geistlichen, .lede hamilie soll womöglich alljährlich wenigstens einmal besucht werden. (Syn, dioec. 1897 n. 136.) J04. Der Pfarrer soll die Hausseelsorge leiten und sich selbst daran beteiligen. [Bei dem regelmäßigen Pfarrkonveniat sollen die bei den Hausbesuchen gemachten Erfahrungen ausgetauscht und schwierige Fälle beraten werden, Die Dechanten wollen bei den jährlichen Visitationen sich vergewissern, oh die Uausseelsorge eingerichtet ist und geübt wird. J05. Bei der Ausübung der Hausseelsorge verbinde man Einfachheit und Freundlichkeit mit dem Benehmen eines gebildeten Mannes und der Würde des Priesters. Von den beruflichen Hausbesuchen ist wohl zu unterscheiden der gesellschaftliche Familien verkehr, den man nur mit der größten Vorsicht und mit dem notwendigen Takte pflege, da aus solchem Familienverkehr sich grolle Gefahren für den Seelsorger und Nachteile für die Seelsorge entwickeln können. Der Seelsorger möge sich ernst nach den Griinden fragen, wenn es ihn immer wieder gerade in bestimmte Familien zieht. 106, Bei den Hausbesuchen wende der Seelsorger seine besondere Aufmerksamkeit den religiös gefährdeten und gleichgültigen Familien zu. Fr achte vor allem auf die ehelichen Verhältnisse (wilde Ehen, Mischehen, Ehescheidungen), auf Taufe und Einschulung der Kinder, auf das religiöskirchliche Leben in der Familie (Erfüllung der Sonnlags- und Osterpllicht, Kirchenauslritt), auf die Lektüre, auf die Vereinszitgehiirigkcit, auf Dienstboten, Angestellte, Kostgänger, Kranke, Arme, Konvertiten, Zugezogene und Abwandernde.« Opozarja še na enotno kartoteko in na to, naj se spremembe redno vanjo vpisujejo"''. " Wiener Diözesanblatt 1928, st. 12, Diozcs.insynodc des Bistums Münster 1924. 79 nsl. 100 Celovška sinoda pa je objavila te-le kr&Lke, jasne in določne sklepe: »Can. 9: Die Seelsorger sind verplichtet, jährlich in allen Familien ihrer Harre den See! s o rgs- Hausbesuch zu machen. — Can. 1Ü: Von großer Bedeutung für den systematischen Hausbesuch ist der Seelenstandskataster, dessen Führung can. 470, § 1 C.JC vorschreibt und der hinwiederum bei den Besuchen zu ergänzen ist, - Can. 11: Wo die Pfarrgeistlichkeit nicht ausreicht, alljährlich die Seelsorgshausbesuche zu machen, haben die Katecheten die Pflicht, nach den Weisungen des für sie maßgebenden Pfarramtes mitzuarbeiten. — Can, 12: Der Pfarrer hat über die hrlüllving der in den drei letzten Canones auferlegten Suelsorgs-pflichten bei den Dekanatsvisitationen Bericht zu erstatten.«33 3. Pastoralisti. Da mora dušni pastir vernike poznati, o tem ni nobenega dvoma. Gre zato, kako pride do tistega poznanja, ki mu je za uspešno dušno pastirstvo potrebno. Dokler je bil ves milje, ki so v njem verniki živeli, katoliški in verskemu življenju prijaven, ni bilo tako potrebno, da bi bil dušni pastir čul nad posameznimi verniki, Kdor je zašel na kriva pota, je mnogo laže našel pot v cerkev kakor pa danes. Zato je razumljivo, da starejši pastoralni učbeniki d listi opast irskih obiskov, zlasti sistematičnih obiskov, niso tako naročali kakor danes. Kadar je bolnik v hiši ali ako ima sicer duhovnik opravka v družini, tedaj naj to priložnost dobro izrabi v duSnopastirske namene ne le za dotično oseba, h kateri pride, ampak tudi za ostale družinske člane; Pri tem pa naj bo previden, moder, da ne bo sebe pogubil, ko bi druge reševal, V tem smislu so pisale starejše pa-storalkc"*, Ant, Zupančič v svojem Duhovnem pastirstvu slušatelje in duhovnike takole poučuje: »Zlasti samostalni dušni pastir mora poznati lasinijo in potrebe svoje duhovnije in nje posameznih udov. Do tacega spoznanja pride dušni pastir deloma po sporočilih zaupnih oseb, zlasti duhovnih tovarišev in sosedov, ki so priliko imeli Spoznavali dotično čedo, deloma po lastnem opazovanju . . . ob raznem pogovarjanju in občevanju S posameznimi verniki, pri obiskovanju bolnikov; v šoli, kajti kdor spozna otroke, večinoma s tem že tudi spozna roditelje.Posebno obširno poglavje govori o obiskovanju bolnikov"*. Splošno torej starejši pastoralisti priporočajo le priložnostne obiske po družinah. Znana Schiiehova pastoralna teologija gre že korak naprej. Ko utemeljuje privatno dušno pastirstvo pravi, da je le-to M Di« zweite Synode der Diözese Gurk vom 27. bis 30. August 1933 (KlagcnfiiTl 1935) 181. " Prim. A, Gasstier, Pastora! (Salzburg 1881) 61, 6t. 16: Prival-hätiserbesuch (po! stranij. — J. Amberger, Pastorailhirologie III, 2 (Rc-gensburg 18H6) zlasti 408—-168. — M. Bengcr-M. Klar mann. PasLu-raltheologie II» [Regensburg 1890) 524. " A. Zupančič Duhovno p.utirstvoJ (Ljubljana 1894) 824. 825 M A. Zupsiiiif o, t, 865—875, 101 poleg javnega in splošnega »durchaus notwendig und dem Seelsorger durch das Beispiel Christi, der Apostel und der Kirche zur Pflicht gemacht, weil am öffentlichen und gemeinsamen Unterrichte tatsachlich nicht alle und nicht jederzeit teilnehmen, manche auch nicht teilnehmen können*", Zelo priporoča dušno pastirstvo po hišah, kjer naj bi laiki in duhovniki skupno vršili to apostolsko delo. Duhovniki naj bi razdelili župnijo fvelja predvsem za mesta) v okraje in jih obiskovali z namenom, da župnijo spoznajo. Duhovnik naj vedno v/.amc s seboj laika, da ga v primeru potrebe brani in varuje. Nujno potreben je zapisnik, Revierbuch Torej sistematični pastoralni obiski, Fr, Ušeničnik že v prvi izdaji Pastoralnega bogoslovja precej obširno govori pri poglavju: »Pogoji za duhovno vodstvo krščanske občine« o tem, kako važno je, da duäni pastir svoje vernike pozna, Tn pri tem priporoča tudi obiske po družinah Našteva razne prilike, ki naj bi jih dušni pastir v ta namen izrabil. Končno pristavi, da bo goreč dušni pastir našel še druge11*. V drugi izdaji je to poglavje še s par odstavki ¡¿popolnih Dušnemu pastirju nalaga dolžnost, da vsaj enkrat na leto obišče vsako družino: Ko bi ne bilo nobene prilike, ki bi dušnega pastirja privedla v zvezo s to in to družino, mora duhovnik na. vso lašč opraviti pastoralni obisk v tej družini. Vsaj enkrat na leto naj bi vsaka družina videla med seboj svojega dušnega pastirja. "0 Najnovejša pastoralka, ki jo je spisal Consta nt in Goppel, ima Že posebno poglavje Der Hausbesuch«. Župnik naj družine osebno obiskuje, da jih spozna v njih domačem krogu in ohrani z njimi zvezo. Le tako bo njegova pridiga in kateheza res življenjska. Da bodo pa ti obiski prinašali v hiše in vso župnijo blagoslov, morajo biLi sistematični. Ne sine jih pusLiti le laikom »Er [der Hausbesuch) ist auch fiir die Geistlichen der Pfarrei unerläßlich und unersetzlich.-" Iz tega viduno, da novejši pastoralisti popolnoma v smislu cerkvenih odredb zahtevajo, da dušni pastirji sistematično vsaj vsako leto enkrat obiščejo vse družine bodisi hišo za hišo. bodisi da nekatere hiše obiščejo ob gotovih prilikah, druge pa obiščejo s tem namenom, da to svojo važno dušnopastirsko dolžnost spolnijo. 4. Sodobni dušni pastirji. Iz vsega povedanega je jasno, da je dušni pastir po vesti dolžan obiskovali ljudi po hišah % namenom, da ¡ih spozna ter v dobrem ali utrdi ali pa za dobro skuša pridobiti. Med dušnim pastirjem in verniki mora biti zaupanje, spoštovanje in ljubezen. S c hfi c h - Po 1 z , Handbuch der PastoTallheulugie17 (Innsbruck 1914) 311. Schlich ü. c 813. Fr. Ušeničnik. Pastoralno bogoslovje II (Ljubljana 1920] 721—723. Isti. Pastoralno bogoslovje- (Ljubljana 1932) 430. 11 P. ConstCLiitin Noppe I S. .).. Aedificatio Corporis Christi. Aufrill der Pastoral [FreibiiTjJ i. Br. 1937) 50—53. 102 Tega pa ni, če duhovnik ne pozna svojih in njegovi ne njega- Duhovnik, ki je v Župniji tujec, ne more kaj prida storiti za božje kraljestvo. Vsaka župnija je božja hiša, pravi škof Mihael Sailer, del one velike božje hiše, ki je katoliška cerkev. Hišni oče je Bog sam- Hišni varuh pa je dn^ni pastir v onem malem delu, ki mu ga je Bog zaupal"1". Hišni varuh pa mora vedeti, kaj se v gospodarjevi hiši godi. Res je, da duhovnik že veliko stori za duše, če se za pridige vestno pripravlja, če skrbi za dostojno božjo službo, če otroke vestno poučuje v krščanskem nauku, če deli sv. zakramente, a vendar je za naše čase premalo. Gorečnost za božjo čast in za zveličanje duš mora. kakor pravi sv. pismo o Odrešcniku, služabnika cerkve razjedati"'. Tako ga bo storila sposobnega, da bo zatajil .samega sebe in zemeljske koristi in se popolnoma posvetil svoji vzvišen i službi, iskajoč neprestano popolnejših sredstev, da bi mogel svoje poslanstvo izvrševati vedno bolje in v vedno širših krogih, Tako naroča Pij XI. duhovnikom v okrožnici o katoliškem duhovništvu"1. Tudi pri nas se dobe ljudje, in njih število je vedno večje, ki v cerkev ne pridejo in ki jih tudi misijonski zvon ne predrami. Med temi iil med du-Šnim pastirjem ni nobenega kontakta vet, razen morebiti takrat, če uradno rabijo njegove pomoči pri izpiskih iz matic in podobnem. In kdor prelomi z duhovnikom, rad prelomi z vero. So pa drugi, ki so še v zvezd, čeprav zelo rahli zvezi z verskim življenjem. Ako bi priili v stik z duhovnikom o pravem času. bi se dali še rešiti sami in njih družine. Pa tudi ko bi vsi verniki živeli po veri, bi v naših razmerah osebni obisk po družinah bil potreben zaradi tolikih kvarnih vplivov, ki so jim tudi dobri izpostavljeni. O delovanju ne mikih jezuitov v Goarju krog I. 1720 čitamo. da so v prostranem ozemlju med protestanti obiskovali ne le bolnike, ampak tudi druge, ki so bili v nevarnosti za vero, Sli so r vsako hišo in poizvedovali, kako ljudje spolnjujejo velikonočno dolžnost. V privatnih stanovanjih so zbirali otroke h krščanskemu nauku, se razgovarjali z odraslimi o verskih stvareh, v hišah so spovedovali in podobno. Pden izmed patrov je bil skoraj vsak dan na takih apostolskih potih". Sv. arški župnik Janez M. Vianney (u. 1859) je takoj po prihodu v Ars pričel s hišnimi obiski. Navadno je stopil v hišo krog poldne, ker je takrat dobil vso družino doma. Nekaterim so se ti obiski zdeli nenavadni: niso ga povsod prijazno sprejemali. Toda. kar je hotel, je dosegel: Svoje ljudi je spoznal, prišel z njimi v zvezo in polagoma vso župnijo spreobrnil"11, 01'L Johann Michael Sailer, Priester des Herrn. Hrsg. v. Ceor^ Heidingslcldcr [München 1926] 195 nal. " Prim. Ps 6S. 10; Jan 2. 17. w Enc. Ad catholici sacerdotii iastigium- 1. c. 61. "* Andr. Schüller, Jesuiten-Scclsargc in St. Goar ¡1652 1733J v Pastor bruius 19JI, 56. St, Gohr je ob Renu juiuu od Koblenza. 111 Fr. Trochu, Le Curi d'Ars 1927, 142 nsl, 103 Škof Kette ler ju. 1877) je dejal, da mora župnik vsaj vsako četrtletje obiskati larane, Ko je bil še sam župnik v Hopstenu, je hodil po pastoralnih potih vsak mesec v družine. Pri prihodu jih je pozdravil s »Hvaljen bodi Jezus Kristus^, se očetovsko dobrohotno z njimi pomenil in ob slovesu vedno blagoslovil otroke, Pri tej priliki so verniki spoznali svojega strogega dušnega pastirja kot dobrega očeta. Dobil je zaupanje pri ljudeh in veljubili so ga"". Ko je bil škol G. M. W i 11 m a n n (u, 1833] še semeniški vodja in obenem stolni župnik v Regensburgu. je vzorno skrbel za svojo župnijo. Vsak dan si ga lahko videl ob določenih urah po mestnih ulicah, kako je s skrbjo in ljubeznijo hodil od hiše do hiše in obiskoval družine. Čeprav je včasih resno svaril in opominjal, kadar je bila nevarnost za vero ali nravnost, so ga verniki ljubili kot očeta"7. Danes velja Holandska za najbolj katoliško deželo, kjer verniki res katoliško živč. Kako je tam s pastoralnimi obiski? Na Holandskem so ti obiski že splošno vpeljani. In sicer ne le priložnostni, ampak sistematični obiski družin. V večjih župnijah ima vsak dušni pastir določen okraj, ki mora zanj skrbeti. Na duhovnika ne sme priti več ko 1200 dui. Po deset družin obišče vsak teden. Vsak teden se snidejo duhovniki iste župnije in se pogovore o tem, kar so med tednom doživeli; dušnopastirske skušnje izrabijo za prihodnost. Stalni hišni obisk privede v cerkev tudi mlačne in brezbrižne. Ko pride dušni pastir prvikrat v družino, navadno sploh ne govori o verskih rečeh. Ljudem pokaže, da se zanima za njih socialni položaj, da ima rad njih otroke, popraša to in ono. da dobi zaupanje. Duhovniki so zelo potrpežljivi in se ne ustrašijo vsakega neuspeha. Ce prvič in drugič nič ne opravijo, sc vrnejo zopet m zopet. Kdor vztraja, navadno zmaga. Velika sreča je bila za nizozemske katoličane, da so pravočasno razdelili naraščajoče župnije v manjše, tako da jih dušni pastirji lahko oskrbujejo18. Tudi v Angliji dušni pastirji vestno skrbe za kontakt med seboj in verniki. Pastoralni obiski so zapovedani in se splošno tudi vrše. V Londonu n. pr, pri župniji St. George's Cathedral deluje šest duhovnikov; župnik in pet kaplanov, Župnija šteje približno 11.000 katoličanov, ki so naseljeni v okraju, kjer stanuje 130000 ljudi. Katoliške družine obiskujejo mesečno. Vsako zadnjo soboto v mesecu skliče župnik vse dušne pastirje, ki mu izroči spisane relerate o svojih okrajih. Župnijo obiskujejo le kaplani, ki imajo določen za vsak mesec svoj okraj; ko mesec preteče, dobe drugega. V spisanem referatu navedejo vse spremembe naslovov katoliških družin, na novo priseljene, imena onih. ki so se izselili, imena bob nikov. tistih, ki so jih krstili, poročili itd. Ti obiski so kratki. Le " Willems, Moderne Scelsorge v l'astor bonus 1911/12, 227—230 Frim. tudi Otlu ? f il 1 I S. J., Bisehol von Ketteler I (Mainz 1899| 138- 152, Seelsorger 1931'32 295. Wetzer-Weltes, Kirchenlexikon XII* 1721—172'!. ""1. Nicola ys. dekan v Heerl«nu, Duino pastintvo v Holatidiji v Vxajemnosti 1923, 169- 173, 104 če se pokaže potreba, se duhovnik dalj časa pomudi. Ako je gospodinja sama doma, jo duhovnik le pri vratih pozdravi in ne vstopi. Duhovnik vzame s seboj štolo, sv. olje in obrednik, ker ne vep kaj ga čaka. Družinski obiski (na Čajj niso dovoljeni. To mesečno menjavanje dislriktov ima to dobro stran, da vsak kaj novega odkrije, vsak obrne pozornost na kaj posebnega, kar so njegovi predhodniki morebiti prezrli. V drugem okraju (St. Mary of Commercial Route) hodi župnik vsako nedeljo po dopoldanski božji službi od 9*1—12!i in po popoldanski božji službi od 4h—7h na družinske obiske, in sicer v take družine, kjer so težji primeri, ki so mu jih kaplani sporočili. Župnija i te je do 14.000 katoličanov, ki so raztreseni med 150,000 ljudmi. S seboj vzame cerkvenega ključarja aH kaplana, da ima vedno pričo pri sebi za svoje ravnanje in vedenje. V predmestni župniji St. Patrick in the Slums, ki šteje med 18.000 prebivalci 2000 katoličanov, je župnik ali njegov namestnik obiskoval družine vsakega pol leta. Vsak dan se je iudi telefonično informiral v bolniinici, ali je kak katoličan na novo prišel. In če je kdo ležal v bolnišnici, ga je vsaj enkrat na teden obiskal Kes oče v farni družini. Vendar pa je šestmesečni obisk ¿e premalo, ker se prebivalstvo tako hitro menjava. Ko pride drugič v hiše, že teh in onih, ki jih je prvikrat videl, ne dobi več. Pri teh pastoralnih obiskih duhovnik nikoli ne pobira za cerkvene ali druge dobre namene. Tudi ne deli darov takim, ki so pomoči potrebni, Nanje kasneje opozori karitativne ustanove, ki jim v potrebi priskočijo na poinoč. V Angliji ti obiski niso nič novega. Ko je dunajski vseučiliški profesor pastoralist H, S wobuda študirat pastoracijo po velikih mestih, je prišel tudi v London. V knjigi, ki jo je kasneje izdal, je za London napisal opazko: »Das llauplmitlel, wodurch sich di« katholische Seelsorge in England von der gleichen Betätigung in anderen Ländern und Großstädten unterscheidet, ist der systematische seelsorgliche Hausbesuch, schon deshalb doppelt beachtenswert, weil er, trotz iiuilerlichen und psychologischen Schwierigkeiten, kraftig blüht,«01' Zanimivo je, da imajo v status animarum tudi rubriko monthly visitation (mesečni obisk). Pa če že ne vsak niesee, vsaj večkrat na leto svoje vernike obiskujejo. Ker je pa pri tako pogostnih obiskih nevarnost, da preidejo v družabne obiske, zato so družabni obiski po nekaterih krajih naravnost prepovedani- Prav isto poroča tudi jezuit p. Albert A i I i n g e r. ki je bil t. 1906 o božičnih praznikih pri sobratih v Stamford Hillu, severnem delu Londona. Duhovniki so se držali pri obiskih tehle načel; 1. Nikjer ne delajo nobenega razločka med bogatinom in siromakom, 2. V nobeni družini ne vzamejo nikakega okrepčila. 3. Ne izgubljajo časa s pripovedovanjem in poslušanjem dnevnih novic, političnih vprašanj in podobnega. Pri njih velja pregovor: A visiting priest "H, Swoboda o. c. 95. 105 makes a church-going congregation (duhovnik, ki obiskuje družine, spravi ljudi v cerkev}1". Uspeli teh obiskov je, da župnik oz. dušni pastirji svoje poznajo, Ko slopi na prižnico in pogleda po cerkvi, med poslušalci zlepa ne dobi neznanega obreza, In če ga dobi, postane pozoren in se zanj tudi začne zanimati. Dušni pastir pozna svoje in jim V versko-moralnem oziru nudi vso pomot, ki ju more nuditi dober pastir svojim ovcam. Dosežejo tudi prav lepe uspehe. Marsikoga rešijo, ki bi se izgubi!rl, V Ameriki bo nekaj podobnega. Pastoralni obiski po družinah so, kakor smo videli, že davno zapovedani, Dušni pastir mora vsako leto poleg drugega poročali fckofu tudi o tem, kdaj je bil zadnji »census*, Na enega duhovnika pride 300 do 400 družin. Delajo na to, da bi imeli male župnije. Kardinal Mundelein je izjavil, naj hi na enega duhovnika ne prišlo čez 1500 ljudi- Ce je več duhovnikov, razdele Župnijo po okrajih, ki jih od Časa do časa menjavajo, Pri ameriških obiskih stalno zbirajo v cerkvene namene. Duhovnik, ki družino obiiče, da otrokom podobice za spomin. Ti obiski trajajo morda malo dalj časa kot na Angleškem. Duhovnik se vsodc in se z družino res pogovori. Četrt ure bi bilo srednje merilo. Navadno duhovnika povsod z veseljem in z odprtimi rokami sprejmejo. Veseli so. da se morejo z njim pogovoriti o svojih dušnih težavah in družinskih skrbeh. So pa tucli izjeme. Treba se je za obisk pripraviti. Kolikor more, dušni pastir že prej poizve od zanesljivih ljudi, kakšna je družina, h kateri je namenjen S seboj vzame žepni zapisnik, prirejen nalašč za to, da si že kar sproti najpotrebnejše stvari za status zapiše. Ko pride domov, prepiše zapiske v kartoteko, ki jo vedno spopolnjuje. Poleg imen si zapiše M P, Albert A i 1 i n ¡i e r S- J , Der monatliche Familienbesuch der Geistlichen in England v LiJS 1928. OU"). 010 P- Albert Ailingcr nam je tudi zapisal razgovor dušnega pastirja, ki bodi na te kratke obiske. — Dober večer, — Dober večer. Father. — Mo, kako vadi gre? — Hvala, dobro, - Imate kaj novic od Jožefa iz Amerike? Pisal je za praznike; dobro mu gre- —- Mary, tebe pa ni bitu pri zadnjem kongregacijskem shodu? — Ni mi bilo dobro. — Prihodnjo soboto pa prideä, kaj ne? -Prav gotovo, Father, Zdi se mi. da s« Johnny malo težje uči, ali mu ne bi hoteli pomagati? - Seveda, prav radi. — Father, ali vam smemo malo post reč i? - Hvala. — Obisk je končan. Duhovnik se poslovi ter gre v naslednjo družino. Tl Za Anglijo mi je dal potrebne podatke g. dr. Alojzij Kuhar, ki je nedavno par let tam prebival in tudi pomagal v duSnem pas tira t vu. Za prijazno uslugo se mu lepo zahvalju|em. Deloma su mi pa pastoralne razmere v Londonu znaile IZ osebnega opazovanja. — V zadnjih letih vzbuja delovanje dušnih pastirjev v pariških predmestjih pozornost in zanimanje vsega sveta. Pariäka predmestja SO bila dolgo časa versko zanemarjena; verniki niso imeli zveze z dušnimi pastirji, ker jih ui bilo med njimi, Ko pa so duhovniki ili med nje, si tam postavili skromno stanovanje in se stalno naselili, se je začelo očitno obračati na bolje. Dosegli su žl-prav lepe uspehe- Tudi na tem zgledu vidimo, kaj pomeni kontakt med duSnim pastirjem in verniki- Prim. Pierre L h and e S. J,, be Chri.st dans la banlieu (1927); 1.« Dieti qui bou^e (1929(; La croix but les Fortifications (1931). Vse tri knjige so izšle tudi v nemikerfl prevodu i naslovom Christus in der Bannmeile. Ho£oitovii3 VciLnik. B 106 z znaki ki jih le on razume, opazke glede verskega življenja: ali je bil pri velikonočni spovedi, katere časopise bere, konkubinat, sovraštvo, društva, nameravane poroke itd. Vse, kar mora vedeti goret dušni pastir. Ti obiski so zelo koristni, da, prepotrebni, ker bi brez njih pravo pastirstvo v župnijah, ki so pogosto versko in narodnostno zelo mešane, bilo naravnost nemogoče11. V K ö Inu, poroča župnik M„ je župnija, ki šteje 1.1,000 duš, Dušno pastirstvo opravljajo župnik in trije kaplani. O veliki noči vse družine obiščejo, Najprej oznanijo s prižnice in razloži, kakšen pomen imajo ti obiski. Župnijo razdele v okraje, tako da V treh letih vsak dušni pastir obišče vso župnijo. Pri sebi imajo mal zapisnik, v katerega si najvažnejše stvari takoj zapišejo, doma pa preneso v status ali v kartoteko. Vsak teden jih policija obvesti, če se je kdo na novo naselil v njih župniji. Duhovnik tiste, ki so na novo prišli, takoj obišče, ko zve njih naslov. Posebno važni so ti obiski za one. ki pridejo z dežele, Spočetka, ko so se ti obiski vpeljali, so duhovniki sprejemali velikonočna darila, kasneje pa so to odpravili. Svoje poročilo konča Žttpnik Mi z besedami: Die Uaus-suelsorge kostet viele Zeit und viele Opler, abuT sie hat auch sichtlichen Erfolg; besonders kann ich in erster Linie von dem jahrlichen Osterrundgang sagen, namentlich was Oster kom nuinion und Kirchenbesuch, überhaupt den Konnex mit den Leuten betrifft.'- Zu omenjeni agilni župnik Metzger v Breslauu poroča O svojih skušnjah pri takih obiskih. Kakor marsikje drugod, tako je tudi on imel težave z društvenim delom. V letih 1915—1920 je kar popolnoma odpovedalo. Začel je s hišnimi obiski. Na praznik svetih Treh kraljev je oznanil ljudem v cerkvi, da bo po prazniku blagoslovil njih stanovanja, Povedal je, da pride k njim le s tem namenom, da bo z njimi molil in se pogovoril o njih važnih zadevah in skrbeh. Kraj je socialistično-komunističen, Oznanilo so dobro sprejeli. Blagoslavljal je v talarju, koretlju in šloli, Tako napravljen je hodil z ministranti od hiše do hiše. Prvo leto so se iz njega norčevali, Potem je norčevanje nehalo in vedno bolj rastlo število hiš, ki so prosile za blagoslov. Ljudje so začeli postajati zaupnejši. Obiski so jih pripravili do tega. da so pričeli bolje spolnjevati verske dolžnosti. Bolj kakor človeška sredstva sklepa župnik Metzger — izdajo sredstva, ki so že stoletja preskušena". Marljivi prošt dr. Weingartner v Jnnsbrucku se tudi zelo zavzema za hišne obiske. Gotovo mora dušni pastir izrabiti o f i c i a I n e prilike, da naveže z verniki stike: v župni pisarni, oa prižnici, v sptrveduici, v bolniški sobi. pri previdevanju, pri krstu, pri spraševanju ženinov in nevest, pri poroki, pri pogrebu itd. Povsod naj čutijo, da iz njega govori ljubezen in skrb za duše. Pa čeprav so te uradne priložnosti zelo dragocene in važne, vendar " Za Ameriko sem s* obrnil na p. Kazimirjii Za k r a j i k * O. F, M, ki je tam dolgo insn pustim val. Za prijaznost »e mu lepo Zahvaljujem. " Prim. Pastor bonus 1909.10, 112 nsl Metzger o. c. 73 nsl. 107 ne zadoščajo, da dušni pastir ostane v pravi zvezi z vsemi verniki, J Ja to ne zadošča za mesta in večje župnije, je jasno. Pa tudi v manjših župnijah bi se obiski morali znatno pomnožiti. Dušni pastir ne sme zamudili ugodne prilike za. te obiske, ko pride na novo župnijo, da jo hitreje spozna in sc z verniki seznani. Izrabi naj tudi vesele in žalostne dogodke v družini, da vrši svojo dušnopastirsko dolžnost. Mlad par naj obišče nekaj tednov po poroki; srečne starše po krstu ali prvem sv, obhajilu. Oglasi naj se pri vseh brez izjeme. Nobenega razločka naj ne dela med bogatimi in siromaki, med preprostimi, neukimi in učenimi. Ce zadene družino nesreča, naj jo dušni pastir potolaži, tim holj morda drugi nesrečo privoščijo, tem bolj naj on z nesrečnimi sočustvuje. Vsi ti priložnostni obiski so nekaj, vendar ne nadomesti sistematičnih pastoralnih obiskov. Navadno se sliši ugovor: V velikih župnijah sistematični obiski niso mogoči, v malih pa ne potrebni. Weingartner piše, da si je tudi sam tako lajšal vest pet let, preden se je zanje odločil. »Seitdem ich aber die große, mehr als 20.000 Seelen umlassende Pfarrei einmal und ihre größere Hälfte auch schon zweimal selber besucht habe und außerdem auch meine Herren Kooperatorcn fleißig mithelfen, weiß ich auch, daß die Einwände nicht stichhaltig sind, und wenn ich, der standigen Anstrengung müde, einmal eine längere Pause eintreten lasse, treibt mich immer das schlechte Gewissen, doch wieder anzufangen.« Pri teh obiskih — pravi — je treba veliko takta. 7.c\o bi se motili, če bi mislili, da mora du£ni pastir vedno le pridigati. Glavno je. da duhovnik dolu kontakt z ljudmi: o pravem času se bo že tudi ponudil« prilika za ono, kar je glavni njegov namen. Ko je ob neki priliki stopil v družino, je navezal pogovor na radio in po njem na opero, nehal pa s poveljavljenjem zakona. Še tole: Stalni obiski pO družinah so tako zoprni, da bi človek vsak dan lahko dobil »važen« vzrok, da jih opusti. Samo tedaj jih bo res izvršil, če si določi že naprej čas in če ima tedaj te obiske za svojo poglavitno nalofto in poglavitno delo. Ne sme kmalu kak zadržek biti dosti velik, da bi te obiske opustil; drugače bo ostalo vse le na papirju, pri praznih sklepih. Uspehi seveda niso čudežni Toda eno najprej doseže, da pozna svoje in njegovi poznajo njega. Ko je prošt Weingartner šel prvič po družinah, je v tisti ulici, kjer je župni urad, dobil vsaj poj lovico ljudi, ki ga niso poznali. Drugod, bolj oddaljeni, niso vedeli, v katero župnijo spadajo. Da ga niso poznali, se razume- Mnogi niso vedeli, kaj je to »fara -, in so jo zamenjavali z društvom. Ko je dni-iinskemu očetu do dobra — kakor je menil — razložil namen svojega obiska, je dobil za odgovor vprašanje: »Povejte no, ali pridete večkrat v Innsbruck?!. Verniki so torej po obisku spoznali dušnega pastirja. Na ulicah, kjer so prej šli mimo njega, ga pozdravljajo. Ni jim več tujec. Gotovo ni to glavno. AÜ pogoj je, da more začeti med njimi s pravim delom. Mnogo lažji je dostop k bolnikom. Duhovnikov prihod v hišo ne vzbuja tolike pozornosti. Marsikateri zakon se poveljavi: nekateri ljudje so se vrnili v cerkev. Farni list pride 108 v družine, ki so ga prej odklanjale, Obisk v cerkvi in pri zakramentih je večji. Seveda so pa tudi družine, pri katerih en obisk nič ne spremeni. Tam bo treba Se poskušati in trkati. Tudi prost Wein-gartner zelo poudarja važnost kartoteke, ki jo je treba vedno spopolnjevati, Navadne podatke lahko kdo drug vpiše. Bolj vestne pa le duhovnik. Njegova skrb je tudi, da nima nihče razen duhovnikov vanjo vpogleda7". 5. Namen in metoda pastoralnih obiskov. Kakor smo videli, imajo dušnopastirski obiski za zadnji namen, da vernike, ki so se cerkvi odtujili, spet po duhovniku nanjo navežejo, mlačne v verskem življenju utrdijo in dobrim dajo poguma, da vztrajajo. Bližnji namen pa je ta, da dušni pastir naveže z verniki dušnopastirske stike, da verniki njega poznajo in on nje. Neprecenljive važnosti je — kakor smo že parkrat poudarili zlasti v večjih krajih dobro urejena kartoteka, in sicer ne le •/. uradnimi imeni in podatki, ampak kartoteka, ki je iz nje razvidno versko življenje posameznih družinskih članov, kolikor se kaže na zunaj, Uradno kartoteko lahko narede tudi laiki- Tudi pri pastoralni < lahko laiki deloma pomagajo; ali glavno delo mora Opraviti le duhovnik, V večjih krajih, kjer se prebivalstvo hitro menjava, je urejeno, individualno pastirstvn brez kartoteki; nemogoče'", Dušnopastirski obiski So v posebni meri potrebni v mestih, industrijskih krajih, potrebni so pa tudi na deželi, Po mnenju dobrega poznavatelja verskih in socialnih razmer po industrijskih krajih se da 80% dušnopaslirskih težav rešiti samo tako, da je dušni pastir trajno v direktnih osebnih zvezah z družinami, zlasti s takimi, ki so versko mlačne in v nevarnostih17, Jos- Wiingnrtrier, Der Seeborger als Führer seiner Gemeinde v Seelsorger 1931/32, 165—70, - Tudi protestanti vidno bolj poudarjajo važnost osebnega ftlikfi pastorjevega z verniki. Toke j:e n. pr, M. Rade že I- 1691 pisal: »Hinein iti die Häuser und damit in die Herzen . . . Verkehr, Verbindung, Gemeinschaft heinah hätte ich gesagt, um jeden Preis,. Nur hinein ins VolkU |Cit. P, A, Chwala Obl- M. I., Die Hausseelsorge und ihre modernen HlLlsinitel' (Dülmen i, W. 19131 32 nsl, Tudi njih paüturalisti istu poudarjajo, »Diu Ansicht, dal! der Pfarrer warten dürfe oder gar müsse, bis die seelsorgcrlichen Rat Begehrenden in das Pfarrhaus kommen, ist als übervutideu anzusehen«, piic M. Seh in n, Praktische Theologie' IGielien 1934) 289. Zavzema se predvsem za priložnostne obiske. Metzger pripoveduje (Seelsorger 1935,-36 HO—142) o protestantskem pastorju Christof« Blutuhardtu. kako vestno je obiskoval družine, in ga imenuje »ein Meister des Hausbesuches . T* Daß es heute noch Großstädte gibt, Großstädte mit starkem Zuzug von Arbeitern aus katholischen Landgegenden, in denen keine einzige Pfarrei eine KarthoUk besitzt, wo die Seelsorge sieh also in der glücklichen Laffe hefindet. überhaupt nicht zu wissen, wie elend sie daran ist, sollte man kaum für möglich halten,«. piSe K. Algermissen, Das proletarische Freidenk ertum der Gegenwart und unsere Seclsnrge v Bonner Zeitschrift Für Theologie und Seeborge 1929, 69, Pa velja tudi za druge kraje, kjer se prebivalstvo hitro menjava ali dobiva močan dotok z dežele. 77 K Algermissen I. c, 68, 109 Za vsakega dušnega pastirja pa velja, kar je Gospod govOTil Petru in Andreju: Napravil bom vaju za ribiča ljudi,*7* In ribič mora hoditi lovit na tak kraj, kjer so ribe; drugače bo hodil vedno s praznimi rokami domov. Tudi na deželi se mora vršiti velik del dušnega pastirstva zunaj cerkve. Mislim, da v precejšnji ineri velja tudi za naše kraje, kar je zapisal katoliški učitelj; Es ist mit den Forderungen der Zeit unvereinbar, wenn der Dorfgeistliche nur einmal im Jahre außerdienstlich in die Häuser kommt, und zwar dann, wenn er den vorgeschriebenen Hausbesuch in fünf Minuten erledigen will. . . Der Geistliche dari sich ruhig darüber klar sein, daß sein schwarzer Hock eine Scheidewand aufrichtet, die nur dann zu überwinden ist, wenn seine eigene Menschlichkeit Wiederhall findet in den Seelen der Menschen, die er zu betreuen hat. Ehe dies geschehen ist. wird der Geistliche nur das hören, was er gern hört,"711 Po njegovem mnenju je torej premalo, če duhovnik na deželi obišie vsako družino le enkrat na leto Kaj pa, če niti enkrat ne pride v hišo. zlasti v tako hišo ne, ki je duhovniku in veri odtujena? Če bo duhovnik v zvezi s star Ji, bo Vigoja otrok mnogo lažja. In po otrocih se bodo zveze med starši in dušnim pastirjem utrjevale- Ko začno otroci Soli odraščati, je važno, da dušni pastir ni tujec v družini. Nekateri se poslove od doma, gredo v mesto, v južne kraje, se drugam izselijo. Ce je duini pastir t. družino znan, bodo prišli tisti, ki se poslavljajo od doma, tudi v župui&čc po slovo. Beseda dušnega pastirja, ki jo izgovori ob slovesu, bo še dolgo ostala odhajajočemu v spominu. Morebiti pa mu bo lahko tudi na-svetoval, kam naj se v novem kraju obrne, da bo ostal na pravi poti. Povedal mu bo naslov katoliške verske organizacije, naslov dušnega pastirja, opozoril na nevarnosti. Tudi kasneje bo Se ostal z njim v pismeni zvezi. Iti besede, ki jih dušni pastir govori p o -sameznemu mnogo globlje sežejo kakor to, kar govori vsem. Vsega tega ne more, če ne ve, kdo odhaja in kam. Na deželi se bodo uspehi Se hitreje pokazali, ker verniki dušnega pastirja splošno spoštujejo in mu zaupajo. Nekaj je pa povsod takih, ki so duhovnikovih obiskov še posebno potrebni in ki sami zveze z duhovnikom prav gotovo ne bodo iskali™. Po mnenju apostolskega škofa M. Sai* lerja za dušnega pastirja ni lepše pohvale, kot je ta, če pravijo verniki o njem; Naš pastir ni nikjer rajši kot pri svoji čredi.1" Kakšno naj bo duhovnikovo vedenje in ravnanje na teh obiskih? ■Najprej bodi dušni pastir tudi na obiskih vedno duhovnik. ■Tu es sacerdos in acternum,' — tudi po privatnih stanovanjih. Zato ne bo nikoli zatajil duhovniškega značaja. Nikoli pri vsej dobroti ne bo pozabil duhovniškega dostojanstva, laiki hočejo v nas videti duhovnika, tudi če se z njimi po domače in prijateljsko raz- Mt t9. iu L Hessen. Laienbriefe, Die katholische Seelsorge aut dem Lande v Seelsorger 1930/31, 179. P rim. P. A. C h w □ I a . Obä. M. I„ u. e. " J. M. S a i t e r, Priester des Herrn (München 19261 205. 110 govarjamo, Tudi takrat je treba Hudi dvigati, ne sehe poniževati-Geslo sv- Frančiška Šaleškega bodi tudi nase j^eslor Mon Dieu, faites que j'approche de vous ceux qui s'approchent à moi-«" Obisk je le sredstvo, da pridemo kot pastirji do duš. Duhovnikov obisk naj vedno pusti v družini nadnaravno sled- Za vzor in zgled nam je veliki duhovnik Jezus Kristus, ki o njem piše apostol: »Glejte na poslanca in velikega duhovnika naše veroizpovedi, na Jezusa ,,. ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovac.<-Hi Jezus je vedno učil in vzgajal, z besedo in zgledom, Tudi njegovi sovražniki se niso mogli izogniti vplivu njegove osebnosti. Učil je z očetovsko avkto-riteto in dostojanstveno preprostostjo Nekaj takega naj bi bilo tudi na duhovniku, kakor piše sv. Izidor; Quique ita hum il i tat em pa-riter et auctorifatem praestabit, ut neque per nimiam humililatcm suam subditorum vitia convalescere laciat, neque per immoderatam auctoritatem severitatis potestatem exerceat.'■** Vsi, tudi neprijatelji, naj na duhovniku vidijo nekaj Kristusovega, nekaj božjega. Duhovnik je pastir svoje črede. Od tistega časa, ko si bo pred Bogom in pred vestjo lahko dal spričevalo, da je dob r i pastir, da pozna svoje, bodo ovce poslušale njegov glaa, ker bo iz njega govorila ljubezen. îe omenjeni Peter Faber je pisaJ 7, marca 1546 redovnemu sobratu, ki ga je prosil za navodila, kako naj deluje med onimi, ki so v Nemčiji zašli v krivo vero, takole: Predvsem se morajo vsi, ki hočejo današnjim krivovcrcem kaj koristiti, odlikovati po veliki ljubezni do njih in jih res spoštovati. Varovati se morajo vseh misli, ki bi kakorkoli zmanjšale spoštovanje do njih. Ljubiti jih je treba ter gledati, da duhovnikom zaupajo in jih ljubijo. In k temu pomagajo dela ljubezni, se bolj pa ljubeznivo občevanje, ki samo po sebi pride iz srca, ki vse, tudi liste, ki so zašli, spoštuje in ljubi. Po mnenju bi. Pelra Fabra so imele tedanje zmote svoj izvor ne toliko v razumu, ki se dá poučiti, ampak v srcu. ki ga je treba spreobrniti10. Težave in zablode in nevarnosti onih, ki so zašli, je tretja poznati, samo potem je mogoče pozitivno nanje vplivati. In že za to, da se duSni pastir potrudi, da svoje vernike spozna, je treba velike ljubezni. Ta ljubezen mu bo pa tudi dala pravo spoštovanje do neumrljivih duš. Moderno dušno pastirstvu loči v glavnem pet kategorij, v katere lahko porazdelimo one, ki ne iive več po veri, — a] Taki, ki so umsko na krivem potu, pri katerih se je versko prepričanje zaradi slabe družbe ali slabega berila ali iz drugih vzrokov omajalo, Tem se je treba približati in jih seznaniti z verskimi resnicami; zlasti bi bilo treba poudariti motiva eredibilitatis. — h] Taki, ki so moralno padli. Dvigati jih je treba skrbno in ljubeznivo, pa tudi resno, kakor je to delal Jezus. Pokazati jim je treba časno in - Mn¡ Qo¿. daj, dn tebi približnim one, ki se meni približajo.« Citira L'abbi Ou ère t o. c, 59. "* llebr 3, 1 in 13, 20 S. t si d o rus H i » p a I., Du eccles. officii; I. 2, c, 5; PL 83. 766 "" Otto Cohausz S. J., Pastorale MaUnahmen aun der Reíortua-tionszeil v LQS 1932. 6. 117 viitiio nesrečo, ¿e iz Lakcga življenja ne vstanejo. Molitev in premagovanje sta nujni pogoj, da bo duhovnikovo prizadevanje uspelo. — c) Z a g r e n j e n i. In teh ui malo. Materialna krivica se jim je zgodila. Težko žive. Pomagati jim je treba in nasvetovati, če mogoče, da do pravice pridejo, Cc so v velikih težavab, priporočiti jih karitativnim društvom za pomoč, — Č) TakiT ki jih je trpljenje strlo. Tolažba iz ust dušnega pastirja, ki ljubi svoje, ne bo zastonj, — d) Po drugih naščuvani, Poučiti jih je treba in jim pojasniti njih predsodke, Pokazalo se bo pogosto, da je nepoznanje nauka cerkve in delovanja duhovnikov vzrok njih odtujenosti. Prijazen, pa odločen naslop bo dušnemu pastirju mnogo koristil, Se one lahko spomnimo, ki so zaradi nesrečnih gospodarskih in socialnih razmer na cesti, sami in njih družine. Z njimi bo težko drugače, kol da jim pomagamo, kar pomagati moremo, in da jih priporočimo dobrim srcem"". Ce bodo tako verniki v duhovniku videli dobrega pastirja, ki se za vsakega posebej briga, bodo pustili najemnike in šli za njim. Če bi pa dušni pastir ovac ne ljubi! zaradi Kristusa, ampak zaradi sebe in se zanje ne menil, kakor piie sv. Krizostum: Gorje pastirjem Izraelovim! Mar pastirji ne pasejo sami sebe? Ali ne bi imeli pastirji pasti ovce? Oni pa so ravnali narobe, kar je velika hudobija in vir drugega zla Niso vodili blodečih nazaj, niso iskali, kar je bilo izgubljeno, niso obvezali, kar je bilo strto, niso zdravili, kar je zbolelo, ker SO pasli sami sebe, ne pa OVac*h:, — če bi torej lako delal, potem seveda ne bodo šle za njim, ampak se ga bodo kot najemnika ogibale. Dušni pastir je najboljši prijatelj vernikov. To morajo posebno pri pastoralnih obiskih videti in čutiti- Tam pokaže, da v dejanju pozna Gospodovo zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Velika dušna bolezen je mraz; in če z njo pride duhovnik v družine, se ga bodo kot bolnika izognile. V ljubezni pa je ono močno sredstvo, ki je v njem skrivnost pastoralnih uspehov. Za dušnega pastirja je neizmerne važnosti, da je ljudem res dober«, dober v polnem pomenu besede. K Bogu bonio duše prej pripeljali z ljubeznijo kakor s strahom. Sv, Janez — tako o njem poroča sv. H i e r o n i m — je na starost le to poudarjal; Obročiči, ljubite se med seboj!. Zakaj? Ker je Gospodova zapoved: in če se samo to dela, je dovolj.i"* liodimo dobri z vsemi, dobri do skrajnosti. Kakor je dober liog, ki pusti, da sije sonce nad dobrimi in hudobnimi- Sv- Bernard nas takole uči; »Discite subditorum matres vos esse debere, non dominus; studete magis amari, quam inetui; et, si inlerduni seve-ritate opus est, paterna sit, non tyrannica. <*" Treba je biti dober Prim. R. Sehn« 11 lir, Scelsorge und Seeisorgehilfc nach dem Vorbilde Christi v Pastor bonus 1930, 131—137. — Prim. tudi D. Joh. Besch. Die verseil]ossenen Menschen. Eine Frage der Seeliürgc v protestantski reviji PastoralLheolugie 1936, 314- 319- HT S, Chrysoitomus Horn, in Joartllem 61; PG 59, 327. " S. Hieronymus, Commenl. ad Galatas lib. 3; PL 26. 433. "'S, Bernardu*, In cant. caftt. sermo 23, n. 2; PL 183, BS5- 112 posebno do grešnikov in nasprotnikov, Bogu najlaže pokažemo ljubezen tako, da grešnike ljubimo- Kedko je treba obžalovati dobroto, čeprav se zdi, dû že kdaj meri na slabost, jezo pa velikokrat-G- G o y a o je zapisal: >Le crucifié a les bras ouverts, non les poings tendus. Ce geste symbolise la vraie méthode d'apostolat.- Dušni pastir je tudi oče svojih faranov, In to duhovno očetovstvo se mora odražali v njegovem vedenju in govorjenju, Dušni pastir je bolj oče kot šef svojih vernikov. I O globoko misel je zapisal že Sv. Pavel: V Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju jaz rodil.'" Še več, ne le očeT biti jim mora mati, ki hrani svoje otroke, To je lepo povedal Fénelon: Pasteurs, soyez pères; ce n'est pas assez, soyez mères.t1' Kako naj vernikom to očetovsko dobro srce pokaže, nam je povedal Jezus v priliki o izgubljenem sinu. Ko se je nesrečni sin vrnil k očetu, je težko reči, kdo ju bil bolj vesel, ali oče ali sin, ki kar ni mogel razumeti globine tolikega usmiljenja. To duhovno očetovstvo si mora dušni pastir zaslužiti a potrpežljivim prenašanjem mnogih križev in težav. Tudi pri pastoralnih obiskih mori imeli veliko mero potrpežljivosti-Ce ga ljudje neprijazno, morda surovo sprejmejo, on pa žalitve mirno prenese, bo ljudem pogosto kasneje žal. Ko bo drugič prišel v družino, je verjetno, da bo sprejem prijaznejši. Delati mora kakor potniki, ki pridejo v hišo ponujat svoje blago. Ce ga odkloniš enkrat, pride drugič. Zadovoljen je, če vsaj kaj malega proda, ker ve, da je majhno naročilo večkrat začetek velikih kupčij Že zato — piše Metzger — je treba velike popolnosti, da kdo pri hišnih obiskih razne zfjodbc iz svetovne vojne do konca potrpežljivo posluša. Dušno pastirstvo je, če ne le tiho posluša, ampak tudi res sledi tistemu, ki razlaga svoje doživljaje"'. Tudi v potrpežljivem prenašanju je treba gledati na božji Vzor. Trpeti za duše se pravi hoditi od hiše do hiše na pastoralne obiske, ko bi rajši bili doma. »Es niag sein, daÛ die iJausbesuche nicht jedem liegen. Aber man solile sic nie uncí unter keinen Umstanden unler-lassen. ."4 Trpeti se pravi z obiski ne odnehati, če nismo prvič uspeli. Zveličani! se ni godilo drugače. Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vanj vrgli. " Trpeti se pravi prenesti kritiko in grajo. Kritizirali so Kristusa, pa je bi) Bog in človek. Tudi tukaj velja: Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj.*" Čeprav dušni pastirji poročajo, da ljudje duhovnika na splošno dobro sprejmejo, je vendar večkrat treba žaljivo besedo preslišali, na žalitve ne odgovarjali z ùu Križani razprostira roke, ne moli pesti. Ta gesta znači pravo apostolsko metodo." Cit. l.'ahbé Gué re t o. e. 125. 1,1 t Kor 4, 15. 45 Pastirji, bodite oí olje; to ni dovoli, bodite mater«!« L'abbé G u é r e t o. c, 127. " M e l z i «r, Katholische Seelsorge 114. " P. Chrys, S C h II I t e 0-M. Cap., Prie S 1er I eb en urtd Priesterwirken. Zur NeuoTientierung in der heuligen Seelsorge (Stuttgart 1929) 2B6 26S, Jan S, S9. " Mt 10, 25. 113 Žalitvami- Žaljena duia se tahko za vselej zapre. Duše üe pridobivajo s potrpežljivostjo) z dobroto, ne strogostjo in trdoto: s sočutjem, ne Z jezo; s ponižnim približanjem potrebam bližnjega, ne s poudarjanjem lastne avktoritcte. Pri viera tem pa bo dušni pastir, ki hodi po družinah po apostolskih polih, imel pred očmi Gospodove besede: ^Hodite previdni kakor kače in preprosti kakor golobje.«"7 Previdnost in preprostost se spopolnjujeLa. Gotovo, da ta pota za dušnega pastirja, zlasti mlajšega, niso brez nevarnosti. V nekatere hiše in po nekaterih ulicah v večjih mestih bo težko šel sam brez spremljevalca'". Kar je pisal sv, Hier onim Nepotianu, velja še danes: »Caveto onmes suspicions, et quidquid probabiliter fingí potest, ne fingatur, ante devita-i.'"' Tudi za sodobnega duhovnika velja navodilo tridentskega cerkvenega zbora: Habitu, gestu, incessu, sermone aliisque omnibus rebus nil nisi grave, modera t um ac religione plenum prae sc [erat,« Nevarno bi bilo zanj, ko bi na teh potih ne iskal le zaupanja vernikov, ampak zaupnosti; ko bi ne hodil povsod kot duhovnik, ko bi ne delal za Boga, anipak za sebe. Duhovnik mora poznati takt todi pri preprostih ljudeh. Go-v o riti mora to in ono, pa vendar ne sme bili indiskreten in radoveden za stvari, ki ga kot dušnega pastirja ne brigajo, Le to naj ima pred očmi, kar vodi k smotru, ki je: dušno zdravje družine in vseh njenih članov, Ne bo vsaka beseda, ki jo pove, padla na rodovitna tla, ali nekaj bo le oslalo v družini, kjer je bil. Tako se bo godilo njegovi božji besedi, ki naj bi prodrla v duše in rodila sad, kakor je naš Gospod napovedal v priliki o sejalcu in semenu. Nekaj ostane. Tudi zaradi duš bo sam resno stremil za pravo svetostjo, lak duhovnik se zaveda, da ljudstvo od njega veliko pričakuje in lahko tudi veliko dobi. F. W. Förster je nekje zapisal: ¡»Wir wirken auf die Menschen nicht durch das, was wir tun, sondern durch das, was wir sind.«101 Duhovnikova pobožnost in vsa njegova osebnost bo odlikovala župnijo. Pij X. važnost duhovnikove osebnosti poudarja s temile besedami: Omnibus (paroehis) populus christianus, magis quam clero cetero, utitur ministris Christi et dispensatoribus mysteriorum Dei, Talis, ut plurimum, est paroecia, qualem finxerit et formaril, voce et exemplo suo, parochus. Quemadmodum enim. si parochus sanctimonia vitae ac studio nnimarum eluxerit, lacile con-tinebit in officio gregem, deviosque reducere ad frugem poterit, ita, contra, si ipse oificiorum suorum immemor apparuerit, is non modo nullus iam eril ad salutem gregis, sed efficacissimus ad minam.«101 117 Mt 10, 16. O ie omenjenem ikofn Wittmannu bereaio, da je hodil tudi v Iiišp, kjer so živeli? osebe, ki niso hile na dobrem glasil. S seboj je viel spremljevalca, da je imel pri sebi pričo, Take ljudi, ki jih ¡e úbiskuvat, je Z a p «toliko ¿urečnostjo skušal odvrnili od greinega življenja. ""S. Hieronymus, Ad Ncpolianum n. 5; PL 22, 532. Cone. Trid Í6SS, 22 de ref„ c, 1. "" Cit. v Seelsorger 1933/34, 195. "" P i Ii s X., episl. ad saccrdotem Al. Mariglinno v Acta S. Sediš 1906. 333. 114 Prepričan mora biti, če ludi mu je Bog dal še tako velike naravne zmožnosti, da pri delu za duše s samo človeškimi sredstvi ne bo nič dosegel. Zato bo tudi te obisku v molitvi priporočil Bogu. Preden bo šel na apostolsko pot, bo priporočil svoje delo dobremu Pastirju v tabernaklju, kakor so delali vsi goreči misijonarji in apostolski dušni pastirji. Samo če bo milost božja njegovo gorečnost podpirala, bo ta prinesla dušam božji blagoslov. Prava vrednost duhovnikovega dela je vedno odvisna od njegove duhovniške svetosti. K previdnosti tudi spada, da ne raznaša drugam tega, kar so mu ljudje zaupali1". Gotovo bo za začetek potrebno, da se s prižniee obiski oznanijo. V posebnem govoru bo kazalo razložiti pomen duhovnikovega prihoda v hišo, da hodo ljudje nanj pripravljeni. Drugače bi se lahko zgodilo, da bi ljudi, zlasti siromašnej.še, spravili v zadrego, Tudi je dobro povedati v pridigi, kjer bi bilo to potrebno, da duhovnik prihaja k njim kot prijatelj in dušni pastir, ki bo moral dajati pri «odhi odgovor o skrbi, ki jo je imel za svoje vernike. Ce bo prilika, bo morebiti po otrocih še posebej obvestil domaČe, kdaj ravno pride v hišo. Potem pa se bo držal napovedanega dneva in ure. Stopil bo v vsako hišo, se zamudil toliko časa, da se to lahko imenuje obisk, približno četrt ure. in z ljudmi prijazno, kar mogoče ljubeznivo in stvarno govoril. Predolgo se pri eni družini ne bo mudil, tudi ko bi ga hoteli zadržati. Posnemal bo Jezusa, ki SO ga hoteli zadržati pri KaiamaumU, pa jim je odgovoril: ■ Tudi drugim mestom moram oznaniti božje kraljestvo.."" Čeprav bo pričel razgovor 7 navadnimi stvarmi, bo vendar znal vpletati vmes nadnaravne misli, tako da imajo àb odhodu vtis: Duhovnik nas je obiskal. Večkrat mu bo previdnost narekovala, da ne bo precej opominjal, če vidi, da ne bi uspel, ampak bo za opomine poiskal druge ugodne prilike, Ob odhodu bo morebiti dal otrokom ali tudi odraslim majhen spomin, podobico, svetinjo ali kaj podobnega. Družine, pri katerih opazi veliko revščino, si bo zapomnil in priporočil karitativnim ustanovam. Denarja — tako splošno pravijo izkušeni dušni pastirji — ne kaže ob lakih prilikah pobirati, kjer to ni že v navadi. I.judjc morajo vedeti, da je prišel k njim zaradi njih duš, kakor uči sv. Pavel: »Ne iščem, kar je vašega, ampak vas.«11,s Tudi je najbolje, da pri teh obiskih ne vzame prav nobenega okrepčila. Ob katerem času naj duhovnik gre v družine, je težko reči. Kadar dobi doma, kar mogoče vse, zlasti pa moSke, Pri delavcih proti večeru; po kmetih pozimi, zlasti v postu, nedelje in praznike Sv. H i e r o ri i m uči NepoLiana: »Officii L ti i sit, non solum oculos castos servie, sod et linguam ., , nee, nuid agutur m alia, dunms alia per te nove ri t. Hippocrates adjurai discipultis ëuus. antequam dnceat, et in verba Sua jurare compelUt extorquet sacrament» jilentium. »ermûnem, in-ces.siitti, ha bil um moresque praescribit. Quanto ni ,1 gis nos, quibus atl'" miruiti mudicina commlua est. omnium Christi.inurum dumus debetnu!i a m are quasi praprias.. Ad Ncpol. cp, 52, n. 15; PT. 22, ~>3S. 531.). iQl Lk 4. 13. *" 2 Kur 12. 14 115 popoldne, Izobražence, kadar ve, da so doma. Mnogo skrbi in dela, pa tudi mnogo blagoslova, ko se enkrat obiski vpeljejo. Previdnost naj združuje s preprostostjo, tako da ne kaže preveč svoje avktoritete, ampak očetovsko dobro srcc. Ta preprostost je bila lepa poteza na berlinskem apostolu Sonnenscheinu, čeprav nI bil dušni pastir v tem pomenu, kakor je župnik dušni pastir svoje župnije, -Sein unbenmterer Charakter ■ je bil ljudem tako všeč. Moderni človek ne mara. da bi kdo v dušnih zadevah kot uradnik z njim ravnal, ki bi le to hotel, da ga ljudje kličejo Magister*, ki hrepeni le po tem, da ga častijo, ki da čutiti svojo oblast, ki se ne ravna po Pavlovi besedi, da bi bil ponižen služabnik ljudi. Sonnenschein se je znal vživeti v sodobnega Človeka, ki ga je našel v velikem mestu vsega razdejanega, in se je s preprosto, pa resnično ljubeznijo predal skrbi zanj. Kot usmiljeni Samarijan je bil, ki je pomagal, komur je pomagati mogel. S tem je rešil nešteto ljudi časne in večne pogube"". Dobro je. da ima duhovnik vedno pri sebi štolo in obrednik. Najprej zaradi spovedi. Morebiti bo naletel na bolnika, ki ga bo treba spovedati. Priporočljivo je, da se ob tej priliki ponovi posvetitev družine p res v. Srcu, da duhovnik blagoslovi hišo, blagoslovi živali po kmetih, blagoslovi otroke. Pregleda naj Rimski obrednik, pa bo naiel še več prav primernih blagoslovov, ki bo z njimi na teh obiskih prosil blagoslova kol duhovnik na družino, za njeno časno in večno srečo. Nevarnosti sem deloma že omenil. Duhovniška čistost bo morebiti postavljena na preskušnjo. Molitev in previdnost jo bo rešila. Prilika se bo ponudila za napuh in samoljubje. Ljudje bodo marsikaj takega rekli, kar bo duhovniku povšeči. Pohvalili bodo njegovo delo. Previdno se bo skušal takim besedam izogniti in pogovor napeljati v smer, da bo svoj namen dosegel, namreč pomagati dušam. Nevarno je tudi, da se začne duhovnika poiaščati malodušnost. Slabe skušnje mu začno jemati pogum. Misel mu vstaja v duši, da bi vse pustil in se spet umaknil v cerkev in župnišče in v društveno dvorano. Izkušeni .Metzger takole tolaži dušnega pastirja: »Die aussichtslose Arbeit ist die eigentlich erfolgreiche Jede Gemeinde, auch wenn sie ein Steinbruch wiirc, kann zum [nichtbaren Acker werden, Es kommt auf uns Seelsorger an."'"7 Končno bo duhovnik, ki je ves zasidran v Bogu, vedel, da dela le za Boga. Bog bo dal uspeh ob svojem času. Kdaj, je njegova skrivnost. In če bo duhovnik imel moč, da se bo Bogu zahvalil tudi za neuspehe, bo Bog toliko prej pokazal svojo dobroto. -Mir die Mühe, dem Nächstem Nutzen. Gott allein der Ruhm und die Ehre — das sei das Motto unseres Apostolates. ■10,1 |u* Ernst Thrasolt, Dr Carl Sonnenschein der moderne Seelsorger- v Seelsorger 1930/31, 5 8. -- Tudi drugi pa štoru lis i i poudarjajo, da je duhovnikuv -uradniški' nastop velika ovira pri pasLoraciji. Prim na pr. Biel er, Soziftlislenseelsorjje - Arbeiterseelsorge v Seelsorger I «0/31, 153. Metzger O, C, 114. Dechant Zeuner, lic ad oves i Die große Pastoralpllieht der neuen Zeit v Paslor bonus 1932, 130. 116 Težko, zelo težko je vprašanje, kje dobiti čas. Gotovo je. da je osebni kontakt t verniki nujni pogoj uspešnega dušnega pa-stirstva. Res je pa tudi, da je v nekaterih zelo velikih župnijah, nemogoče tudi le enkrat na leto obiskati vse družine zaradi obilice dela. ki ga ima dušni pastir v naših dneh. In prav v lakih župnijah bi biii ti ohiski še posebno potrebni, iz tega sledi, da je treba vse storiti, da se velike župnije raz dele v manjše župnije, da more dušni pastir spoznati svoje vernike. Pri tem se je treba ravnati edino po načelu: Salus animarum suprema lex, Vsi drugi oziri morajo pred tem načelom pasti, Toliko časa, dokler Se pa tO ne zgodi, bo pač dušni pastir storil, kar bo mogel. Kar je važnejSe. kar ga bolj gotovo vodi do cilja, tisto bo storili manj važno opustil ali odložil- Ljubljanski škof je za svoje duhovnike dal tole smernico: Ta stik je conditio sine qua non /a uspešno pastiro vanje in spada med prva in redna sredstva pasloracije. Zaradi tega se zanje mora najti čas, opusti naj se drug manj važen posel, ako ni mogoče vsega opraviti. N&chbiiSuche - Vmes so pa Se pošiljali v družine, ki so bile povabljene, pa niso prišle blizu, zelene karte s prošnjo in opominom, naj se m is i j ona udeleže. Ti drugi obiski so bili Se bolj težki ko prvi. Včasih SO Se zamudili celo uro in so mislili; Vse zastonj. Drugo jutro pa so prišli tisti, ki so jib prejšnji večer obiskali, k spovedma, Mnogo jim je pomagala tudi k a r 11 a t i v n a sekcija. Kjer so namreč misijonarji videli, da so ljudje posebno potrebni pomoči, so jib tej sekciji priporočili. Velik vtis na ves kraj je napravil blagoslov bolnikov. V cerkvi so zbrali kav mogoče vse bolnike, pripeljali so jih v. avtomobili, imeli zanje poseben govor in blagoslov z Najsvetejšim. Kakšen je bil uspeh ? Glavno so dosegli, da so namreč prišli v zvezo z onimi, ki so se bili veri odtujili- Oh sklepu so lahko rekli: Poznam svoje in moji poznajo mene. Zadnji namen je seveda dušno spreobrnjenje. Ker so imeli tako natančen pregled, zato so misijonarji tudi lahko podali potrebno statistiko. Pri obhajilu je bilo 1373 odraslih ali 20.71%; če prištejemo še otroke 25%, torej eno četrtino vseh katolikov. Pri zadnjem splošnem dunajskem misijonu jih je bilo 10%. Pridig se je pa udeleževalo 34%, Da niso priili k zakramentom, je bilo povečini vzrok neurejeno zakonsko življenje. Marsikaj so tudi misijonarji uredili po družinah, kar na kartotekah ni vpisano: pozakonjenja, krsti otrok itd. S takim misijonom je zglajena pot za redno dušno pastirstvo. Redni hišni dušnupastlrski obiski za te družine ne bodo več novost. 2upnik Ima sedaj v rokah tudi dobro in zanesljivo kartoteko, ki mu bo v veliko pomoč pri njegovi službi"™. Uspehi so se držali tudi kasneje. Pred tem misijonom je bilo za duhovnike težko prikazati se na ulici v tem okraju. Čez par let pa, poročajo misijonarji, duhovnik na ulicah ni več srečaval sovražnih pogledov in je lahko šel v vsako hišo l judje so ga na ulicah splošno pozdravljali. Duhovnik je sedaj v zvezi z ljudstvom in ljudje ne nasedajo govoricam, ki ščuvajo proti cerkvi. Posrečilo se je, da je katoliška vera prodrla v javnost in med ljudi. Zanimiv je tudi mlsijon, ki je bil na Dunaju v 4. okraju (Wieden] v župniji sv. Hlizabete. Rezultat: Najboljši misijo«, odkar je fara ustanovljena. HernaJs je delavska [ara, ta pa gosposka s palačami in razkošnimi stanovanji: seveda so med njimi tudi meščanska stanovanja, Ljudje v tem delu so olikani. Tako so tudi misijonarje sprejemali; v tem oziru so bili obiski lažji- Le tam, kjer se je hudobija skrivala /-a predsobami in lakaji, je bilo težko najti pot, Župnija šteje 18.000 duš. Zaenkrat so jih vzeli polovico- K zakramentom jih je priSlo 36%\ v Hernalsu pa pri prvi polovici 2\%, pri drugi težji polovici (tukaj so všteta ogromna skupna mestna stanovanja] 17%, Ta misijon jc pokazal, da je mogoče obiskovati tudi izobražene kroge, da so obiski mogoči tudi v velikih mestih, da se z obiski Ob istem ¿asu ko nii Dunaju je bil te vrste misijon tudi v Švici, dva misijona sla bila v Ulmu, eden v Mainzu in eden v K&rtig&bergu. S 21 mnogo doseže in da so H misijoni za veliko mesto uspešnejši kot dosedanji, ker pač samo ti pripravijo vernike, da pridejo v zveio i duhovščino. Drugo je pa Lo, da je k temi misijoni rednemu dušnemu pastirju odprta pot v družine. In sistematični obisk po dnižinah je pogoj dušnemu pastirstvu v velikih župnijah, zlasti še po veiikih mestih. Se dva taka misijona naj spomnim. Prvi se je vršil v delavski naselbini v Wehofenu (Niederrhein), Kraj je po večini komunističen, Milijon se je vršil od 1. novembra do 14. decembra 1930. Tudi tukaj so laiki pridno pomagali misijonarju pripravljati pot; vsak laiški pomočnik je poskrbel za 15 do 20 družin. Važna stvar je, da je za isto ulico, torej za hiše na obeh straneh, istočasno misijon. Drugače je teror prevelik, V kartoteki so imeli natančno označeno, ali je mož doma dopoldne ali popoldne; moža so misijonarji hoteli na vsak način dobiti in z njim govoriti. Obiskali so vse družine, tudi odpadle. V tem kraju jih je odpadlo 20.9%. Misijona se je udeleževalo zvečer 700 do 800 odraslih, zjutraj pa 150 do 200, Za misijon je -vladalo povsod živahno zanimanje. 2e dan. preden se je misijon pričel, je vse o njem govorilo, Tudi ta misijon so vodili redemptoristi. Delo je bilo zelo težko. Precej prvi večer se je zbralo kakih 300 ljudi in sramotilo one, ki so šli k večerni pobožnosti. Začetek ni obetal nič dobrega. Ko so misijonarji pričeli a obiski po družinah, je prišlo za misijonarjem v hišo do 20 svobodomiselcev in komunistov. Eden je čakal zunaj na straži; ko so misijonarja zagledali, je dal znamenje s piščalko, na kar so se zbrali in z vzklikom; ileil Moskaal pridrli v sobo za misijonarjem. Na vsak način sn hoteli preprečiti, da bi misijonar sam govoril Z možmi in mladeniči. Po cele ure so z njimi debatirali, pa brez Uspeha. Misijonarji so z obiski nadaljevali. Ker nasprotniki z vpitjem in debatiranjem niso uspeli, so začeli misijonarjem očitati vse mogoče stvari. Ti so morali ostro nastopiti. Zahtevali so za nekatere reči preklic, sicer bodo tožili To je pomagalo, Poslalo je boljše, čeprav sra-moienje ni prenehalo. Neprifatelji in sovražniki misijona so skušali tudi na drug način obrniti pozornost od misijona drugam. V listih dneh so z veliko slovesnostjo pokopali nekega svobodomiselca, Predvajali so film »Resnica o preganjanju kristjanov v sovjetski Rusiji" in napravili veliko slovesnost, ko so razvili novo rdečo zastavo. Norčevali so se v gledališčih iz Konnersreutha, iz katoliške in protestantovske vere. Zbirali so se v skupine in zasmehovali one, ki so Sli v cerkev. Petkrat so priredili zborovanje društva Verein zur Kleinhaltung der Familie«, Javno so pozivali k izstopu iz katoliike cerkve, širili so letake proti misijonom. Iz onih, ki so po dolgih letih spet ili v cerkev, so se tako norčevali, da so jih spremljali domov in zmerjali z izdajalci, iz tega vidimo, kako težko, pa tudi kako potrebno je bilo delo misijonarjev. Misijonarji in dušni pastirji so organizirali molitev za usoeh misijona. Zlasti otroci in samostani so veliko molili, In kakšen je bil uspeh ? Oni, ki so hodili v cerkev, so imeli priliko, da so prišli v Hn4.ul ovni Veti niti. 9 122 zvezo z. duhovnikom iti so se izgovorili ter povedali, kaj jim na duhovnikih in na cerkvi ni všeč. Govori so jih potrdili v veri. Mnogo mlačnih in veri odtujenih je misijon pridobil, 7a spoved je bilo dosti časa, tako da so jo lahko v miru opravili. Spovedovali so redno zjutraj, nekajkrat na teden tudi zvečer. Spoved je bila dosti lažja, ker so mnogi že pri obiskih duma vse glavne stvari povedali. Rednim dušnim pastirjem bi svojega srca ne bili tako odkrili. Pismeni opomini in večkratni obiski misijonarjev so rodili veliko sadov. Pred dobrimi desetimi leti jc od 3800 katoličanov hodilo v nedeljo k maši 15 do 20 mož. Pred misijonom je bilo že precej boljše. Približno 30% -vernikov je hodilo v cerkev, Med misijonom pa jih je bilo pri obhajilni mizi 68.3%. Poleg tega so imeli redni dušni pastirji natančen vpogled v vse družine, Več zakonov je bilo poveljavljenih, večinoma šele zadnjih 14 dni pred sklepom misijona. mnogo otrok krščenih, konverzij prijavljenih itd. Tudi v postu po misijonu je bil obisk cerkev za 252 oseb boljši, velikonoC-no dolžnost je opravilo približno toliko, kolikor jih je prejelo sv, zakramente o misijonu, Dušni pastirji upajo, da bo tako ostalo. V Ennsbrucku je bil jeseni 1932 po enajsllh letih misijon po vsem meslu. Innsbruck šteje okoli 70,000 ljudi, torej nekako toliko ko Ljubljana. Skupno je misijonarilo 37 misijonarjev. Innsbruck ima 7 župnij, ki imajo od 3000 do 20.000 duš, V treh najmanjših župnijah — skupno v petih cerkvah — so poskusili s hišnim misijonom, ki je trajal od treh do petih tednov, Pri odhodu se je izrazil misijonski superior pri sv, Jakobu, ki jo bil prvotno zaradi pomanjkanja duhovnikov proti hišnemu misijonu, da bo drugič prav gotovo misijonaril po novem načinu, Skušnja je pokazala, da se le s temi misijoni v večjih krajih da kaj prida doseči. Zahteva več časa. tudi več denarja, so pa tudi sadovi mnogo večji. Nekaterim pri Lem hišnem misijonu niso bili všeč obiski, drugim ni bila všeč kontrola, Celo v občinskem svetu so inierpelirali župana, kaj misli ukreniti zaradi nove metode proti svobodi vesti. Toda ljudje so sc privadili in listi, ki misijonarjev niso prijazno sprejeli, so bili le izjeme. Po župnijah, kjer so bili navadni misijoni, je bila udeležba 20% do 30"i. In to so bile župnije, ki niso bile tako zanemarjene, Pri hišnih misijonih pa je zakramente prejelo 33?i do 50%, pridige pa je poslušalo 58% do 70%. Možje, zlasti še moška inteligenca, ni veliko prišla blizu. Tudi divjih zakonov se ni mnrigo uredilo. Pri teh enkratni obisk, čeprav misijonarjev, ne izda veliko. Vzrok — meni prošt Wcingartncr — so pa nekoliko bili ludi misijonarji, ki niso bili vsi kot govorniki kos svoji nalogi. Iz leh in Še drugih zgledov, kjer so sc zadnja lista vršili hišni misijoni, vidimo, da so večja mesta, za industrijske kraje in lake župnije, kjer bi se ljudje navadnih misijonov ne udeležili, mnogo uspešnejši kakor misijoni po dosedanjem načinu. Zahtevajo pa od duSnega pastirja skrbne priprave in prav tako zelo vestnega in požrtvovalnega dela pO misijonu. Misijonarji sami morajo biti Sveti, goreči, sposobni in neustrašeni duhovniki, da zmorejo to težko delo, 123 Ti misijoni trajajo navadno šest do osem tednov. Redno so družine misijonarje dostojno Sprejele; tisti, ki so jih zavrnili, 50 bili izjeme. Treba je obiskali vse, ki so ali ki so bili katoliški, Če odraslih ni doma, je treha pustiti za vsakega posebej tiskovino, povabilo na misijon, nanj naslovljeno. Pogoj za te misijone je ta, da ima Župnija že kolikor toliko urejeno kartoteko. Velik uspeh je tudi to, da je rednim dušnim pastirjem olajšan vstop v družine in tako pot za redne pastoralne obiske uglajena"\ 7. Rezultat našega razmišljanja. 1. V dobi, ko gre za vero ali nevero ne le sedanjih, ampak tudi prihodnjih rodov, zahteva dušno paStirstvO še intenzivnejšega in po-žrtvovalnefšega dela. Ker se opaža, da se je mnogo ljudi duhovniku lako odtujilo, da nimajo z njim nobene zvezo več, bo ena izmed njegovih glavnih skrbi, da skuša z vsemi verniki priti v zvezo in jih pridobiti za versko življenje, 2. Po božji in cerkveni zapovedi je dušni pastir dolžan poznati vernike. Tej dolžnosti se ne more in ne sme izogniti; drugače bi zanemaril važno dušnopastirsko dolžnost, 3. Dušnopastirski obiski, ki so bili bolj ali manj vedno v navadi, so nujna časovna potreba. Pogosto se bo duhovnik samo z njimi mogel približati dušam, ki so se izneverile Bogu in cerkvi. Potrebni so pa tudi za dobre vernike zaradi tolikih zapeljevanj in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni. Pogosto bo le tako, če vernike obiskuje po družinah, spolni! božjo in cerkveno zapoved, da dušni pastir svoje vernike pozna. Brez teh obiskov bo krog onih, ki ne žive po veri, postajal vedno večji. A. Dušnopastirski obiski so za obe slovenski škofiji zapovedani. Ako bi dušni pastir obiskoval družine le o posebnih prilikah, mora skrbno gledati, da obišče tudi one družine, za kalerc ni bilo posebne prilike, du bi se v njih zglasil. Zaradi tega se priporočajo sistematični obiski vsaj enkrat na leto. Podatke, ki jih dušni pastir ob tej priliki dobi, naj takoj vpiše v kartoteko aH status ani-mam ni. Pnm. Rud, Springer C, Ss. R, Die este Wiener Hausmission v Seelsorger 1930/31. 97 103. — Isii, Hausmission in St, Elisabeth v Seelsorger 1933/34, 156, —- Pfarrektor fiten, Haltt- und Kapellcnmission v LQS 1932. 47- -56. — Jos. Wcingartner, Die allgemeine Vollwmiuion in Innsbruck v Seelsorger 1933.r34, 21—27. — Fr. i. i t e k , Hausseelsoriie in Stadt und Land v Seelsorger 1932(33, 215 217 Rmman, Kegenold, O, M. Cap„ Zur Neubeiebung unserer Volksmissionen v LQS 1931, S09—51S, — P. Johannes Kapislran 0. F. M, Cap.. Die Bedeutung der Aulierurdenllichuii Seelsorge für die Pfarrei V LQS 192S, 37—50. — P, R o e b M. S. F.. Haus- und Kirchen rnitlion in S., Industriegebiet vom 5. Oktober bis 2. November 1930 v LQS 1932, 56—58, 1—» Hisne niisijune tndi ze nmenja pasloralist p. Constantin Noppil S. J. ». c. 57. 12* 124 5. Ti obiski so potrebni povsod, zlasti pa še po mestih, industrijskih krajih in večjih župnijah. Kjer dušni pastirji tega dela ne zmorejo, naj bi se po zgledu drugih škofij pritegnili še drugi duhovniki, ki v dolu*ni župniji stanujejo ali v njej delujejo- župnije pa, ki so prevelike in jih ni mogoče dobro pastirovati, naj bi se čimprej razdelile v manjše, da se dušnopastirsko zajamejo kolikor mogoče vsi verniki, ki v župniji prebivajo. 6. Kakor uče zgledi drugih narodov, se pastoralni obiski dajo izvesti in splošno veliko koristijo, Kako bi se to konkretno realiziralo, o tem bi se dušni pastirji enega kraja, enega mesta ali ene dekanije pogovorili. 7. Ti obiski za duinega pastirja samega niso brez nevarnosti, Zalo bo gledal, da se stanovitno trudi za svetost, da izoblikuje kar mogoče vzorno duhovniško osebnost. Vsa dušna pastirska pota, zlasti pa še nevarnejša, bo priporočil dobremu Pastirju in z zaupanjem na božjo pomoč imel vedno pTed očmi namen, ki zanj dela: rešitev neumrljivih duš, 8. V kraju, kjer ljudski misijoni niso dosegli zaželjenih uspehov, bi bilo umestno, ako bi se dušni pastirji in misijonarji pogovorili o hišnih misijonih, ki so jih drugod priredili z velikim uspehom. Gotovo, da niti hišni obiski niti hišni misijoni ne bodo zajeli vseh ljudi. Res je pa tudi, da se z njimi mnogo doseže. Gorečemu dušnemu pastirju velja Pavlova beseda: Ce boi tako ravnal, boš zveličal sebe in tiste, ki te poslušajo.«'■» 111 1 Tim i 16, 125 Avtorske pravice in vest. (De iuribus auclorum el conscicntia,) Dr. Jož« Pojjačnik. S il m m a t i u m — Cum Iranslationcs Iliterarias et lurfi scaenici i rt dies aujjcantur, qunestio de ti bližat ione morali inris auctorum dirimatur oporlet. Honro est liiiis ercal&tae ¡rritioiaüi subiectumque inris. Aucto-ritas publica ius natura« m arte um determinal ex communi s en t en tía le^e vere praeceptiva, Cum ius ad domini um spirituniei iisdeni riitionibui ac ius ad bona fortuna« innitatur, leges positivae tal« iua determinantes ^eque ac Imm de proprietale materiali in conccitátia obligartl. Mentionc ti c ta historian inris po&itiVí auctorum ¡'numere, tisnuí: prmcipatibua deter-Riinalionibus legis ¡ugoslavicae de iltribu» aUclorum el convenlionis Berni initae Romacque revisac ius translationis plenius eníiminatur. Ex lia^ua aliena opa* ¡n linguam nationaleni vel viceversa traiisferre elapsía deccm annis a publica tiene sine licentia auctoris in conscícntia licet, opera scaetiica huius privilegij u lefic positiva reservati non jaudent. Opera russiaca millo iure transfcrri ve tas tur, Status uniti Americae Septnntrio-nalis form a lit ates inris auctorum pracscrihunt; i ure naturas vero nequil sla luí obligaiio pelendi licenliam sotveildiqu« pretium ad translnlionem operum ex Slalibus unitis. Knjižna in tiskovna proizvodnja se je z ustanovitvijo narodne države pri nas silno dvignila. Prevodi iz svetovne književnosti, zlasti leposlovnih del, ki zavzemajo povsod najvišji odstotek proizvodnje in so v tem celó pred nabožno literaturo, se množe iz dneva v dan, Za založnika, prevajalca in urednika pa je dopisovanje 7. inozemskimi avtorji in založbami teiko. Še leže pa je z njimi skleniti pametno in našim majhnim razmeram primerno prevodno in založno pogodbo. Spričo teh neprijetnih okoliščin slovenskega založništva je razumljivo, da se manj vesten človek postavi na stališie; Prevajaj in izdajaj, za avtorske pravice se ne brigaj, zakaj Slovenca tako nikdo na Svetu ne pozna. Kaj pa je v tem primeru z vestjo? Ali je tudi nravno dovoljeno, prevajati in izdajati brez avtorjevega dovoljenja? Ako Ima tuji avtor resnično pravico do vsake korisli iz svojega dela. si ga pač oškodoval na resnični pravici, če si delo izdal brez dovoljenja, in si dolžen škodo povrniti. Pa tudi to je mogoče in se dejansko dogaja, da iz navade ali zaradi varnosti pred zakonom in pred vestjo plačaš tudi avtorju, ki nima pravice, in si s tem oškodoval bona fine svojega založnika, ki je to odškodnino plača I. Društva mnogo igrajo, celó vedno več. Zaradi slabih gmotnih razmer kaj rada igrajo brez avtorjevega dovoljenja. Včasih se za tega niti ne brigajo, ker pri društvu ni ljudi, ki bi o teh dolžnostih kaj točnega vedeli Katoliška društva tudi kaj rada takole sklepajo: saj delamo iz idealizma, zastonj; zakaj bi torej tudi pisatelj igre ne dal zastonj, saj je čast zanj, da ga spravimo na oder. Tudi se nekateri skušajo ogniti sitnemu vprašanju avtorskega dovoljenja s tem, da igri spremene naslov in zamolče avtorja ter tako uidejo zahtevam avtorskega zakona. 126 Kaj je Spel V teh primerih Z vestjo? Kaj radi pravijo tudi tisti, ki so teološko poučeni, češ da je zakon o avtorskih pravicah tako zgolj kazenski zakon (le* mere poenalls), ki torej nima z vestjo nič opravili, dokler nisi obsojen na globo. l'a ludi to se zgodi, da avtorska centrala terja, ko imaš od avtorja samega že dovoljenje ali si mu tudi že plačal, ali pa celo kadar igraš delo, ki ni več z zakonom zaščiteno. Ni to krivično? Iz teh razlogov, ki jih vsakdanje življenje neprestano vsiljuje, naj v kratkem Označimo bistvo in namen zakona o zaščiti avtorske pravice', kakovost njegove obveznosti in njegove določbe, kolikor se v gornjih vprašanjih tičejo tudi vesti. 1. Subjekt prava more biti le po naravi razumno in svobodno bitje. Smisel vsakega prava je varstvo človekovega osebnega dostojanstva. Pravo naj namreč ščiti človekovo osebno svobodo ter ureja njegove odnose do sočloveka in do družbe. Pravo, ki človeka kot svobodno osebnost ščiti, a ga vendar ureja v družbo, je potemtakem močan ščit pred kolektivizacijo. ki bi dostojanstvo posameznika izbrisala, in prav tako pred nesocial-nim individualizmom. Pravico spoštovati je vsakogar liravna dolžnost. Zato pravo pO krščanskem pojmovanju more nalagali in dejansko vedno, vsaj deloma, res nalaga dolžnosti vesli, ne le dolžnosti pred zakonom. 2. Glede glavnih načel naravnega nravnega reda ni mogoča nepremagljiva nevednost. Glede zapovudi dekaloga tudi ni mogoča dolgotrajna nevednost. Drugotne, izvedene obveznosti naravnega zakona pa so cesto same po sebi nejasne iil zato za posameznika tudi nespoznatne ali vsaj težko spozuatne. Potrebno je zato za človeka in stalu naturae lapsae razodetje naravnih moralnih resnic. — Cesto pa je naravni zakon tudi neopredeljen, nedoločen v posameznih rečeh; uporaba znanih načel naravnega zakona posamezniku tudi ni vedno povsem zanesljivo mogoča. Potrebna je tedaj družbena avtoriteta, ki pravice in moralne dolžnosti posameznikov ureja z zakoni- Kjer naravni pravni red sam na sebi ni dovolj jasen in določen, je namreč dolžnost družbene avtoritete, da pravice svojih podložnih točno določi, jasno opredeli in uredi. Razmejitev zasebne posesti je Bog prepustil delavnosti ljudi in ustanovam narodov [Kcrum novarum, It, 14, in Quadr. anno, št, 4')|. - Zakonita avtoriteta inore pravo ludi ostvariti, zakaj za občno blaginjo more biti to potrebno ali vsaj koristno. Namen države je skrb za občno blaginjo, potemtakem ludi skrb za soglasje med občno in zasebno blaginjo. Ker je socialni značaj lastnine prvotnejši od individualnega, ga mora vprav država varovali, ohranjati in skrbeli, da gmotne dobrine služijo svojemu prvotnemu namenu'. 1 Zakon o zaščiti avtorske pravite (Zbirka zakonov XXXIX). Ljubljana 1930- — J- Suman, Komentar zakona o znš£iti autorskog prava i medunarndnih prepisa, Beograd l(tî5. - Prim. Rerutil novarum itev. M si. (A. T O ni i n c c . Osnovna načela krščanskega soolalizma, Ljubljana 1931); Quadr. jnno it. 44—52 (Okrožnica papeža Pija XI. o obnovi socialnega reda po evangdjskih naČelih, Ljubljana 1931); L. Pitamic. Driavn 216 si. 127 Državni zakon, ki zasebno lastnino ureja, razmejuje in varuje njen socialni značaj, ki torej imovinsko pravo točno določa, tudi prenaša in ustvarja, pa veže po splošnem nauku katoliške teologije v vesti, in sicer ne šele po razsodili sodne oblasti, temveč tudi prej in vedno kakor vsak preceptivni zakon, Taki zakoni točneje določujejo naravni zakon [leges direete detcrmmativac legem naturalem), pravice državljanov točneje označujejo fjura deiiniuiit, statuunt]: laki zakoni pa so po splošnih trditvah katoliških moralistov o h -vezni v vesti, nikakor ne zgolj kazenski, Leni več preceptivni zakoni. Tak primer po državnem zakonu točneje določenega naravnega prava imamo tudi v avtorskem pravu. Torej velja tudi to v vesti. 3. Mnogo imamo razlogov, ki utemeljujejo upravičenost in nujnost zasebne lastnine tvarnih stvari. Isti razlogi utemeljujejo tudi -duhovno lastnin o«, kakor imenuje moderna pravna filozofija dela človeškega duha. To duhovno lastnino naš zakon o avtorski zaščiti (Služb. Nov. 26. dec. 1929, br, 3n napredek narodne kulture, A tej narodni kulturi sami bi bilo le v škodo, če bi isti strogi predpis veljal tudi za prevode i7. tujih' jezikov, to je iz listih, ki niso državni jeziki, n, pr, iz nemščine, francoščine, angleščine v naš' jezik, to jc v slovenski, hrvatski ali srbski jezik. Da se ta škoda vprav z zakonom o zaščiti ne bi nakanila, je bil prvotnemu zakonskemu osnutku pozneje dodan in polem tudi uzakonjen tretji odstavek § b avtorskega zakona, ki vsakomur dovoljuje, po desetih letih po izidu (koledarsko leto izida se ne šteje, § 471 brez dovoljenja prevesti delo iz tujega v naš jezik. Ta važna določba dobesedno pravi: Če pa avtor originalnega književnega dela, spisanega in natisnjenega v Lujem jeziku, ne prevede lega dela v desetih letih v naš jezik ali če ga ne dovoli prevesti komu drugemu ter ga ne da v promet, ga sme prevesti v naš jezik vsakdo, ne da bi zahteval dovolilo od avtorja originalnega deia , To je rezerva naše države, narejena s pristopom k bemski konvenciji. iS tem ulcsnjevanjem mednarodnega prava je država hotela zaščititi naše prevajalce, njih zaslužek in občno blaginjo. Enako utesnitev imajo tudi Italija, Grčija, Nizozemska. Irska, Estonska in Japonska. 132 Po interpretaciji pravnikov ta olajšava glede pravice prevoda velja splošno, torej morajo to utesnitev naše države priznati vse članice bernske konvencije, tudi tiste, s katerimi je imela naša država že pred pristopom h konvenciji posebne trgovske pogodbe. To so Nemčija, Češkoslovaška, Francija in Avstrija. 'Zakaj, tako pravijo, država s temi pogodbami ni hotela dajati tem državam privilegijev in pri pristopu h konvenciji ni hotela delati izjem. Zato velja splošno, in sicer tudi v vesti, kakor smo že zgoraj utemeljiti, da sniemo po desetih letih po izidu vsako delo, spisano in natisnjeno v lujeni< jeziku, prevesti v naš narodni jezik (slovenski, hrvatski ali srbski} tudi brez avtorjevega dovoljenja [seveda pod pogojem, da avtor svoje izključne pravice do prevoda ni že v teh desetih letih sam izkoristili. To velja torej tudi za češkoslovaška, avstrijska, francoska in nemška dela. S tem zakonom je država ustvarila pri nas vame pravne in moralne temelje za širok razvoj prevodne literature, ki sc vprav zadnja leta tako širi. Vprav ta določba je za založnika in prevajalca velika moralna in gospodarska olajšava. Ta ugodna pravica pa ima seveda tudi svoje neprijetne posledice. Ker je bemska mednarodna pogodba osnovana na načelu vzajemnosti, Sfiti pogodba pri drugih članicah konvencije dela naših avtorjev le toliko, kolikor naš zakon ščiti tuja dela prt nas. Ker je pa po našem zakonu po desetih letih dovoljeno luje-jezična dela brez dovolila prevesti v naš jezik, je po načelu vzajemnosti enako dovoljeno v drugih drŽavah po desetih letih prevajali naša» dela na tuj jezik brez dovoljenja avtorja. (Jugoslovanski Nemec pa bi n. pr. lega ne mogel storiti, ker ga ne veže mednarodna pogodba, temveč državni zakon, ki ščiti dela še petdeset let po smrti) Ta neprijetna posledica prevodne rezerve bo mogla zakono-daven kdaj nuditi priliko, da utesnitev glede prevodne pravice v naš jezik odpove in prevzame določbo rimske revizije bernske konvencije, ki tudi pravico prevoda ščiti petdeset let po smrti. Morebitni pomislek, češ da je ta ugodna rezerva, ki omejuje izključno avtorjevo pravico do prevoda iz tujega jezika na prvih deset let, le določba pozitivnega prava, v vesli pa da veže naravno pravo, ki drugače določa, smo zavrnili že zgoraj z utemeljitvijo, da ima država pravico, naravno pravo točneje določati, iti da lak zakon veže vedno tudi v včšli. 7. našim prevodom inozemski avtor v naših razmerah redno ne trpi gmotne škode; in če jo, ni ta škoda njemu krivično storjena, zakaj državni zakon mu izključne pravice do prevoda ne daje več, ampak jo podeljuje poljubnemu prevajalcu, 8. Javno predstavljanje gledaliških in podobnih del, izvajanje glasbenih del, radio-difuzija, pofilmljenje pa ostane po našem zakonu izključna avtorska pravica za ves čas, v katerem traja zaščita, to je petdeset let po avtorjevi smrti. V tem naš zakon ne pozna nobene olajšave, naredile pa so jo nekatere druge države, To pravico avtor (n, pr, dramatik] obdrži tudi tedaj, ko je pravico do prevoda že izgubil. 133 Prikazovanje in izvajanje, ki spadata med avtorjeve pravice in ki ju omenja § 2} zakona, pa morata biti javni, to je občinstvu, poljubnemu število ljudi vobče dostopni; vseeno pa je, ali se predstavljanje vrši za vstopnino ali brez nje. Zato zagovor, češ nismo imeli nič vstopnine, Se nikogar ne odvezuje pred zakonom. — Prikazovanje, recimo igranje pred omejenim Številom oseb brez javnega dostopa (»samo za povabljene*) ali le za člane ni javno in zato v ta namen ni treba iskati avtorjevega dovoljenja ali plačati odškodnino. Po tej določbi seveda tudi javne recitacije in deklamacije iz pesniških zbirk niso mogoče brez dovoljenja". Glede predstavljanja tujih gledaliških ali glasbenih del je praktično važen še čl 1 bernske konvencije, po katerem traja zaščita avtorskega prava petdeset let po smrti le tedaj, če je tudi v njegovi domači državi delo za to dobo zaščiteno; kadar pa je zaščitni rok v domači državi krajši [n. pr. le trideset let), velja ta rok tudi za mednarodni zaščitni rok; ko ta preteče, je delo prosto za vsakogar. Po petdeset let po avtorjevi smrli ščitijo svoje avtorje tele države: Anglija, Francija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Avstrija. Grška, Holandija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Norveška in Poljska. Tridesetletni zaščitni rok pa so uzakonile: Bolgarija, Romunija in Švica. Torej šele po tridesetih ali petdesetih letih smejo gledališča dramatska dela svobodno uprizarjati, prej pa le z dovoljenjem Tudi ta določba veže v vesti iz istih razlogov, ki smo jih spredaj razložili, 9. Zaradi praktičnega spolnjevanja nravnib dolžnosti, ki izvirajo iz avtorskega zakona, naj dostavimo še pozitivne določbe, kako dobiš dovoljenje avtorja in kako plačaš odškodnino. Z najnovejšo uredbo (Služb. Nov. 25- jan, 1937) so pri nas s 25- majem 1937 odpravljena zasebna posredništva (-avtorsku centrale o, katerim SO svoje pravice avtorji s pogodbo odstopili. Ustanove se pa po zgledu drugih držav avtorskopravna posredništva pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva, ki ne bodo nikaka lukra-tivna podjetja, temveč bodo ščitila avtorja in koristnika, to je društvo, ki prireja; upoštevala pa bodo obenem tudi gospodarske, kulturne, narodne in socialne vidike. Na ta način naj bi se preprečilo izrabljanje zaščite v škodo avtorja ali plačnika, Društvom pa hoče ta uredba pomagati, da bodo laže in urejeno spolnjevala dolžnosti menjalne pravičnosti do avtorjev, ki naj svoje pravice uživajo. 10, K u s k a d e 1 n, Dosledno s svojimi zmotnimi načeli, ki ne priznavajo zasebne lastnine, je morala boljševiška Rusija preklicali avtorski zakon, ki ga je imela carska Rusija. Umska dela v današnji Rusiji niso več Last posameznika, temveč lastnina sovjetske države. A vendar je Rusija v svojih načelnih osnovah toliko popustila, da avtorju priznava tudi danes osebno pravico, da svoje delo izda. Ko pa je delo izšlo, ga srne uporabljali in izrabljati vsakdo, prav tako tudi vsakdo prevajati, a ko si seveda pravice prevoda država ni posebej pridržala za svoj monopol- Torej ruska dela, tudi najnovejša, bi bilo samo na sebi dovoljeno brez avtorjevega dovoljenja pre- • Pritn. L n p a j n c . n. m. 44 134 vajati, Taka določba je seveda posledica napačnega nazorskega sistema in ima kajpak propagandni značaj. Zanimivo bi bilo, prav na ruskem primeru ugotavljati kulturni pomen zaščitene avtorske pravice. Ali ni ruska zakonodaja knjižno proizvodnjo zavrla in če jo je, koliko? II, AineriSke Združene države vežejo po svojem avtorskem zakonu zaščito avtorskih pravic na pravne formalnosti. Avtor, ki hoče imeti svoje delo za-šČileno, mora namreč vložiti prošnjo na urad za avtorska prava v Washingtons, poslati dva izvoda svojega dela v kongresno knjižnico (Če je delo izšlo v inozemstvu, zadostuje en izvod] ter delo samo opremiti s tako zvano *avtorsko-pravno rezervo , to je: na naslovni list niora dafi natisniti v angleškem jeziku: 1. .Copyright ali Cop.', 2. ime lastnika avtorske pravice (navadno je to izdajatelj) in 3. letnico, kdaj je avtor z izdaji» svojega dela avtorsko pravico dobil. Ta zaznamek v knjigi sami pomeni, da je knjiga vpisana v zapisnik zaščitenih knjig v Washingtons. Za to registracijo je treba tudi plačati majhno takso. Te pravne formalnosti, na katere je vezana zaščita književnih del, so glavni vzrok, da Združene države doslej še niso pristopile k bernski konvenciji, čeprav ji pripadajo danes skoraj vse države starega in novega sveta ter črnega in azijskega konlineuLa. Zaradi tega so tuji avtorji v Združenih državah zaščiteni le, če se drže predpisov državnega zakona, torej predpisanih formalnosti, Naši izdajatelji kaj radi natisnejo na naslovni strani; -Copyright in menijo, da so s tem zaščiteni tudi pred ponatiskovanjem v ameriških slovenskih listih. A sama besedna rezerva brez deponiranega izvoda v kongresu še ne zadostuje za zaščito v Združenih drŽavah, doma pa in v državah, ki so v konvenciji, zaščita ni vezana na nobene formalnosti; zato je taka oznaka pravno in moralno povsem odveč- Maša država z Združenimi državami Severne Amerike nima nobenega posebnega dogovora filede zaščite avtorskih pravic. Teh pravic torej doslej pri nas ne ureja ne mednarodni zakon ne posebna pogodba vzajemnosti, ki bi po g 2 našega zakona zadostovala za zaščito ameriških del pri nas. Zato velja načelo: lex non assistit, to je, naš zakon se za dela ameriških državljanov ne briga; pravic, ki jih ti avtorji uživajo doma, v naši državi zakon ne pozna in se ne dajo izterjati. Ameriški zakon nasprotno pa naših del ne ščiti, ako niso po formalnostih priglašena. Pozitivnega prava, ki bi mednarodne odnose urejalo in meje lastnine določalo, torej tu nimamo. Kaj pa naravno pravo v tem primeru? Dvoje vprašanj je tu važnih: a) Ali sme n, pr, ameriški slovenski list brez dovoljenja in odškodnine ponatisniti slovenska dela, ki so izšla pri nas? b) Ali smemo pri nas prevajati dela državljanov Združenih držav brez dovoljenja? a) Nekateri važni moralisti, n. pr. V e r m e e r s c h T, trdijo, da avlor po naravnem pravu 7, objavo svojega dela že zgubi last' 7 Quaest. de just. it. 246 si. í 35 ninsko pravico: a ko ¡o kje ohrani, jo ima le po pozitivnem pravo. Ako potemtakem ni več lastnik, je zgubil tudi pravico do nadaljnjega izključnega izkoriščanja in širjenja svojega dela, Dokler je to naziranje vsaj ex auetoritate aucloruni verjetno (sententia externe, sed solide probabiiis), vsaj praktično ne moremo nalagati dolžnosti v vesti, da bi za ponatise prosili za dovoljenje in plačevali odškodnine, Pravica avtorja do prevoda torej v tem primeru ni izvestna. Zato je ravnanje po probabilizmu dovoljeno vsakomur, ki ima gornje naziranje, kakor ga zastopa med drugimi Vermeersch, za zares verjetno*. Toda, bi kdo ugovarjal, ali ni s tem avtor oškodovan? In »ex re aliena non licet ditesceret\ — Na ta ugovor je treba odgovoriti negando suppositum: po gornjem nazirnnju nekaterih moralistov in pravnikov avtor ni več lastnik, torej ga tudi ni več mogoče krivično oškodovati: ponatis ni več actio vere injusta. Pravilnosti gornjega sklepanja tudi ne spremeni resnica, da je za nasprotno mnenje, nego je Vermeerschevo in nekaterih drugih, mnogo več moralistov in da je njih mnenje oprto na trdnejše notranje razloge. Po tej sodbi (senlentia probabilior) izdaja književnega dela po naravnem pravu ni še nikaka odsvojitev [alienatio), temveč le naravni način, pn katerem avtor svojo lastnino izrablja in gospodarsko izkorišča". h) Ali pri nas smemo prevajali dela državljanov Združenih držav brez dovoljenja? Moralisti zopet trdijo (tudi o I d i n), da ni jasno, ali ima avtor res tudi že po naravnem pravu izključno pravico, da delo prevede, Mnogi menijo, da dobi avtiir pravico prevoda šele s pozitivnim pravom. Zato po golem naravnem pravu — iz istih razlogov kakor zgoraj — v vesti ni prepovedano, brez dovoljenja in odškodnine prevajati dela, ki jih pozitivni zakon ne ščiti, Praktično se to pravi, da pri nas dela ameriških državljanov lahko z mirno vestjo prevajamo brez avtorjevega dovoljenja, dokler Združune države ne pristopijo k bernski konvenciji. 12. Poleg materialnih interesov ima vsak avtor pri svojem delu tudi idealne interese , ki mu ostanejo, tudi ko je delo gmotno že izkoristil ali pravico izkoriščanja odstopil drugemu. Avtor ima namreč pravico, da nosi delo vedno njegovo ime, da ostane neizpremenjeno, neokrajšano itd. Vse le pravice imenujemo moralno avtorsko pravo, (droit moral}. Tudi te pravice so z zakoni o zaščiti avtor- * Iz istega nabiranja sklepa tudi Arrcgui, Summaríwn thcolngin« moralis" (Bilbao 1927); rAuctor habet jus. ne sua Opera eduntur vel in aham linguani vtrtaulur, s n I I c m jpudčital jaz) in omnibus illis natinnibus quae cum natione auctoris pactum Iliteraria« proprieta ti« habeant ¡sir. 171). Za države, ki toTef nimajo tried seboj pogodbe o literarni lastnini, je upravičen pravni dvom (duhium juris}, V tum pa je dovoljeno ravnanje po proba bil izmu. " Evulfjatio nun debel aestfmari ut alienatio quaedatn reí propria?, sed potius ut modus Irtiendi re, qtute propria manet, Tanqtierey in Qué v astre, Brcvirr Synopsis Thcologine morn Lis ci pnstor.iiis (Paris 1924|. str. 177. 136 ske pravice zaščitene, pri nas n, pr. v §§ 17, 25, 31, 32, 51. Zaščita teh pravic je v današnjem pozitivnem pravu res šele v povojih. Naravno pravo pa je v tem pogledu pač dovolj jasno in določeno, zato samo po sebi v vesti obvezno. Zato bi n. pr. prememba naslova kake drame pomenila osebno krivico ¿Oper avtorja. K.dor bi pa avtorju t zamolčanjem njegovega imena ali s spremembo naslova storil tudi gmotno škodo, bi jo bil seveda dolžan povrniti, Tako je razmerje avtorskih pravic in krščanske vesti. Po krščanski morali je pravni red vobče le del nravnega reda in pravne določbe obsegajo na splošno le zapovedi socialne morale. Pravni red je po krščanskem pojmovanju le nujno potrebno, urejeno ogrodje družbe, podlaga osebne svobode in urejenega družabnega sožitja Avtorsko prav° je le posamezen del tega pravnega reda, zato je tudi to del socialne morale. Spoštovanje avtorske pravice je končno v bistvu le spoštovanje osebne lastnine, torej dolžnost, ki jo nalaga menjalna pravičnost; ta pa zahteva tudi povračilo, če j« bila pre-kršena. Za katoličane velja torej tudi glede avtorskih pravic zapoved: Treba se je pokoravati, ne samo zaradi strahovanja, ampak tudi zaradi vesti, Dajte vsakemu, kar ste dolžni« (Rim 13, 5 si.]. 137 Ugovori proti jugoslovanskemu konkordatu. Concordato ¡11 gosi« vico qunc obiciaiilur. Dr. AL Odar. Summarium: Concordatum ¡ugoslavicum (iniltim 25. Julií propo- situm a ¡¡"Pernio Jogoslavico deputatorum nec non senatorum coetibus iliense Deccmbri 1936, usque adhut. Imen;: t Aprili 1937] nondum approba-luml oppitjjiiatur prae&ertim nb eccicíia orthodoxa serbica. Episcopi ortho-doxi serbici, congrega ti in sjnodo mtiisc Novembri 1136, canslitiieriin t guberniutn ri«e nan populuui graviter monendum esse de infesto concordato. In cummentaric officiuli praefalae ecclesiau Glasnik Inn. 32 33 1936. an. 1—4 ex 1937) multa contra concordatum scripta sunt. Citati« commentarii fasciculis duo I ¡he Iii. multas obiectiones enntra concord.'« tum continental, additi sunt, quorum prima lilulus Primedbe i prigovori na projukal Konkurdata izmedju naše države i Vatikana, parafirano^ 25. VII. 1935 god. (Mónita et objection« de concordato) et secundo sProjekat juguslavunskog kuilkoídata i važeči kunkordati iProjccluni cuncurdaLi |u£¡o-slavici nee uon concordata v>¿eutia). Praeter hafte et alii plures arliculi in Jugoslavia contra concordatum in lucem prodierunl. — Objection es contra concorda tum alias, näsae theoria legali de concordati natura, oppujjnanl cuncordalum ut tale, postulantes legem internum civilcin de ecclesia catholica. íimilertl leiji de ecdeiifi orlhudoxa st-rbitii vel legt de comraunitate religiosa mahometana, aliae autem singulos concordali ju^p-síavici artículos aggrediuntur. Obiectionibus primis omissix secundo loco nominatae affirmant: 1> Concordatum jugoslavicum esse periculosum inde-punduntiav (suprematiau) status. ["ale* habentur concordat: art ¡culi, applicables vel recipientes ins canonicum, nempe art. M [personae jurídica« agnoscunlur prout in códice iuris canonici), art. 16, al. 3 (bona ecclesiastics adminislrantur ad normas iuris canonici), art. H. al. 4 (in easu traus-gressionis coltcctivae ad alinm retigionem bona ecc lusiaslica remanent in proprietate ecöl«lae cithölicae], art. 24 (seminaria r«j¡untur secundum ins canonicum), art. 25 ¡con^titutio Dens scientiariun Dominus agnoscitur lex fnndamentalis pro facultatibus theulogicis), art. 32 (agnoscunlur cffectus civiles matrimonii, initi secundum ius canonicum). — 2, Dicuill concur-datum contradíccre con&titutioni jugoslavicae nec non rundamentalibu; legibus civilibur. Üued affirmfttur kre de nmnihns concordáis articulis. - Concordatum aiunl esse contrurium principio parilatis inter religiones noc non esse turba tu rum paeeni religiösem- Tales nmnoraiilur kre umne:, concordat! artieuli. — 4. Conquer un tur concordatum stalni imponer? magna uñera materialia in iitililatem ecclesiac calholicae. Tales videntur url. IS (de adiuviimire materiali pra« hundo it statu), art. 20 (de fundo religioso eccksiae reddendo), art, 21 (de compensations pro omiuii patronatibui), art. 22 (de compcnsalione pro saecularkati.t fundís ecclesiasticis), art. 23 (de »uite n (alione curütomm in hoepitalíbus el similibus ins t i tu lia). 5. Phi rc S COncOrdati artículos átserUnt con liner e decreta, quibus statui minus conceditur quam in concordats pos t bt I litis cuncedi solul. — Du obketio-nibuí sub 1—4 profusius scripsi in Bogoslovni Veslnik 1937, 71—88; in Iioc articulo perpendendae sunt obiucliones suh 5. Rreviter primum cipo-nuntur iuris concnrdalnrum postbeUici principia nec non ipsius «volutio, deind« oütenditur methodua adhibeuda in comparandli divert!« coneordilli, Contra obtcientes ostendittir, adductis in comparationem concordatis post-beilicix, cuncordalum jugedla v íenm nullam rem coniinere peiorem pro stalu. Novi ta t es in ipso invent a e vel sunt applicatíonus prineipii generalis habiti in aliis concordatis vel ínvcclae sunt ex legislatione civil i jugo&lavica-Eccle»iae caiholicae in concordatu jugo»Lavicjp non tonceduntur privtkfLia, quae iura ah alits conc^rdatiü ecclcsiac concessa superen). Bojfoilovnf 10 138 L V BV 1937, 71 88 smo s) ugledali številne ugovore srbske pravoslavne cerkve proli jugoslovanskemu konkordatu, ki jih podajajo članki v »Glasniku«, službenem organu srbske pravoslavne patriarh i je, št, 32/33 z dne 7, jan, 1937, in knjižica »P r i -medbe i prigovori na p r o j o k a l Konkordala iz medu naše države i Valikana, parafiranog 25, VII, 1935 godine , ki je bila priložena omenjeni dvojni številki uradnega glasila srbske cerkve. Ti ugovori trdijo o našem konkordatu, kakor smo videli, a) da je nevaren za suverenost države, b) da podira enakopravnost med verami, cj da ni v skladu z osnovnimi državnimi zakoni, in č) da nalaga državi velike materialne obveznosti katoliški cerkvi v korist. Zato mora srbska cerkevT braneč sebe in državo, nastopili proti predloženemu konkordatu, V zgoraj navedenem poročilu smo omenili tudi članek advokata dr, Ivana Kibarja »K on ko r dat* v lanski decembrski številki Braniča , glasila advokatske komore v Beogradu, in odgovor na ta članek pod naslovom Advokatska kritika Konkord a t a<, priložen Glasniku biskupije Oakovačke I. 1937, št. 2. Končno je bila omenjena še brošura beograjskega univerzitetnega profesorja in urednika Arhiva za pravne i društvene nauke dr. Mi-haila lliča «Pred k o n k o r d a t o m'. Službeni organ srbske pravoslavne cerkve se v prvi dvojni številki (I, 1937, št. 1/2 z dne 15. febr.) in v drugi dvojni številki (it. 3/4 z dne 15, marca) zopet bavi s konkordatom. Prvi članek, natisnjen na str. 2—4 številke 1/2, še pred službenim delom*, odgovarja pod naslovom Oko konkordala- na članek z istim naslovom, ki ga je prinesla beograjska »Samouprava« dre 30. januarja 1937. V isti številki «Glasnika« je dalje ponatisnjen že zgorai omenjeni članek dr, Ivana Ribarja . K o n k o r d a U {str. 10 do 13). Dalje naj omenim iz te dvojne številke uradnega glasila še članek Jov. M, Jbvanoviča »Srbija i Vatikan« [str. 6—10). Naročniki »Glasnika so obenem s to številko prejeli kot prilogo brošuro pod naslovom Projekat jugoslavenskog konkordata i važeči konkordalt. Prilog: Tekst projekta jugoslavenskog konkordala. I. 1937. Avtor in kraj izdanja nista omenjena Brošura ima 78 str. (16flli od teh na str. 55—78 srbski tekst konkordala. Citiram jo v Projekat«, Glasnik, št, 3/4 za !. 1937 prinaša dva članka o konkordatu. Prvj ima nastov ->N euspela zaštita konkordala^ (sir, 66—74), V njem odgovarja univ. prof. Sergije 1 roieki članku prof- I.jubomirja Maštroviča, ki je v »Domu* [novjne Jia seljačku politiku, prosvetu i gospodarstvo 1937, št, 2 in 3] zavračal primedbe i prigovore*, o katerih smo govorili tudi v BV 1937, 71 S8, Prof, Troicki vzdržuje v polnem obsegu ugovore srbske pravoslavne cerkve proli konkordatu, Maštrovič pa ugovore zavrača; le dve določbi v konkordatu se mu ne zdita umestni, Obe sta le lokalnega pomena za Dalmacijo. Prva je lista v čl, 2. odst, L, al. 2 konkordala, 1 Biblioteka, politik.-! i druilvo, Beugrad 1937, 139 ki določa, da se pač ustanovi na jugoslovanskem teritoriju bivše zadrske nadskolije nova nvrtska škofija, a da se per unionem aeque principaleni /druži s šibcniško skotijo. Maštrovič bi želel, da bi bila ninska Škofija popolnoma samostojna. Druga določa, ki se Maštro-viču ne zdi umestna, je ta, da se patronati ne odpravijo brez odškodnine (čl. 21 konk ). Piše namreč |citiram po Glasniku-.]: Bilo bi bolje i praktičnije, da su se patronati ukinuli sasvim hez ikakve odštele i kod nas, kao što je to učinjeno konkordatom za Ilaliju i Iiuimmsku- Mnogi naši gradovi upravo stenju pod teretom obaveza, koje ira naraeóe zakon o patronatu, te su odredbe o ukinuču patro-nala pozdravili i ne sluteči, da če za to morati platiti odštetu na terel svojih gradana i gradske imovine, Ugovor velja morda za Dalmacijo, glede katere nimam podalkov; za druge dele države ta Ložba ne velja. Drugi članek o konkordatu v »Glasniku št. 3/4 ima naslov »O št a r protest protiv konkordata in vsebuje glas sveštenstva i naroda crnogor.sko-primurskog'. (str, 107), Časopisnih člankov o konkordatu ne bom navajal, prav tako ne letakov. Veliko teh člankov je registriranih v zgoraj omenjeni dvojni Številki (32/33) »Glasnika^ z dne 7. jan. 1937, str. 746 do 756 in v Arhivu za pravne i društvene nauke I. 1937, XXVII. god. drugo kolo, str. 206,7. Omenim naj le še dva članka, ki ju je spisal Marko P, Cemovič, državni potsekretar u pcnziji,« ki sta izšla kol posebni brošuri. Prvi ima naslov »Konkordat i/medu Sv. stolice i Kraljevine Jugoslavije (str. 32, 16®), drugi pa Opet o Konkordatu-Odgovor organu Kraljevske vlade .Samoupravi", (str. 15, 4"). 2. Ugovori srbske pravoslavne cerkve proti našemu konkordatu, ki smo jih obravnavali v B.V 1937, 71 88, skušajo dokazati, da je konkordat nevaren 2a državo in za verski mir v njej. Ugovori, ki si jih sedaj oglejmo, pa zatrjujejo, da je naš konkordat za državo veliko bolj neugoden, kot so drugi konkordati, da je torej naš konkordat z državnega stališča slabši, kot so drugi konkordati. Dr, Ivan Kibar pravi n. pr. v zgoraj omenjenem članku: 'Projekat našeg konkordata odvaja se u umorim principi je! nim i k ardiñal nim pitanjima od konkordata u drugim državama. <5 Brošura Projekat» takole zaključuje3: Analiza sadržaja projekta jugoslav. konkordata i njegovo uporedenje sa drugim važečim konkordatima daje osnov za sledeče teze: 1 Projekat iz odredaba važečih konkordata ve činom usvaja one odredbe, koje daju rimokatoličkoj crkvi maksimum prava i povlastica, ne uz.imajoči U obzir tu okolnost da ti specijalni uslovi, koji su poslužili kao mntiv za uključenje takvih odredaba u dotične konkordaile, često ne postoje u našoj državi', — 2. Takvim » Glasnik 1937, 10. Te trditve pa pisec niti ne poskuSa dokazati. a Str, 53'54. « Navaja čl. 4; 8; 9; 16. odst. 5: 25; 31, odsl, 1—7; 33. Glede 61. 4 je najbrž pomota (člen doloia prisego Škofov prod kraljem]: najbrž je mišljen Člen 1. 10- 140 odredbama projekat dodaje ceo niz novih odredaba, koje nemaju analogiju ti vaiečim konkordatima i koje imaju isti cilj — poveča-vanje prava i privilegija rimokatoličke crkve U našoj državi, ma da k njoj večinom ne postoje specijalni razlozi za izdavanje takih odredaba71. — 3. Odredbe važecih konkordata, koje su povoljne za državu, projekat večinom ignoriše i ako neke, i pri toni vrlo malo-brojne, usvaja, čini u njima ne po volj ne izmene za državu*. - 4. Neki od gorespomenutih članova niso precizno stílizovaní i zbog toga dopuštaju tumačenje na štetu države. 5. Kao konačni zaključak iz ovih premisa slednje, da projekat, pored nekoliko celishodnih odredaba, koje bi se mogle usvojiti, po svome sadržaju, za razliku od svih važečih konkordata, ima izgled jednostranog akta, sprem-Ijenog od predstavnika rimokatoličke crkve. a ne dvostranog ugovora izmedu crkve i države. Do podobnih zaključkov je prišel tudi dr. Mihailo Ilič v že navedenem članku » Prim. BV 1932. 50—67. CL. 15 litv. konlt : Čl. 34 ¡tal. konk,: fil. 7 a vi trii konk.: £1. 26 nemi k. konk. in čl. 32 jugoslov. konk. 143 vam ustreza v zahtevi, naj ne pripada noben del državnega ozemlja cerkvenim provincam s sedežem zunaj države. Težek problem pogojnih konkordalov je jezikovno vprašanje, Cerkev se trudi, da bi se to vprašanje tako uredilo, da se ne bi žalila pravica narodnih manjšin, a vedno ne uspe."* Zdi se, da bo prodrlo načelo recipro-cite.is Cerkev si mora zavarovali pravico, da izvršuje svoje poslanstvo na sodoben način, zalo v konkordatih ne more iti mimo Katoliške akcije'-'1. V gmotnem vprašanju cerkev v modernem času zase ne zahteva nobenih privilegijev-1: paziti pa seveda mora na to, da država prizna imovinsko sposobnost njenim institutom in pravico, svobodno upravljati imovino in nemoteno z njo razpolagati, dalje, da država izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzela s sekula-rizacijo ccrkvene imovine, in da katoliške cerkvene ustanove pri eventualni državni podpori, ki se razdeljuje med vere po načelu verske enakopravnosti, niso prikrajšane'"-'. Ob študiju razvoja povojnega konkordat&skega prava pa se kaže tudi tehnični napredek v konkordatih, Besedilo v konkordatih postaja vedno preciznejče in konkretnejše, terminologija jc vedno fltalnejäa**. V črnogorskem konkordaiu iz I. 188& in v srbskem iz t. 1914 je bilo znkonsko vprašani e enako rešeno. Čl. 9 v črnogorskem konkordatu se jc glasil: "11 Governo ricnnosce ia validita dei matrunoni fra cattulici e dei malrimoni misli contratti ali» presenza de! Parroco cattolico secondo le le£gi delta Chiesa. C!- 10 v črnogorskem knnkordatu se je glasil: Le cause matrimonial] lra cattolici, eccelto in cM ehe riguarda gli effetti civili, saranno giudicnte dall'Arcivcscovo di Antivari, e nci matrimoni misli, eccelto u^uatmente in ciö che riguarda gli effetti civili, it Governo lascia ai coniugi la facoltä di portare le loro cause ion,ni al medpsimo Arcivescovo., Besedilo v čl, 12 in 13 srbskega konkordata iz 1. 1914 je slično onemu v ti, 9 ia 10 črnogorskega konkordata. IS Pri m. K u k e j, Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi. 1930. 15. "> Prim. BV 1934, 131, op. Čl. 21 litv. konk.; čl. 23 poljskega konk.i čl, 22, & i r (j mu rt konk.. 61, 22 ital. konk. - Izrecno določbo o narodnih manjšinah ima čl. 29 nemškega konkurdata. ki se glasil Die innerhalb des Deutschen Reichts wohnhaften katholischen Angehörigen einer nichtdentschen völkischen Minderheit werden bezüglich der Berücksichtigung ihrer Muttersprache in Gottesdienst, Religionsunterricht und kirchlichem Vereinswesnn nicht weniger günstig gestellt werden, als der rechtlichen und tatsächlichen Lage der Angehörigen deutscher Abstammung und Sprache innerhalb des Gebietes des entsprechend«!] fremden Staates entspricht. Dostavek k ilaV. äl, 29 v končnem protokolu pa obela, da se bo sv. ttoUca v bodočih konkordatskih pogajanjih držala glede nemških manjiin istega načelu, ki ga »prejela Nemčija Obe določili sla skoraj do besede sprejeti v £1. 1! jugoslovanskega konkordata, ki ima dva odstavka, prvi ustreza čl. 29 nemškega konkordata. drugi pa dostavltu iz končnega protokola k čl. 20 istega konkordata. " Prim. BV 1935, 147 9. Ci. 13 le ton. konk., Čl. 25 litvan. konk.. Čl. -13. al. 1 Hal, konk-, čl. 31 nemtkega konk., dostavek k čl. 14 nvstrij. konk, in £1. 33 jugosluv. konkordata, -s To je razlog za stiJizacijo določbe v čl. 18. od s L. 1 našega konkordata. ki je vzbudila v kritiki več ugovorov. -:l Zft zgled vzemimo vprašanje o imenovanju Škofov. V čl. 1 srbskega konkordata iz !- 1914, ki te bil zadnji konkordat pred vojno, je bilo glede imenovali ia belgnijskega nadikofa in tkopljanskega škofa določeno, da bo H-3 Na osnovi načel povojnega konkordatskega prava in s stališča njegovega sedanjega razvojnega sLadija si kratko oglejmo tiste ugovore k posameznim členom naSega konkordata, ki skušajo dokazati, da je naš konkordat za državo neugodnejši, nego so drugi konkordali11*, sv. stoika naznanila ime kandidata pred detinilivnim imenovanjem kraljevski vladi per ennosccre se vi siano (atti o ragionj di ordine pulitico o civile in contrario*, Pri tej določbi je ostalo več Vprašanj nereienih. Prvič, kaj spada pod pojem razlogov političnega ali civilnega reda«; dalje, ali se krije v tej določbi izražena praeuotificalio officiosa s političnim nihil obstat praeventivum [znani italijanski mitla osta preventivo»} ali s pravico ugovora (vetoj ali s pravico, izključiti personam minus gratani . V prvem konkordatu po vojni- v letonskem iz leta 1922, so ifl odpadli civilni' razlogi (prim. iL -11 in tako v vseh naslednjih konkordatih [prim. čl- 14, & 1 bav. konk. ¡1. ti polji k« ga konk-, čl, II litvanskc^n konk.; odst. 4 modus vivendi s Češkoslovaško; čl. 19 ilal, konk.; čl. 5, § 2 rnm. Uonk.; 41. h, odst- 1 pruskega konk.j. V hadenskem konkordatu i/, h 1933 io ti politični razlogi označeni kot Bedenken al I gemein-politischer, nicht aber parteipolitischer Art-, Izraz splošno politični razlog je nato zašel v vse tri naslednje konkordat« (¿1. 11, odst. 2 nemškega konk.: čl, 4. odst. 2 avstrijskega konk. in čl. 3, odst. 3 jugoslovanskega konk.|. V do&tavku k čl. 14, odst. 2 nemškega konkordata ¡e določeno, da bo nemška vlada eventualne razloge proti kandidatu čim hitreje sporočila. Ako pa V 30 dneh vlada ne bo predložila Ugovora, sme (V. stoika soditi, da ugovora ni, in zato razglasiti ime novega hierarha. Določbo tega dosUvka je prevzel čl. 4, § 2, odst. 3 avstrijskega konkordata, kjer pa je ruk skrajšan na 15 dni, in čl- 3, odst. 3 jugoslovanskega konkordata. kjer je rok podaljšan na 30 dni. Že v modus vivendi k Ceikuslovaäku iz I. 1928 (odst. 4. 3} je bilo določeno, da se bodo zadevni dogovori med sv. stolico in drž.avo vodili tajno To določbo so sprejeli vsi naslednji konkordati. V debatah, ki SO nastale o konkordatu V Italiji I 1929, so nekateri istovetili praenotificatio officiosa v čl. 19 ital. konkordata z nihil obstat pTaeventiviim . Odgovoril je salu papež Pij XI v lastnoročnem pismu kardinalu Petru Oasparriju dne 30, maja 1929, kjer piäe: "Pravijo, da je država obdržala * Str. 13. Člen zavračata tudi llič. o. c. 13/15 in Ribar v Glasniku 1937, 11, 149 CL. 9. ¿len govori o diplomatski zvezi med sv. stolico in našo državo. Projekat: trdi", da bi bilo »težko ukazati ratio legis zanj, ker diplomatska zveza že obstoji, če bi tudi bila ta pripomba utemeljena, je vendar popolnoma nerazumljivo, kako more Projekat samo zaradi tega, ker se ratio legis tciko najde, šteti ¿L 9 med one, ki so izbrani iz drugih konkordatov kol takšni, ki dajejo cerkvi >.maksimum prava i povlastice« (str. 53). V zaključnem protokolu dcioča naš konkordat, da je nuncij V Beogradu doven diplomatskega zhora; podobno določbo ima lateranski pakt in nemški konkordat. Projekat« (str, 51) trdi, da ni bilo razloga, da se je ta določba sprejela v naš konkordat, ČL 10, člen vsebuje v štirih odstavkih določbe o ustanavljanju in spreminjanju župnij U;r imenovanju župnikov. Škofje svobodno po kanonskem pravu ustanavljajo in spreminjajo župnije; morajo pa po dovršeni spremembi obvestiti o tem vlado (odst, I in 2), Škofje tudi svobodno imenujejo župnike, ki so jugoslovanski državljani: imenovanje morajo naknadno sporočiti vladi (odst. 2 in 3). Projekat (str. 14 in nsl,) in llič (o. c, 12 in 13) trdita, da ima v drugih konkordatih država večje kompetence pri spreminjanju župnij in imenovanju župnikov11". Na to je odgovoriti: Povojno konkordatsko pravo je sprejelo načelo, da morejo cerkvene oblasti svobodno ustanavljali oficije in benelicije, ter jih spreminjati, ako ni s tem združena obremenitev državnega budžeta (čl, 10, g 2 bav, kank., čl, 1!) poljsk. konk., čl. 10 litvansk. konk,, čl. 12, § 1 romunsk. kotlk-, čl, 4, odsta, I badensk, konk., čl. 12 nemšk. konk., čl, 15, § 7 avslr, konk."). Ker zaradi finančne avtonomije, ki jo naš konkordat predvideva [čl. 17 In iS), nove župnije In spremembe starih ne bodo obremenile državnega budžeta, je gornja določba, da škofje svobodno ustanavljajo in spreminjajo župnije, popolnoma v skladu z načeli povojnega konkordatskega prava. Pruski konkordat (čl. 3) in nemški (čl. 12, drugi stavek) res določata pri spreminjanju cerkvenih občin (Kirchengcmeindcj predhoden sporazum med cerkveno in državno oblastjo, toda to je zaradi posebnih nemških razmer (državno pobiranje cerkvenih davščin in državna finančna podpora, prim. BV 1933, 81/2). aT Str. H Projekat- navaja (str, 14) romunski konk. čl- 8, odst. 2 (pravilno £1. 12, § II], poljski konk. čl. 10. litvanski čl. 10. nemški čl. 12. avstrijski Cl. 15. § 7. Projekat. sodi. da je po ti. 15. tj 7 avstrij. konk. potreben predhoden sporazum z državo za ustanovitev župnij, te naj bodo tu pravne osebnosti po državnem pravu fstr. 15], toda tekst doloia drugače; glasi se: ■ Dagegen können kirchliche Stellen, für welche der Bund keine Konjjriia-zahlungen leistet, von der zuständigen kirchlichen Behörde frei errichtet oder umgewandelt werden; sofern in diesen letzteren hälfen der neu errichteten Stelle auch für den staatlichen Bereich Rechtspersönlichkeit zukommen soll, wird vom zuständigen Diozesanhischot [Praelatus Nullius eine Anzeige über die erfolgte Errichtung hei der obersten staatlichen Kultus Verwaltung zu hinterlegen ■sein, welche hierüber eine Bestätigung ausstellt.' 150 Od župnikov zahteva naš konkordat v ¿1, 10, odat. 3, da so po pravilu jugoslovanski državljani; izjeme SO pO dogovoru z državno oblastjo možne. Nekateri drugi konkordati zahtevajo še druge pogoje, tako poljski poleg državljanstva Se to, da so kandidati teološke študije dovršili v poljskem ali papeškem zavodu in da niso osebe dont l'activité est contraire â la sécurité de l'Etat« (čl. 19, odst. 2); iste pogoje rasen študij omenja lilvanski konkordat (il. 18, odst. 2). llalijanski konkordat zahteva od župnikov poleg italijanskega državljanstva še znanje italijanskega jezika (¿1, 22). liomunski konkordat zahteva romunsko državljanstvo et n'avoir pas subi de condamnation par sentence définitive, pour crimes contre la sécurité de l'Etat (61, 12, § 2), Nemški konkordat (il. 14, odst. 3) in avstrijski (čl. 11, S 2) imata določbo o državljanstvu in študijah. Vsem konkordatom je torej skupna zahteva, da morajo biti župniki domači državljani; ostale zahteve variirajo. Vprašanje je, ali je imela naša država kakšen interes na tem, da se za ksiLero izmed njih poteguje. Zdi se, da je bilo primemo, da so ostale zahteve odpadle; onih o protidržavnosli konkordati z bolje urejenimi državami itak nimajo, CL II. Proti členu, ki govori o narodnih manjšinah in se ujema z zadevno določbo v nemškem konkordatu (čl, 29 in dostavek k čl. 29 v zaključnem protokolu), ugovarja «Projekat « [str. 15—17), da je izjemna določba v konkordatih po vojni sklenjenih in da je v našem konkordalu odveč, ker naša država zadevne meddržavne obveznosti vestno izpolnjuje, in da bi s tem členom sama sebi izdala svedočanstvo o narušavanju odredaba medunarodnog prava . Kakšen je razvoj zaščite narodnih manjšin, smo že zgoraj omenili. Očitek pa,, da je mogoče konkordatsko določilo napak tolmačiti, se da navesti proti vsakemu členu v konkordatu in v meddržavnih pogodbah sploh. Prav tako bi mogli vsako obveznost, ki jo država sprejme z meddržavno pogodbo, imeli ia nevarno državni suverenosti, ČL 12, Ta člen vsebuje v štirih odstavkih določbe o redovništvu. Projetât«- ima ugovore proti vsem iilirim določbam Istr. 17—21), ko jih primerja z ustreznimi določbami v ostalih konkordatih. Oglejmo si ugovore ob konkurdatskcm besedilu1"". ■nun Srbski tekst se glasi: Država prizna je verskim redovima i kon-ftregacijama koje več posloje n Kraljevini pravna ličnost i njihnvu versku i adniiniïtralivtiu organizacija, kao i prava otvaranja novih domova uz i/veSlanje, iz pažnjeT državnik vlasli. Država če, sem loga, zagaranlovati slohndno nhavljanje njihove delalnoKli u verskim obredima, u nastavi, u dllSubrižništvig. u pomafjanjii bolesnika, u milosrdnim ustanovama i 11 kMo-licktm organizacijama ili udru/.enjima, kao i slohodjio neposredno Opit« ti je ■taratt da domovi verhkgli reduva i organizacija Sveta stolica če se posa njihovim hijerarhijskim prelpostavljenima. — koji su u Jugoslaviji n« potpadnu pod pokrajinske starešine nastanjene n inostranstvu, um iz -uzetuka koji bi se mogli črniti u sporazumu su vladom. Pokrajinske starešine, a tako isto i mesne starešine, biče jugoslovanski podani«:. - -Starešine nastanjene izvan teritorije Jugoslavije imajti pravo, čak i aku pripada ju nekoj drugoj narodnosti, da posečujn svoje domove koji se nalaze u Jugoslaviji, — Novim fundacijama, kao i redovima i konjirc|laci-joma uvedenim iz inostranslva, priznoče se pravna ličnost preaia normama opiteji prava. 151 Prvi odstavek se glasi: >,L'Etal reconnaît aux Ordres et aux Congrégations religieuses qui existent déjà dans le Royaume, la personnalité juridique, ci leur organisation religieuse et administrative, comme Aussi le droit d'ouvrir de nouvelle« maisons, en avisant par égard les Autorités de l'Etat. L'Etat garantira en outre le libre exercice de leur activité dans le culte, dans l'enseignement, dans ta charge d'âmes, dans I assistance des malades, dans les ceuvrus de charité et dans les organisations ou associations catholiques, comme aussi la libre communication directe avec leurs supérieurs hiérarchi-Temu odstavku očitajo troje. Prvič, da z izrazom en avisant par égard les Autorités de 1'Etat« Luz izvcstavanje, iz paznje, državnih vi asti-) ni naložena cerkvi k^ka obveznost, temveč pomeni za njo le akt vljudnosti. Drugič, da prvi stavek priznava redo-v-niškim ustanovam pravno osebnost brez pogojev in omejitev, ki so navadni v drugih konkordatih- Tretjič, da tako širokih pravic, kot jih daje redovništvu drugi stavek navedenega odstavka, ne daje noben veljavni konkordat. Drugi odstavek čl. 12 se glasi; Le Saint-Siège pourvoira à ce que les maisons des Ordres et Congrégations religieuses qui sont en Yougoslavie, ne dépendent pas de supérieurs provinciaux domiciliés â l'étranger, sauf exceptions qui pourront se faire d accord avec le Gouvernement. Les supérieurs provinciaux, aussi bien que les supérieurs locaux, eronl sujets yougoslaves,« V tem odstavku se spotika Projekat- nad izrazom pOuTvoira , češ da ne nalaga cerkvi nikake pravne obveze, nego govori o tome kao o nekom p i u m d e s i d e r i u m . koji u praksi neče imati nikakvo značenje- . Drugi konkordati iznose u tom pogledu kategorička traženja (str, 19). Tretji odstavek ima tole besedilo: Les supérieurs résidant hors du territoire de la Yougoslavie, ont le droit, même s'ils appartiennent à une autre nationalité, de visiter leurs maisons situées en Yougoslavie,-^ -iFrojekaU omenja o njem samo to, da ima analogijo v avstrijskem in nemškem konkordatu. Četrti odstavek se končno glasi: Aux nouvelles fondations, comme aussi aux Ordres et Congrégations introduites de l'étrsjiger, sera reconnue la personnalité juridique selon Ses normes du droit commun.« » Projekat vprašuje, katerega občega prava norme so lu mišljene, ali prava katoliške cerkve ali državnega prava. Za značaj kritike, ki jo prinaša -Projekat , so te pripombe zelo značilne; zato naj jih izpišem. Dakle, kakav smisao ima taj termin u čl. XII projekta? Ako ima smisao državnog zakonodavslva, u takvom slučaju projekat uopšte ne rešava pitanja o načinu otvaranja novih rednva i kongreg&cija, jer opšteg zakona za državu o verama i meduver-skiu) odnosima još nemarno, a ako ima smisao rimokatoličkog zako-nodavstva, u takvom slučaju projekat os ta vi j a polpuno odrešene rukc katoličkoj crkvi u pogledu otvaranja novih redova i kongregacija i njihovog uvoda iz moskanslva. Takve široke privilegije ne daje rimokaloličkoj crkvi ui jedan od postoječih konkordala (str. 20/1). Cel čl. 12 je uvrstil Projekat (str. 53) med tiste določbe, o katerih 152 pravi; »Odredbe važečih konkordata, koje su povoljne za državu, projekat (namreč konkordatl večinom poLpuno ignoriše i akft neka i pri Lc>m vrlo malobrojne, usvaja, čini n njima nepovoljne izmene za drža vu obenem pa ga navaja ¡tudi med členi, o katerih pravi, da so h rez analogije v drugih konkordatih, a da imajo namen, zvečati pravice katoliške cerkve, Pri odgovoru na te ugovore si moramo najprej predoČiti glavne določbe o redovništvu v konkordatih po vojni. Te določbe vsebujejo čl, 2 in čl, 13, § 2 bavarskega. Čl. 10 poljskega, čl, 10 litvanskega, čl. 29, b italijanskega, čL 17 romunskega, čl. 5, št. J in dostavek v zaključnem protokolu badenskega, čl. 15 nemškega, čl. 10 in dostavek k § 3 tega člena avstrijskega konkordata 1er odstavek 3 v modus vivendi s Češkoslovaško. Določbe govore o ustanavljanju redov in svobodi njih delovanja, o priznanju njih pravne osebnosti z državne strani, o organiziranju provinc v mejah države, o državljanstvu njihovih predstojnikov in končno o nadziranju, ki ga vrše redovniški predstojniki, ki bivajo zunaj drŽave- Nekatere določbe o teh predmetih so stvarno enake v vseh konkordatih, druge vari-írajo. Obstoječi redovi morejo odpirati nove hiše in novi redovi se morejo nemoteno uvajati po bavarskem, poljskem, badenskem, nemškem in avstrijskem konkordatu. v litvanskem je dodan pogoj, da ima tam red lastno provinco, sicer se nove hiše ne murejo ustanavljati brez posebnega dovoljenja sv. stolice. Po romunskem konkordatu se morejo odpreti nove redovniške hiše ali uvesti novi redovi ^seulement avec l'approbation donné d'accord par le Saint-Siège et par le Gouvernement roumain, Svoboda delovanja je redovom v vseh konkordatih vsaj tacite1'1 priznana, obširnejšo določbo o tem ima poleg našega le nemški konkordat, ki določa v čl, 15, odst. D bürden und religiöse Gemeinschaften unterliegen in Bezug auf ihre Gründung, Niederlassung, die Zahl und — vorbehaltlich Artikel 15 Absatz 2 die Eigenschaften ihrer Mitglieder, ihre Tätigkeit in der Seelsorge, im Unterricht, in Krankenpflege und karitativer Arbeit, in der Ordnung ihrer Angs-legenheiten und der Verwaltung ihres Vermögens staatlicherseits keiner besonderen Beschränkung.« O priznanju pravne osebnosti redovom in njih hišam dobimo določbe v bavarskem, italijanskem, romunskem, badenskem, nemškem in avstrijskem konkordatu. Vobče je treba razlikovati že obstoječe ustanove od novih. V nemških konkordatih velja, kar najbolj jasno pove bavarski konkordat v čl. 2, odst. 2; Soweit sie bisher die Hechle einer öffentlichen Körperschaft genossen haben, bleiben ihnen diese gewahrt; die übrigen erlangen Rechtsfähigkeit oder die Rechte einer öffentlichen Körperschaft nach den für alle Bürger oder Gesellschaften geltenden gesetzlichen Bestimmungen.' Določba ustreza čl. 12-1 wuimarske ustave. Avstrijski konkordat določa v čl. 2. da so pravne osebe vse tiste ustanove katoliške cerkve, ki so takšne ** S tem, da ji rečeno, da smejo bivati v dri.i vi, da se državo ne vtika v njihov način življenja in podobno, , 153 po kanonskem pravu in so LakraL, ko je stopil konkordat v veljavo, obstajale v Avstriji. Glede redov pa, ki se bodo pozneje uvedli v Avstriji, velja § 2 ti, lO, da bodo ti redavi dobili pravno osebnost za državno področje r-duTch die Hinterlegung einer Anzeige des zuständigen Diözesanbischofs (PraeUtus Nullius) über die in Österreich crlolgte Niederlassung bei der obersten Staatlichen Kultus Verwaltungsbehörde . Romunski konkordat priznava pravno osebnost re-dovom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zakon določa (čl- 17, n. 2). Določbo razloži čl. 9, odst. 1, ki se glasi: L'Etat reconnaît à l'Eglise Catholique, représentée par ses légitimes autorités hiérarchiques, la personnalité juridique, selon le droit commua du pays.-, italijanski konkordat zaradi posebnih razmer, ker so v Rimu navadno središča tudi neilalijanskih redov, razlikuje razne primere". Načelo pa je to, da prizna pravno osebnost rodovniškemu institutu, ako ga predstavlja fizična oseba z italijanskim državljanstvom, ki biva v Italiji. O organizaciji redovniških provinc v mejah države imamo izrccue določbe v lilvanskem, nemškem in avstrijskem konkordalu 1er v češkoslovaškem modus vivendi. Litvanski konkordat določa, da se morejo redovi svobodno naseljevati in bivati v državi, ako imajo v državi svojo provinco (čl. tO), Češkoslovaški modus vivendi ima določbo, da redovuiške hiše v državi ne hod j spadale pod pro-vincialne predstojnike zunaj države; ako se lorej ne bo mogla ustanoviti provinca, bodo hiše za visele naravnost od vrhovnega pred-stojništva (odst. 3, I). V avstrijskem konkordatu (dos ta vek k čl, 10, g 3 v zaključnem protokolu) in v nemškem konkordatu {čl, 15, odst. 3) je določeno, da bo sv. slolica poskrbela [wird dafür Sorge tragen, francosko pourvoira), da ne bodo redovniške hiše spadale pod province zunaj države; avstrijski konkordat dostavlja nach Tunlichkeit' ; nemški sicer tega nima, pač pa dopušča možnost izjeme: Ausnahmen hiervon können im Einvernehmen mit der Reiehs-regierung zugelassen werden, insbesondere in solchen Fallen, wo die geringe Zahl der Niederlassungen die Bildung einer deutschen Provinz untunlich macht oder wo besondere Gründe vorliegen, eine geschiehtliçh gewordene und sachlich bewährte Provinzorgiui.sation bestehen zu lassen. O državljanstvi! redovniSkih predstojnikov določbe v konkor-datih variirajo, Po bavarskem (čl, 13, § 2) in nemškem (čl, 15, odst, 2) konkordatu ter češkoslovaškem modus vivendi (3, 2} morajo biti 11 Zadevni čl- 29, b se glasi: -Sara riopnosciuta la ptTsonallU g lundi ca delta associazioai religiös«, tun u Se&Zfe voti, approvatv dalla Santa Scde, che nbbiano ta loro sede principale net Rejjno, « iiano ivi rappresentate, jiiuridicamente e di fatto, da persnne che ,-ibhiann la cittadinaza itatiana e slano in ttalia dumicitiaie. Sarà ricunusciutu. in o 1 tre la personal! tà giuri-dlca detle provineie religiöse italiane, nci limiti del territorio dello Statu e suc colonie. délit associazioni aventi sede principale all'estero, quando concorrano le Stesse condition:- Sarà rteonoscmta altresi ta personal iti £htridica detle case, quandn dalle revote particolan dei sillguti ordim sia attributa aile medesime la capacità di icquiatâre e posséder«. Sarà rieq-nosciuta infine la personalita giuridica aile Cas« £eneralt£je ed aile Pru-cure delle atSOcUzidlli religiöse, anche estere. Le association i o le case religiöse, te quali abbiano la personalitâ giuridica. la eonserveranno. Hiilfiiitavfit Vï^Tiik 11 154 provinoialni in krajevni predstojniki domači državljani, Romunski konkordat «16 določa, da morajo biti vsi redovniki romunski državljani (čl, 17, t. 1). Pn poljskem (čl. 10) in avstrijskem (čl. 10, § 3) se zahteva domaČe državljanstvo le za provincialne predstojnike; poljski konkordat dopušča tudi izjemo. Predstojnikom zunaj države izrecno priznajo pravico izvrševati visitacijo redovniških hiš v državi bavarski {čl. 2, odst, 2), nemški (čl- 15, ndst. 2J in avstrijski konkordat (čl. 10, § 3, odst. 2). Če z omenjenimi določbami iz novejših konkordatov primerjamo zgoraj izpisane določbe čl. 12 našega konkordata, vidimo, da so določbe našega konkorda.ta v skladu s konkordalskim pravom po vojni. Naš konkordat glede redovništva ne daje cerkvi večjih pravic, kot jih je cerkev dobila v drugih konkordatih, ne pozna pa tudi omejitev, ki jih ima n. pr. romunski konkordat. Samo zaradi tega, ker glede redovniStva cerkvena kompetenca ni omejena, iskati v našem knnknrdatu slabše stališče za državo, je zmotno, ker morda drŽava ni imela interesa, da take omejitve zahteva. K očitku glede izraza en avisant par égard les Autorités de l'Etat* je tTeba reči, da je odveč. NekaLeri drugi konkordati sploh dopuščajo že ustanovljenim redovom polno svobodo, naš pa določa, da je treba državne oblasti obveščati. Svoboda delovanja se drugod molče dopušča, v našem konkordatu se po zgledu nemškega konkordat a širše opiše. Očitek glede izraza pourvoira v drugem odstavku ni na meslu. ker se iz vljudnostne oblike ne more sklepati, da ni obveznosti, Isti izraz na ustreznem mestu imata nemški in avstrijski konkordat. Izjema glede pripadnosti redovmške hiše provinci zunaj države je formulirana tako kot v poljskem konkordatu. O drugem odstavku čl, 12 vobče je reči, da se popolnoma sklada z določbo v drugih konkordatih, deloma je še strožji, kot so drugi. Očilek glede izraza po normah občega prava-, v četrtem odstavku ni na mestu, ker je umevno, da je mišljeno državljansko pravo, ne pa kanonsko pravo; enako določbo imajo nemški konkordati. iProjekat je skušal pokazati, da daje &L 12, ki govori O re-dovništvu, Cerkvi tolikšne predpravice. kot noben drug konkordat: toda v njem ni ene določbe, ki bi ne bdla v skladu z ustreznimi določbami v drugih konkordatih. ČL 13- Člen je razdeljen v šest odstavkov. Prva dva imata določbe O ravnanju državnih organov, kadar je naperjena kazenska tožba proti kleriku ali redovniku. V tretjem je govor o vzporednem kanonskem procesu v takem primeru. Ostali trije odstavki govore o postopanju proti cerkvenem funkcionarju, čigar obnašanje je nevarno za javni red- V nemških konkordatih (bavarskem, badenskem, pruskem in v konkordatu z rajhom) ni paralelne določbe k nobenemu odstavku. Sicer pa imajo podobne določbe kot prva dva odstavka: čl. 58 leton-skega konkordata, čl. 22, odst. 1 poljskega konkorditUt, čL 20, odst, I lilvanskega konkordata, čl. 8. odst. 1 in 2 italijanskega konkordatu 155 in čl, 20, odst. I in 2 avstrijskega konkordata. Tretji odstavek či. 13 jugoslovanskega konkoTdata, ki govori o vzporednem kanottuskem procesu proti duhovniku v javni službi, proti kateremu je vložena kazenska tožba pred državnim sodiščem, nima paralele v konkor-datih po vojni, ustreza pa § 415, odst, 4 zak. o sodnem kazenskem postopanju. Zadnji trije odstavki v čl. 13 jugoslovanskega konkordata imajo vzporedne določbe v Čl, 20 poljskega in v čl. 21, odsi. 4 italijanskega konkordata. Projekat« nc taji konkordatskih paralel k čl. 13, pač pa spravlja navedeni člen v zvezo s čl. 35, ki odpravlja konkordatu nasprotujoče določbe, in vidi v tem «usposfcavljanje srednje ve k ovne ustanove privilegia, m i o r i , koja stoji u kontradikciii sa pravnom svešču našeg vremena- fstr, 22). Sklicuje se tudi na čl. 12, § 2 romunskega konkordata, ki omenja protidržavno delovanje, ko govori o imenovanju župnikov in ki smo ga omenili že zgoraj pri čl, 10, Cl. 14. V tem členu priznava država pravno osebnost in vse pravice, ki odtod izvirajo, katoliški cerkvi in vsem ustanovam, ki so po kanonskem pravu pravile osebe. Značaj pravne osebnosti in obseg pravic, ki iz njega izvirajo, se seveda za jugoslovansko državno območje presojajo po državnih zakonih, člen dotoča le to, kateri cerkveni ustanovi se pravna osebnost prizna. "Projekat trdi (str, 22 23), da je ta člen izjemen v veljavnih konkordatih In dokazuje trditev tako, da navaja ustrezne člene iz drugih konkordatov. Toda čl, 1 letonskega konkordata, čl. 0 romunskega in čl. 13 nemškega konkordata, kakor tudi čl. 29 a italijanskega in čl. 2 avstrijskega konkordata se stvarno ujemajo s čl. 14 našega konkordata. Da je tako, se razvidi iz preproste vzpOreditve navedenih členov. Cl. H našega konkordata se glasi: »LEtat reconnaît la personnalité juridique et la capacité d'exercer tous les droits, qui en dérivent, à l'Eglise Catholique dans les institutions de celle-ci qui, d'après le Droit canon, jouissent de cette personnalité, Les institutions susdites seront représentées par leurs supérieurs légitimes,': V čl. I letonskega konkordata beremo ... .et la personnalité juridique avec tous les droits, que le Code civil de Lettonie reconnaît aux autres personnes civiles, lui (la religion catholique) sera reconnue», Cl, 16 poljskega konkordata govori o poljskih cerkvenih pravnih osebah in o ostalih cerkvenih pravnih osebah- Pravne osebe se določajo po kanonskem pravu; konkordat omenja le kriterij, katero cerkveno pravno osebo je smatrali za poljsko, ker imajo poljske eeirkvene pravne osebe večje pravice. Čl, 17 iitvanskega konkordata se glasi: Toutes les personnes juridiques ecclésiastiques et religieuses ont, selon les règles du droit commun, le droit d'acquérir . , conformément au Droit Canon ..,« " Príni. RV 1937, 76. O il. 13 pravi I I ič (o. ç. 17), da ima nenavadno določbo, »čiji pravni doraašaj uz to nije jasan. Misli nsmrst na zadnje tri odstavke nav. člena. Razlog z¡i lo določbo in vzporedne določbe sem navedel v BV 1937, 76. 11" 156 Cl. 29, a italijanskega koukor-data priznava pravno osebnost ustanovam, ki so jim jo do tedaj italijanski zakoni priznavali, poleg tega pa še drugim. Romunski konkordat določa v čl. 9, odst. 1: L'Etal reconnaît â 1 Eglise Catholique, représentée par ses légitimes autorités hiérarchiques, la personnalité juridique, selon le droit commun de pays.' V drug cm odstavku nato razlaga, katerim ustanovam pripada pravna osebnost. Avstrijski konkordat v čl. 2 razlikuje med cerkvenimi pravnimi osebami, ki jih je konkordat našel, in med tistimi, ki bodo nastale Prvim se pravna osebnost prizna brez pogojev; pri drugih pa je treha državnega sodelovanja po določbah konkordata (če obteže državni proračun in pri redovill), Ne mik. i konkordat določa v čl, 13 le to, da morejo doseči različne cerkvene ustanove pravno osebnost za državno področje »nach den allgemeinen Vorselirilten des staatlichen Rechts.« Iz navedenih členov se razvidi, da Čl, 14 našega konkordata ni izjema v novejšem konkordatskem pravu in da ga ProjekaU (slr.53) napačno navaja med onimi, ki imajo nepovoljne izmene za državu-. CL 15, Člen govori o brachiuin saecul ar g «. t> Projekat<< (str. 24/25) trdi, da nudi naš konkordat Cerkvi pomoč v mnogo širšem obsegu kol drugi konkordali. Zadevne doloibe stoje v čl, 1. § 3 bavarskega, v čl, 4 in 5 poljskega, v čl, 4 in 5 litvanskega, v čl. 5 nemškega konkordata in v čl. 23, odst. 2 Inleranskega pakta ter v čl, 1, odst, 1 italijanskega konkordata. Podobno kot v našem konkordatu je pomoč obljubljena v poljskem konkordatu in v pogodbah z Italijo, Določba v našem konkordatu, da so državne in avtonomne oblasti dolžne nuditi administrativno pomoč tudi v vseh primerih, v katerih so jo dolžne nudili drugim veroizpovedim, je novost, ki sledi iz naših cerkvenopoliličnih zakonov, V BV 1937, 79 je bilo omenjeno, da se srbska pravoslavna cerkev čuti prikrajšano le v tem, ker se dajanje administrativne pomoči njej presoja po državnih zakonih, dajanje iste pomoči katoliški cei-kvi pa po konkordatu, Praksa kaže, da se cerkvena oblastva le bolj po redko obračajo na državne organe za administrativno pomoč in da je zalo brachium saeculare . manjšega pomena, kot se morda misli, CL 16. Ta člen obsega v petih odstavkih določbe o cerkveni imovini. O imovinskih zadevah cerkve je znano, da so od vseh najbolj različno urejene po posameznih pokrajinah. Zato je podrobna primerjava teh določb v konkordatih težavna. Cerkev ne zahteva v modernem času glede imovine nobene prednosti, pač pa hoče, da se ji pmna imovinska sposobnost, da torej more pridobivati imovino omnibus iuslis modis iuris sive naturalis sive posibivi, quibus id aliis licet (kan. 1499, g î). V prvem odstavku £1. Hi je določeno, da je cerkev imovinsko sposobna in da more svojo imovino svobodno upravljati. >. Projekal (str, 25/26) trdi, da tako neomejenih pravic ne daje cerkvi noben konkordat. in se sklicuje na litvanski [čl, 17), poljski (čl. 16), romunski ¡čl. 13—14), italijanski (čl 30, odst, 3) in avstrijski konkordat 157 (cl. 13). Toda če določbe v teh konkordat ih natančneje proučimo, se pokaže, da je stvar drugačna. Najprej je treba razlikovati cerkvene pravne osebe, ki ne u/.ivajo državne finančne podpure, in cerkvene pravne osebe, pri katerih se jo država zavezala, podpirati jih ali celó kriti njih stroške, če od drugod kritja ne bo, Država pa more dajati podporo posamezni cerkveni pravni osebi ali pa celotni katoliški cerkvi. Ce daje država podporo posamezni cerkveni pravni osebi, se bo pač zanimala za proračun posamezne cerkvene pravne osebe; če pa naklama podporo le celi cerkvi, jo bo zanimal pač celotni proračun cerkve. Od običajne cerkvene imovine je treba razlikovati fonde, kot v palrimonium sacrum V Romuniji ali verski zaklad v avstrijskih nasledstvenih državah, ker pač pomenijo ti Fondi historično posebnost. Po našem konkordatu bo dajala drŽava podporo celotni katoliški cerkvi v državi, državna kompetenca pri upravljanju te podpore pa je urejena v čl. 18, odst. 3. Zato ProjeknU pri čl. 16, odst. I odveč kaže na italijanski konkordat Čl. 30. odst. 3, ker la naravnost pravi, da bo država do nadaljnjega krila primanjkljaje cerkvenih pravnih oseb, zato pa se bodo pravni posli, ki presegajo pojem redne uprave, opravljali s sodelovanjem države (Lo Stato italiano... continuera a supplire alie deficiente de¡ reddili deí beni ecclesiastici. . . in oonside razi one di ció ..j Prvi in drugi odstavek istega čl. 30 v italijanskem konkordatu pa zagotavlja ccrkvi svobodo v imovin' skih zadevah podobno kot naš konkordat. Nemški konkordati (bavarski čl. 10, § -1; pruski čl. 5, badenski čl. 5, nemški £1. Î7, odst, 1) določajo, da so cerkvene pravne osebe imovinsko sposobne kot vsi drugi: stvarno enako določbo ima čl, 13, § 1 v avstrijskem in čl- 17 v lit vans kem konkordatu; prav isto pa določa tudi odsl. 1 v čl. 16 našega konkordata, Romunski konkordat v čl. 9. odst. 2 zagotavlja ccrkvcnim pravnim sebani la pleine propriété de leurs biens, de quelque nature qu'elle soit«; v čl. 13 pa govori o Patrimoine sacré . ki je romunska posebnost. Poljski konkordat razlikuje v čl, 16 med poljskimi cerkvenimi pravnimi osebami in ostalimi cerkvenimi pravnimi osebami, Prve so imovinsko povsem neomejene, druge imajo iste pravice, ki pripadajo inozemcem. To razlikovanje je posebnost poljskega konkordata- Določba 1. odstavka v čl, 16 našega konkordata je docela v skladu z novejšim konkordaUkim pravom. Drugi odstavek čl, 16 določa, da se more razlastiti cerkvena imovina le iz razlogov obče koristi in da mora v takem primeru država dati odškodnino. Določbo o ekspropriaciji ima med konkordati po vojni le poljski {£¡1. H) in deloma italijanski (čl 9 in 10). Vir za določbo v našem konkordatu so najbrž naši državni zakoni O verah, n. pr. čl. 2, odst. -1 zakona o srbski pravoslavni cerkvi"; razlika je le tar da tam ni izrecno govor o primerni odškodnini. Tretji odstavek čl, 16 določa, da se bo imovina izpraznjenih be-neiicijev upravljala po določbah kanonskega prava. Podobno do- « Prim. BV 1934, 60. 158 loč.bo i ma la le čl, 26, odst, 1 italijanskega konkordala in čl. \2, § 2 avstrijskega konkordala. V ostalih konkordatih (e določbe ni, ker je sama po sebi umljiva; razlog za določbo v našem konkordatu kakor tudi V omenjenih dveh je ta, ker jc bila zaradi verskega zaklada drugačna praksa, V odst. 4 čl. 16 je določeno, da ostanejo imovina in ustanove last katoliške cerkve, četudi prebivalci preidejo k drugi veri, Podobne določbe v drugih konkordatih ni, vendar pa iz ustave katoliške cerkve nujno sledi. V konkordalu zalo ne pomeni kake novosti; vstavljena je le zaradi lega, da se preprečijo eventuelni spori, ker so bili pri nas že precedenčni slučaji. To določbo navajati med tistimi, ki imajo cilj "povečanje prava i privilegija rim cika to ličke crkve u našoj državi«14, je zato popolnoma neumestno. V odst, 5 čl, 16 -so službeni dohodki duhovnikov zavarovani pred rubež.njem enako kot plače in honorarji državnih uradnikov. Enako določbo dobimo še v petih drugih konkordatih po vojni (čl. 5 poljskega, čl. 5 litvanskega, čl. fi italijanskega, čl. S menškega in čl, 17 avstrijskega konkordala). Določha gotovo ustreza novejšemu kon-korclatskomu pravu. v.Projekat« [str, 53) jo našteva med tistimi določbami, ki jih je po njegovem mnenju naš konkordat izbral iz veljavnih kunkordatov kol take. ki dajejo katoliški cerkvi maksimum prava i povlastica*. Čl. 17. Člen našteva vire dohodkov katoliške cerkve, Paralele v konkordatih nima, ker je povzet po jugoslovanskih zakonih o verah**. Projekat trdi (str, 28/9), da je v zadnjem odstavku tega člena, ki pravi, da more kriti cerkev svoje stroške tudi par des centimes additionnels ou des surtaxes en laveur de l'Eglise, dans la proportion et manière reconnues aux autres confessions religieuses, lorsque les Kvèques jugeront à propos d'utiliser ce moyen . priznana cerkvi širša kompetenca kot v drugih konkordatih. Ma to je odgovoriti, da objektivno tolmačenje zadevnih konkoTdatskih določb (bav, čl. 10, § 5; bad. čl. 4, odsl, 4; nemški dostavek k čl- 13; avstrijski čl. H, odst. 2; poljski čl. 4; litv, čl, 4] vodi do drugih zaključkov. 7- izrazom i? d ans la proportion ot manière reconnues aux autres confessions religieuses je zadosti jasno povedano, da je omenjena pravica cerkve omejena, med tem, ko n, pr, po določbah v nemških konkordatih ni. Pripomba k izrazu L'Eglise pourvoit (Crkva podmiruje)t s katerim se začenja čl, 17, češ da more izraz cerkev pomeniti tudi celo katoliško cerkev, je odveč za one, ki poznajo cerkveno imovinsko pravO; isti izraz najdemo na ustreznem mestu v bavarskem in nemškem konkordalu. Čl, IS. Člen govori o državni podpori katoliški cerkvi, Členu očitajo zlasti, kakor smo videli v BV 1937, 80, da je spremenil na korist katoliški cerkvi ključ, ki je v čl. 11, odst. 6 ustave določen za razdeljevanje državnih podpor veram, V konkordalu je naglašeno, da podpora ne sme biti sorazmerno manjša, nego se daje drugim vero- 41 Projekal str. 53. « Prim BV Î934, 60. 159 izpovedim, Odavle sleduje — pravi «Projekat na sir. 30 da bi rimokatolička crkva u Jugoslaviji morala dobiti veltku suhvenciju od države čak i u lome slučaju, kad bi bilo dokazano, da ona nema oikakve stvarne potrebe za snbvCnciju. Nijudan od važečih konkordata ne dopusta takvo rasipanje državnog novca Da je take pripombe komaj še mogoče imeti za stvarne, vsakdo uvidi. O državni podpori cerkvi imajo določbe skoraj vsi konkordati (čl. 10 bavarskega, čl. 24 in annexum A poljskega, čl- 23 litvanskega, čl. 13, § 2 romunskega, č). 6. n- 1 badenskega, čl. 4r n. 1 pruskega, čl, 30, odstavek 3 in 4 italijanskega, čl. 15, § 2 avstrijskega konkordata in odst. t- v modu s vivendi S Češkoslovaško), Ta podpora ali tO vzdrževanje cerkve je v različnih konkordatih različno urejena, tudi naslovi, iz katerih obveznost izvira, so različni, zalo ni mogoče prenašati takih določb iz konkordata v konkordat. Že iz zaporednosti v naštevanju virov dohodkov v čl, i7 našega konkordata, kjer je omenjena državna podpora na petem mestu, sledi, da bo vedno podpora >. torej supletoričnega značaja. Določba v čl. 18 hoče samo zaščitili načelo enakopravnosti pri razdeljevanju državne podpore, zato je odveč, iskati ji paralele v drugih konkordatih. CL 19. V prvem odstavku govori člen o imovinski imuniteti cerkve. Podobne določbe imajo čl. 16 lelonskega, čl. 15 poljskega, čl. 16 Jilvanskega in čl. 29 h, italijanskega konkordata- Projekat omenja (str. 31), da zagotavljajo našteti konkordati imuniteto v manjšem obsegu kol naš konkordat. To je res, toda Projekat je pozabil dodati, da to ugodnost nudi naša država v prav istem obsegu tudi drugim veram (gl. Čl, M zakona o srbski pravoslavni cerkvi; § 10 zakona o evang. cerkvah; § 10 zak. o Židov, verski zajednici; § 16 zak. o islamski verski zajednici)"1. V drugem odstavku oprošča člen službeno cerkveno dopisovanje poštnih in telegrafskih pristojbin. Paralele v drugih konkordatih k temu ni, pač pa v zakonih o drugih verah v državi1'. Cl. 20. Člen določa, da pripada verski zaklad katoliški cerkvi in da ga ona upravlja. -Projekat'< omenja (str. 32), da je v avstrijskem konkordatu ostal verski zaklad v državni upravi. Člen našteva med onimi, ki nemaju analogije u važeeim konkordatima i koje imaju isti cilj — povečanje prava i privilegija rimokatoličkc crkvc u našoj državi (str. 53). O tem, da v našem konkordatu zadeva z verskim zakladom ni drugače urejena kot v drugih konkordatih. glej BV 1934, 130/31. Čl. 21. Člen ima določbo o pa tr ona tih. Javni patronati in tisti privatni patronati, ki so vezani na državno imovino, se morajo, ostali se morejo Opustiti. Patronati se opus te proti odškodnini. Projekat trdi (str. 32J, da noben iznied veljavnih konkordatov nema lakvu čudnovatu pravnu anomaliju-. Konkordati da puste patronom pravice in bremena, ali pa patronale brez odškodnine odpravijo. ™ Prim. RV 1934, 5S. " Prim. BV 1934. 58; 1937, 80. 160 Poleg našega konkordata imn določbe o patronatih še devet konkordatov, in sicer čl. H, § 3 bavarskega, čl. 21 poljskega, čl, 19 liLvanskega, čl. 13, odst I romunskega. Čl, 25, odst, 1 italijanskega, ¿L 11 pruskega, čl. 4, l. 2 badenskega, čl, 14. odst, 1 nemškega in dostavek k čl. 1 avstrijskega konkordata. Določbe so različne; po bavarskem, poljskem in lilvanskeni konkordatu potronati ostanejo. Po romunskem sc vsi brez odškodnine odpravijo; italijanski konkor-daL odpravlja le tako zvani suvereni (kraljevi) pa,tronat; avstrijski konkordat prinaša le določbe o sporib glede palronatov; nemški konkordal se sklicuje le na določbe bavarskega, badenskega in pruskega konkordata. Zanimivi pa sla določbi v badenskem in pruskem konkordalu. Določba v čl, 4, t, 2 badenskega konkordata se glasi: ,Der HTzbiscbof besetzt sämtliche kirchlichen Ämter frei und unabhängig, vorbehaltlich der auF Privatreditstiteln beruhenden Palronale, wdche künftig den zur Zeit geltenden Bestimmungen dos kirchlichen Gesetzbuches unterstehen.« Določba je v skladu z badensko uslavo (II. § 18, odst. 4j'\Pruski konkoidnt pa določa; Bis zu einer neuen Vereinbarung, insbesondere fit.r den ball des Erlasses des in Artikel 83 der Verfassung des Freistaates Preußen vorgesehenen Gesetzes, wird die Präsentation auf Grund eines sogenannten Staatspatronats durch die Staatsbehörde erst nach Benehmen mit dem Diozesan-bischol... besonders zu vereinbarender Anweisung geschehen. Č1, 83 pruske ustave, ki jo navedeni konkordatski člen omenja, se glasi: - Na zahtevo intüresirane stranke se mora patronat ukiniti, takoj ko so denarne obveznosti odkupljene. Zakon bo določil postopek in načela za ta odkup,«*1' Iz navedenega sledi, da je določba o patronatih v našem konkordalu nekoliko slično določbi v pruskem konkordatu. Razlog, zakaj najbrž v našem konkordatu niso opustili patronatov brez odkupnine, sem navedel že v H V 1937, 81, op. 12. Cerkvenemu slališču bi ustrezala tudi odprava palronatov brez odkupnine (primerjaj kan. 1451, § l). ČL 22. Vse določbe v štirih odstavkih tega člena, ki govori o odškodnini za ekspropriirana cerkvena zemljišča in o pogojih za nadaljnjo ekspropriacijo, so partikularnega pomena; zato je umevno, da nimajo paralel v drugih konkordatih. Pri vprašanju o razlastitvi in o odškodntni za njo je osnovnega pomena kolikost ekspropriiranih objektov in koliko .zemljišč je Cerkvi še ostalo, -Projekat navaja (str, 33/34), da se je v poljskem konkordatu (Čl. 24, odst. 5—9J to vprašanje za državo ugodneje rešilo kot v našem konkordatu: toda tam je bila Cerkev tudi bogatejša kot pri nas. Ako država povrne Cerkvi odškodnino za ekspropriirana zemljišča in vrne stavbe, ki jih je zasegla5", pomaga ljudstvu, ki je moralo tem več prispevati za vzdrževanje cerkvene uprave. ProjckaU šteje ta člen med tiste, " Prien, KeslrepO-Rcstrepo, O. C. 51 i, np. 42Ö. " Prim, Restrepo-Restrepo. o. c. 445, np. -101. V £1, 28 italijanskega konkordata sc je sv. stoika odpovedala imovini, ki ji je bila odvzeta in jc dala plenam condonationem jprini. instruk-cijo Sv. penitenciarijc z dne 12. maja 1929]; toda tu je bil drugačen primer. 161 ki nimajo analogije v povojnih konkordatih in je njih namen povečanje pravic katoliške cerkve (str, 53). ČL 23. Člen določa samo to, da bosta eventualnu opustitev cerkvenih dajatev in odkupnino zanje Cerkev in država posebej sporazumno uredili. Paralelne določbe formalno v drugih konkordalih ni; pač pa konkordati govore o državni pomoči pri iztei javanju cerkvenih dajatev fn. pr. čl, 4 poljskega in čl. 4 lilvanskega konkordata), Neumljivo je, kako more Projekat, štuti (str. 53) ta člen podobno kot či. 22 med tiste, ki povečujejo pravice katoliške cerkve nad mero v drugih konkordalih. ČL 24. prinaša v treh odstavkih določbe o semeniščih. V 1. odstavku je rečeno, da sme Cerkev ustanavljati semenišča, jih svobodno upravljati po določbah kanonskega prava in imenovati profesorje in predstojnike. V 2. odst. je določeno, da morajo imeti gimnazije V ¡dijaških) semeniščih iste pogoje kot državne gimnazije, da bodo enakopravne z javnimi šolami. V 3. odst, je določeno, da se morajo v zavodih, določenih za vzgojo svetnega in redovniškega klera, poučevati vsi predmeti razen sholastične filozofije in teoloških predmetov v narodnem jeziku: sholastična filozofija in teologija se poučujeta latinsko. Projekat- trdi (str. 34 35). da so v nekaterih drugih konkordatih cerkvene pravice glede semenišč bolj omejene, tako glede števila semenišč, glede državljanstva profesorjev, glede jezika in učnega načrta ter znanstvene kvalifikacije profesorjev. Določbe 0 semeniščih se nahajajo v vseh konkordatih (čl. 11 I «tonskega; čl. 10, § 1, h bavarskega, čl. 13, odst. 2 in čl. 23 poljskega, čl. 13, odst. 2 litvnnskega, čl. Ib romunskega, čl. 12, odst. 2 pruskega, čl. 39 italijanskega, čl, 9 badenskega, žL 20, odsl. 2 nemškega, čl, 5, § 1 avstrijskega konkordata). Določbe variirajo, ponekod so obširnejše, drugod se dotikajo le nekaterih stvari. Poljski, litvanski, romunski konkordat določajo, da se ustanove semenišča v vseh škofijah, Projekat vidi v tem omejitev glede števila; toda več kot eno semenišče v eni Škofiji Cerkev itak nikjer ne ustanovi. Z izrazom v vsaki ali v vseh škofijah torej ni izražena omejitev, ampak je nasprotno potrjena določba kan, 1354, g ki pravi: lJnaquaeque dioecesis . . . Semtnarium habeaf. Da morajo biti profesorji v semeniščih domači državljani, določa več konkordatov (bavarski, pruski, badenski, nemški, romunski), Naš konkordat te zahteve nima [enako tudi ne Iclouski, poljski, lilvansku italijanski in avstrijski]. Glede poučevanja narodne zgodovine in narodnega jezika v semeniščih, o čemer govori čl. 16, § 4 romunskega konkordata, je reči, da spada po našem učnem načrtu to v gimnazije, ki imajo, četudi so cerkvene, po 2. odst. čl. 24 konkordata državni učni načrt. Glede učnega načrta v teoloških učiliščih, izvzemši jezik, v katerem se tradira, puščajo konkordati na splošno Cerkvi svobodo; le romunski, pruski in nemški konkordat določajo, da bodo škofje o učnem načrtu obvestili državno oblast. Določbe o semeniščih so torej v našem konkordatu skladne z določbami v večini po vojni sklenjenih konkordatov. 162 Cl- 25, V tem členu so določbe o teoloških fakultetah- V pošlev prihajajo od drugih konkordatov le tisti, ki so bili sklenjeni, ko je izšla apostolska konslitulacija Deus Scienliarum Dominus . (14. maja 1. 193!J, to so badenski (čl. 9, 10J, nemški (čl. 19, doslavek k čl. 19 v zaključnem protokolu) in avstrijski konkordaf (čl, 5, §§ 1, 3, 4}. Vsem lem konkordatom je temuljni zakon za teološke fakultete omenjena papeška koiistitucija prav tako kot našemu konkordatu. Projekat navaja (str. 53) ta člen med tistimi, ki so povzeli iz drugih konkordatov kot takšni, ki dajajo cerkvi maksimalne pravice; toda ni šlo za Lzbiro , ker so cerkveno zahlevo glede teoloških fakultet sprejeli vsi v poštev prihajajoči konkordati. Cl. 26. Člen govori v 13 odstavkih '1 o verouku v šolah in o kate-helih. ^Projekat navaja (str. 53) ves člen med onimi, o katerih pravi: Odredbe važečlh konkordata, koje su povoljne za državu, projekat večinom potpuno ignoriše i a ko neke, i pri toni vrlo maio-brojne. usvaja, Čini u njima nepovoljne izmene za državu. 0 odstavkih 9, 12, 13 tega Člena pa sodi, da nimajo analogije v drugih novejših konkordalih in da posvečajo pravice Cerkve nad mero v drugih konkordaLih [str. 53). Snov, ki jo obravnava ia člen, je v.a Cerkev izredno važna. Cerkvena načela so obsežena v kan, 1372—137-1, 1381—1382, Od konkordatov po vojni imajo določbe o tem bavarski (čl. 3[ 7, § 1|; poljski (čl. 13}, litvanski (čl.13}, italijanski (čl. 36}. romunski (čl, 20), badenski (čl. 11], nemški (čl. 21; 22) in avstrijski (čl. 6). Določb o verouku v šolah torej nimata le letonski in pruski konkordat; ker velja za Prusko nemški konkordat, praktično lorej ni zadevnih določb samo na L&tonskem, kjer pa je katoličanov le ena četrtina vsega prebivalstva. Omenjeni konkordatski členi imajo bolj ati manj podobne določbe O poučevanju verouka; nekateri omenjajo le na splošno, da se poučuje v šolah verouk (n. pr. poljski), drugi imajo točne določbe o osebah, ki poučujejo verouk, n. pr. čl. 20 v romunskem konkordatu ima 6 paragrafov, čl. 6 v avstrijskem konkordatu -1 paragrafe; najpodobnejše določbe pa ima naš konkordat v t3 odstavkih čl. 26, Podrobna primerjava konkordatekih členov zato ne more nuditi prave slike o objektivnem stanju, ker je vrh lega Ireba upoštevati še državno zakonodajo. Kdor se zaveda važnosti verske vzgoje, ne more videti v določbah našega konkordata, ki skrbno ureja poučevanje verouka, za državo >poslabšano« stališče. Projekat < se n. pr. spotika nad tem, da je pO 1. odstavku čl. 26 v našem konkordatu obvezen verouk v javnih in zasebnih šolah, medtem ko je po Čl. 13 poljskega konkordata obvezen le v javnih šotah in po čl. 13 litvanskega konkordata v javnih šolah kakor Ludi v šolah, ki jih država podpira. Ne omenja pa Projekat., da določa romunski konkordat (čf, 20, § 1], da je verouk obvezen tudi v privatnih šolah. Določbe, da se mora verouk poučevati v materinem jeziku (čl, 20, § 1 romunskega konkordata} ali da se bo pri verouku polagala posebna važnost na vzgojo k patriotizmu, kot " Pri m. BV 1937. 81. 163 to določa od vseh konkordatov le nemški (čl. 21, odst. 2), so pač pri nas odveč, ker se že itak izvršujejo; za konfesionalnc šole pa pri' naša o tem posebno določbo čl. 28, odst. 3. Nekateri odstavki v našem čl. 26 (n. pr. 10, 12, 13), ki govore o katehetib, so tako partiku-larnega in tehničnega značaja, da bi pač zaman pričakovali podobnih določb v drugih konkoidatih. Se največ sličnosti nudi čl. 20 v romunskem konkordatu. 01. 27. Člen prinaša šest določb o spoštovanju vere katoliških učencev v javnih šolah. »Projekat^ opozarja (str. 37). da podobne določbe ni v konkordatih po vojni. Takih določb formalno res v drugih konkordatih ni; obsega pa jih čl, 17 zakona o islamski verski zajednici v kraljevini Jugoslaviji in § 211 ustave iste zajednice z dne 24, okt. 1936. Določba najbolj osporavanega 6. odst. tega člena, ki pravi, da bodo v šolah, ki jih obiskujejo v veliki večini katoliški učenci, tudi učitelji v mejah možnosti katoličani, nikakor ne presega mej načel modernega konkordatskega prava, kakor sodi Projekat tstr. 53), marveč je v versko tako mešani državi, kot je naša, sama po sebi umljiva, ako naj država stoji na stališču prave verske paritete.^1 CI. 28- Člen vsebuje v treh odstavkih določbe a konfesionalnih šolah. V 1, odst- je rečeno, da bo država spoštovala konfesionalni značaj in zakoniti obstoj teh šol in da bo dovoljevala la fondation d'autres écoles coniessionelles semblables, où l'enseignement sera donné en langue yougoslave«. V. 2. odstavku je določeno, da bodo konfesionalnc šole enakopravne državnim, ako bodo ustrezale pogojem, ki se zahtevajo za podobne državne šole- Zrelostni izpit se bo vršil, kakor doslej, ob sodelovanju predstavnikov državne šolske oblasti. Tretji odslavek obvezuje predstojnike in učitelje teh šol, vzgajati v učencih la conscience des devoirs envers la Patrie, l'Etat et la société, selon les principes de la foi et de la loi morale chrétiennes«, Projekat* pripominja (str, 38), da veljavni konkordati v tej materiji bolj omejujejo cerkveno koinpetenco,. in prišteva člen med tiste, pri katerih naš konkordat opušča določbe, ki so v drugih konkordatih za državo ugodne, ali pa jih spreminja na škodo državi (str. 53), Med konkordalî po vojni imajo določbe o konfesionalnih šolah letonski (čl, 10), bavarski (čl, 5, (j), litvanski (čl. 13, odst. 5], italijanski [čl. 35), romunski (čl. 19, g 1), nemški [čl. 23) in avstrijski (čl. 6, §§ 3, 4). Pravica do lastnih šol je v vseh naštetih konkordatih cerkvi priznana, vendar pa določbe variirajo. Najugodnejše za cerkei' so določbe v bavarskem in avstrijskem konkordatu, ki nudijo cerkvenemu šolstvu tudi finančno podporo. V letonskem je določeno le to, da veljajo za cerkvene šole iste določbe kot za ostale privatne šole, Italijanski konkordat določa le to, da se vrši matura na cerkvenih srednjih šolah pred isto izpitno komisijo kot na državnih šolah (italijanski sistem). V nemških konkordatih je rečeno, da morejo katoliški starši zahtevati za svoje otroke verske šole. « Prim. H V 1037, 85 164 Naš konkordat zahteva od verskih šol pouk v narodnem jeziku, prilagoditev pogojeni, ki se zahtevajo od državnih šol, garancijo državljanske in domovinske vzgoje. Država rti mogla imeli prav nobenega razloga, da ne bi pod temi pogoji dovolila katoliški cerkvi lastnih šol in jih izenačila z javnimi šolami. O finančni podpori verskim šolani v konkordatu ni govora; zato je odveč, če *Projekat«< naglasa (str. 38 39), da mora po letonskem in romunskem konkordatu cerkev sama vzdrževati konfesionalne sole. ti. 29, V tem členu naš konkordat po zgledu nekaterih drugih konkordatov (čl, 11 bavarskega, čl, 18 romunskega, £1. 28 in dostavek k njemu nemškega ter čl- 16 avstrijskega konkordata) izrecno priznava cerkvi pravico, da skrbi za vCrntke po bolnišnicah iti drugih podobnih zavodih. Isto določa tudi čl. 20 zakona o srbski pravoslavni cerkvi. Naš konkordat pa dalje določa, da bodo v lakih zavodih nastavljeni duhovniki prejemali nagrado od države ali od tistega, ki mu ustanove pripadajo, Projekat se spotika (str. 39/40) nad temi nagradami. Nagrade omenjata bavarski in avstrijski konkordat- V našem konkordatu je predvideno, da bodo v takih zadevah posebej nastavljeni duhovniki, v omenjenih dveh konkordatih pa je rečeno, da bodo vršili tam dušno paslirstvo posebni duhovniki ali pa redni dušni parslirji. Stvarna razlika je pač majhna, tako da je ne bi kazalo posebej naglašati, Čl. 3D. Člen prinaša v štirih odstavkih določbe O vojaški službi bogoslovcev, duhovnikov in redovnikov. Prvi trije odstavki so vzeti iz § 49 zakona o ustrojslvu vojske in mornarice (skrajšan rok 6 mesecev; sanitetna služba; odlaganje službe do konca študij, a največ do 27. leta starosti). Četrti odstavek pa določa, da S3 posvečeni duhovniki in redovniki z zaobljubami oproščeni vsake vojaške službe razen ob splošni mobilizaciji. V tem primeru pa bodo opravljali vojaško dtišnopastirsko službo pod vodstvom vojaškega ordinarija- Projekat" znpet trdi |str. 40 -11), da so drugi konkordati manj ugodni za cerkev, in navaja čl. 30, odst. 4 med tistimi določbami, ki jih je konkordat spremenil na Škodo državi (str. 53). Cerkev izvzema od vojaške službe vse klerikc in redovnike (kan. 121, 614). S to svojo zahtevo more v modernem času le delno prodreti. Med konkordali po vojni ne omenjajo vojaške službe duhovnikov romunski konkordat iti nemški konkordati. Popolnoma je sprejel cerkveno stališče litvanski konkordat (čl. S, odst. 2). I.etonski konkordat oprošča vojaške službe le klcrike z višjimi redi, ne pa redovnikov (čl, 9), Poljski konkordat oproSča vojaške službe bogo-slovce, duhovnike in redovnike razen v primeru splošne mobilizacije. V tem primeru bodo duhovniki vršili dušno paslirstvo pri vojski, a tako, da ne bo trpelo škode dušno paslirstvo po župnijah; ostali pa bodo dodeljeni sanitetni službi (čl. 5). Italijanski konkordat ima tri določbe o vojaški službi duhovnikov in redovnikov, Rogoslovci iz zadnjih dveh letnikov in redovniški novinci morejo odlagati vojaško službo do 26. leta starosti. Kleriki i višjimi redovi in redovniki z zaobljubami so oproščeni vojaške službe razen ob splošni mobilizaciji. 165 V tem primeru bodo duhovniki, razen dušnih pastirjev, vpoklicani, da bodo izvrševali dušno pastirstvo pri vojski; ostali kleriki in redovniki pa bodo pred vsem dodeljeni sanitetni službi (čl. 3). Ako navedene določbe primerjamo z onimi v čl. 30 našega konkordala, se jasno pokaže, da naš konkordal glede vojaške službe duhovnikov in redovnikov cerkvi ne nudi večjih ugodnosti kol drugi konkordati. Čl. 31. Clcn govori v desetih odstavkih o organizaciji vojaškega duhovništva. »Projekat'- prišteva prvih sedem odstavkov med tiste določbe, ki so sprejete iz drugih konkordatov kot takšne, ki dajejo cerkvi maksimalne pravite, ostale tri pa med določbe, ki nimajo paralele v drugih konkordatih, njihov namen pa je povečanje pravic katoliške cerkve {str, 53), O vojaškem duhovništvu ima določbe pet konkordatov po vojni, namreč poljski (čl. T), litvauski (čl. 7), italijanski (čl. 13, 14), nemški (Čl. 27) in avstrijski (čl. S); omenja pa to zadevo tudi češkoslovaški modusvivendi |odst. 4j, Poljski konkordal omenja posebnega vojaškega škofa, ki bo imenovat vojaške duhovnike; .ti bodo stali pod njegovo jurisdikcijo. Poljska armada bo imela iste privilegije, ki so dani ar madam vohče. Sv. stolica je dovolila, da je voja-ško duhuvnišlvo glede vojaške službe podložno vojaškim oblastem. Po litvanskem konkordatu imenuje vojaške duhovnike litvanski nadškof; svoje funkcije bodo izvrševali pod njegovo jurisdikcijo, Armada ima privilegije kot v poljskem konkordatu Določbe, da stoji duhovništvo pod vojaško oblastjo, v litvanskem konkordatu ni. Italijanski konkordat določa, da bo imenovanje cerkvenih hie-rarhov za vojsko sv, stolica zaupno predložila vladi, če bo ta imela ugovore, bo sv. stolica imenovala druge osebe, Vojaške duhovnike bo na predlog vojnega ordinarija imenovala vlada. Po nemškem konkordatu bo imenovala vojnega ordinarija sveta stolica sporazumno r. vlado. Cerkveno imenovanje vojnih kura to v izvrši vojni ordinarij nach vorgiingigem Henehmen mit der zustiin-digen Ficichsbehordeu. Prav podobno določa o imenovanju vojnega vikarja in vojaških duhovnikov avstrijski konkordat in za njim naš konkordat, ki pravi, da bo sv. stolica imenovala vojnega vikmja v sporazumu z vlado. La nomination ecclésiastique de l'Ordinaire militaire sera faite par le Saint-Siège, après que celui-ci sera mis en communication avec le Gouvernement Yougoslave pour la désignation, d'accord avec le même Gouvernement, d'une personne idoine.« Cerkveno imenovanje vojnih duhovnikov izvrši vojni ordinarij »après accord préalable avec le Ministre de l'Armée et de la Marine«-. Po cerkvenem imenovanju Lako vojnega ordinarija kol vojnih duhovnikov sledi njih imenovanje kot državnih funkcionarjev; to izvrši vlada po državnem zakonu. Glede imenovanja vojnega ordinarija in vojnih duhovnik j v ni torej naša država v primeri z drugimi prav nič prikrajšana. Upoštevajoč naše razmere omenja naš konkordat poleg stalnih vojaških duhovnikov še pomožne in honorarne vojaské duhovnike. 166 A ko drugi konk-ordati ne poznajo pomožnih in honorarnih vojaških duhovnikov, to vendar ne pomeni, da je naša država nasproti sv. sto-lici na slabšem ud drugih držav. Cerkveno službovanje vojnih duhovnikov se navadno uredi s posebnim statutom; isto določa tudi naš konkordat (9. odst. čl. 31). Cl, 32, Člen sprejema za katoličane kanonsk-n zakonsko pravo kot n, pr srbski konkordat iz 1, i(>H (čl. 12 in 13) ter med novejšimi konkordati lilvanski (61, 15). italijanski |čh 34) in avstrijski (čl. 7), Ti koukiordali so, z državnega stališča gledano, sprejeli moderni fakultativni civilni zakon, ki se loči od tradicionalnega v tem, da katoliškemu državljanu ni za državno področje dana na izbiro le oblika poroke |ali pred državnim funkcionarjem ali pred cerkvenim predstavnikom, za to od države delegiranim), marveč da država prizna: 1. zakonu kaLol.ičanov, sklenjenemu po kanonskem pravu, civilne učinke in 2. cerkveno sodstvo v pravdah, ki se tičejo zakonske vezi pri teh zakonih. Pravde glede ločitev od mize in postelje pa cerkev prepušča državnim sodiščem. iProjekat« trdi (str. 45/46), da se čl. 32 našega konkordata v nekaterih stvareh razlikuje od zgoraj omenjenih treh konkordatov po vojni i ta razlika ide na štetu državnih interesa-. Prva razlika je ta. da samo nas konkordat omenja mešane zakone, ko določa, da prizna država civilne učinke tudi mešanemu zakonu, ki je sklenjen po kanonskem pravu. Tako določbo sta imela tudi črnogorski in srbski konkordat. Določba je s staliiča, ki ga je konkordat zavzel napram cerkvenemu zakonskemu pravu, povsem logična, V mešanem zakonu je po teh določbah z državnega stališča dano zakoncema na izbiro, da se'odločita ali za kanonski pravni red ali za kateri drug. ki jima je na razpolago. Ako se odločita pri sklenitvi zakona za kanonski pravni red, se bo njun zakon presojal po tem pravnem redu. Zato je popolnoma dosledna določba v 4, odstavku čl. 32 našega konkordata, da ho v mešanih zakonih, kjer je ne katoliški del dal jamstva za katoliški krst in katoliško vzgojo otrok, državna oblast na zahtevo ogroženega katoliškega soproga poskrbela, da bodo vsi otroci vzgojeni v katoliški veri »Projekat* vidi zopet v tej določbi oškodovane državne interese. ČL 33, P poskrbel:), da bodo mogli člani organizacij za fizično vzgojo izvrševati verske dolžnosti ob nedeljah in praznikih. Določba v avstrijskem konkordatu pa je splošnejša; gläsi se: Der Bund wird dafür Sorge tragen . . daß in vom Staat eingerichteten Jugendorganisationen der katholischen Jugend die Erfüllung ihrer religiösen Pflichten in würdiger Weise und ihre Erziehung in religiös-sittlichem Sinne nach den Grundsätzen der Kirche gewährleistet werde. Da je ta določba za cerkev ugodnejša od one v našem konkordatu, je lahka uvideti. Zadnji odstavek v našem či, 34 prinaša le določbo tehničnega značaja in je zato smešno, navajati jo za dokaz, da so pravice katoliške cerkve povečane nad mero pravic v drugih konkordalih. ČL 35, Člen določa, da se z uveljavljenjcm kankordata odpravijo doslej veljavni zakoni, uredbe in pravilniki, kolikor nasprotujejo določbam konkordata. t Projekat prizna [str. 49), da so podobne določbe tudi v drugih konkordatih. Cl- 36- Člen govori o mešanj državno-cerkveni komisiji za reševanje imovinsko-pravnih vprašanj. Projekat ■ priznava (s-tr, 49/50), da so podobne določbe tudi v nekaterih drugih konkordatih, Cl- 37, člen ima dva odstavka. V 1. odstavku je rečeno, da se bodo vsa ostala vprašanja, ki se nanašajo na cerkvene osebe in si vari kot take, pa se ne omenjajo v prejšnjih členih, urejala pO veljavnem kanonskem pravu. V 2. odsl. pa je določenn, da "iusta težave pri razlaganju konkordatskih členov ou si un règlement était nécessaire pour résoudre des questions relatives à des personnes ou choses ecclésiastiques non traitées dans ce Concordat et qui touchent aussi l'Etat , reševali sv, stotica in vlada sporazumno in prijateljsko. Enako določbo kol 1. odst gornjega člena imata nemški (čl. 33, odst. 1] in avstrijski konkordat (čl. 22, odst, 1). Projekat opozarja (str, 50/51) na razliko, ki je med besedilom nemškega in avstrijskega ter našega konkordata, ki je po njegovem mnenju dobesedni prevod besedila v avstrijskem konkordatu. Toda stvar je drugačna. Tekst v avstrijskem konkordatu se glasi: »Alle anderen auf kirchliche Personen oder Dinge bezuglichen Materien, welche in den vorhergehenden Artikeln nicht behandelt wurden, werden dem geltenden kanonischen Recht gemäß geregelt werden.. Besedilo v iiemftkein konkordatu ima dostavek für den kirchlichen Bereicht. Naš ton- 169 kordal lega dostavka sicer nima, pač pa ima dodane k des personnes el de choses ecclésiastiques še »comme telles . Ce bi torej stvarno razlikovali med besedilom v avstrijskem in nemškem konkordatu,*1 potem je besedilo v našem konkordatu bolj podobno onemu v nemškem kol v avstrijskem, O 2. odst, čl, 37 prizna »Projekat« (str. 51), da ima paralele v drugih konkordatih. Čl. 38. Člen določa, da se bo izmenjava listin o ratifikaciji izvršila čim prej v Kimu in da bo konkordat stopil v veljavo z dnem, ko se bodo lis Line izmenjale. »Projekat< opozarja (str. 51), da konkordat ne odreja ni rok svoje važnosti, ni način svog ukidanja, a neke odredbe konkordata glase, da su one dónete, za večita vremena (čl. 0)*- K tej opombi je reči, da imajo enako določbo vsi konkordati razen letonskega, ki edini med vsemi konkordati določa, da vetja za tri leta in se nato njegova veljava molče podaljšuje leto za letom, ako se konkordat ne odpove s šestmesečnim rokom (čl. 20, odst. 1], in romunskega, ki predvideva v čl. 23, odst. 2 možnost odpovedi s šestmesečnim rokom. Izraz za Večita vremena- (à perpétuité] se omenja v čl, 2 dvakrat, ko je govor, da se združi nova ninska škofija s šibenisko per uníonem aeque principalem- in prav tako novo ustanovljena banatska škofija z belgrajsko nadškofijo. Izraz >in per-petuum.i je pri takih cerkveno-upravnih spremembah nekaj navadnega. Zaključni protokol in dodatek. V zaključnem protokolu je določeno. da bo nuncij v Belgrado doyen diplomatskega zbora, Islo določbo ima lateranski pakt (čl. 12, odsl. 4) in nemški konkordat (dostavek k čl, 3], Projekat« trdi (str. 51), da ni bilo razloga, dî se je sprejela ta določba v naš konkordat. V dodatku (annexe] je določba o rabi slovanskega in staroslo-venskega jezika V bogoslužju, »Projekat« pravilno omenja (s-tr. 52), da nudi analogijo za to določbo le dodatek k srbskemu konkordatu iz i 1914, ni pa podobnih določb v konkordatih po vojniH koncu nimam veliko doslaviti. Pričujoči pregled je pokazal, mislim, da naš konkordat ni kakšno strašilo med konkordati po vojni, marveč da lojalno ustreza načelom novejšega konkordatskega prava in njegovemu dosedanjemu razvoju. Kakor sem že v uvodu omenil, Peru gin i razlaga besedilo v nemškem konkordatu takole: "Qeare in ambitu ecclesiastic O servaltdae Sitni Bcclesiai? leges, in ambitu civili !e¿e>; civiles. Discordia anteni et pugna inter leges civiles el ecclesiastical, per se, in regimine ton corda (ario, adesse non potest: quia in primis ins civile commune est p raster (non CO D trm) ins canonicum, immo ius cano-nicum quibusdam in casibus ad ius civile remittit: praeterea, ideo ineuntur concordata, ut quaestiones de rebus mixtis controversée pacific« diriman-Utr, limites utrrusque competence, quantum fieri potest, definiantur, el leges civiles, quae forte ecclesiastic!» cootrariae csstent, vi ipsius concordat) abrogentur (Concordata vigentia 1934, 231. op. ft], Prim, tudi ílanek Ai margini de Concordato Ira la S. Sede e il Reich Germánico v L'Os-serva t ore Romano- z dne 26. julija 1933. Hr.gr.ovn' Vranji, 12 170 tako bi rad poudaril tudi na koncu, da moramo pri kritični presoji členov v našem konkordatu upoštevati trnje: prvič načela povojnega konkoTdatskega prava vobče, drugič razvoj posameznega vprašanja v povojnih konkordalih in tretjič posebne prilike v naši državi in stališče naše države do konfesij sploh, ki je prišlo do izraza zlasti v verskih zakonih iz 1, 1929 do 1931 in v sledečih verskih ustavah. V uvodu omenjenem zaključku, do katerega je prišel prof. Ilič v študiji -Pred konkordatom", je rečeno, da je napačno, ko bi kdo nabiral paralelne določbe k našemu konkordatu tako, da bi eno vzel iz enega, drugo pa iz drugega konkordata. in bi s tem doka/.oval, da se naš konkordat ujema z drugimi konkordati, Prav tako pa je seveda napačno, ako bi kdo izbiral iz ostalih konkordatov le tiste določbe, ki so za cerkev manj ugodne, nego so sorodne določbe v našem konkordatu, in bi tako dokazoval, da je naš konkordat za državu od vseh veljavnih konkordatov najmanj ugoden, Podrobna kritika členov našega konkordata. ni bila namen tegale članka, ki je hotel pokazati le moč ugovorov proti konkordatu. Po našem mnenju bi naš konkordat dal podlago, na kateri bi se mogle razmere med cerkvijo in našo državo za obe stranki ugodno reševati. Država v njem ne daje cerkvi več pravic, nego jih dajejo države v drugih konkordat-ih; prav tako pa moramo priznati, da ne omejuje cerkve, kot nekateri drugi konkordati. Cerkev nasprotno prav tako ne daje v konkordatu naši državi kakšnih posebnih predpravic, daje pa ji v bistvu vse. kar je dala drugim državam. Razvoj konkordatskega prava je dosegel v našem konkordatu v nekaterih podrobnih določbah napredek, kakor smo videli pri pregledu konkordaUkih členov. Nekateri členi pa SO ostali precej splošno in neodrejeno formulirani; toda laka splošnost in neodreje-nosi ne škoduje državni strani, pač pa cerkveni, kakor kaže skušnja z drugimi konkordati. Zalo je popolnoma odveč, če kdo zaradi pre-splošnih določb napada konkordat, češ da si bo s takimi določbami cerkev prilastila pravice, ki jih drugod nima. in tako inadmudrila* državo, 171 Praktični del, DESETLETNA RAST SLOVENSKE KATOLIŠKE AKCIJE. [Nadalje vanje.) 11. Doba tipanja okoli katoliške akcijc. L Nekaj o izrazoslovju v razpravi. 1. Besedo katoliška akcija« pišem z malo začetnico1. Vendar pa bom rabi! tudi kratico KA in izraz Katoliška akcija (z veliko začetnico). Zakaj tako razlikovanje v pisavi? Naj o tem podam na tem mestu nekaj pojasnila in s toni tudi označim metodo, ki se je bom držal pri raziskovanju razvoja slovenske katoliške akcije. Besedo »katoliška akcija« je pisal Lj. škof. list z malo začetnico vse do srede 1, 1936, od lega časa dalje pa rabi kratico KA in piše Katoliško akcijo z veliko začetnico. In ta način pisanja je postal pri nas Slovencih običajen in stalen. 2. Kaj pomeni danes pri nas KA? V uvodu k »Pravilom Slovenske Katoliške akcije», ki so stopila v veljavo 26. sept, 1936, piše Lj. škof. list {1936, str. i 10): K A je po svojem bistvu organizacija,- »V Katoliški akciji je treba razlikovati njene lastne organizacije (po stanovih in poklicnih okoljih) in privzete pomožne sile. t »Slovenska Katoliška akcija (SKA) je cerkvena ustanova ,..« Danes nam torej znači K A določeno cerkveno ustanovo z vrsto takih in takih organizacij, s takimi in takimi lastnostmi in določenimi cilji, ki je stopila v življenje 26. sept. 1936. Zato danes po preteku niti enega leta še ne moremo govoriti o desetletnem razvoju KA. To bo mogoče šele čez deset let. Nam pa gre v naši razpravi za pretekla leta, v katerih smo tudi veliko govorili in delali okoli te zamisli Pija XI., zato lega dela v prejšnjih letih ne smemo označevati s sedaj običajnim znakom K A. Da se v začetku razprave ogibljem sedanjega načina pisanja KA, me nagiba tudi še drug razlog. Ako bi namreč rabil kratieo KA, bi hote ali nehote dajal tej besedi našo sedanjo slovensko konkretno vsebino. S tem bi si pa metodično zaprl ali vsaj otežil pot za kritični pregled zadnjih desetih let, ki smo jih posvetili delu okoli te zamisli Pija XI. in njegovega naročila. Dosledno bi moral namreč v tem primeru vzeti za merilo tega dela današnjo konkretno slovensko vsebino KA, mesto da se tudi današnjemu njenemu pojmovanju kritično približam. Zalo se vračam k prvotnemu načinu pisanja katoliške akcije (z malo začetnico); to mi omogoči, da se svobodneje izražam in nisem navezan na današnjo vsebino, ki jo dajemo temu nazivu. 3. Toda kaj naj nam znači »katoliška akcija ? Gotovo vsebino moramo dati taki oznaki, ako jo hočemo rabiti in z njo jasno govoriti o preteklih letih. Dali ji moramo vsebino brez ozira na to, kako so jo pojmovali pred leti. 1 Po nesporazumu je v prvem delu te razprave ta naziv tiskan z veliko začetnico, oziroma stoji kratica KA. 12* 172 Ko nam danes K A značt konkrelno slovensko cerkveno ustanovo in njene organizacije, naj nam katoliška akcija znati katoliško delo iti prizadevanje v mejah, po načinu, 5 sredstvi in cilji, kakor ga z . actio catholica* naroča Pij XI. škofom in vernikom v današnjem položaju katoličanstva. Torej naj znači katoliška akcija (z malo) zamisel Pija XI. kot t&ko, v vsem obsegu in t, vsemi podrobnostmi. V tem najširšem pomenu obsega katoliška akcija (z malo) tudi našo Katoliško akcijo (z veliko) kot sredstvo, orodje, organizacijo, s katero dela in skuša dosegati svoje namene, V ožjem pomenu besede naj nam pa ^katoliška akcija» znači dela, podjetja, konkretna prizadevanja, ki jih vrši Katoliška akcija. Tako razlikovanje med KA in katoliško akcijo, bodisi v širšem pomenu besede bodisi posebno v ožjem pomenu besede, nam priporoča ne samo taktični ozir, ampak tudi običajno slovensko izražanje in slovenski pravopis. Saj Slovenci pišemo n. pr, o katoliški socialni akciji z malo začetnico, a organizme, organizacije, ki to akcijo pospešujejo in vodijo, pa pišemo z veliko začetnico, n, pr; JSZ, Zveza združenih delavcev itd. Tudi pišemo o katoliškem gibanju 7. malo začetnico, njega organizacije pa z veliko, n. pr. Prosvetna zveza itd. To izrazoslovje vzdrži tudi, ako ga primerjamo n. pr. s francoskim načinom govorjenja o »actio catholica-t Pija XI. Dà. še vet. V tej primeri besedo katoliška akcija [z malo) iahko natančneje razmejimo se od druge strani. Generalni vikar grenobkkega Škofa, GuÉrry, takole razčlenja vsebino l'Action Catholique. ■,,. l'Action Catholique doit être envisagée sous un double aspect; a) dans sa réalité concrète; b) dans ce qu'elle est essentiellement en elle-même, abstraction faite des formes diverses qu'elle peut revêtir. Dans sa réalité concrète: L'Action Catholique désigne un organisme, une institution. un ensemble d'organisation et d'œuvres*. Dans son essence: L'Action Catholique est la participation du laïcat catholique à î apostolat hiérarchique.i.4 Kar vidi Francoz realnega, konkretnega V tej Pijevi zamisli, moremo pO našem izrazoslovju označiti z dvojno besedo; organizme, organizacije označujemo s Katoliško akcijo |z veliko); dela, delovanja, podjetja pa s katoliško akcija [z malo). Kar pa Francoz označuje za bistvo, recimo za idejno stran, bi slednjič tudi lahko označevali z besedo katoliška akcija (z malo] v najširšem pomenu besede, A je bolje, da idejno stran Pijeve za misli (son essence) označujemo edino le z izrazom: sodelovanje (udeležba) laikov s hierarhičnim apostolatom (s poslanstvom cerkve). Tako naj ima po našem izrazoslovju, ki se ga hočemo držati — ne samo v tem poglavju, ampak v vsej razpravi — KA n^j konkretnejši pomen, in naj služi le za oznako L I93& oživljene cerkvene ustanove in njenih organizacij, Idejno stran (son essence) Pijevp zamisli bomo vedno označevali z izrazom: sodelovanje - Guèrry, L'Action Catholique (Paris 1936) 146. ' o, c, 148. 173 laikov s cerkvenim poslanstvom. Izraz katoliška akcija [z malo] pa naj nam v najširšem pomenu znači Pijevo zamisel kot tako, torej organizacijo z njenim delovanjem vred; v ožjem pomenu pa dela, posamezna podjetja, ki se vrše v smislu Pijeve »actio catholica«, 4. Zgodovini preteklih let s tem izrazoslovjem ne bomo delali nobenega nasilja Saj dejansko le razčlenimo široko in bogato vsebino Pijeve zamisli, ki jo izraža v svojih izjavah z besedo racijo catholica«. In prav to nam omogoči, da opazujemo, kako Smo se v preteklih letih bavili s to 2adevo. Ko imamo tako razčlenjeno vsebino katoliške akcije, moremo šele točno ugotavljati vsebmoT ki smo jo mi sami dajali tej besedi v preteklih letih. In naša razprava naj nam ravno pokaže, kako smo se iz svojih razmer in svojih prvih pogledov bližali Pijevi katoliški akciji, kako polagoma luščili njeno vsebino, kako jo primerjali s svojimi razmerami, kako jo skušali prenašati in ustvariti za naše potrebe, kaj z njo doseči itd. itd. Objektivno merilo, s katerim bomo presojali naše nazore in posamezne poizkuse, ki so v zvezi s Pijevo zamislijo, nam bodo dale predvsem papeške izjave istega časa in deloma konkretno papeževo delo: rAzione Cattolica l ta liana. 2. Splošna oznaka prve dobe. 1. K prvim glasovom o katoliški akciji po katoliškem shodu so se kmalu pridružili še novi. In v naslednjih letih že moramo pokazati nekaj izrazitejših stališč do te Pijeve zamisli, oziroma tudi načrtov, kako naj jo uvedemo pri nas. Reči smemo zalo. da se s časom, v katerem je izvajanje orlovske organizacijske zamisli v naše dušnopastirske vrste prineslo prve govorice o katoliški akciji, pričenja prva doba v zgodovini slovenske katoliške akcije, ki traja nekako do konca 1. 192S. Najprimerneje morda nznačirno la lota, a.ko jih imenujemo dobo tipanja okoli katoliške akcije. Tak je značaj tega razdobja. Ljudje vsako novo stvkr gledamo in presojamo s Svojega stališča, iz razmer, v katerih živimo. To je nekaj čisto naravnega. In drugače tudi ni moglo biti s pozivi Pija XI, h katoliški akciji. Stoječi sredi razvitega organizacijskega življenja, kateremu je pravkar minuli katoliški shod posvečal tako pozornost, smo Slovenci jelt motriti katoliško akcijo predvsem z zvezi s svojimi organizacijami, v zvezi z njihovim delovanjem in njihovimi vprašanji. Da, še več. Ravno domače organizacijske razmere so jele vzbujati zanimanje za kato' liško akcijo Pija XI. In to ne velja samo za prve glasove, o katerih smo že govorili. V prvi dobi in tudi še v naslednji so se vsi konkretni poizkusi v tej smeri vršili v najtesnejši zvezi s problematiko našega organizacijskega življenja, Zato brez upoštevanja te problematike, ki je po katoliškem shodu vedno očitneje in izraziteje stopala na dan in zahtevala svojo rešitev, ni mogoče pravilno oceniti prvih poizkusov s katoliško akcijo pri nas. oziroma ni mogoče umeti prvih stališč, ki smo jih zavzemali do nje. O miselnosti, 174 ki je napolnjevala in vodila zadnji katoliški shod glede naših organizacij, smo že govorili. Zato nam ne bo težko razbrati, katera so bila ia vprašanja, ki so nas obenem vodila k razmišljanju o katoliški akciji in nas naganjala, naj jo uvedemo v svoje slovenske razmere. 2- Naša vzgojno-prosvetna organizacija se je že pred katoliškim shodom jela razvijati v stanovsko smer- Iz nekdanjih odsekov izobraževalne malice SKSZ, so zrasle in se osamosvojile; Orlovska zveza, Orliška «veza in Ženska zveza. Že 1. 1922 smo tudi dobili samostojno mladinsko organizacijo Krekovo mladino, ki jo je ustanovilo krščansko-socialno delavstvo. Ker je ozemlje, ki ga je doslej obdelovala ena sama organizacija, naenkrat zasedla cela vrsta samostojnih organizacij, je bilo za uspešno delovanje nujno potrebno, da se delokrogi posameznih organizacij točno razdele. Pri razhodu iz skupnega doma SKSZ se to ni zgodilo. Prvo veliko vprašanje je zato bilo, kakšen delokrog naj si ohrani stara prosvetna matica v primeri z novimi stanovskimi organizacijami, ki so si lastile mladino popoln om a zase. Katoliški shod je, kakor smo žc omenili, le naročil SKSZ, >naj natanko določi svoj delokrog glede na ostale osrednje organizacije . Obširno smo ludi že govorili, kako se je jelo reševati to vprašanje med Prosvetno zvezo in Orlovsko zvezo, a brez pravega uspeha, da so dušni pastirji jeli iskati odpomoč v katoliški akciji, na katero so kazali v Italiji. Vprašanje razmejitve delokrogov je šlo dalje tudi na mladinske organizacije. Dobili smo dve, Orlovsko zvezo in Krekovo mladino. Orlovstvo bi bilo rado zajelo vsvoje vrste vso katoliško mladino brez izjeme. Krekova mladina pa si je lastila vso delavsko mladino. Kje na; bo meja med njima, da ne bo prepirov? Na katoliškem shodu O novi delavski mladinski organizaciji niso govorili, še manj seveda o njenem razmerju do orlovstva. A v naslednjih letih je to vprašanje ostro stopalo na dan. Osrednja težava našega organizacijskega življenja, ki so jo čutili predvsem dušni pastirji, se je pa porajala okoli verskonravne vzgoje v naših vzgojno-prosvetnih necerkven.ih organizacijah. — Vprašanje je Slo do osnov, na katerih rastejo in delujejo le naše organizacije, Vzgojno-prosvetne organizacije, na katere je katoliški shod toliko zidal pri verskonravni obnovi našega naroda, kažejo pri nas gotovo dvojnost. Njihovu ime in značaj sama povesta, da vzgajajo in izobražujejo svoje člane za javno življenje, za delo na narodnostnem, gospodarskem in socialnem območju. Obenem pa te organizacije tudi poudarjajo važnost verskonravne vzgoje in podčrtavajo v svojih pravilih, da jo hočejo gojiti v svojih vrstah, V kakšnem razmerju pa je prav za prav obojno delo v naših organizacijah? Ali teče obojno prizadevanje vzporedno drugo ob drugem? Ce ne, katera stran njihovega delovanja je potem odločilna, najvažnejša za 175 nase katoliško gibanje, ali prosvetna ali verskovzgojna? Vprašanje Se bolj zaostreno se je glasilo takole; Ali te organizacije že s svojim prosvetnim delom dvigajo in utrjujejo tudi verskonravno Življenje med narodom? Ali pa je obratno res, da njihova verskonravna vzgoja daje osnovo in pogon za krščansko prosveto in krščansko udejstvo-vanje v gospodarskem in socialnem življenju. En kot drug odgovor ima pomen tudi za ustroj in vodstvo teh organizacij. Ako je prvo res, potem je naravno, da zavzamejo do duhovnika, demokratično stališče, saj duhovnikovo delo samostojno podpirajo. Ce je pa drugo res, bi pa moral dobiti duhovnik izjemno, avtoritativno stališče v njihovem vodstvu, ker je njegovo delo osnova ostalega društvenega delovanja. Videli smo, kako se je ob priliki izvajanja orlovske organizacijske zamisli pojavilo tO vprašanje in je bilo — čeprav morda nezavedno — glavni vzrok medsebojnih nesporazumov, Katoliški shod se tega vprašanja ni dotaknil. O necerkvenih organizacijah SO govorili v odseku za narodno prosveto, iz česar bi smeli sklepati, da so polagali pažnjo predvsem na njihovo narodno-prosvetno delovanje. A vendar so istočasno poudarjali tudi njihovo delo za ^poglobljeno versko in apologelično izobrazbo , opozarjali na verskovzgojiie cilje . . . mladinske organizacije1. Torej nič jasnega, nič določnega v pogledu dvojnosti naših organizacij, Posebno pereča se je kazala ta neurejena dvojnost stare prosvetne kot tudi novih stanovskih organizacij v razmerju do cerkvenih organizacij, ki se pečajo izključno z verskonravno vzgojo. Na katoliškem shodu so se deloma dotaknili tega vprašanja govorniki iz orlovskih vrst, a tudi za svojo organizacijo nič več kot le dotaknili*. Kako naj si cerkvene in necerk vene organizacije dele med seboj verskovzgojno delo in kakšno naj bo razmerje enih organizacij do drugih, je ostalo odprto vprašanje. In med dušnimi pasiii-ji se je jela širiti praksa, da sploh ni razlike v verski vzgoji enih kot drugih organizacij, in mnogokje so se zadovoljevali z eno samo, ki naj nudi vse, kar mladina potrebuje. Pri vseh teh naštetih težavah je šlo v jedru za eno in isto vprašanje naših organizacij: za točno opredelitev dela in razmejitev delokroga na levo in desno. Pokazala pa se je tudi ravno • Prim. RV 1937 54. Dr. Basa j je v svojem govoru »Mladinska organizacija« takole načel vprašanje razmerja orlovske organizacije do Marijine družbe; ■ Namen mladeniike in dekliške organizacije je v prvi vrsti ta. da mlad človek ohrani v sebi tO, kar je že po naravi dobrega v njem.« » .. . Mladinska organizacija... stremi pn tem. da mladostne dobrote, mladostni ogenj neguje, neti in ohrani, Goluvo je, da muramo za mladino imeti verske organizacije, ker vsa svetna sredstva ne morejo zadostovati, da ohranijo mladino dobro, Gotovo pj je tudi, da je organizirana fantovska druščina jorlovstvo op. por,) prav tako neobhodna, ker verska organizacija nima namena dajati tega, kar daje svetna. Tudi Marijina družba se lahko v neki meri poslužuje onih naravnih sredstev, kakršna Opravlja svetna organizacija, in si lahko jemlje naloge, ki spadajo v svetno mladinsko organizacijo. Vendar je brezdvumno, da Laka verska organizacija ne bi mogla konkurirati z nasprotno svetno organizacijo. K. s. 168. 176 nasprotna potreba in tudi to zaradi vsestranske razčlenitve našega organizacijskega življenja; enotno in smotreno katoliško gibanje je zahtevalo neko skupno vodstvo katoliških organizacij. Orlovski krogi so bili prvi, ki so jeli opozarjati na potrebno skupnost med svojo in drugimi mladinskimi Organizacijami in So tudi predlagali, kako naj bi se to doseglo. Svetovali so jim, naj se v načinu svojega delovanja, čim bolj približajo orlovski organizaciji", iz teh vrst je tudi prišla že omenjena resolucija katoliškega shoda o ustvaritvi enotne armade in enotne fronte slovenske katoliške mladine7. In ko so pri izvajanju samostojnosti orlovske organizacije nastale razprtije, SO zopol orlovski krogi opozarjali, naj bi se osnovala vrhovna skupna matica". Želja po neki medsebojni povezanosti je bila tudi na drugi istrani. A uporabna izvedba te zamisli ni bila nič manj zamotana na vse strani kakor nasprotno vprašanje razmejitve. 4. Ovire, ki so se porajale pri razmejitvi delokrogov med Prosvetno zvezo in Orlovsko zvezo, pa niso zadržale naših kulturnih delavcev, da ne bi po katoliškem shodu tudi istočasno jeli misliti na zgradbo koordinacijske vezi med katoliškimi organizacijami. Tozadevno prizadevanje je kmalu dobilo dvojno smer. Prvi poizkus se jo pričel med tremi najmočnejšimi Organizacijami, ki so si delile med seboj slovensko mladino: Prosvetno zvezo, Orlovsko zvezo in Marijino družbo4, V kakšni smeri so potekali razgovori med zastopniki teh organizacij, razvidimo iz poročila, ki ga je dala o tem cerkvena oblast duhovniški javnosti v začetku I. 1925-Voditelji teh treh skupin se posvetujejo, kako bi za vse tri osnovali nekak osrednji svet, da bi vsak v svojem delokrogu z ozirom na druge mogel bolj uspešno delovati in bi se v potrebi mogle vse tri skupine hitro združiti v obrambo verskonarodnih idealov.,-"1 Iz želje po sodelovanju do konkretne oblike sodelovanja je bila pa težavna pot. Kako izvesti sodelovanje prosvetnih necerkvenih organizacij s cerkveno verskovzgojno organizacijo, ki se ne peča s prosveto? To možnost je nudila edinole verskonravna vzgoja, ki jo tudi neccrkvene organizacije po svojih pravilih hočejo gojiti. Dalje, " Prim. Fr. Zabret, Mladinska organizacija. K. s, 102. Nasprotniki su večji de! svojih sil v zadnjem času vrj>li na mladino... »Razbita in neenotna armada vedno doživi poraz, mladinska organizacija — če hočemo rešiti vernost in poitenost slovenskega ljudstva - pod nobenim pogojem ne sme doživljati porazov in tflura z vso gotovostjo dosegati trajnih uspehov.., zalo je potrebno, da se najde med orlovsko organizacijo in drugimi mladinskimi organizacijami neka skupnost, da se vrši delo po določenem enotnem načrtu in da se ostale organizacije, v kolikor je to možno, v naiinn svojega dela tembolj približajo orlovski organizaciji.i ■ Prim. BV 1937, 56 op. 20, " Prim. BV 1937. 58 op. 25. 11 Prim. dr. R o i ni a n, Duhovnik iil Orel. Vzajemnost [1923] 50: Drugi . . . problem je vpraianje, ali naj bi se napravil kartel vseli naših krščanskih organizacij ah pa neka vtSja enota {najvišji svet) iz zastopnikov vseh samostojnih organizacij (SKSZ, OP, Orliika zveza, Marijine družbe itd.), ki bi bila ne samo vrhovni svetovalni organ, ampak tudi odločujoča zadnja tnitartek... Ti problemi rabijo svoj čas, da dozore.,, « Lj. škof. I. 1925, str. 3. 177 za uspešno sodelovanje je potrebno, da prevzame vsaka organizacija neko posebno vlogo v celotni verski vzgoji naše mladine, Saj nima pomena, da bi vse tri vršile enako verskovzgojno delo, Kakšno nalogo naj prevzame ena, kakšno druge organizacije? Sclc po določitvi delokrogov glede verskonravne vzgoje mladine bi bilo mogcrče misliti na zgradbo zunanje iormalne medsebojne povezanosti. Tu je stala koordinacija pred dvema možnostima. Ali naj se povezanost izvede na cerkvenopravni podlagi, na kateri sloni Marijina družba? Potem bi vse koordinirane organizacije prišle pod neposredno vodstvo in nadzorstvo cerkve — želja, ki so jo kazali (lušnopastirski krogi v prepirih zaradi orlovske samostojnosti. Druga pot je pa bila, da bi necerkvene organizacije, ki slone na demokratični podlagi, pritegnile v svoj pravni okvir tudi Marijino družbo. Ena kot druga rešitev bi bila z» naše razmere skrajno radikalen korak, za cerkveno Organizacijo naravnost nesprejemljiva. Ta, recimo, mladinski, verskovzgojni koordinacijski poizkus z osrednjim svetom je polagoma zaspal. Nikjer več ne beremo o njem. Morda so ga zmagale načelne težave in ovire, pred katerimi se je znašel. Ali ga je pa odrinila z dnevnega reda druga potreba našega katoliškega gibanja, ki je pa terjala nekako skupno idejno vodstvo še v mnogo večjem in širšem obsegu. Po katoliškem shodil SO se namreč jeli pojavljati tokovi, ki so grozili, da se razlijejo in prestopijo bregove, med katerimi je doslej potekalo slovensko katoliško gibanje. Strokovna organizacija krščan-skosocialnega delavstva in njena Krekova mladina sta stopili na pota, ki so se zdela vodilnim katoliškim krogom pomisleka vredila in nevarna". Tudi med dijaštvom se je pojavilo novo vrenje. Nezadovoljni z dotedanjim katoliškim duhom časa, so jeli iskati novih potov katoli&kemu gibanju. Več desetletno slovensko katoliško gibanje je tako dobilo razpoke v svoji zgradbi. Nobena stvar pa ni tako škodljiva za uspehe celokupnega narodnega gibanja kot ne-edinost posameznih činiteljev, ki hodijo vsak svojo pot. Nekdaj je bila SKSZ nekako središče našega katoliškega gibanja, posebno pa kulturno-prosvetnega dela med narodom. Po katoliškem shodu je pa ostala kakor okleščeno drevo, ki ni več privlačno za svojo okolico. Začutili smo, da nam nekaj manjka; neke osrednje osi smo pogrelali, okoli katere naj bi se vse drugo sukalo in živelo. Že I. 1925 se je vzbudilo prepričanje, da si bomo morali katoliški Slovenci na vsak način postaviti skupno ognjišče, kier bi se zbiralo, ogrevalo in vodilo vse naše katoliško kulturno delo. .Misel je bila lepa, bogata, a ravno zato tudi preširoka, da ne bi potrebovala časa za svojo dozoritev. Toplo gredo, v kateri naj bi dorasla, ji je nudila Prosvetna zveza. Ta je 1. 1925 za 17, avgust sklicala v Ljubljano posebno prosvetno skupščino«, ki naj bi rešila pereče 11 Univ. prof. tir. M. Sla vi £ na tem mestu se mu zahvaljujem za naslednje pojasnile kakor tudi za vse ostale pripombe o katoliškem gibanju po zadnjem katoliškem shodu — je >kot predsednik stalnega odbora katoliških shodov veliko trudil, da bi gibanje v Krekovi mladini in JS2 ostalo V pravem toku». 178 vprašanje enotnega vrhovnega vodstva katoliškega kulturnega dela na Slovenskim11. Iz teh koordinacijskih prizadevanj so zrasli v dobi do !, 1923 trije načrti, ki naj bi rešili naše organizacijsko vprašanje. Prva je zagledala beli dan kamniška spomenica ¿Reorganizacija slovenskih katoliških organizacij", ki jo moramo šteti med zasebne načrte. Uradni tvorbi pa sta bili Vrhovni narodni svet (Katoliški narodni svet) in Katoliški kulturni svet-. V teh treh organizacijskih zamislih smo se jeli Slovenci prvikrat bližati zamisli Pija XI,, ki jo priporoča ped imenom »actio catholica'. Vsi trije načrti namreč govorijo o katoliški akciji in izražajo o njej svoje mnenje s pogledom na obstoječe organizacije. 3. Kamniška spomenica. 1. Ljubljanske skrbi z '¿osrednjim svetom , oziroma z vrhovnim vodstvom katoliškega kulturnega dela v Sloveniji , so našle odziv tudi med dušnopastirsko duhovščino na deželi. Cerkvena oblast jo je sama pozvala k sodelovanju, ko je v poročilu o snovanju osrednjega sveta- povabila duhovnike, naj o stvari razmišljajo in načelnikom organizacij pomagajo z dobrimi in praktičnimi sveti1,1. Preden so v Ljubljani prišli do konkretnih na£ntov, je duhovščina kamniške dekanije sestavila svoje predloge v obliki spomenice z naslovom Reorganizacija slovenskih katoliških organizacij in jo predložila naravnost cerkveni oblasti", Dušnopastirska duhovščina, ki je po katoliškem shodu večkrat pokazala neko nezadovoljnost z obstoječimi organizacijskimi razmerami, je tako dobila lepo priložnost, da cerkveni oblasti naravnost razodene svoje poglede na naše organizacije in ji predloži svoje misli ler načrte, kako priti iz nezadovoljivega stanja do Čim uspešnejšega delovanja1,1. Oglejmo si spo-menicu A) v njenih značllnejšib mislih in predlogih, tn nato B) si pobliže oglejmo njeno katoliško akcijo. A. 2, Spomenica sestoji iz štirih delov, V prvem ugotavljajo duhovniki sedanje stanje naših organizacij in podajajo temu primerne načelne zahteve. Drugi del je naslovljen Cerkvene orga- IJ Prittl- Fr, Erjavec. Zgodovina kntoliškerja gibanja na Slovenskem (Ljubljana 192S) 332, " Lj, škof, L 1925 i c. 11 Spomenica je bila objavljena ledi v Vzajemnosti (1925| 65--67, Prim. BV 1937, 61 op. .28, Spomenica je bila spočeta ali morda tudi rojena na Homcu 1. 1923 na konlcrenci, ki ie bila tk lica na prav /. namenom, da se govori o reorganizaciji naših organizacij Tedanji tamkajšnji župnik Mrkun mi je o tem dal naslednje pojasnilu: -Glavni inlciator je bil dekan Ivan Lavrenčič, živo pu sem sodeloval tndi jaz. Poudarjali smo tudi potrebo, da organiziramo vse štiri stanove, t. j,, fante. mož«, dekleta in /.ene, m sicer tako. da bomu imeli maso za seboj. Slo je predvsem za to, kako v sklad spraviti Marijine družbe Z novimi stanovskimi organizacijami. Poudarjalo se je, da naj bi stanovske organizacije unele tudi svoje shode. Marijin« družbe naj bi tvorile elito (podčrtal iaz.l it) naj bi se samo najboljši ljudju sprejemali vanje, a v stanovski organizaciji naj bi bili kolikor Mogoče vsi organizirani ... Apostolov laikov ta Sas ni še flihče propagiral... 179 nizacije", tretji pa Mecerkvene organizacije' ; naslova pa nista najprimernejša, ker je prvikrat govor tudi o nekaterih necerkvenih organizacijah, drugič se pa omenjajo tudi naše cerkvene združbe. Četrti del se peča z nekaterimi tehničnimi in materialnimi vprašanji, ki nas tu ne zanimajo. V uvodu v prvi del poudarja duhovščina najprej svoje stališče, 3 katerega gleda in presoja naše katoliško organizacijsko življenje. »Duhovniki se pečamo z organizacijskim delom v cerkvi in izven cerkve zato, da ljudi laže vodimo k večnemu zveličanju. , . V cerkvcnih in necerkvenih organizacijah gledajo torej duhovniki v prvi vrsti »moderna sredstva« sodobne pastoracije: z drugo besedo, moderna sredstva, ki se jih poslužuje hierarhični apostolat pri delu za zveličanje vernikov, Zal da imajo naše organizacije razne nedostatke, ki hromijo njihovo delovanje, »i. Marsikje so samo na papirju. Ni shodov, ni sej, ni prireditev, ni prejemanja sv. zakramentov. 2. Imajo premalo članov... Duhovnik izrablja svoje moči le za sorazmerno mali krog organiziranih ljudi, n. pr. pri Orlih, 3. Versko-moralnega življenja,,, je veliko premalo,^ Zakaj 7 Duhovnik pač nima zaradi napačnega pojmovanja demokratičnega principa tiste avtoritete, kakršno bi moral imeti. i. V našem društvenem življenju ni enotnosti. Imamo razne centrale, Vsaka zahteva Svoje... 1 udi pri krajevnih organizacijah ni nobene enotnosti, nobene skupnosti. Vsaka hodi svojo pot.. »Zato zahtevamo: a) Trdnejšo katoliško podlago pri vseh naših društvih. To naj bo določeno v pravilih in ie natančneje v poslovnikih, b) Vsak duhovnik smatraj društveno življenje kot zelo važen del dušnega pastirstva in se pečaj že zaradi svojega poklica z društvenim življenjem. Duhovnik imej v organizacijah tisto avtoritativno mesto, ki mu gre...; bodi pri vseh katoliških organizacijah odbornik... brez vsake volitve; imej pravico... glasovati in v vseh versko-moralnih zadevah odločevati. Tudi naj bo duhovni vodja pri vseh katoliških društvih, c) Zahtevamo večjo enotnost in skupnost pri krajevnih in središčnih organizacijah. V ta namen naj se oživotvori župnijska, dekanijska, škofijska in narodna katoliška akcija, č) V naša društva moramo pritegniti m a s e , , Kako naj se te načelne zahleve praktično izpeljejo, nam povedo duhovniki v drugem in tretjem delu spomenice- Začnimo sistematično gojiti versko življenje pri vseh še praktičnih kaitoličanih in sicer v okviru štirih stanovskih organizacij: za može, žene, fante in dekleta Kjer je možno organizirali vse stanove v Marijini družbi, bi štiri Marijine družbe v župniji prevzele to versko vzgojo. Isto velja za tretji red. Kjer pa to ne bi bilo mogoče, naj bi se pa ustanovile štiri stanovske zveze. »Zveza katoliških mož z odseki; Apostolstvo mož in Marijina družba. V to zvezo spadajo vsi možje, ki so še praktični katoličani. Vsako prvo nedeljo v mesecu , , skupno sv. obhajilo... s primernim govorom. Po potrebi shod v društveni dvorani, Duhovne 180 vaje vsaj na tri leta — če mogoče v Domu duhovnih vaj — v gotovih dobah skupne verske manifestacije . . Zveza katoliških i en a z odseki: Marijina družba in Eiizahetna konferenca- Stanovska organizacija za vse žene brez izjeme.-. Ostalo podobno kakor zgoraj. «Zveza katoliških mladeničev z odseki: Marijina družba in Orel. Skupno sv. obhajilo, za Marijino družbo obvezno vsako tretjo nedeljo, z govorom... Duhovne vaje če le mogoče v Domu duhovnih vaj.« Zveza katoliških deklet z odsekoma: Marijina družba in Orlice...» Druga podobno kakor pri ženah. 4. Skupna gojitev verskega življenja v okviru -širših* stanovskih organizacijah hi imela pa še drug velik pomen. Postala naj bi trdna notranja vez nied našimi cerkvenimi in necerkvenimi organi* zacijami. Vsi člani cerkvenih, zlasti ožjih organizacij, naj bi bili hkrati člani tudi necerkvenih organizacij. Od članov naših ne-cerkvenih organizacij pa se upravičeno pričakuje, da postanejo — če še niso — člani cerkvenih organizacij, ne samo širših, ampak tudi višjih,« Cerkvene in necerkvene organizacije bi se na ta način prelile ena v drugo, ne sicer lormaino, pač pa po istih ljudeh. In dosežena bi bila notranja edinost, ki je tako zelo potrebujemo, Tako bi bil izključen vsak razdor ali razkroj naših katoliških organizacij za vselej in povsod.« 5. A naše organizacije potrebujejo tudi Še zunanjo formalno medsebojno povezanost, ki bi enotno urejevala in pospeševala njihovo delovanje. Kako ^doseči tudi to? Zaradi lepe enotnosti in soglasne skupnosti v vseh naših organizacijah, naj se v v s e h Župnijah osnuje župnijska katoliška akcija, v katero naj spadajo vse dosedanje organizacije >na katoliški podlagi- v župniji, Pod predsedstvom župnika tvorijo to župnijsko katoliško akcijo vsi predsedniki omenjenih organizacij, Ta odbor bi skrbel, da se vodi in vrši vse katoliško društveno gibanje v župniji zares sm:vLreno, enotno in v pravem katoliškem duhu. Kad župnijskimi katoliškimi akcijami naj bi bila dekanijska katoliška akcija. Njen cilj: večja enotnost in sporazumno delovanje župnijskih katoliških akcij. Predsednik dekan. Oslalo podobno organizirano kakor nižje edinice. Vse dosedanje osrednje organizacije in splošna katoliška društva naj bi se združile v škofijski katoliški akciji"". J&kofijska katoliška akcija bi prevzela vrhovno vodstvo nad vsemi centralami in splošnimi društvi.« Za predsednika imenuje Ordinarij >-enega izmed najsposobnejših in najagilnejših profesorjev bogoslovne fakultete v 11 Spomenica našteva naslednje združbe: Prosvetna ¿ve*a s svojimi udseki kakor Ženska zveza, Pevska zveza in ljudski oder. Orlovska in Orlif-ka zveza, osrednje vodstvo M, D,, lit, red, Kat. starešinstvo, Leonova družba, Slov. dijaška zveza, Slomškova zveza. Vzajemnost, Vineencijeva druiba, Elizabetna družba, Sv. vojska, ApOitolstvo sv. Cirila in Metoda, Društvo za Širjenje vere, Krščanska šola, Mohorjeva družba, Slovenska straža, Škofijsko druitvo za varstvo otrok-sirot, Krekova mladina, Jugoslovanska strokovna zveza, 2veza katoliških rokodelskih društev itd IS1 Ljubljani«. Njen namen bi bil v velikem to, kar v malem nižjih edinic, namreč, tla al skrbi za trdnejšo katoliško podlago in zavest v vseh naših organizacijah...; bj dela za enotnost v vsem našem organizacijskem delovanju . . . Bogu v čast in v blagor ljudstva; c) obravnava vse najvažnejše kulturne potrebe slovenskega -naroda. Odbor (širši) škofijske katoliške akcije v Ljubljani se prizna kot najvišja katoliška slovenska kulturna inštanca in je kot taka Upravičena, da goji živahne slike z vsemi katoliškimi organizacijami tudi izven mej ljubljanske škofije. V ta namen naj se,., še čimprej osnuje Narodna katoliška akcija vseh Slovencev, ki naj raztegne svoje delovanje na vse pokrajine, kjer bivajo Slovenci .,,« B. 6. V svojem reorganizacijskem predlogu, s katerim spomenica skuša rešiti naša organizacijska vprašanja, je največji del posvetila katoliški akciji. Katoliška akcija je, če že ne jedro, pa vrh spomenice, krona celotnega re organizacijske ga predloga. V čem obstoji spomeničarjem slovenska katoliška akcija, je takoj razvidno iz besedila spomenice. S tem imenom nazivljejo župnijske, deka* nijske, škoiijske (in narodne) koordinacijske odbore katoliških organizacij, ki naj bi rešili vprašanje enotnosti našega katoliškega organizacijskega življenja. Ako bi gledali te katoliške akcije samo s stališča slovenskega koordinacijskega vprašanja, nam že spomenica sama O njih vse pove; k večjemu bi mogli še razpravljati o njihovi posrečenosti ali neposrečenosti za slovenske organizacijske razmere. A nas zanima druga stran teh slovenskih katoliških akcij. Duhovniki, ki so rabili ime »katoliška akcija«, si ga niso sami izmislili. Gotovo je, da so si ga izposodili iz Pijeve govorice o actio calholica«. Vprašanje nastane, kakšne poglede so imeli ti duhovniki do Pijeve zamisli, kaj so na njej predvsem zapazili, kaj v njej videli koristnega za naše slovenske razmere in morda tudi povzeli iz nje za naše potrebe? SkuSajmo dobiti iz spomenice odgovor na ta vprašanja. 7. Ze površen pogled na spomenico nam pove, da smatrajo duhovniki, da gre v katoliški akciji Pija XI. za obstoječe katoliške organizacije in skrb za njihovo uspešno delovanje. Torej gre v katoliški akciji za tisto, kar skrbi in muči tudi katoliške Slovence. Ta pogled na Pijevo zamisel moramo tembolj naglasiti, ker je bila to osnovna miselnost in nazi* ranje naše javnosti sploh, in sicer vso prvo in tudi drugo dobo. kakor bomo še videli. V katoliški akciji gre za obstoječe katoliške organizacije: to je bilo načelo, o katerega pravilnosti ni nihče podvomil. Na kaj se je opiralo io prepričanje? Po katoliškem svetu tiste čase ni sploh nihče oporekal, da Pij XI, v svoji okrožnici »Ubi arcano Dei coasiiio", ki je bita pisana za katoličane vseh narodnosti, ne utneva pod ifiicnoiTi ?> katoliške akcije obstoječih katoliških organizacij med katoličani. Saj poudarja, kako drage in ljube so mu katoliške organizacije, ki so jih s tako vnemo in gorečnostjo pospeševali že njegovi bližnji pred- 182 niki na papeškem prestolu17. To nabiranje je imelo za Slovence še trdnejšo oporo v papeževi besedi avstrijskim katoličanom o njihovih organizacijah, Avstrijski katoličani, katerih katoliško gibanje in katerih organizacije so rasle v isti državi in v podobnih bojih kot naše slovenske, so imeli t, 1923, dva meseca prej ko mi v Ljubljani, svoj katoliški shod na Dunaju, Ob tej priliki je papež pisal avstrijskim škofom pismo, v katerem jih opozarja na socialistično povodenj po vojski, ki jih hoče preplaviti in zadušiti. Izraža pa mnenje, d a jim v teh bojih za krščanske svetinje ni treba toliko kakih novih organizacij, ampak naj obstoječe preoblikujejo, okrepe in jih koordinirajo v dosego skupnega cilja, ki se jim zdi najbolj potreben"1. Kako naj bi Slovenci videli v katoliški akciji kaj drugega kakor svoje obstoječe katoliške organizacije? 8. Uporabljenih virov ali slovstva spomenica ne navaja. Papeževe okrožnice vsaj v celoti njeni sestavljalci gotovo niso poznali. Tudi se ne upam trditi, da bi imeli pred seboj papeževo pismo avstrijskim škofom; izključeno pa ni, da so o njem sli-šali. Avstrijske duhovniške revije, ki so bile razširjene tudi med našo duhovščino, gotovo niso molče šle mimo te za avstrijske . katoličane pomembne listine. Sicer pa nam tu ne gre za vprašanje, iz katerih virov so Črpali spomeničarji, Za nas je važno predvsem dejstvo, da se njihov osnovni pogled na actio catholica Pija XI, ujema s prvimi 11 AAS XIV (1922). . . Tutto quel complesso di organizznzioni, dei iatituzioui. di programmé di opere, che vengoilo solto il nome di A z i o n e C a 11 o 1 i t a . la quale Noi abbiamo carisiíma, e dai Nostri prossimi Anle-tessori con tante cure e cosí prowidamente suscítate, con tanli e cosí himinosi solenni document! nu [rita, direlía e disciplínala, secundo il rápido svolgersi e succedersi detle diverse situazioni socinli . . .< Nav. po Pió XI e l'A z i one C a tt ulica (Roma 1929) 7. 1H Pismo avstrijskim skoloni 10, jun. 1923 AAS XV (1923). »Voi traite- rete di quegl'lstituti che válete conservare o migliorare, per esempio l'educaticne dclla gioventù, la s cu ola, lu lamiglia, 1 aijanimiione catto-îica, la situazione economica e sociale, la stauipa quolidiana e periódica, le biblioteciie popolari; in oltr« discutere le direUiv<í da scguÍTe nella publica attivitá ¡n rapporte alla benclicenza ed siÍ opera missiunaria. Ma soprntuHo é da oltenere, cío che desideriamo vivamente, che dalle v ostro assemble £- esca quella concordia nelle idee « ne!) azione che nvvalori l'altivitù dei Catlolici d'Austria e porli durevoli írutti. Noi la-aclamo alia vostra snpienza e alia vostra prudenza, Venerabíli Fralelli, il piendere quelle deliberazioni che, dopo maturo esame, appariranno enn-sont alie esigenze dei tempi e non dubitiamo che i ledeli seguiranno cuit entusiasmo le voslre istruziont. Del resto non ci semhra utile [onda rt nuove a s s o c i 3 z I i o n i di laici. mentr e più v aH' t a g g i o s o sarubbe il trasEormare e rafl orzare te g i à e s i - ■ t e n t i, coordinándole trs loro per il ragiungimenlo di quel Fine commune che, Seconde Ü V o s t r o g i u d i z i o , sarebbe il più conveniente, Nav. po Pío X! e I A/.ioile Câttolica 30 si. — Pismo je važno za naš dokaz tem bolj, ker ne najdemo v njegovih vrstah nili enkrat b«sede katoliška akcija. A vendar je povzeto v olicioznc zbirko Pijevih izjav o katoliški akciji, in çoleg te£a je njen prireditelj povzel glavno vsebino pisma še v besed«; LA, C. mcz.zo indispen-sabile per arginare la marea che tenta Iravol^ere. < per reconquistare le anime e le istituzioni alia fede. 183 viri, ki govore o tej stvari, Svojo vednost o katoliški akciji so torej duhovniki morali črpati iz dnevnega slovstva, ki se je pečalo s to Pijevo zamislijo, Ker so bile tozadevne najvišje izjave lista leta sorazmerno še zelo maloštevilne in na drugi strani že naziv katoliške akcijc nekaj novega, se je naravno vse oziralo v ttalijo in v italijanskem katoliškem organizacijskem Življenju ter delovanju iskalo zanjo praktičnih zgledov. Tako smo po katoliškem slovstvu tudi Slovenci dobivali prve dojme o katoliški akciji na zgledih iz italijanskega organizacijskega življenja. Saj je že prva slovenska novico o katoliški akciji, ki jo je prinesla Vzajemnost, vedela povedati predvsem o italijanskih katoliških organizacijah in njihovih Tazmcrah. 9, Nikomur, ki se je tista leta ozira! v katoliško Italijo, ni moglo biti neznano, da so se tamkaj zlasti z nastopom Pija XI. izvajale velike notranje organizacijske spremembe in pregrup&cije. Vse se je vršilo ne samo z vednostjo, ampak po iniciativi in pod vodstvom papeža samega. Narekoval jih je spremenjeni in otežkočeni položaj katoličanstva po vojski, kateremu naj bi nudile svojo pomoč ravno primerno spopolnjene in urejene organizacije katoliških laikov111. Primerno spopolnitev in okrepitev katoliških organizacij je Pij Xi. priporočal tudi drugim katoličanom. Zgoraj smo že omenili, kako avstrijskim katoličanom oziroma avstrijskemu episkopatu svetuje poglobitev obstoječih organizacij in njihovo primerno medsebojno povezanost v dosego najnujnejših potreb njihovega katoličanstva. Isto misel je že poprej izrazil v okrožnici Ubi arcano Dei consilio . ■Vse te oblike in delovanja, katerim smo od prvih dni našega pontifikata posvečali izbran o pozornost in skrbi, moramo ne samo ohraniti, ampak tudi okrepiti in razvijati Vedno bolj in bolj. Brez dvoma zahtevajo od vseh, pastirjev kot vernikov, vedno novih žrtev in odpovedi, toda one spadajo sedaj neutajljivo k dušnopastirski službi in krščanskem življenju, '" Oktobra 1. 1924 je imela duhovščina milanske škofije, kjer se je nekfjj let poprej sedanji papei. Pij XI. k □ t milanski nadškof posebno zanimal in delal za katoliško akcijo, verski socialni teden o načelih in načrtih katoliške akcije. Poročilo je izšlo v posebni brošuri: Direttive e Programmi dell'Azione Cattolica. Edito a cura della Giunta Diocesana Müanese ¡Milano 19251- Navajam Direttive. Za italijansko miselnost o katoliški akciji in tudi deloma za našo v prvih letih so zanimivi naslednji stavki iz tega poročila: »Anche ne! passato l'Azione Cattolica fu appog-giata, approvata. consigliata dai Sommi Pontefici. Leone XIII con numerosi brevi encomiava ed eceitava i cattolici italiani a lavorare nell'Opíra dci Cangressi e nclla Societá detla Gioventú Cattolica. Rio X prnmulgava una Encíclica: I! termo proposito (11 giugno 1905) per definire e riordinare l'Aziune Cattolica, dopo lo scioglimento deli Opera dei Con-gressi. Benedelto XV riformava due volte 1'Unione Popclare ad »veva parole assni amare, perchÉ vede va l'Azione Cattolica traseurata. Mi nessuno aveva pfirlato con tanta (re^uenza e con tanta insistenza, come ha paríalo e parla il Pon te fice gloriosamente rugnnnte Pío XI. Direttive 9. Na straneh 5—6 pa navaja reorganizacijo, ki jo je izvedel Pij XI. do konca I 1923. Pió XI e l'Azione Cattolica 7. Razprto pisano podčrtal jaz. 19B Maša duhovščina ni bila zadovoljna z delovanjem in uspehi obstoječih katoliških društev. Vzrokov pa ni iskala — kakor katoliški shod — v zunanjih čiriileljih. ki obdajajo in skušajo razkrojiti naše katoličanstva, ampak jih je videla V našem organizacijskem življenju samem, Prepričani so bili, da naše organizacije potrebujejo predvsem večjo medsebojno enotnost, i-trdnejšo katoliško podlago' in temnejšo navezanost oziroma odvisnost od cerkve in duhovnikov. Naravno je, da so v času, ko je ves katoliški svet obračal oči na italijansko organizacijsko življenje, tudi sami šli tjakaj iskat zgledov, kako odpomoči domačim nedostatkom. In tamkaj so našli koordinacijske odbore katoliških organizacij, v katerih so videli ključ tudi za reševanje slovenske organizacijske problematike. Med spremembami, ki jib je uvedel Pij XI. v italijansko organizacijsko življenje, je bila zelo vidna ustanova koordinacijskih odborov, ki so povezavah katoliške organizacije v okviru cerkvenih cdinic: župnije, škofije, ki so imele na vrhu skupen osrednji svet. Ta uvedba je globoko posegla v življenje in delovanje organizacij, ker je zagotovila red in poskrbela za enotnost celokupnega organizacijskega delovanja-1, V teh odborih, ki obstoječe katoliške organizacije pod cerkvenim vodstvom združujejo k enotnemu smotrenemu delu za katoliško stvar, je naša duhovščina videla glavno prvino italijanskega organizacijskega življenja. kakor ga je preuredil Pij XI., in s tem glavno prvino njegove katoliške akcije, Zalo so te koordinacije, ki so jih predlagali za naše organizacije, naravnost imenovali ■ katoliško akcijo«; župnijsko, dekanijsko itd. V Italiji so jih imenovali svete: il Consiglio Parrocchiale, la Ciunta Diocesana, la Giunta Centrale. Pa poimenovanje teh koordinacij je postranskega pomena, glavno je vsebina, ki so jo povzeli iz teh ustanov. tO, Spomenica podrobno govori o sestavi in poslovanju teh svojih katoliških akcij — koordinacijskih matic. Da spoznamo, kako jih je posnela za nase razmere, je dovolj, da primerjamo med seboj župnijske svete, naše in italijanske. Mutatis mutandis velja isto tudi za vse višje katoliške akcije*". '■" Prim. Direltive 6. " Zaradi toúne primerjave nuj navedem glavne točke in pravil italijanskih župnijskih svetov, ki so hila v veljavi I- 1925. —■ Norme per la costitufione t il fuitSionamento dei Consigli Parrocchiali. 1. — In ojni Parroechta della Diócesi, i Prcsidenti delte varic aesociazioiu ud istituzioni cattolichc tanlo masehili quanta Icmmtnili costituiscono il Consiglio Parrocchiale... 11 Consiglio luí il caratiere di organu direttivo e coordinator« delti; attivita cattoliche della Parrocchia e funciona SOtlO 1'alta direiion« del Párroco, 3, — Dal nevero deli« a&sociaiioni che con-coTTono a formare i I C o n s i iS I ¡ o sono eictuii i «odalizi di caratiere streltameníe religioso ,,, Le o r g a A i z z azioni professional!. le i s t i— tuzioni economichc c le altre associaziuiii, che pur ispirnndosi alte diretUve cristiano sociali, nun lono la quadra te nuliordiuainentu gc-rarchico delTAzion» Cattolica... 4. — Scopi del Consintió Parrocchiale sono: a) Coordinare e incrementare le forze e !c opere dell'Azinne CaUri-lica in parrocchia. delimitando,,. il cümpo proprio di clascuna associa- 185 Slovenski župnijski svet naj združuje vse katoliške organizacije v okviru župnije, to je, vse organizacije, ki sLoje na katoliški podlagi*. Scstavljalci spomenice so prezrli, kako v Italiji katoliške organizacije dule v tri vrste. Na eni strani so verske, katerili delovanje je izključno versko, brez kakega kolektivnega socialnega cilja'1. Na drugi strani so pa organizacije strokovnega, gospodarskega itd. značaja; organizacije, ki imajo, rekli bi, izključno socialen značaj. Prve kot druge so izključene iz rednega članstva v župnijskih svetih, ki jih tvorijo le zastopniki organizacij, ki so nekako v sredi med obojnimi poprej imenovanimi organizacijami. Na čelo župnijske matice postavlja spomenica duhovnika, dočim je v Italiji župnik le cerkveni zastopnik, Zopet velika razlika, ker daje spomenica duhovniku v krogu Jaiških organizacij demokratično vlogoT dočim ima v Italiji čisto cerkveno. Nameil našega župnijskega sveta naj bi bila predvsem skrb za enotno in res katoliško društveno življenje m delovanje. A to je veliko manjša naloga, kakor jo vidimo v italijanskih koordinacijah. Tiste pobude za katoliško življenje in za katoliško stvar, ki diha Iz onih svetov, v naših ne najdemo. Ta kratka primerjava obojnih svetov nam dovolj odkriva značilnost naših prvih katoliških akcij . Ce se razlikujejo že po zunanji sestavi od svojih italijanskih vzorov, je še tembolj duh in namen, ki jih loči. Spomenica jim nalaga dolžnost — podobno italijanskim - skrbeli za urejeno in smotreno delovanje katoliških organizacij. Toda v čem pa naj obstoji enotnosL iti smotrenost med vsemi našimi organizacijami »na katoliški podlagi*, ki naj jih vodi svet v svojem okviru? Ali je sploh mogoče najti kako delovno skupnost med to množico združb? Kaj naj imata skupnega n, pr, prosvetna organizacija in društvo zli varstvo otrok-sirot? Koordinacijski svet more k večjemu biti varuh in čuvaj nad to dolgo vrsto organizacij, ne more pa postati vodnik, ki bi jih vodil na delo in v boj za konkretne naloge katoličanstva, Katoliška podlaga, to je tista skupna stvar vseh naših organizacij, ki naj jo pospešujejo sveti v njihovih vrstah. A v čem obstoji prav za prav katoliška podlaga naših organizacij? Ali je v tem, da člani resnično goje versko življenje? Kes, spomenica temu vprašanju posveča mnogo skrbi v svojem drugem delu. Tu ne išče kakih novih ciljev verske vzgoje za naše ljudi, niti novih meLod, kako bi versko vzgojo poglobili. V formalizmu štirih stanovskih širših organizacij vidi rešitev našega versko-vzgojnega vprašanja. Toda niti te skrbi in tega dela za katoliško podlago- naših organizacij ne nalaga koordinacijskim svetom, Nasprotno. Sveli naj bodo skupne ¡ione, suscitandone le attivitA, curandone la concurdia di lavoro; b| Fro-niuover« e dirigerv ni! 11'ambilo deila parrocchia le iniziative di carattere generale, con particolare riguardo alle manifestazlonjl di ledu v piuti rcligiosa, e allo sviluppo della coltura rclijjiosa e sociale,..« Nav. Di-rettive 151. Prim Direttivc 91. Bojdltivii, Vil tu Lil. 13 186 kulturne inšlance v svojem območju. Ta misel glasno zveni iz zihte-ve spomenice, naj se odbor škofijske katoliške akcije v Ljubljani prizna kot najvišja katoliška slovenska kulturna instanca. Spomenica s svojim koordinacijskim predlogom tli mogla premagali tiste značilne dvojnosti naših organizacij. Pred to oviro se ji je zameglilo pred očmi, da svojim svetom ni mogla pokazati izrecno versko-cerkvenega socialnega cilja, ki ga imajo italijanski vzori. Pot iz zagate bi ji pokazalo podrobnejše opazovanje italijanskih koordiniranih organizacij. A na to ni mislila, ker si je postavila načelo, naj se koordinirajo naše organizacije, kakršne so. 11. Spomenica ni torej iz italijanskega organizacijskega življenja, iz reorganizacij Ptja XI,, prevzela nikakega duha, posnela je le zunanjo obliko koordinacijskih svetov. Vendar pa iz nje odseva spoznanje dušnopastirske duhovščine, da moramo Slovenci pO vzoru in željah Pija XI. globoko poseči v naše organizacijsko življenje, če hočemo, da bo ustrezalo sodobnim potrebam katoličanstva. Za znanstveno duhovno-pastirsko društvo, o katerem je bil govor na sinodi v Ljubljani leto poprej, bi bila hvaležna naloga, da bi se podrobneje bavilo s pobudami kamniške spomenice51. Dr, Fr. Ambrožič [Dalje prihodu i iE.] AVSTRIJSKA INSTRUKCfJA O ZAKONU. V čl. 7 avstrijskega konkordata, ki je bil podpisan 1. 1933, Tati-liciran pa I. 1934, je avstrijska država priznala zakonom, ki se sklenejo v skladu s kanonskim pravom, učinke v državnem območju. Doslavek k tertiu členu v zaključnem protokolu določa v tretjem odstavku: Der Heilige Stuhl wird die Herausgabe einer Instruktion durch den österreichischen Episkopat veranlassen, die für alle Diözesen (Praelatura Nulius) verbindlich sein wird. Avstrijski škofje so inslrukcijo sestavili; kongregaeija za zakramente jo je pregledala in papež jo je ukazal objaviti, koL je naznanil kardinal državni tajnik dunajskemu kardinalu v pismu z dne 30, junija 1936, št. 2233 36. Avstrijski škofje so instrukcijo objavili 25. novembra 1936 (prim. Kirchliches Verordnungs-Blatt für die Diözese Seckau 1937, V., n. 32). Instrukcija je sestavljena v latinskem in nemškem jeziku. iNjen naslov se glasi Instructio m a t r 1 m O n i a I i s Austriaca ab Episcopis Austriae ia executione Arlicull VIL Concordati diei primi mensis Mal MCMXXXIV edita* (österreichische Ehe-Instruktion erlassen vom österreichischen Episkopat zur Durchführung des Artikels VII des Konkordates vom 1. Mai 1934), Instrukcija ni obširna; šteje le 24 paragrafov in nekaj dostavkov k §§ 15 in 18 glede Burgenlanda. Instrukciji so dodani pod naslovom Dokumente : 1. tekst čl. 7 avstrijskega konkordata s pripadajočimi dostavki iz zaključnega protokola; 2, dva državna izvršilna zakona k temu konkordatskemu členu (zakon z dne maja 1934, BGBl 1934, 31 Prim. Potek in sklepi tretje ljubljanske sinode 1924 (Ljubljana l38, 187 II. Teil, Nr. 2; in dopolnilni zakon, ki je citiranemu zakonu dodal § 7 a in § 7 b, BGBl 1933, Nr. 134); 3, štiri naredbe, od katerih se tri tičejo spisovanja matic1. Instrukciji je končno dodanih osem iormular-je v: dva formularja vsebujeta izjavi, ki ju morata podpisali vsak ženin in nevesta; vsak izmed nju mora izjaviti: a) da je zadosti poučen o katoliškem zakonu; bi da hoče skleniti katoliški zakon: c) da ne bo zakona sklenil pod pogojem in č) da sklepa zakon popolnoma svobodno. Trije formularji vsebujejo izjave, ki se zahtevajo od kon-trahentov pri mešanem zakonu, in sicer obsega prvi poroštva obeh kontrahentov v obliki pogodbe, drugi obljubo katoliškega kontrahenta* iti Lretji obljubo nekatoliškcga kontrahenta", Naslednji Formular vsebuje izjavo, ki jo morata podati kontrahenta pri tako zvanih »samo cerkvenih- zakonih (rein kirchliche Ehen). Po & 1 ČL 7 avstrijskega konkordata bi moral imeti vsak zakon, sklenjen po kanonskem pravu, državljanske učinke. Izvršilni zakon z dne 4, maja 1934 pa je citirano Uonkordatsko določbo omejil tako. da dobi cerkveno sklenjen zakon civilne učinke, ako se poroka vpiše v matice, Vpis v matice pa mora po g 2 cit, zakona izostali; a) -jwenn ihr (Ehe) nach staatlichem Hecht das Ehehindernis des Ehebandes entgegensteht: b) wenn ein Ehegatte unmündig oder wegen Geisteskrankheit oder Geistesschwäche voll entmündigt ist; c) wenn die besonderen Vorschriften des staatlichen Rechts über die Gültigkeit der Verehelichung von Personen, die minderjährig sind, unter verlängerter väterlicher Gewalt oder Vormundschaft stehen oder beschränkt entmündigt sind, nicht eingehalten erscheinen«. Vendar pa je v takih primerih možen zakon, čeprav nima civilnih učinkov, Po § 8, odst, 2 instrukcije je škofom pridržana pravica dovoliti tak zakon, ki se imenuje »samo cerkveni« zakon, Po § 2, odst, 2 cit, zak, z dne 4. maja 1934 mora bili iz vpisa v matice razvidno, da gre zgolj za ' Verordnung ,, „ womit .., matrikenreuhtliche Fragen im Burgentaude geregelt werden (BGBl 1934. IL Teil, 11). b) Erlaß des Bundeskanzleramtes (Inneres) vom 30. Juni 1934, ZI. 175. 999—^ (o enotnem ravnanju glede matrik]. c) Instruktion für die staatlichen Mulrikelfiihrer des Burgenlandes . >, (Bundeskanzleramt vom f>. Juni 1934, ZI. 174.i70—). eil Verordnung . . . betreffend nähere Bestimmungen über das gerichtliche Verfahren gemäß den §§ 3 his 6 des Bundesgcsctzes vom 4. Mai 1934, BGBl II. Nr. ä (BGBl 1934. II, 13). ' ., alle Pflichten meiner heiligen katholischen Religion gelreu und ¡jewis.ienh.ift erfüllen, dem katholischen Glauben bis an mein Lebensende treu bleiben und mich auch bestreben will, dahin zu wirken, daÜ meine Braut (mein Bräutigam) zur Erkenntnis der Wahrheit der katholischen Religion gelange. Schließlich verspreche ich. weder vor noch nach meiner katholischen Trauung irgend eine andere Trauung vornehmen zu lassen,' »,.. meiner (meinem! zukünftigen Frau (Manne) keine wie immer gearteten Schwierigkeiten hei der gewissenhaften Erfüllung der Pflichten der katholischen Religion bereiten und alles unterlassen werde, was dieselbe (denselben) vom katholischen Glauben abwendig machen konnte. Des-üleicheu verspreche ich daß ich meine Frau (meinen Mann) in keiner Weise behindern will, alle Kinder, wenn solche unserer Ehe entsprießen, katholisch taufen zu lassen und dieselben katholisch zu erziehen, fch verspreche auch, weder vor noch nach meiner katholischen Trauung irgend eine andere Trauung vornehmen zu lassen. 13* 188 cerkven zakon. Zgoraj omenjeni formular vsebuje izjavo, ki jo morala pri sklenitvi takega zakona podati zakonca, V njej izjavljata, tla sklepata zgolj cerkveni zakon in da vesta, da zakon ne bo imel civilnih učinkov. Predzadnji obrazec vsebuje dovoljenje, ki ga da parochus proprius v smislu kan. 1097, § 1 in zadnji pooblastilo za sklenitev zakona po zastopniku. Ob tej arvstrijski instrukciji o zakonu se spomnimo na dve drugi instrukciji, ki prav tako govorita o zakonu in sta bili prav tako izvršilna zakona h konkordatskemu členu, ki je vseboval določbo o zakonu. To sta instrukcija kardinala Rauscherja iz 1, 1856 in italijanska instrukcija o zakonu z dne 1. julija 1929, ki jo je izdala kon-gregacija za zakramente o izvedbi čl. 34 italijanskega konkordata iz 1. 1929. Ta italijanska instrukcija je služila avstrijski instrukciji za zgled v dveh pogledih, prvič glede vsebine in drugič glede razmerja do državnih izvršilnih zakonov, ki so v Italiji podobno kot V Avstriji omejili konkordatsko določbo o zakonu'. Graški profesor Haring, ki mu je bila izročena končna redakcija naše instrukcije, je napisal k njej komentar [fiommentar zur oster* reichischen Eheinslruktion 1931), kjer v uvodu omenja, da je zadela izdelava instrukcije na dvoje težav. Prvič ni bilo jasno, kakšna naj bo instrukcija po vsebini. Ako bi sledila instrukciji kardinala Rauscherja iz I. 1856, bi morali v njej ponavljati določbe iz kodeksa, ker je Rauscherjeva insLrukcija v 251 paragrafih podajala celotno zakonsko pravo tako materialno kot iormalno. Kruga težkoča je bila v tem, ali naj se instrukcija ravna samo po konkordatu, ali naj upošteva državne izvršilne zakone, ki so nekoliko omejili konkordatsko določbo. Redaktorji so končno odločili, da v obeh pogledih slede italijanski instrukciji; zato avstrijska instrukcija ne podaja celotnega zakonskega prava, upošteva pa državne določbe. Avstrijska instrukcija šteje, kakor sem že omenil, 24 paragrafov. Njihova vsebina je v kratkem tale. Prvi paragraf določa podobno kot § l italijanske instrukcije, da so katoličani dolžni sklepati zakone v cerkveni obliki; § 2 ponavlja določbo kan. 1018, da mora namreč župnik vernike previdno poučevati o zakonu; § 3 ima določbo o izpraševanju ženina in neveste; §§ 4—6 govore o oklicih; § 7 ponavlja določbo kan. 1033; § 6 vsebuje splošno določbo o zadržkih; § 9 govori v prvem odstavku o zakonih tujcev, v drugem o zakonu vdov (§ 121 o. d. z.) in v tretjem ter četrtem o zakonu vojaških oseb: § 10 ima določbo o obliki sklepanja, § 11 o mešanih zakonih. § 12 o dovoljenju za poroko v smislu kan. 1097, g 1. n. 3, g 13 o delegaciji za poroko v smislu kan. 1096, § 14 o zakonih pod 1 Italijanska instrukcija šteje 58 odstavkov In je razdeljuia na 6 poglavij. Zelo obširno je v njej drugo poglavje, ki govori o oklicih (odst. 3- 211; tretje poglavje obsega določbe o poroki [odsl. 22—281; četrto ima naslov ^Notificazione del matrimonia all'ufíicjale di stato civiles (odst, 29 131; pelo govori o poveljavljenju in sanaciji zakonov, o pozakonitvi otrok iil o Pavlovem privilegiju [odst- 44—ÍHl^Zadnje poglavje obsega nekaj prehodnih določil ¡odst. 55 5S| in prvo določa, da so katoličani dolžni sklepali cerkvene zakone (malriniunio religioso) ¡odsl, 1—2). 189 pogojem, §§ 15, 16 o Vpisu poroke v matice, §§ 11—19 o poveljav-ljenju zakona, §§ 20, 21 o vinkuiarnih pravdah, § 22 a medsebojnem podpiranju cerkvenih in državnih sodišč v zakonskih zadevah, §§ 23, 24 o pravdah glede ločitve od mize in postelje, V primeri z italijansko instrukcijo je avstrijska instrukcija stvarno širša, čeprav ima manj določb. Podrobno se s temi določbami tu ne moremo baviti; omenim naj le nekatere zanimivosti. Drugi odstavek § 1 avstrijske instrukcije določa, da so tisti katoličani, ki sklenejo zakon drugače kot v obvezni cerkveni obliki, izključeni od prejemanja zakramentov; v odst. 2 italijanske instrukcije pa je rečeno, da je S takimi ravnali kot z javnimi grešniki po kan. 1066. Avstrijska instrukcija ne dovoljuje, skleniti zakon pod pogojeni, Tako določa njen § 3, odst, 2, da mora župnik zaročenca vprašati, utrum absolute i. e. sine ulla conditione (sive licita sive nonj, vci intentione . , , contrahere intendant . V formularju, ki vsebuje izjavo, ki jo morata podpisati ženin in nevesta, je rečeno: -Er (sie) erklärt insbesondere, daß er (sie) keine wie immer gearteten Vorbehalte oder Redingungen hinsichtlich des Eheabschlusses oder des Rechtes auf die eheliche Pflicht oder der wesentlichen Eigenschaften der Ehe gemacht hat, bezeihungsweise bei der Trauung machen wird.. Po § 14 se zakon ne sme oklicati in župnik ne sme pTi poroki asistirati, če je bil podan kakšen pogoj: v zvezi s cit, § 3 je jasno, da velja to tudi, če je bil pogoj conditio licita v smislu kan, 1092. Kodeks, kakor je znano, dovoljuje zakon pod pogojem. Gasparri poroča (De matrimonio II, 73), da je Wernz v kodtfikacijski komisiji predlagal, da bi se sprejelo načelo, sprejeto v modernih pravnih redih, po katerem ne hi bilo dovoljeno sklepali zakonov pod pogojem, Konzultorji so Wemzev predlog sprejeli, pozneje pa so predlog opustili in ostali pri starih pravnih določbah. Pod čigavim vplivom se je lo zgodilo, ni pojasnjeno. Oklici se morejo izvršiti ustno ali z afiširanjem, kot določa že obče pravo. Imena morajo ostati afiširana osem dni, med njimi morala biti dva praznična dneva [kan. 1025). Novost avstrijske instrukcije je določba, da se morajo afiširati imena prvi dan pred prvo božjo službo in morajo biti afiširana do vključno zadnje božje službe zadnjega dne (§ 4, odst, 2), Zanimiva je določba v § 15, ki govori o vpisu porok v matice, V Avstriji so imeli, kot imamo pri nas še danes, dvojen vpis porokeT ako se poroka ni izvršila v kraju, kjer se branijo listine (vpis z zaporedno številko in vpis brez zaporedne številke). Sedaj pa je uzakonjeno načelo, da se poroka vpiše fe na enem kraju; vendar to načelo ni moglo prodreti brez izjeme. Tekst § 15 se glasi: 1. Parochus, in cujus territorio assistentia praestatur, matrimonium contractum in libro matrimonioram deseribat et quidem cum numero currente, exceplis casibus, qui sub 2 et 3 huius paragraph; cnumerantur- Ut autem de loco saepe forte incognito matrimonii initi constet, paro- 190 chus, qui matrimonio assistit. parochum, qui licentiam dedit, de matrimonio contracto certiorem ¡acere debet, qui in registro libri ma-trimoniorum eiusque celebrationis tempus et locum adnotet, 2, Matrimonia personarum, quarum una saltern Jurisdiction! militari subest, a capeilano militari minore cum numero cúrrente inscri-buntur et quidem etiam, si assistentiam parochus territorii prae-stiterit, 3. Matrimonia, quae eílectibus civilibus carent, cum expressa nota huius conditionis sine numero in libro [ecclesiastico-ci vili) ma-trimoniorum inscribuntur, Odstavek 4 določa, da izpiske iz poročne matice daje le iupnik, ki je vpisal zakon z zaporedno Številko. V odst. 5 pa je določeno, da se mora poročni list O zakonu, ki nima civilnih učinkov, izdati z dostavkom, da velja le za cerkveno področje. Zakon katoličanov more bili v Avstriji cerkveno in civilno veljaven, ali pa samo cerkveno veljaven, civilno pa neveljaven, oziroma civilno veljaven, cerkveno pa neveljaven. Pri povcljavljftnju je zalo razlikovati razne primere, V § 17 instrukeije je določeno, da sii Izvrši poveljavljenje cerkveno neveljavljenega zakona, ki pa je civilno veljaven., po cerkvenih določbah, O zakonih pa, ki so cerkveno veljavni, pa nimajo civilnih učinkov, je določeno v § 18, da te dobe, ko odpade civilnopravna ovira in stranki s Škofovo odobritvijo izjavita pred župnikom in dvema pričama, da hočeta nadalje živeti v zakonu in se tO vpiše V poročno knjigo. Instrukcija razlikuje: Kirchliche K o n v a 1 i d a t i o n kirchlicher Ehen, kirchliche Ordnung (celebratio ecclesiastical nur staatlich gültiger Ehen, nachtragliche Zuerkenn ung der bürgerlichen R e c h t s w i r k u n g an rein kirchliehe Ehen. Zadnji paragrafi v instrukcíji imajo določbe o zakonskih pravdah. Po Čl- 7, § 3 avstrijskega konkordata je namreč za vinkularne pravde in za razpravljanje 0 razvezi ne še izvršenega zakona pristojna cerkvena oblast. Po odst. 2 dostavka k čl, 7 avstr. konk. v zaključnem protokolu pa so za zadeve, ki se tičejo ločitve od mize in postelje, pristojna državna oblastva, Ptví od teh paragrafov v instrukciji [§ 20) ponavlja splošno določbo v kan. 1553, § 1, n. 2 in I960, da so namreč za zakonske ničnostne pravde pristojna cerkvena .sodišča Naslednji paragraf (§2t) ponavlja zgoraj navedeno določbo čl, 7, § 3 avstrijskega konkordata in določbe v ustreznih paragrafih avstrijskega izvršilnega zakona k Čl. 7 avstr. konkordata z dne 4. maja 1934. V § 22 instrukeije je obsežen § 5 čl- 7 avstr. konkordata, ki odreja medsebojno pomoč državnih in cerkvenih sodišč v zakonskih pravdah. Zadnja dva paragrafa v instrukcíji (§§ 23 in 24) imata določbe o postopku za ločitev od n*ize in postelje. V tej zadevi s konkordatom ni bila uvedena kaka sprememba. Drugi stavek v § 23 instrukeije določa, da cerkveni postopek za ločitev od mize in postelje redno (regelmäßig) odpade. Za ločitve od mize in postelje so namreč pO konkordatu pristojna državna oblastva, kakor je bilo Že zgoraj omenjeno. Težave pa 191 nastanejo zaradi tega, ker cerkveni zakonik ne pozna sporazumne ločitve, medlem ko je po § 105 o, d. z. sporazumna ločitev možna in praktično je tudi zelo pogostna. Ista težava je biLa v Italiji: italijanska instrukcija se je proti temu zavarovala s klavzulo, da so sodbe in odločbe (civilnih oblastev) glede ločitve od mize in postelje veljavne v cerkvenem območju, purche non siano contrarii alla legge divina o ecclesiastica« (odst. 53). Al. Udar, O OBREDU VOTIVNE MASE V ČAST JEZUSU KRISTUSU, NAJVIŠJEMU IN VEČNEMU DUHOVNIKU O iormtllariu nove votivne maše in o dnevih, v katere je ta maša dopustna, sem poroča! v lanskem letniku 13V*. Govoril sem tudi O obredu. Ce se opravi votivna maša J. Kr. duhovnika, kakor je dovoli) Pij XI., kot konventna maša v tiste četrtke, ko je to po rubrikah dopustno, je obred nove votivne maše prav (isti kakor za druge konventne votivne maše. Maša jc torej; sine G/ofiu, 2. Oralio de feria (i. e. de Dominica praeeedenti), pro diversitats lemporum assignata, sine Crrdo, Praef. de Cruce, ob koncu lim. I h »uiti o. Tako je tudi, če se votivna maša v čast J. Kr. duhovniku opravi kol privatna volivna maša v tiste dni, v katere so privatne votivne maše dovoljene. Obred je isti kakor pri drugih privatnih vuj livnih mašah. Ni pa tako jasno, kako naj se vrši votivna maša, ki jo je papež dovolil v čajfl J. Kr. duhovniku za prvi četrtek (ali prvo soboto v mesecu v onih cerkvah in na pol javnih oralorijih, kjer Z ordinarijevem odobrenjeni opravljajo posebne pobožne vaje in molitve, za svetost duhovnikov vesoljnega sveta. Odlok S, R. C. [11. marca 1936; AAS 1936, 241J veli, da v teh cerkvah in na pol javnih ora-torijih sme biLi ena votivna maia v čast J. Kr- duhovniku, tudi te je listi dan fesluitt tluple.v m It ti is ali minus. Kakšen pa je obred te maše, to iz odloka ni razvidno. Pa tudi iz občih rubrik o votivnih mašah se to ne da razbrati. V tistem sestavku v lanskem BV sem skušal obred določiti po nekem dekretu S. K. C. (17, nov. 1922, n. 4379) de Missa votiva pro Fidei propagatione. Po analogiji sem sklepal; v votivni maši o J. Kr. duhovniku prvi četrtek ali prvo soboto v mesecu se moli (ilorui in Čredo: komemoracije so tiste kakor na festum duple.v iiitiiu^ ali nt i nit*: tudi »imperuta« se moli; izpuste se commemortilitmvs communes ( I cunciisi de S, Maria, Lfilenina vel pro papa etc,), ki se molijo pri maši fiiuB Kemidu[)haec llissa impediulur a fesi o $uperioris rit« s, d up lic is nempe primati m-1 secunde t/.i.t.m, loco Misnae Unpeditae dici postit eiusdem commetnorut io suh unica conclusione ctrni prinm oratione festi? III. Quti colore Missa voliva de Jv*u Christo, Suinm$ et leterno Sucerdoic, «it celvbr&nda? Dne 25. nov. 1936 je kongregacija odgovorila (AAS 1937. 35): Ad I: Affirnintioe ex finttiu. Ad )I: Affirmatioe, Humirunlr> non occurat festum I). A. J«8U Chrisli, uiti eiua Octaoa. Ad III: Adiiibeatur color ulbim. Nas zanima pred vsem odgovor na prvo vprašanje: ali se pri volivni maši o J. Kr.P najvišjem in večnem duhovniku, moli (ilorili in Cradd? Kongregacija je odgovorila: da, toda v.v graiia, po milosti, po posebnem dovoljenju, ne po rubrikah- Sklepanje po analogiji v našem sestavku je bilo torej pravilno, — Komemoracij, ki se vdevajo v to mašo, vprašanje ne omenja; zato tudi kongregacija o tem molči. Dodevajo se torej komemoracije, kakor jih določajo rubrike za maše r.itim duplicis th&inria ali mirtnris. V odgovoru k drugemu vprašanju je kongregacija dovolila, da se v praznike 1. m 2. reda, ko votivna maša o J. Kr. duhovniku ni dopustna, sme dodati commemoratio Missae impeditae suh unica conclusione cum prima orationc icsti- le v Gospodove praznike in med njih osmino lo ni dopustno. — Nekaj podobnega je kongregacija že prej določila za mašo pres-v, Srca Jezusovega v prvi petek v mesecu. V cerkvah in na pol javnih oratorijih, kjer se z ordinarijevim odobrenjem vrši v prvi petek zjutraj posebne pobožne vaje v čast presv. Srcu, je dovoljena ena volivna maša de SS, Corde Jesu. Maša ima značaj missae votivae sollemnis; zato je dopustna tudi v praznike 2. reda. V praznike 1, reda pa se maši o prazniku sme dodati c o mm em orali O de SS. Corde Sub unica conclusione cum prima ora-tione (S, R, E, 16, jun- 1922, o, 4372 ad 12—15). V tretjem odgovoru je kongregacija odločila, da je v votivni maši V čast J. Kr. duhovniku liturgična barva bela. — Ker jc v tej maši prefacija de Cruce, so razlagalci mislili, da je liturgična barva rdeča". To misel sem posnel tudi v HV. Kongregacija je stvar drugače presodila in odločila, da je liturgična barva te maše bela. Fr. Uleničnik. 1 O. Ephem. liturg, 40 (1936) 55. 19B O FAKULTETAH ZA BLAGOSLOVE ZDRUŽENE Z ODPUSTKI, Da !, 1933 so razne cerkvene družbe imele privileg, da so maš-niki, ki so bili člani take družbe, mogli blagoslavljali molke, svetinje, križce in podobne stvari ter t blagoslovom dajati odpustke, navezane na pobožno rabo teh stvari. Ta privileg je sv. penitenciarija z odlokom 20. marca 1933 preklicala in razveljavila. Odlok je bil objavljen I. aprila 1933 in s tem dnem je imenovani privileg, dan raznim družbam ugasnil'. To se pravi; mašniki, ki se bodo v prihodnje, t. j. po 1. aprilu 1933, vpisali v take družbe, ne bodo več deležni pravic, da bi mogli kot člani te ali one družbe blagoslavljati rožne vence, križe 1. dr. ter z blagoslovom dajati odpustke, navezane na pobožno rabo teh stvari; za te pravice se bodo morali v prihodnje po škofijskem ordinarialu obračali s prošnjo do sv, penitenciarije. Za mašiiike pa, ki so bili že pred 1, aprilom 1933 člani takih družb, dobljene pravice po odloku sv. penitenciarije niso prenehale'-', Pojavil pa se je dvom: Ali klerik, ki se je vpisal v to ali ono družbo, preden je bil objavljen odlok sv. penitenciarije, dobi imenovane fakultete za blagoslov združen z odpustki tedaj, ko prejme mainikovo posvečenje? Sv. penitenciarija je k vprašanju odgovorila: ne#ath>e. In drugi dvom: Ali mašnik, ki ni še imel jurisdikcije za sv. izpoved, pa se je vpisal v to ali ono družbo, preden je bil objavljen odlok sv. penitenciarije. more blagoslavljali razne stvari ter z blagoslovom dajati odpustke za pobožno rabo teh stvari? — Sv. penitenciarija je odgovorila,- afftrmaiioe, vendar je izvzeta fakulteta za blagoslov s tako zvanimi papeževimi odpustki in fakulteta za blagoslov križev s popolnim odpustkom za zadnjo uro; to drugo fakulteto more mašnik rabiti Šele tedaj, ko dobi jurisdikcijo za sv. izpoved (S. Poenit.. dubia super decreto Consilium suum persequensu, 2, mart, 1937: AAS 1937, 58). Tale drugi dvom so imeli duhovniki, ki so prejeli mašniiko posvečeni« pred dovršenimi bogoslovnimi študijami, pa so se vpisali v to ali ono družbo, preden so dobili jurisdikcijo za sv. izpoved. Z odgovorom sv, penitenciarije je dvori reien. Odkar imajo jurisdikcijo za sv izpoved, SO deležni vseh pravic, ki so jim jih mogle dati družbe, V kater« so Se pred l. aprilom 1933 vpisali kot ma&niki brez izpovedne jurisdikcije. Ušeničnik ' AAS 1933, 170. > Cl. BV 13 11933) 198, 278. 194 Slovstvo, a) Pregledi. Nova dela o zgodovini stare cerkve. 1, V zadnjih letih se zopet živahno pretresa vprašanje, ali je apostol Peter bil v Rimu in tu mučeniške smrti umrl. Odločno zanikajo Petrovo bivanje v Rimu H. Dannerbauer (Die römische Petruslegendc, Uislor. Zeitschr. 146 j 1932] 239—262), J. Haller pas Papstum I (Stuttgart 19341 S—20, 443—451) in K, Heus s i [War Petrus in Rom? [Gotha 1936)); pridružil se jim je H. Koch v oceni Hallerjeve knjige (Theob Lituraturzeitung 60 [1935J 273; prim. že njegovo oceno 11. Lic tzrii anno Vfl knjige Petrus u, Paulus In Kjm [Herlin 1927] v Theol. Lituraturzeitung 52 [1927] 521—524). Prve tri je zavrnil H, Lietzmann v razpravi, objavljeni v .Sitzungsberichte pruske akademije znanosti1, V nj^j je kritično prerešetal nasprotno dokazovanje, hkrati pa poglobil nekaj dokazov, ki )lh je podal že v svoji prej imenovani knjigi. V dveh stvareh pa mu ni mogoče pritegniti. Prva teh je njegovo naziranje o odnosu med apostoloma Petrom in Pavlom. Pavel oznanjuje evangelij, oproščen vezi Mojzesove postave, Peter pa, prekršivši jeruzalemski dogovor s Pavlom Gal 2, 9, obiskuje spreobrnjene helenistitne srenje, jih nadzoruje in ureja rtjih pridružitev jeruzalemski praobčini, s krepko avktoriteto torej goji judaistično propagando in sega v Pavlovo območje (prim, II- Lietzmann, Die Reisen des Petrus v Silzuugsber. der Preuß. Akad. d. Wiss. phil.-hist. KL 1930, VIII [Berlin 1930] 153—156, v posebnem odtisku str, 5—S). In zmeraj zopet pada Petrova senca na Pavlovo pot« [H. Lietzmann, Gesch. der Alten Kirche 1 [Berlin 1932] 108). Iz tega »antipodstvasklepa L., kaj je gnalo Petra v Rim in zakaj je Pavel pisal Rimljanom, Peter je Sel v Rim pridobivat tamoinjo krščansko občino za spolnjevanje Mojzesove postave in prehitel Pavla, ta pa je v pismu -mirno in brez razdraže-nosti, tudi brez očitne polemike svobodo od postave pozitivno utemeljil in pred zavijanji zavaroval, da bi nevarnost odvrnil (Nie Reisen des Petrus, str. 1/8), Ali ne pada na to konstrukcijo nekaj kakor senčica premagane Baurove tübiogenske Šole? V zvezi s podmeno o nasprotstvu med obema apostoloma je druga nesprejemljiva stvar, L.-ovo mnenje o 1 Petr Pisec listo ni apostol Peter, marveč neki kristjan v Mali Aziji; »Pismo je nastalo v maloazijskih občinah, ki so bile pod Pavlovim vplivom, in je po naslovu namenjeno za bralce tega ozemlja - (Petrus rom Märtyrer, str. 10]. Babilon v 1 Pelr, 5, 13 je Rim. List tedaj priča za maloazijsko tradicijo, da je bival Peter v Rimu. Neznani pisec je hi>tel zbuditi videz, da Peter in Pavel nista bila nasprotnika, ampak složna sodelavca, zato je Pelru pri-delil za spremljevalca, ki pošiljata pozdrave [5, 11, 13), dva Pavlova 1 Petrus römischer Märtyrer. Sitzungsberichte der P reu D. Akademie d, Wissenschaften phil.-bist. KL 1936, XIX (Berlin 19361 392—410, posebni uiitisk 21 str. i 95 druga iz zadnjih let, Silvana in Marka ¡prim. tudi Gesch. der Alten Kirche l, 223—226). Lepo pa je L. v pričujoči razpravi pojasnil pomen besed Klemena Rimskega [1 Clem 5, 1—6, 2], Ignatija Antiohijskega (Rom 4, 3) in razkril prenagljenost svojih nasprotnikov, ki tajijo, da je Peter v Rimu bival m umrl, V obsežnem eksegeličnem delu -CurSus Scripturac Sacrac , ki ga izdajajo v Parizu udje Jezusove družbe, je obdelal oba Petrova lista in Judov list profesor papeškega Bibličnega zavoda Urban Holzmeister, pre-j projesor v Innsbrucku. Jz tega komentarja je posebej izdal življenje sv. apostola Petra'. V tem spisu je zbral gradivo o življenju apostolovem, gradivo različne vrednosti: poleg podatkov v knjigah nove zaveze in dobrih Starih izročil SO poročila v apokrifnih spisih in stara legendarna poročila pri vzhodnih in za-padnih pisateljih starih vekov, ki jih je pisatelj skrbno zbral kakor doslej še nthče in trezno presodil in pretehtal- V šestih poglavjih razpravlja: L življenju ribiča Petra, preden ga je Gospod poklical; 11. o Petru, Gospodovem učencu; 111. o Petru po Gospodovem vnebo-hitdu in njegovem delovanju na vzhodu; IV. o delovanju apostola Petra in njegovi mučeuiški smrti v Kiinu; V. û kronologiji Petrovega bivanja in mučeništva v Rimu; v VI. poglavju omenja med drugim apokrifne spise s Petrovim imenom, častne pridevke Petrove pri vzhodnih in zapadnih pisateljih, nekaj apokrifnih, prej &e ne navedenih poročil, ikonografijo sv, Petra. Kol zbirka in krilika gradiva je H.-ova knjiga dragocena. V bibliografiji o bivanju in smrti sv, Petra v Iii mu (str. 37—40) pogrešam med spisi, ki taje, da je Peter bil in umrl v Rimu: Ad. Bauer, Die Legende von dem Martyrium des Petrus u. Paulus in Rom v Wiener Studien 38 (1916) 270—307 m H, Dannerbauer, Die röm. Petruslegende v Histor, Zeitschrift 146 (1932) 239 262; med spisi, ki branijo verjetnost rimske tradicije: G. Krüger, Petrus in Rom v Zeitschr. für die neutestamentliche Wissenschaft 31 (1932) 301—306, Lietznvannove prej ocenjene razprave in Heussijeve prej omenjene knjižice H. seveda še ni möge] navesti, ker sta izšli šele l. 1936. 2. Velika francoska cerkvena zgodovina, ki nje izdajanje vodita A. Fliehe in V. Martin, je od zadnjega poročila (BV XV, 1935, 283.S4J narasla za dva zvezka in segla do smrti Teodozija Velikega, zadnjega vladarja celotnega imperija. Po njegovi smrti se je vzhod za zmeraj politično ločil od zapada, kar je vplivalo tudi na cerkveni razvoj. V drugem zvezkun je obdelana zgodovina od konca dinastije Anttminov do Galerijevega tolerančnega razglasa v aprilu 311, Le-breton in Zeiller, pisatelja prvega zvezka, sta si po dobro premišljenem načrtu razdelila tudi delo za drugi zvezek; prvi je prevzel notranjo, drugi zunanjo cerkveno zgodovino; izmed 21 poglavij jih nosi ■ Vila s, Petri apostoli de qua e fontibus diifcruit Urb- H o I z m o i -s t L- r, S. J. Parisiis 1936, P, Lethielleu* 8,J. Vi & 8Ü pp. Histoire de l'Eglise depuis les origines jusqu'à nos jours, II, De la fin du 2■ siècle à la pa)N constantîoienne par Jules Le -breton et Jacques Z c i 11 e r. Paris 1935, Bloud i Gay. 8", 511 pp. 196 12 Lebretonovo, 9 pa Zeillerjevo Sme. Ako se ozremo najprej na zunanjo zgodovino, ki jo jc podal Zeiller, govorijo tri poglavja o odnosu krščanstva do rimske države in o konfliktih med njima; položaj cerkve od Septimija Severa do konca vlade Filipa Arabca (4, pogl,), preganjanja za Decija in Valeriana in relativno mirna doba do 18, leta Diokletianove vlade .(6. pogl.} in veliko preganjanje od februarja 303 do (lalerijevega edikta v aprilu 31 1 (20. pogl,]; dve poglavji opisujeta, kako se je krščanstvo od konca 2. do začeLka 4. stol. teritorialno Sirilo po rimskem imperiju in preko njegovih mej (5. pogl.), kakšna je bila njegova moč v raznih delih cesarstva, kako je prodiralo iz mest na deželo, kako se širilo v raznih socialnih plasteh, kakšne težave so širjenje ovirale, kakšne zunanje okoliščine so bile za krščansko propagando ugodne, katere religiozne in moralne moči so naposled privedle do zmage [21. pogl.); dve poglavji razpravljata o cerkveni organizaciji: O hierarhičnem ustroju, teritorialni razdelitvi cerkve v škofije in o početkih nižjih edinic (župnij) in o odnosih cerkva med seboj (16. pogl.) ter o prvenstvu rimske cerkve in njenega škofa [17. pogl.); eno [18.) poglavje razpravlja o cerkveni imovini: historična plat ali dejstvo, da je cerkev od 2. stol. dalje imovino pridobivala, in pravna plaL, kako jo je v dobi preganjanj mogla pridobivati! naposled podaja eno (19.) poglavje sliko kr-ščanskcga življenja; kako so se kristjani udeleževali javnega življenja, kako so stopali na dan z bogoslužjem v posebnih stavbah, kako je često posvetnost vdirala v krščanske vrste, pa se je vendar duhovnost vedno obnavljala. — LebretOnOva poglavja pa obravnavajo; gno-sticizem in montanizem in cerkveni odpor proti njima [1. in 2. pogl.)f kontroverzo o praznovanju velike noči, adoptianizem, monarhianizem in Hipolitov razkol (3. pogl.j. afriška pisatelja Tertuliana iti sv. Ci-priana (7. pogl.), poganski sinkreiizem in neoplatonizem (S, pogl.), aleksandrijsko krščansko šolo, njenega najodličnejšega predstavnika Origena, aleksandrijsko šolo pod Origenovimi nasledniki, Origenove učence in nasprotnike [9., 10. in 12. pogl ). apokrifno slovstvo in manihejstvo (11. pogl,), autiohijsko cerkev, zadevo Pavla Samosat-skega in delo Lukiana [13. pogl,), religiozne struje 3. stoletja in napetost med preprosto vero in krščansko gnozO aleksandrij-ske šole [14. pogl.) in krščansko slovstvo za Diokleltana (15. pogl.), S tem drugim zvezkom o cerkvi pred Konstantinom sta pisatelja dovršila delo, ki jc enako odlično po bogati vsebini ko po prikupljivi jezikovni obliki, V opombah je omenjena in po potrebi ocenjena vsa važnejša literatura. Omenim naj, kako sadila pisatelja v nekaterih prepornih vprainnfih, in dostavim nekaj pripomb, Str. 35: Pri monttuiiztnu bi bilo poleg odličnih dc Labriolleovih del omeniti Se \V. Schcpelcrn, Der Montanismus U, die phrygiseJi«n Kulte, Tubingen 1929, — Str. 80: Edikl o odpuič an|u pru-iuštv.i, kt ga nnpadfi Teriulian v jpisu De pudicitia, je po Lebrctonovi sodbi »Zelo verjetno« Kalistov, Kakor znano, ga drugi prisojajo papežu Zefirinu ali kartaginskemu Škotu Agripimi. -- - Str. 94": Hipolitov fragment Adversus haereiim Nueli je »morda* del njegovega starejšega antiheretit-nega dela (Sytagma); prirn, str. 985. — Str, 121; Zejll«r itna ift zelo verjetno, da je bi! cesar Filip Arabec skrivaj kristjan; pa zelo dvomljivo. Str, 131 — 134: 7. Duuhesneoni ntetii Zeiller, d« je bil do 3. stoletja v Galij) 197 samo eil škofovski sedež, namreč v Lugdunu; novi so nastali šele v 2. polovici 3, stoletja. — Str, 14G: Decijev edikt je zadel, misli Zeitler. 'ne samo vsakega kristjana, marveč vsakega, ki je bit na sumu, da je kristjan, in nemara v načelu vse prebivalce imperija'. Edikt je bil splošen za vse prebivalce imperija. Med literaturo naj bi se navedla monografija E, L i i -s h ring, Untersuchungen zur Chris ten verfolgung des Kaisers Decius, Würzburg 1933. — Str. 149: MuČeniitvo Karpa, Papila in Agatonike spada najbrž v dobo cesarja Marka Avrclija, ne v Dec i ji vo. Sele kasne ji a, legendarno rnrèirjena povest pri Simeonu Metafrastu je naredila Karpa za škofa -- Str. 156: Mučenci s kolektivno označbo »Massa Candida« v Utiki v prukonzularni AEriki »O doslej veljali za legendarne. Zeiller ima njih niu-čeniitvo za dejstvo, opiraje se z G, Mor i nom na dva na novo najdena govora sv. Avguština, — Str. 379: Pesnika Komodiafta iteje LebretOn tako varno med afriike pisatelje za Diokletiana, da niti rte omeni jezuita H, B r e w e r j a , ki je v dveh monografijah (Kommod i un von Gaza. Ein Arehtcnsischer Laiendichter aus der Mitte des 5. Jahrhunderts, Paderborn 1906: Die prage um das Zeit.ilLcr Kommodians, Paderborn 1910} skušal dokazati, da je Komodian živel v Galiji in pisal v 1. 'ISS—466. - ■ Str. 381: Lebreton meni, da je bil Metodij škof v Olimpu v Liciji, in odklanja, opiraje ie na Vaillanta, Diekampovo tezo, da je bil äkof v Filipih. — Str. 393: Pri nižjih redovih bi bilo vredno omeniti monografijo E Wieland, Die genet, Entwicklung der sog, ordines minores, Rom 1897, — Str. 4116: Zeillnr meni, da äkof, ki ga Terlulian v spisu De piidicitia napada, morda m Kaiist, marveč kartaginski Agripin (prim, zgoraj pripombo k Str, 80). — Str, 410 do 412; Zeiller zelo oprezno formulira ekleiiologično naziranje sv. Cipriana, „dont la conception ecclésiologiqne .. , est plus épiscopaliste (pie .romain-, Odklanja hipotezo O kasnejši rimski« interpolaciji v Ciprianuvi knjižici >■ De catholicac ecclesiae unilate« C, 4, vzdržuje tezo, da sta obe formulaciji, krajša in daljia. Ciprlanovi. noïe pa odločiti vprašanja, aH je Ciprian prvotno daljšo formulacijo v sporu s papežem Štefanom skrčil (van den F_ v n d ej ali pa prvotno krajšo, ob Felicisimovi shizmi zapisano, razširit S pogledom na Novatiannv razkol v Rimu (Lcbreton): obe mnenji sta mu . ¿gaiement plausibles«. — Str. 433—428: Da so cerkven« občine kot take od zadnjih dveh ali treh desetletij 2 stoletje imele nepremičnine, je dejstvo, V razlagi pravnega stanja Zeiller po pravici odklanja de Rossi • je v o teorijo, da so cerkvene občine pred oblastjo nastopale kot collegia tenuiorum seu funeraticia", kot pogrebna druilva revnejših ljudi, ki so imela posebne ugodnosti, in se pridružuje Duchesneu, ki razlaga pravni položaj tako, da so cerkvene občine sicer bile pravno nedovoljeoe, pa dejansko tolerirane združitve. O tem vprašanju je ob istem času s pričujočo knjigo izšla monografija G, Krüger, Die Rechtsstellung der vorkonstnn-tiiiischtn Kirche«, Stuttgart 1935, o kateri hom posebej poročal. — Str. 445: Zeiller ceni število prebivalstva v rimskem cesarstvu konec 3. stoletja na okroglo 100 milijonov; od teh je bilo več ko polovica v vzhodna m delu, ki je bil močno pokristjanjen, Malfl A^ija pO nekod do polovice, Iz tega sklepa, da je število mučcuccv v preganjanju cd Diokletiana do Maksimina Daja moglo preseči en milijon. Število prebivalstva v imperiju pa je bilo okoli 1. 300 mnogo manjše: 50 milijonov ali nekaj čez; kristjanov je utegnilo biti 10% 15% vsega prebivalstva v imperiju. Čeprav so bile nekatere pokrajine na Vïhodu zelo pokriitjanjeno (25%- -SÛ'AI) in je lam preganjanje trajalo od pomladi 303 do jeseni 311, vendar ne bo mogoč« govoriti niti o 5 to tisoči h mučeniških žrtev, pač pa o mnogih mnogih tisočih, ne da bi so dalo povedati določeno število. Najkaokrelnejšo podobo nam nudi Evze-hijeva knjižica o mučencih v Palestini, s o ved a samo za to pokrajino, Str- 46i>! Da je sv. Neža umrla za Diokletiaoa (466*: «entre le quatrième čdiE et l'abdication de Dioctétien-), ni izvestno. Epigram papeža Daniaza (M. Ihm, Damasi epigram m m ta n. 40), se zdi, pravi, da sega izročilo o mučcnici več rodov nazaj [prim. P. E r a 11 c h i d e ' C a v a I 1 i t r i , S, Ag-nese JRoma 1899) 11}; to pa bi kazalo na kako preganjanje v 3. stoletju, najbrž Valerianovo. —■ Str. 482': Jeruzalemske itinerarije je v 39 ïveïku dunajskega Corpus script, eççl, lat. izdal Geyer, ne Geizer. 19B Lebreton in Zeiller sta ustvarila res lepo delo o zgodovini prvih treh krščanskih stoletij, dostojno te velike dobe, Ob bogastvu vsebine se zelo pogreša abecedno imensko in stvarno kazalo, ki bi rabo zelo olajšalo. To pa ni očitek pisateljema, ampak vodstvu podjetja, ki je določilo 24. zvezek za abecedno kazalo celotnega dela. (Nadaljevanje bo sledile.j h. K. Lukman, »Naša pot" V širši javnosti premalo znane so knjižice, ki izhajajo pod gornjim naslovom kot Knjižica Katoliške akcije za m!adino<. Neposredno so namenjene dijaštvu, toda zaradi svoje načelne važnosti spadajo skoraj vse tudi v knjižnice naših prosvetnih društev, zlasti fantovskih odsekov in njih socialnih krožkov. Prvi trije zvezki z načelnimi članki o raznih aktualnih vpraša-* njih so že pošli. Nova, primerno predelana in izpopolnjena izdaja ne bi bila odveč. Nadaljnje zvezke razporedimo po vsebini! Kot IV, zvezek je izšlo Socialno vprašanje* profesorja Aleša Ušeničnika (8'*. 160 str. Za naročnike cele serije 12 Din, v knjigarnah 15 Din). Pisatelj je pred leti za Orlovsko knjižnico obdela! socialno vprašanje v obliki vprašanj in odgovorov. V drugi izdaji za »NaSo pot je vprašanja in odgovore zamenjal s kratkimi odstavki s posebnimi naslovi, vsebino pa dopolnil in izpopolnil vprav s spoznanji, ki nam jih je prinesla okrožnica .Quadragesimo anno'-*, Močna naklada — 2000 izvodov — že pohaja; dobro znamenje v dvojnem pogledu: katoliška mladina se hoče v socialnem vprašanju načelno razvedeti, UšeniČnikova knjiga pa tej želji ustreza. Dva zvezka, peti in deveti, imata naslov: Knjiga načel. Peti nosi posebni naslov: Načela o načelih (2. izdaja, 8", 64 str. Za naročnike 6 Din, v knjigarnah S Din), V sedmih odstavkih je Aleš Ušeničnik povedal tehtne in prikupljive besede za načelnost, idealizem, samostojnost, požrtvovalnost in proti anarhiji v mišljenju, proti polovičarstvu in ianatizmu, proti dileiaiitstvu in frazerstvu. V devetem zvezku s posebnim naslovom: Načeta narav ji e življenjske modrosti (8", 1 <10 [65—204] str. Za naročnike 12 Din, v knjigarnah 15 Din) pa je isti pisatelj zbral življenjske maksime iz spisov grških in rimskih modrecev in jih podal najprej v lepik slovenskih prevodih [str. 79—15B), potem po večini navedel grtki in latinski tekst ali vsaj označil, kje besede stoje. Pride še zvezek katoliških naček posnetih iz del cerkvenih očetov in pisateljev. Trije zvezki, šesti, osmi in deseti, se bavijo posebej s Katoliško akcijo. 1'rancosk! teolog in vzgojitelj Ari. 1 a n q u e r e y [u. 1932) je na večer svojega življenja napisal štiri knjižice za vzgojo izbranih čet (Pour les élites). Prevod prve je izšel v VI. zvezku »Naic poti': Vzgoja izbranih čet. L Naše včlanjenje v Kristusa (6", 55 str, Za naročnike 6 Din, v knjigarnah 8 Din]. Pisatelj s preprosto besedo razlaga dejstvo, naravo, napredovanje in glavne \99 posledice tega včlanjenja, uporabo nauka o včlanjenju in molitev za napredovanje lega včlanjenja. Knjižico najtopleje priporočam duhovnikom, naj po njej in z njo pridobivajo in vzgajajo goreče kristjane, apostole, wkl bi mogli sejati dobro seme v svoji okolici in kazati pot resnice, vere in kreposti onim, ki te poli ne poznajo«. Nadaljnji zvezki se obetajo. — V Vil. zvezku sta objavljeni v prevodu Dve razpravi kan, J. Cardi.jna o Katoliški akciji« [3", 24 str. Za naročnike 3 Din, v knjigarnah 4 Din), Ustanovitelj in duhovni vodja belgijske krščanske delavske mladine, žosistov (Jeunesse ouvrière chrétienne), ki po priznanju z najvišjega mesta ustvarja dovršen tip katoliške akcije po zamisli papeža Pija XI., razpravlja najprej (1. 1934) o ciljih — trell poskusnih kamnih — žosistovike organizacije: Žosistovska organizacija hoče zavojevati maso delavske mladine, pok risi janiLi realno življenje delavske mladine in zopet osvojiti okolje, v katerem dela in živi masa mladih delavcev. V drugi razpravi (I, 1935) pa govori o vlogi laiškega apostolatu v cerkvi. Katoliška akcija je organizirani, od hierarhije pooblaščeni laiški apostolat, poLreben, ker je laikom svojski, različen od duhovnikovega apostolata in ga dopolnjujoč, prilagojen okolju in v njem nenadomestljiv. Za uvod je dodejano pismo, ki ga je kardinal državni tajnik poslal msg. Cardijnu ob pripravah za desetletnico žosistovske organizacije. — X. zvezek 40 str. Za naročnike 4 Din v knjigarnah 6 Din) iina tole vsebino: I- Pismo sv. očeta brazilskim škofom o Katoliški akciji, v katerem je posebno na široko in jasno spregovoril o nalogah, metodi in taktiki akcije; II. Značaj Kat. a k C 1 j e , razprava dr. A. Odarja d razliki akcije od drugih verskih in katoliških« društev; III, K a t, a k c i ja in cerkvene družbe; v tem odstavku so poslovenjeni odlomki iz pisma kardinala Pacellija predsedniku italijanske Katol, akcije (30. marca 1930), pojasnila, ki jih je za 3. red sv. Frančiška podal generalni komisaT 3. reda za Italijo Bigno Migliorini (Osserv. Rom. 15. marca 1936| in odlomek papeževega govora Marijinim kongre-gacijam (30. marca 1930). Prevod je priredil dr. Ign. Lenček in papeževemu pismu dodal komentar, XI. zvezek »Naše poti« je objavil Okrožnico Leona XIII. lmmortale Dei o krščanski ureditvi držav« (8", 96 str. Za naročnike 9 Din, v knjigarnah 13 Din). Okrožnica, izdana 1. nov. 1885. je ena izmed velikih okrožnic, v katerih je Leon XIII. razvil krščansko državoslovje ("Dhiturnum illud« 29. jun. 1881 o izviru državne oblasti; .Libertas, praestanlissimunv 20, jun. 1888 o državljanski svobodi; -Sapientiae christianae« 10. jan, 1890 o državljanskih dolžnostih; Graves de communi 18, jan, 1901 o krščanski demokraciji). Dr. Alojzij Odar je okrožnico poslovenil, pregledno razčlenil in ji dodal odličen komentar, Naj omenim iz komentarja za primer izvajanja o naravnem pravu (str, 18—21). o razmerju med cerkvijo in državo (str. 36—47], o konkordatih (str. 49/50), o zakonu [str. 61 63), o ločitvi cerkve od države (str. 68—71), o silabu Pija IX, (str. 7172), o verski strpljivosti (str- 74/75), o ravnanju cerkve z drugoverci (str. 75—78], 200 Xlf. zvezek ima naslov roblem filma (S", 92 str, Za naročnike 8 Din. v knjigarnah 10 Din) in tole vsebino: i. Okrožnico Pija XI. Vigilar ti cura z dne 29. jun. 1936 o kinematografu, naslovljeno cpiskopatu severo ameriških zveznih držav; II. Pismo kard. Pacellija predsedniku Kat. mednarodnega Urada za kino kanoniku f3rohúeju (1934); lil, Govor Pija XI. zastopnikom mednarodnega kinematografskega tiska [11, avg. 1934); IV, Govor Pija XI. delegatom medtiar kongresa za kinematografski tisk (21. apr. 1936). Prevode je priredil in okrožnici dodal dober komentar dr, Ignacij Lonček, XIII. zvezek prinaša Okrožnico Pija XI. ,D i v i n i Ha-demptori*' o brezbožnem komunizmu- ¡3", 100 str, Za naročnike 7 Din, v knjigarnah 10 Din), V klasični latinščini izdano okrožnico je poslovenil prof, dr, Aleš Ušeničnik. Njegov lepi prevod sta objavila oba slovenska škofijska lista. Za izdajo v »Naši polije prevajalec napisal še komentar, ki je za popolno umevanje važne papeževe izjave ne samo koristen, ampak potreben. Izdajanje važnih papeških dokumentov v slovenskem prevodu s komentarjem zasluži najtoplejšo pohvalo in zahvalo. Kadar izda papež okrožnico, gre vsakikrat za važne zadeve katoliškega mišljenja in življenja. Zato taki zakladi ne smejo ostati zakopani v cerkvenih uradnih listih, ampak morajo v širšo jasnost; zlasti mlajši rod naj jih spozna. Dasi imamo v novejšem času nekaj okrožnic v prevodih, moramo priznati, da smo mnogo zamudili. Naša poU obeta novo izdajo okrožnice Quadragesímo anno< z obširnim komentarjem Mislim, da se .Naša pol. sama dovolj priporoča. F. K. Lukman. b) Ocene. Fr, 1. M. Bo C h ens k I O. P. Dr. Phil, et Theol., Prof, Aggr. Inst- Pont. Int. Angelicura«. Elementa Logicae graecae, Roma 1937. Anonima Libraria Cattolica lt&liana. Str. 122. To je skrbno izdelano delo, ki podaja prvine iz logike Aristotela in nekaterih drugih grških logikov (Theophrasla, Stoikov in Porphyria) v grškem izvirniku in skolastičnem latinskem prevodu. Dodana sta dva slovarčka za logično terminologijo, grško-latinski in latinska-grški. Izdaja je zelo kritična, prirejena po najboljših virih in izdajah grških logikov. Pod tekstom so tu in tam kratke opombe, ki pojasnjujejo kako dvomljivo reč ali kak izraz (n. pr. na str, 51 pri dokazu »quia«;, da pomeni ta skolastična besedica to kar »quod , torej da je kaj, dočim je dokaz propter quid spoznanje iz vzrokov). Delo naj bi bilo pomagalo pri študiju tomislične EMozofije iti Tomaževe >Summa theologiae«, obenem pa tudi za študij grških izvirnikov. Obojnemu namenu bo to delo prav dobro služilo, saj se je čutila naravnost potreba takšnega pomagala pri študiju skolastične filozofije. Želeti bi bilo še sličnega dela za metafiziko, A. U- 20 J Zimmermann Sij tipati, Filozofija i religija, Filozofske is t in e o Bogu i o čovjeku: razumni temelj vjere. Drugi svezak. Prigodom svoje 100-godišnjice izdao Zbor duliovne mladeii zagrebačke, Zagreb 1937. S". 326 sir. Dr. S. Zimmermann je v nenavadno kratkem razdobju izdal že drugo delo i naslovom »Filozofija i religijam. Odnos med obema obsežnima knjigama je filozof sam označil takole: Ko je lanskega leta ob svojem stoletnem jubileju Zbor duhovne mlade ž i izdal knjigo .Filozofija i religija"» se po današnjem položaju ni dalo presoditi, kakšen odziv bo našla- Kačunajoč z možnostjo, da ne bo prišlo do tiska drugega zvezka, je morala lanska knjiga obseci gradivo na tak način, da je nastala zaokrožena celota. Ker je pa knjiga že do malega razpcčaua, se je pokazala potreba, da se preostalo gradivo sestavi v drugem zvezku tako, da bo zopet samostojna celota, obenem pa celota tudi s prvim delom. Prvi del tega zvezka se ujema s prvim delom lanske knjige kot uvod in dopolnilo; a medsebojno se dopolnjuje in objasnjuje drugi del v obeh zvezkih, zlasti glede na krščanstvo« (46), Možno ¡e torej brati tudi samo ta drugi del kot samostojno knjigo, Knjiga obsega torej dva dela. Prvi obravnava predvsem no-etična vprašanja, pa s posebnim ozirom na vero in njene filozofske temelje, drugI govori o naravni in nadnaravni religiji ter o njeni zvezi s filozofijo. Povsod pa obrača posebno pozornost na sodobni materializem in komunizem. Prav zato je knjiga še posebno važna in bo v naši dobi, ki je doba katoliške akcije, zelo prav prišla izobraženim laikom, ki žele imeti o svetovno nazornih vprašanjih čiste pojme. Avtor kaže mimo sigurnost moža, ki se ne bori več s problemi, ampak se je z dolgoletnim trudom dokopal do trdnega, zrelega nazora. Ves njegov napor je obrnjen v to, da svoje izsledke čim jasneje izrazi in čitatclju vcepi s tem, da osvetljuje probleme zdaj s te, zdaj z one strani. Pravi užitek je Opazovali, s kako lahkoto in zdravo samozavestjo se giblje v zmešnjavi sodobnih sistemov. Dr. Zimmermanna smemo šteti k tomistom ali vsaj sholastikom, toda k takim sholastikom, ki na stari, trdni podlagi grade dalje. Znano je,tako piše, >da sholastična (krščanska) Filozofija sledi Aristotelu. Toda bila bi pravi petrefakt, ako bi se ne zmenila za vso novodobno filozofijo in bi se ne okoristila z zdravimi silami kritike tudi tistih filozofov, ki ne pripadajo sholastiki. Kdor tega ne uvidi, ne koristi sholastiki, marveč ji škodi. Danes mora krščanski filozof znati več kakor v dobi Aristotela in Tomaža Akvinskega, Ako so nam ti kažipot, ne pomeni lo, da so mesto nas prehodili vsa pota. Kakor vsaka, se tudi filozofska veda razvija in mnogo so škodovali shofaslični filozofiji tisti, ki ne poznajo niti te preproste resnice» (139). Veliko samostojnost kaže dr. Zimmermann zlasti v noetičnem problemu, ki mu je posvetil dober del svojega filozofskega napora, Oglejmo si ob le j priliki njegovo reši lev, dasi je le manjši del naše knjige in jo je filozof razvijal že tudi v svojih drugih spisih; toda prav to zadnje dokazuje, za kako važno jo smatra. Doijojlovm Vntmk. 14 202 Izhodišče dr. Zimmermannove noetike so doživljaji kot vsebina samosvesti. Zavedam se, da doživljam občute. pojme, sodbe, Kaj je sodba? Sodba je misel, ki je naperjena na kak predmet tako, da mu primišlja določeno stvarnost. Ako ima predmet pripisano stvarnost, pravimo, da je sodba resnična. Kesnica je skladnost med vsebino sodbe in med predmetom. Analiza sodbe nam je pokazala dvoje: sodbo kot doživljaj in predmet, ki je nanj naperjena. Toda doslej smo še vedno v območju samosvesti, torej v subjektu: naši predmeti so mišljeni predmeti, Ali nimajo torej sodbe samo subjektivne veljave? Kako je z objektivno resnico? Ali lahko spoznamo resnico o resnici? Recimo, da o tem dvomim, toda tedaj je vsaj to res, da dvomim, da sem dvomeč, in to je že prva nedvomna resnica. 1 akoj pa tudi uvidim, da dvom ni nedvom, da to, kar je, je in da ne more obenem in v istem oziru ne bili. V svoji notranjosti pa imam še druge doživljaje, ki so prav tako isLiniti kakor dvom. Tak doživljaj je n. pr. občutek črne in bele barve, drug tak doživljaj je recimo sodba: To črno in to belo ni enako, marveč različno. Ali bivata črna in bela barva samo kot moj doživljaj, ali bivata samostojno tudi, ko ju nikdo ne čuti? Tega še ne vem. Tedaj pa sodba ni veljavna? Fač! Četudi sta črno in belo samo doživljaja, je še vedno res, da nista isto, da torej Črno ni belo. Odkod vem tO? To vidim na črnem in belem samem; v številkah samih se mi javlja, da šteje vsota števil 5-Č-7 toliko enot kakor število dvanajst, Kakor občuti in pojmi ter njihovi predmeti niso plod naših sodb, ker jih imamo pred njimi in neodvisno od njih, prav tako tudi stvarnost, ki jo kakemu predmetu prisojamo, ni tvorba naših trditev, ampak jo najdemo na predmetu, kjer je bila že pred našo sodbo, pa naj sicer ta predmet biva samo V subjektu ali Se kako drugače. Lahko torej kratko rečemo, >da se nahaja resnica v mišljenju tako in toliko, kolikor se v predmetu sodbe javlja [neposredno ali posredno) bivanje stvarnosti in vsled tega javljanja [razvidnosti) postanemo iz-vestni, da prisojena stvarnost odgovarja objektivno bivajoči stvarnosti ali da se z njo sklada, to je, da je sodba veljavna. To je nauk noetičnega objektivizma- (88). Uosegli smo resnico, ki je brez dvoma objektivna, toda še vedno nismo izšli iz subjekta. Kako z isto znanstveno izvestnostjo doseči tvarno, izkustveno, od spoznavajočega subjekta popolnoma neodvisno stvarnost, ki nam O njej Spontano priča preprosta pamet? »Nekateri filozofi (noetiki) so znanstveno zastopali podstavko navadnega, neznanstvenega (naivnega) realizma, da neposredno dozna varno stvari zunanjega izkustva, Toda ta podstavka je napačna, neutemeljena (106) Kako torej najti prehod do predmetov zunanjega izkustva? »Kje je ta most? Ako ga najdemo in ako dokažemo, da biva stvarnost, ki je od samosvesti neodvisna, tedaj smo kritični realisti« (107). Ta most ni nič drugega, kakor vzročno načelu, ki nam ga že notranje izkustvo kaie kot nedvomno resnično, tutno zaznavanje je dogajanje. Vsako do- 203 gajanje pa mora imeti vzrok. Čutnemu zaznavanju ni vzrok subjekt, torej ga povzroča stvarnost, ki je od subjekta neodvisna in ki deluje na čute. Kritični realizem, kakor ga je izdelal dr. Zimmerniami, torej ne trdi več, da zunanji svet neposredno dojemamo, marveč uči, da iz vsebine občutov le posredno ali s pomočjo dokazov zaznavamo bivanje predmetov zunanjega izkustva (153). Zato je tudi glavna naloga noelike, dokaz za objektivno veljavo človeškega spoznanja, rešena, ne da bi bilo treba zapustili območje samOsvesti: »Mi smo [z Geyserom, Mercierom in dr.) zastopali, kakor tudi še sedaj zastopamo stališče, da je treba dokazati našo sposobnost za objektivno resničnost spoznanja na podlagi vsebine občutkov in misli, nato šele naj noetik (kot kritični realist) skuša najti potrdilo za realno stvarnost« (155). Ta nazor smo nekoliko natančneje navedli, ker zavzema važno mesto v Zimrnerm&nnuvi filozofiji in ker je danes to vprašanje pri sholastikih sploh v ospredju. Tudi A. Ušeničnik se je temeljito bavil z njim v prvem delu svojega Uvoda in je svoje izsledke priobčil tudi rimskemu tomisličnemu kongresu v komunikaciji: De reflexione completa in qua intima videtur esse ratio certitudinis, Ušeničnik, ki mu je prav tako samosvest in njeno izveslno pričevanje izhodišče noetike. sicer nagiba k mnenju, da čuti ^zaznavajo po pričevanju zavesti realne pTedmete zunaj duše , . . Zato tudi temu ne moremo pritegniti — tako pravi nekoliko dalje — kar pTavi Mercier, da bi ne mogli z izvestnostjo zatrditi bivanja vnanjih predmetov, ne da bi uporabili načelo vzročnosti. Nam zadostuje za tako izveslnost pričevanje zavesti. Če kdo o tem pričevanju dvomi, tedaj moramo seveda zanj ubrati tisto pot po ovinkih iz subjektivnih dojmov po mostu vzročnosti na ven« (Uvod, I, 122/23). Toda ta nazor mu je le verjetnejši, zato šteje problem med preponía vprašanja (332). Oba filozofa bi torej ne bila daleč od sporazuma, Drugače pa je s »čistimi« tomisti, kakor sta Maritain in Gilson, ki ne učita le, da je zaznavanje zunanjih predmetov neposredno, marveč sploh odklanjata samosvest kot izhodišče noetike. Kdor izhaja iz percipi,' tako piše Gilson v svoji knjigi Le réalisme méthodique, >ne bo nikoli ničesar drugega dosegel kakor percipi Da ali ne — se je spraševal Descartes — ali je mogoče doseči reči, če kdo izhaja iz Cogito? Ne — odgovarja Gilson — to ni mogoče- Ako je realizem odvisen od lega vprašanja, potem je njegova usoda zapečatena. S Cogito ne bo nikdo nikoli upravičil Tomaževega realizma'; [9—10). ».Mislim', to je nekaj razvidnega, toda to ni prva razvidnost, zato nikamor ne dospe, kdo odtod izhaja. TStvari so', ludi to je razvidno, in sicer prav prva razvidnost, ki vodi na eni strani do znanosti, na drugi do metafizike. Zato je pač edino zdrava metoda, da si to izberem zn izhodišče« (86). ^Realistu se ni treba spraševati, aH se predmeti strinjajo ali ne s spoznanjem, ki ga Ima o njih, saj po njegovem nazoru spoznanje ni nič drugega kakor pri-likovanje predmetov (9Û). Med hrvatskimi filozofi zastopa tak čisti tomizeni p. Hiacint Boškovič. 14- 204 Kdo bo zmagal? Značilno je, da se je louvainski filozof Mgr. Noel, Mercierjev učenec, začel bližali strogim tomistom in, kakor se zdi, ne zastopa več mnenja, da bi bilo treba izkustveno realnost dokazovati s pomočjo vzročnega načela. Edino Cogito je Se ohranil kol izhodišče (prim. Gilson, Kealisme, 25), Prav tako značilno pa je tudi, da prihajajo iiziki, ki razmišljajo o svoji znanosti, z Eddingto-nom do zaključka, da je duh prvo in najneposrednejie bitje v nišein izkustvu, na vse drugo le oddaleč sklepamo« (Die Naturwissenschaft auf neuen Hahnen, 266 in često). Tudi psihologija, Iti opazuje razvoj spoznanja pri otroku, je mnenja, da se otrok Šele uči. kako in katere doživljaje naj projicira navzven kot zunanji svet (prim. W. Stern, Psychologie der frühen Kindheit", 77—79). Vprašanje še torej nikakor ni do kraja razčiščeno, vendar govore zelo tehtni razlogi za ZimmCTmannovo rešitev. Izrcčno pa pripominjamo, da bi krivico delali lepi Zimmerman-novi knjigi, ki je sodobni problematiki tako blizu in ki je namenjena vsemu izobraženemu občinstvu, ako bi zbudili v čitateiju prepričanje, da so v njej samo taki strokovno-filozofski problemi. Hoteli smo le na enem vprašanju, ki nam je nekoliko bližje, pokazati, kako zrelo in tehtno je to delo. kako gre problemom do jedra in upošteva vse, kar zmoreta sodobna znanost in filozofija lepega in resničnega. J. Janžekovič. Zupančič Hihard, Determinizcm in fizikalna slika sveta. Predavanje v filozofskem druSUu v Ljubljani dne 16. januarja 1937. Ljubljana 1937. V založbi Jugoslovanske knjigarne. 16", 37 str. Pred nekaij leti je nenadoma završalo v znanstvenem svetu, da so najnovejši fizikalni izsledki v nasprotju z determinizmrmi in vzročnim zakonom. Filozofi so prisluhnili, saj je vzročnost že od nekdaj njihov problem. Francosko filozofsko dru&tvo je že 1. 1929 povabilo znamenite fizike na svojo sejo, da bi se porazgovorili o tem vprašanju. Znanstveno stališče je objisnil sam L. De Hroglie, debate se je udeležil tudi Einstein, ki so ga bili za to priliko povabili v Pariz. Pa niti fizika se nista strinjala. De ßroglie je zagovarja! indetermi-nizem, Einstein je vztrajal pri dciterminizmu. Se težje se je bilo sporazumeli s filozofi. Prirodoslovje in filozofija govorita dva tako različna jezika, da se misleci z obeh strani kljub najboljši volji često ne razumejo, Istim izrazom je prirodoslovni razvoj sčasoma navdahnil docela drugačen pomen kakor filozofski, Ali je predavanje v ljubljanskem filozofskem društvu dovedlo do enotnejših zaključkov? Poglejmo! Avtor nam takoj spočetka pove točen namen svojega predavanja: ^Študirali bomo predvsem vprašanje po neki objektivni kav-zaliteti« [str, 3), Toda za običajnimi nazivi se lahko skriva kaj različen pomen, Kaj je prirodosiovcu vzročnost? Isto kar zakonitost ali determinizcm, V lern so si vsi edini, De Broglie in Einstein, Heisenberg in Schrödinger, Planck, Eddington, Jeans in Zupančič: «Na-ziranje, da v vesoljnem dogajanju sploh eksistirajo kavzalne relacije v Humeovem smislu, hočemo imenovati objektivni deterniinizem ali kratko determinizem (str. 5), In kaj 'je bistvo Humeo ve vzročnosti 205 ali determinizma? To, da dogodku A vedno sledi dogodek B in se B pojavi le, ako je bil A pred njim (dočim more nastati A. ne da bi bil B poprej)« (str. 4). Kjer vlada determinizem, tam lahko znanstvenik, ki pozna zakone sestava, iz A vnaprej napove B; >Ce se V planetnem sistemu isto začetno stanje pojavi Se enkrat, sledi temu tako stanje, kakor je sledilo prvič. To je kavzalitefa v Humeoveni smislu; sistem je determiniran- [str. 6), Ako vlada povsod v vesolf-stvu vzročnost ali determinizem, tedaj bi Inteligenca, ki jo pod-slavlja J-aplace. iz lege in hitrosti, ki jo imajo delci vesoljstva v določenem trenutku, točno lahko določila stanje poljubnega delca v poljubnem trenulku v bodočnosti ali preteklosti. Za njo bi ne bilo ničesar -nezanesljivega in bodočnost kakor preteklost bi bila v njenih očeh pričujoča« (str. 8). Kratko, ako pojavu A vedno in nujno časovno sledi pojav B, tako da iz A lahko sklepam, kaj bo za njim, in iz B, kaj je bilo pred njim, tedaj pravi prirodoslovec, da je med pojavoma vzročna zveza. Ali je med obema še kak drug kakor samo časovni odnos zaporednosti, to prirodoslavca ne zanima, ker se je hote omejil na pojave, ki jih je mogoče izkustveno ugotoviti. Fiziki danes jasno formulirajo svojo nalogo tako: če opazujemo to, naj nam bo mogoče napovedati, da bomo praktično sigurno tudi opazovali ono. Kar je vmes, je mogoče neobservabilno, za to se ne brigajo, zato tudi na polju neobservabilnih elementov ne iščejo več kavzalnih relacij» (361, Kaj je torej odkrila fizika takšnega, da ni več v skladu z njenim pojmovanjem vzročnosti? Dvoje, Izkazalo se je, da ne snov ne energija nista zvezni, ampak naraščata in pojemata le skokoma, v določenih količinah, zrncih, kvantih. Iz tega pa sledi, da najmanjšim delcem snovi ni mogoče natančno določiti hkrati lege in hitrosti. Ti delci so namreč nekako istega velikostnega reda kakor najmanjši drobci energije, zato svetloba, ki je potrebna, da jih zaznamo, učinkuje na delec kakor sunek in mu spremeni hitrost v trenutku opazovanja , . , Pri opazovanju atomov torej načeloma ni mogoče dognati sedanjega stanja. Torej tudi ni govora o tem, da bi iz sedanjega stanja mogli kavzalno sklepati na naslednje stanje « (34). — Te mikroti/.ikalne pojave je povezal v naf/adovoljivejšo teorijo Heisenberg, In glej čudo! Islo, kar kaže izkustvo, potrjuje matematična teorija, tudi iz nje sledi, da se ne da obenem določiti lega in hitrost najmanjšega delca. Določenost obeh kojičin je obratno sorazmerna. Vzročnost ali determinizem se torej izkustveno ne dâ ugotoviti. In ker se prirodoslovec nekako poklicno nagiba k pozitivizmu, se ta ugotovitev kaj lahko izprevrže v drugo in tretjo; vzročnosti za prirodoslovca ni, vzročnosti sploh ni! V prvem presenečenju so liziki, tudi največji, na teh posledicah gradili kar svetovne nazore. De Broglie je deial v svojem poročilu filozofskemu društvu: »Stvar filozofov je sedaj, da presodijo, ali ne bodo te nove ideje pripomogle, da se izpolni jarek, ki je doslej umelno ločil tvarni svel od moralnega. ki se nanj strogo vzročni determinizem da tako težko naobra-čati (Bulletin de la Soc. fr. de Phil., 1929, str. 144.). Êe drznejša 206 sta Jeans in Eddington; pri nas pa smo celo brali: Ali nima elektron, ki se zapodi kamor hoče, proste volje? , . . Odkar je valovna mehanika zrušila deiterminizem, ima ves Svet v svojih drobcih prosto voljo ■ ■ ■ lastnost, ki si jo je lasLil samo človek. Lastnost, ki ga je, domišljavca, dvigala nad žival in nad vesoljno vsemirje« (M. Vidmar, Moj pogled na svet, Ljubljana 1935, str, 2071- Kakšne zaključke izvaja naš avtor iz novih fizikalnih dejstev in teorij? Njegova sodba je naravnost vzor znanstvene treznosti in umerjenosti, Ako se izkustveno ne du določiti fizikalno stanje nobenega drobca tvari in s samim opazovanjem ni mogoče dognati, ali so fizikalni pojavi determinirani ali ne, tedaj za pozitivnega znanstvenika iz tega ne sledi nič drugega kakor to, da sla vprašanji po kavzaliteti... in po strogem objektivnem de* terminIzmiu... za enkrat izgubili v fiziki pomembnost in sta postavljeni zopet bolj v metafiziko za mislece, ki imajo metafizične tendence [36). Kdor se je načelno omejil na izkustvo, pa mu tu na kako vprašanje ne da odgovora, stori edino pametno, da prepusti vprašanje drugim, naj mu z drugačnimi metodami skušajo priti do živega. — Toda indeterminizem v fiziki se ne opira samo na opazovanje, ampak je tudi quaestio iuris, zahteva ga Eizikalna teorija. Kaj pravi predavatelj na to? Zopet je njegova sodba takšna, kakor jo zahteva zdrava pamet. Na čem pa sloni novi fizikalni na/or? Na v matematiki že dolgo pripravljeni teoriji^ (33). Fizik se je podal za nove pojave, ki jih je ugotovil, v matematično garderobo in izbral tam zanje najprimernejšo obleko. Toda zelo naiven bi bil, ako bi sedaj pustil izkustvo in Iz gub te obleke sklepal na oblike telesa. Ako izkustvo ne more determinizem ne dokazati ne ovreči, ga bo še manj teorija, ki je le začasna obleka za izkustvo. Teorija pač lahko zhudi domnevo, da imajo izkustveni predmeti še te in te lastnosti, ali jih pa res imajo, to ugotove samo nova opazovanja. Zavoljo tega mora biti vsak sklep te teorije podvržen naknadni eksperimentalni kontroli,* pravi avtor o relativnostni teoriji (23). Isto velja drugih matematičnih teorijah, ki se jih poslužuje fizika, -Fiziki ne sklepajo več iz možnosti, da se nekateri uspešni matematični nastavki Čitajo tudi kakor izrazi določenih zakonov, takoj na njihovo objektivno veljavnost" [36). Kako pa filozof pojmuje vzročnost? I udi zanj je vzročni pro-hlem v zvezi z vzpreminjanjem. Toda on se ne izprašuje. kaj čemu časovno sledi, ampak to, kako je izprememba načelno možna. Ako se je stvar izpremenila, tedaj je sedaj na njej nekaj, Česar prej ni bilo. Odkod tista nova stvarnost? Ali je vzniknila iz nič, ali jo je kaj «povzročita«! Pred to alternativo se ustavi filozof. Tisto nekaj, iz česar izprememba na kakršenkoli način izvira, to je zanj tvorni vzrok. VpraSanje, ali je vzročno načelo absolutno veljavno, pomeni 2anj isto. kar vprašanje, ali lahko kaka stvarnost nastane iz nič. filozofa zanima prav to, kar prirodoslovec pušča ob strani, ker je njegovi metodi nedostopno, namreč vzročni -vpliv, sam, »izviranje- učinka iz vzroka- Pojava, ki si časovno še tako redno sledita in omogočata izvestno napoved bodočnosti, zanj nista v vzročni zvezi, ako ni 207 eden nastal pod vplivom^ drugega, Kjer pa ugotovi La vpliv, tam govori o vzročnosti, pa naj bo novi pojav še Lako indeterm utiran. Svobodna odločitev n. pr. je dejanje, ki ni bilo determinirano, ki pa ima, kakor vse, kar nastane, nekje svoj vzrok, namreč v svobodni volji. Filozol — ako izvzamemo empiriste, kakor Humea, ki SO obupali nad svoja metodo, — ki govori S Sodobnim lizikom, ima na ustnih tole točno vprašanje; Ali ste vi ugotovili kako dogajanje, ki nima nobenega vzroka, marveč je vzniknilo iz nič? Dokler bo fizika z Zupančičem odgovarjala, da ne in da kaj takega izkustvo sploh ne more ugotoviti, dotlej se debata o vzročnosti, kakor jo pojmuje lizika, ne tiče filozofskega pudročja- Sodobna fizika torej ni prinesla za lilozoia ničesar načelno novega- Opozorila je le fizike same, da se splošni delerminizem, ki so vanj verovali teli rodovi njihovih prednikov, izkustveno ne da dokazati. Mnogi so iz Lega sklepali, da je torej indeterminizem dokazan, Napačen sklep. Trezni misleci prihajajo do zaključka, da sta eno in drugo končno filozofska problema, ki ju z izkustvenimi metodami ni mogoče rešiti, Zupančičevo predavanje ima veliko zaslugo, da se je to vprašanje pri nas razčistilo, J. Janžekovič. Franc Grivec, Kristus v Cerkvi. Ljubljana 1936. Jugoslovanska knjigarna. S", 270 ätr. Auctor, complui ibus suis operibus ecclesiologicis, eL praesertim laudato suo tractatu Cerkev■< (Ljubljana 1924) uolus, in praesenti libro de t-cclesia sub novo quodam aspectu agil, nimirum ut de Christo, qui mystico modo vjvit et opcratur in lerra<- Merito in prima parle ah idea regni Dei proiiciscilur, cuius regni triplicem Speciem et harum singularum eius Specierum mutuam relationcm bene explicat diff icultatesque, quae ex conceptu regni Dei eschatologici oriri solent. solvit. Transit deinde ad partem secundam, in qua breviter quidem et compendiose, sed solide et complete omnia exponuntur, quae in thcologia fundamental! in tra-clatu de Ecclesia agi consueverunt: de Ecclesia ut vera et perfecta societate, de hierarchia, apostolica suceessione, primatu, infallibilitate etc.; solum quaes t io de notis Eeelesiae ad finem fertiae partis operis remittitur, lure Gr. in lis potius quaestionibus Lminoratur, quae tempore moderno magis agitantur; Infer obiecfiones autem ad eas praesertim attendil, quae ab orthodoxis dissidenlibus fieri solent. Sic de špiritu auctoritatis Eeelesiae et oboedintiae eccleslasticae disserif, de distinctione inter infallibililatem el impeccabilitatem, de apostolatu auxiliari laicorum, Fusius exponitur sic dictum argumentum >psychotogicum* ad demonstrandam convenicntiam indolis social Is Ecelesiae iam a VI. Solovjev et F. W, Forster adbibituin; item oplimc explicalur, qua ratione sensus fidei seu viva fides cre-dentium in Ecclesia sit Eons inlallibililatis et adminiculum magisLerii. Majsimi tamen momenll esl operis pars tertia de Ecclesia ut mystico corpore Christi (»Kristus v Cerkvi ). Quam ven ta tem njn esse tractandam per modum culusdam corqllarii, ut passim in compendiis Lheologiae fundamentals lit, sed earn esse princ tj} ale 208 ccclesiologiac dogma, ex quo aliae omnes veritates de Ecclesia de-ducuntur et demonstrate, inimo quod vix non omnia cetera dogmata nova luce illustrat, auctor mérito alfirmat- Postquam exposuit, quomodo quaestio haec decursu temporis in theologia eatholica tractata íuerit, Gr. demonstran! et explicat, procendo a doctrina s. Pauli, qua rationc Ecclesia sit Christi corpus el Christus eius caput. Oslenditur non agi de mera paraliela seu imagine, sed de profunda veritale; exponitur discrimen corporis mystici ab ecclesia caelesti; falsi conceptus protestan tin m et orientalium separatorum de corpore mystico reíutantur. Praectpue auctor in hoc insistit: corpus mysticum denotare quidem potissimum internam super-naturalem vitam Ecclesiae, visibilem tamen indo!em et hicrarchicant constitutlonem eius nequaquam negare ñeque ab ea abstrahere, sed cam vice versa postulare, ita ut ex conceptu Ecclesiae ul corporis mystici praecipe visibilis et hierarchica eius constitute deducatur et meliore luce illustretur Quod a Gr. praesertim íti capiiibus Corpus mysticum et hierarchia et Ecclesia caTÍtatis et Ecclesia iuris-dictionis bene ostenditur, Praeclara sunt praecipue ea quae auctor scribit de »organismo sacramental!« Ecclesiae seu corporis mystici. Tractantur deinde alias quoque quaestiones conncxae, puta de corpore et anima Ecclesiae, de duplici diversa significatione termini anima Ecclesiae in ecclesio logia, de corde corporis anystici etc. Ubique auctor sollicitus est, ul practican: quoque partem veritatum a se demonstratarum et eTiplanatarum evolvat; et sic in eius libro non pauca inveniuntur valde utilia sive pro sin gill orum vita interna et spiritual!, sive pro communi vita religiosa el sooiali toLius Ecclesiae eiusque. imprimis organisations, quae Actio catholica appel-latur. Occasione data a Gr. quaedam assertiones F. Prat. Fr. Die-kamp, L Aleksií iorsitan minus rectae corriguntur. Gr. in hoc relative non magno volumine copiosam materiam col-legit et elaboravit. Mult tun cum certe invabant turn omnium lingua-nim slavicarum et liturgiarum slavicarum bona cognitio, turn omnes elucubrationes, quas iam praecedenter composuit sive de ecclesio-logia in genere, sive de ss. Cyrilli et Methodii doctrina, de opinioni-bus VI. Solovjev et Dostojevskij aliisque quaestionibus similibus. Sana critica, tranqmllum rerum examen, solida argumentatio opus verc scientilicum reddunt; simul tamen stili et expositionis proprietas talis est, ul illud non solis theologis, sed aliis quoque, praesertim eruditis laicis, idoneum et valde utile fiat el non solum ad scienliie progressum, sed etiam ad pietatcm fovendam conleTat. Praecipuae laudi operis est, quod in eo expresse et saepissime orientalium separatorum mentalitas eorumquc contra doctrinam catholicam obiectiones respiduntur. Neque tamen hoc polemice fit, sed tranquilla verítatis expositions. Quare ne orthodox! quidem. saltern si mente praeoccupata non sunt, vix aucloris conclusionem negare poterunt, nullam esse oppositionem inter corpus mysticum et Eccle-siani monarchicam, orientalesque dissidentcs. sicuti in aliis quibus-dam rebus, etiam hac in re a vero traditionis antiquae de corpora mystico conceptu recessisse. 209 pjucissima solum sunt, qua« Jubium aliqiiod moyen t vel non complété e »plicata esse vid en tuf, Inliu traclatu* in 1er regnum Dei naturale {vi creationis constitutum} et supernalurule melius distingui deberel, et lor-silan utile fuisset. maxime pro lectoribus laiciî, aliquid de otdiue iupcr-naturali praunotare ¡21. 25) Error t, Wicleff cl I. Hus etiam in hoc esse videtur. tjuod ecciesiam invisihilcm esse docuerint |59|. Doctrina de primatu iam in concilia Florentino definita luit (85], Décrétant contra Galilei videtur fuisse non solum disçiplinare, sed etiom doctrinale, non laineu pereniptorium, Ut Gr. rede notât (89), In praeclara disquisitione de baptismo Ut incorporations in Ecclesiam (162 ss.j et de ss. Eucharistie ut sacramentû unitatis Rcclesiae ¡175 ss,] opportune ohiectioni oceurri po-tuisset, cur igitur non omnes baptizati, et cur praesertim non sehismatiei quoque, qui veram Eueharistiam habunt, sin t inembra Ecclesiae. Al i am diificultaterc, ton le m unitatis nimirum esse potius hierarchiam, et maxime prima tum. Gr. ibidem oplimu solvit, Sed haec. ut omnes vident, accideulalia tantum sunt neque va-lori eximii operis quid obstant. Conceptus corporis mystici per aliquot (emplis in theologia catholiea paulisper oblivioni datus iuit; ultimis tamen temporibus sat multa de bac quaestionc conscripla sunt, Speciale meritum Gr, est, quod momentum doctrinae de corpore mystico pro aliis veritatibus dogmaticis clare expo nit, quod ex hoc dogma.te omnes fere alias assertiones eoclesiologicas logice deducil, et praesertim quod scientific^ et irenice falsum orientalium sepnratorum de corpore mystico conceplum refulat, Quare opus eius non solum catbolicis, sive theologis sive laicis, pergrtlum erit, unde Ecclesiam melius cognoscant, aestiinent. anient, sed orthodoxis quo-que utile erit, ut, dummodo velinl, verum concûptum Ecclesiae edi-scant, Si omnes dotes, quibus liber Gr, eminet, simul consideiantur; tam copiosa materi a in brevi expositionc, methodus stricte seien Li-fica cum stilo modoque tractandi omnibus accessibili coniuncta, specialis respectus qui habetur sive ad ortbodo*os sive ad modernorum hominum modum cogitandi eorumque difficnllates, indoles irenica, die■ polest vix in alia ltlleratura opus iuveniri, quod omnia haec bona simul tali gralu coniungerel. T. Spačil S, J. Felder, P, Dr. Hilarin, O, M. Cap-, Jesus von Nazareth, Ein Christusbuch. Paderborn 1937, Ford- Schöning. 8", VIII + 392 S. M 5; geb, M 6,80. P. Felder, lektor bogoslovja švicarske kapucinske province, je 1. 1911 in 191-1 izdat v dveh zvezkih apologijo Jezusovega mesijan-stva in božanstva z naslovom; -Jesus Christus, Apologie seiner Messiaiiitiit und Gottheit gegenüber der neuesten ungläubigen Jcsus-Forschung> (Paderborn 1911, Î914: 3- izd. 1923, 1924], ki jo je strokovna kritika po praviti zelo prijazno sprejela (n. pr. G. Esser v Theol- Kevue 1912, 184.85 in 1915. SOiSl; J. Belser v Theo!. Quartal-sehrift 1912. 292 94 in W. Koch v isti reviji 1915, 302 03). Nova knjiga sloni sicer na prejšnjem delu, toda se razlikuje od njega: prejšnje delo je zavračalo mnogolične ugovore negativne kritike proti Jezusovemu mesijanstvu in božanstvu, nova knjiga pa podaja zaokroženo podobo osebe Jezusove po novozaveznih svetih knjigah, je res knjiga o Kristusu-*, »ein Chmtusbuch . 210 V novi knjigi je i1, zbral in spopolnil predavanja, ki jih je imel O raznih priložnostih, naposled v januarju 1935 na univerzi v Frei-hurgu v Švici kot javna predavanja za slušatelje vseh fakultet in druge izobražence- Osemnajst predavanj je snovno razporedil po tri in tri v Sest oddelkov. V uvodnih treh razpravlja o virih Jezusovega življenja, krščanskih in nekrščanskih, o zanesljivosti evangeljskih poročil in o razsulu racionalističnc kritike. V predavanjih drugega oddelka govori o Jezusovi osebnosti, namreč o človeški osebujnosti Jezusa, njegovem preroškem duhu in življenju brez greha. V tretjem oddelku so predavanja o polnosti kreposti, t. j., o notranjem življenju Jezusa, o njegovem občevanju z ljudmi in odnosu do Očeta. Četrta skupina o Jezusovem mesijanstvu obsega poglavje o mesijansLvn pred Jezusom, o njegovi mesijanski izpovedi in o njegovem mesijanstvu. V peti skupini so tri predavanja o Jezusovem božanstvu: Hog-mesija, božji Sin, Gospod Bog. Zadnji oddelek podaja obrise prakrščanskega oznanila o Jezusu, Pavlove kristologije in Janezove teologije, Po vsebini so predavanja zelo bogata, po obliki pregledno dis-ponirana in podana v lepem jeziku. Posebno odlična so predavanja zadnjih treh oddelkov. Pri branju sem si zapisat nekaj manjših pogreškov. Str, 1: Busede Apd 4, 12 niso Pavlove (Völkerlehrer], marveč Petrove, — Str. 5®: P, de Lahriolle jc napisat študijo o prolikričanski polemiki ud 1, do 6. (ne 4_| stoletja. — Str. 20: Citat iz Zahnoveija članka Johannes der Apostel v Realencyklnpadie f. protest. Theol. u, Kirche IX1 280 i« ie bolj skrčen, nego je v tisku označeno; okrajšava stvari ni v prid. Str- 110: Besede Preg 24, 16 se v takile knjigi ne bi smele navajati za dokaz, da tudi pravični greši, — Str, 114: Mi jasno, zakaj imenuje pisatelj Petra, Jakoba in Janeza »die Jünger der ersten und letzten Stunde-. Po Jan 1. 35—42 so bili prvi učenci Andrej, Janez in za njima Simon-Peter, — Str, 269'. Sibilskfl prerokovanja je v berlinskem korpusu izdal Geitcken, ne Gefiken. Str. 292: Ni pravilno, da so sinedristi peljali Jezusa k Pilatu, da bi ta smrtno obsodbo, ki so io bili izrekli po 3 Mojz 24, 16, -kot zadnja instanca potrdil in izvrSil - Pri Pilatu so marveč začeli nov proces z novo obtožbo in hoteli doseči, da Pilat Jezusa kot upornika obsodi nn križ. — Str. 318: V takile knjigi se ni£ kaj ne poda, da Savel postane Pavel. — Str, 336; Stavek Rim 4, 24. 25 ju ne d û|; us t no, dû, napačno skrajšan. Str. 3-18: Ali se sme (¿¡adko trditi, da je Peter >i(! nekako deset let po Kristusovi smrti rimske vernike učil evangelija7 Pflm. U. Holzmeister, Vila S. Petri Apostoli, Paris 1936. 11. 53. GI <62. Na koncu (str. 384- 302) je skrbno sestavljeno stvarno abecedno kazalo, kar je knjigi v korist. Pred naslovnim listom je Kristusova slika iz katakomb sv. Petra in Marcelina, lepo v barvah posneta. Felderjevo knjigo o Kristusu prav toplo priporočam, ¿lasti opozarjam nanjo veroučitelje na srednjih in njim sorodnih šolah, F, K. f.ukman. Vom Werl des Leibes in Antike, Christentum und Anthropologie der Gegenwart- Verlag Anton Pustet. Salzburg-Leipzig 1936. 8*, 130 str. Zadnje čase in vedno pogosteje ohravnavata O vrednosti človeškega telesa pedagogika in filozofija. Posebno pobudo so dale olimpijske igre v Berlinu, da se je Deutsch. Institut für wissenschaftliche Pädagogik (Münster in Westfalen) odločil izdali imenovano knjigo, ki nosi cerkveno odobrenje. V eni knjigi pišejo štirje pisatelji o istem 211 vprašanju z modroslovnega, versko-nravnega, zgodovinskega in vzgojnega stališča. O antični šoli piše J. Bernharl, da še ni imela enotnega nauka. Še pitagorejska šola velikokrat pritrjuje orfeizniu, da vlada med telesom in dušo kazensko razmerje. Telo je grob duše: — 7?,'¿Z- Kiparstvo jc uporabljalo telo, da je Z njim upodabljalo tudi duhovne dobrine, vendar vsi antični kipi kažejo otožen izraz. Razumljivo je, da se po Platonovem nauku duša v telesu ne počuti doma. Aristotel uči, da je duša forma telesa, telo pa je orodje duše. Prav pregledno poda cerkveni nauk J, S c h r 6 t e I e r. Cerkev odklanja obe skrajnosti. Telo ni zlo, pa tudi "i največje dobro: ustvarjeno je od Boga, zato moramo zanj skrbeti in ga negovati, da bo duši pripraven pripomoček. Ternus govori o odkritju človeškega telesa po antropologiji. Ozira se na nemške modroilovce. Praktično pedagogiko je obdelal znani H, Muckermann. Človek ni samo duša, je tudi telo. Ne bo dobro staro načelo, da se da narod ali človek poljubno izoblikovati, marveč vsak mora upoštevati pri vzgoji tudi tclesno-plemenske oblike (biološko-evgenično načelo). Knjiga ima trajno vrednost za modroslovca, duhovnika in vzgojitelja. J. Kraljič. S c h i I I i n g , Prof. Dr. Otto, Apologie der katholisciien Moral-1936, Verlag Ferd, Schoningh, Paderborn. 8", 256 str. Zaradi hudih napadov onih, »ki ne stoje na krščanskem slali-štu*, na katoliški moralni nauk, je pisatelj, profesor moralne teologije v Tiibingenu, napisal to knjigo. Ni imel namena zavrniti zgolj ugovore, ki jih imajo ti nasprotniki prav zdaj v Nemčiji za pasebno krepke, marveč je hotel podati ^znanstveno sistematično obrambo važnih in najvažnejših moralnih naukov, ne da bi bil pustil vnemar omenjeni pogled in razlog-. Vodila pa ga je še druga misel. Trenutek terja, >da se vsi krščansko misleči, vsi prijatelji krščanske kulture, združijo v borbi zoper sovražnike krščanstva, Ako pa naj protestanti in katoličani enodušno složno gredo v to borbo in stoje v tej borbi, je najprej treba odpraviti predsodke, ki so na proteslantski strani tej skupnosti nasprotni, predsodke, ki so jih protestantski teologi, n. pr, llerrmann, Hiiring i. dr. zanesti v široke ljudske kroge, ko so zmotna naziranja o katoliški morali mnogim mladim teologom dajali na pot ali s spisi razširjali, (str, 5j. Pisatelj gleda torej na dve strani: na oznanjevalce nove poganske etike in na sodobne ponavljalee starih protestantskih predsodkov in očitkov. Ne piše pa polemično, marveč irenično in skoz in skoz stvarno; gre mu samo za obrambo proti napačnim in krivičnim ugovorom in obdolžitvaim. Zato rad prizna in naglasi ter apologetično porabi, kar najdi: dobrega na nasprotni strani, Tako n. pr, omenja Adolfa Hitlerja, kako sodi o nujnosti verskih dogem, ki določno izražajo religiozno vsebino in ki bi brez njih bila prosta pot v religiozni nihilizem (str, 32/33), kako naglasa, da država ni sebi namen, marveč sredstvo, ni vir višje človeške kulture, marveč nje podlaga in pogoj (str. 116. 217/18), kako izpoveduje idejo naravnega prava, ki izvira od Stvarnika (str. 188 89), K zadnjemu mestu pisatelj pripominja: Nacionalni socializem bi se izneveril duhu vodiLelja, ako ne bi hotel priznavati naravnega prava. 212 Obsežno tvaHno. ki jo je obdelat, je pisatelj spravil v sistem in jo razdeli! v uvod ter vprašanja splošne in posebne morale. V uvodu obravnava v Štirih paragrafih namen nravnega delovanja po katoliškem nauku, pojasnjujoč odnos med moralnim dejanjem in za-služenjem ter med milostjo in svobodo [§ I), nadnaravni značaj katoliške morale (§ 2), asketično in kazuistično metodo (§3) in vire katoliškega moralnega nauka l§ 4). Del o splošni morali obsega de-vet paragrafov: o nravni in krščanski svobodi [§ 5), o postavi (§ 6), o vesti (g 7|, o probabihzmu (§8], o dolinoslt [§9), o-e vangeljskih svetih (§10), o kreposti [§ 11], o grehu [§ 12), o zakramentih (§ 13), Ni mogoče omeniti vseh ugovorov, izvirajočih iz popolnega nepoznanja ali temeljitega neumevanja katoliškega nauka, mišljenja in življenja, ki jih pisatelj v tem splošnem delu zavrača in pojasnjuje. Posebej pa bi imenoval lepo razpravo O evangeljskih svetih, ki So protestantskim etikom od nekdaj kamen spotike, Poseben odstavek o zakramentih je na koncu splošnega dela na pravem mestu. Protestantski očitek, da katoličani pridevajo zakramentom magično moč, Očitek, ki ni ostal brez vpliva na nekatere ruske teologe, dalje očitek, ki še danes med protestanti ni utihnil, da je daritev sv, maše malikovanje, da vodi zakrament sv, pokore v moralno ncsamostalnost ali je celo moralnosti škodljiv, potem napačno mnenje o bistvu odpustkov in njih posledic za moralno prizadevanje, dalje stari predsodki O katoliškem nauku o nepopolnem kesanju, naposled ugovori proti nerazdruilji-vosti zakona, proti cerkvenemu stališču glede racionaliziranja rojstev s splavom, s sredstvi, prepreču j očimi spočetje, iti z zlorabo zakonskih pravic, proti zavračanju sterilizacije — vse to je pisatelj v tem odstavku lepo pojasnil, Drugi del o posebnih moralnih vprašanjih, jc razdeljen na tri skupine. Pod naslovom »Individualna etika- razpravlja pisatelj, raz-loživši delitev dolžnosti v individualne in socialne in etike v individualno in socialno (§ 14), o skrbi za telo in duševno izobrazbo samega sebe (§ 15), o poklicu (§ 16), o delu in dolžnosti dela (§ 17), o posebni [zasebni) lastnini (S 18). Druga skupina ima naslov »Religiozne dolžnosti« in obsega obrambo katoliškega nauka o treh božjih čednostih f§§ 19—2l) in katoliške nabužnosti f§22). Tretja skupina, »Socialna elika", ima dve manjši skupini: pod skupnim naslovom osebne socialne etike, obravnava pisatelj dolžnost resničnosti in očitke zaradi lihega pridržka [reservatio inentalis, §23), dolžnost zvestobe (§24), milfeščine [§25), tolerance (§ 26), pod naslovom »ob-čestvene etike« pa naravno pravo (§27), individualizem in socializem (§28), katoliško pojmovanje gospodarstva (§29), socialno reformo [§30), državo (§31), državo in cerkev (§32], cerkev in kulturo (§33) in problem avtoritete in svobode [§ 34). Pri zavračanju krivičnih očitkov se trudi pisatelj, da povsod čim jasneje poda katoliško mišljenje, opiraje se na sveto pismo, cerkvene očete, med teologi zlasti na sv- Tomaža Akvinca, potem na izjave cerkvenega učiteljstva, zlasti na okrožnice papežev Leona XIII. in Pipa XI. Dobro se zaveda, kako težavna je borba s predsodki, ki so nasprotni strani prešli v meso in kri, zlasti če ni 213 prave dobre volje. Zalo je razumljiva tožba na str. 68: »Ce takšni predsodki in krive obdolžitve postanejo skupna last protestantskega ljudstva, morajo posledice seči kar v nedogled: kajti če del naroda tako misli in sodi o drugem, po veri ločenem delu, pač ni upanja na složno skupno delo zoper skupne nevarnosti.« Zal, da je podobna bojazen upravičena tudi drugod! Navedena tožba stoji mi koncu razprave o probabilizmu (§8), proti kateri ima referent naslednji pomislek. Pisatelj omejuje SVOju obrambo samo na ekviprobabilizettl, ud nje izrecno idiota »preprosti probabilizem, ki ga imenuje kratko malo ^minus-probabilizenr' in pripominja, da ¿a tiče največ jezuiti«. Bojim se, da bo takšna omejitev in ta pripomba pri protestantih in drugih nasprotnikih katoliške marale predsodke o 'jezuitski morali in nje pogubnosti le potrdila in mr/njo povedala. Pisatelj je 7.««« lahko ekviprobabilist, nikakor p» ne bi smel pro babi [izina na splošno označiti za mlnus-prcbabiiizem . To oznako zasluži samo tista formulacija probnbilistifnega načela, ki je zadovoljna te s gibkimi [tenuis) ali dvomljivimi razlogi za svobodo. Samo taksno formulaciji! j« tudi zavrgel Irao-cenc XI. dne 2. marca 1679 (med obsojenimi trditvami pod it. 3; Denzinger-Dannwart-Umberg. Enchiridion 1153|. Ne zdi se pa pravično, za »nunus-probabilizem označiti formulacije, kakrinc imajo n pr, Hierofi Mol d in. De principiis" p. 22S in 333' ali pa prireditelja 10. izdaje moralne teologiji: ek viprobabilista E, Mütlerja. tgn. Sei pel in Jos. U j č i v njih je ves poudarek na terjatvi, da mora sloneti mnenje u svobodo na razlogih, ki So resnično (vere) ali trdno in i z v e s t n o (solide et cerle) verjetni Vedno pa je treba naglašati. da je probabi lis lično načelo kažipot, kako se iz Spekula ti vnega dvorna pride do praktično izvestne sodbe vesti, ki mora biti vodilo človeškega dejttvovanja, V knjigi, kakršna je pričujoča, ne bi bilo odveč, če bi bil avtor izrečno omenil, da uic probabilizem polen jezuitov tudi drugi znameniti redovni in svetni moralni teologi. Med svetnimi bi bilo za nemSke razmere imenovati Gopicrta. Schindler! a in M a u s b a c h a . tega še posebej zaLo, ker je o probabilizmu na široko razpravljal v svoji lepi kniigl "Die katholische Moral und ihre Gegner (4. i?-d-, Köln 1913, 178- 199; 5. izd. 1921| in zavrnil ugovore istega Herrmanna, ki ga ¡¡daj zavrača naä avtor. Ek vtprobabilifiU in probabilisti sc bodo sicer težko kdaj sporazumeti (prim. A. Kotli, Lehrbuch der MoTal-theologie1, Freiburg 1907, t06| in nihče ne bo pričakoval, da bo ekviprobabilist branil ono, v čemer se probabilis! ud njega luči, Nikakor pa ne gre, da zaradi domače kontroverze ena stran drugo kratko malo postavi zunanjim nasprotnikom za tarčo, čei ekvipTobabiliüma nasprotni očitki ne zadevajo, pristaši »preprostega" prob.ibilizma pa naj se očitkov otepajo, kakor vedä in morejo. -Ekviprobabilizem ali presumpcijski sistem ni nič drugega nego sistematični poskus, dosledno izvesti načelo, naj ravnamo po najboljiem spoznanju in najboljši vesti,-. Mar »preprosti-* probabilizem. kakršnega Uče današnji jezuitski in mnogi drugi moralisti, hoče kaj drugega? Lepi knjigi želim mnogo pazljivih bralcev. Za duhovnika je pravi repelitorium najvažnejših poglavij moralne teologije in varen kažipot skoz težavno moralno problematiko našega časa. Tudi laik jo bo s pridom bral, saj večina ugovorov, ki se knjiga z njimi bavi, tudi pri nas ni neznana. F, K. Lukman. 1 »Licet uti opinions minus tuta favente libertati, dnmmodo sit solide et certe probabilis; ncc rcFert utrum opposita (averts legi sit plus vel minus vel aeque probabilis.« - fn omnibus dubiis speculativis, in qui bus de sola liceitate vel ilticci-tate actionis agitur, sequi licet opinionem vere probabilem, Ubertati f a ven tem, ctsi opinio opposite eliam probabilis, imo probnbilior sit.' Thcol. m or. I"1 (Katisbonae 1923} 322. 214 Noppe! Constantin, S. J., Aediftcalio Corporis Christi. Aufriß der Pastoral. Mit einem Geleitwort von Erzbi.schof I Jr. Conrad Gröber. Freiburg im Breäsgau 1927, Herder. S", X h 210 sir. M 2.60. Beseda o zidanju [mističnega) telesa Kristusovega (aedilicatio Corporis Christi) stoji v Pavlovem listu Hležanom (4, 13) ii] je osišče Noppelovc knjige, okrog katerega je v kratkih, krepkih potezah razporejen nauk o pastirski službi sv. Cerkve. Knjiga je globoko zajela in moderno podana. Nadškof Gröber, ki ji je napisal spremno pismo, hvali znanstveno obravnavanje in utemeljevanje obsežne tvarine, stisnjene na malo tiskovnih pol. Pri tem pa — pravi — ne hodi pisatelj morda po izhojenih potih, marveč se ozira vsepovsod na novodobne. večkrat tako težke in zamotane razmere, imajoč v Spominu, kar je bil dejal v nekem nagovoru 19. julija 1933 papež Pij XI.: Pastoralno bogoslovje od nekdaj danes več ne z a dos tuje- Noppelova pastoralna knjiga — poudarja nadškolova spremnica — ni nastala med štirimi stenami studijske sobe, proč od današnjega sveta, njegovega mišljenja, stremljenja in vrvenja, marveč je zrastla iz pastirskega dela v velikomestju, pa tudi v manjših duš-nopastirskih srenjah. Zlasti glede na današnje mladinsko dušno skrbstvo razodeva pisatelj veliko naravno darovitost in prebogato izkustvo. — Gotovo bo ta priročnik -— tako temeljito študiran, kakor je temeljito pisan — vsakemu dušnemu pastirju izvrsten vodnik na njegovih današnjih dolžnostnih polih. M. Opeka. Belič, dr. Matija, Zbirka kanonskih propisa o braku. Zagreb 1937. Str. 468, mala 8«. V večini, pokrajin naše države velja cerkveno osebno zakonsko pravo tudi za državno območje. Zato zanima v leh pokrajinah kanonsko zakonsko pravO tudi tiste kroge, ki sicer nimajo interesa na cerkvenem pravu. Cerkvene pravne določbe o zakonu niso zbrane v enotni oficielni zbirki, vrh tega so sestavljene v latinskem jeziku, kar oboje povzroča, da so necerkvenim krogom manj dostopne, kot bi morale biti, Advokat in univerzitetni predavatelj dr. Matija Belič je zato napravil dobro delo, ko je v gornji zbirki izdal originalni tekst in hrvatski prevod veljavnih virov materialnega in formalnega (postopkovnega) zakonskega prava. V zbirki so ponatisnjeni in prevedeni po vrsti naslednji teksti: 1. Zakonsko pravne določbe v kodeksu (kan. 1012—1M3; I960— 1992). 2, Avtentične interpretacije navedenih kanonov, ki jih je izdala interpretacijska komisija. 3. »Naputak u ženidbejiom pravu<-prve zagrebške sinode 1. 1925. Ta teksL je priobčen le v hrvatskem jeziku, »Naputak« velja v zagrebški nadskofiji, dalje v djakovski Škofiji in v apostolski administraturi za Baranjo in Severno Slavonijo. 4. Instrukcija kongregaoije za zakramente o postopku v zakonskih pravdah pri škofijskih sodiščih z dne 15. avgusta 1936, in sicer kakor je objavljena v Acta Apostolicac Sediš z dne 10. septembra 1936 {decretum, normae, memorandum in appendix k tremi dokumenti), 5, Odstavek (o mešanih zakonih, sklenjenih pred ne katoliškim duhovnikom) iz instrnkcije kardinala Lambruschinija iz I. 1841. 215 6. Dekret Ne temere koncilske kongregacije iz i. 1907. 7. Konsti-iucija Pija X ^-Provida z dne 18, januarja. 1906. 8, Odlok Tametsi« tridentskega cerkvenega zbora 9. Konkordatske določbe; čl. 10 avstrijskega konkordata iz 1, 1855; čl- 9 in 10 črnogorskega konkordata iz L 1886; čl. 12—H srbskega konkordata iz !. 1914; konzisto-rialna alokucija Benedikta XV In hac quidem« z dne 21. novembra 1921, kjer je govoril papež o veljavnosti konkordatov z državami, ki so se po svetovni vojni bistveno spremenile; čl. 32 jugoslovanskega konkordata. Nato sledita seznam kratic in obširno stvarno kazala. Zbirka ima radi tekstov pod 1 do 4 praktičen pomen tudi za na£e kraje, Vsem, ki se morajo baviti s cerkvenim zakonskim pravom in zlasti z zakonskimi pravdami pred cerkvenimi sodišči, bo zbirka zelo koristila. Al, Odar. Msgr. Miho Pušič, bis kup, Specializirani pokreti Katolicke Akcije. livar 1936. Knjižnica Zvijezda mora V. Str, 47, Cena 3 Din, Katoliška akcija ima kol organizacija dve nalogi; prvo imenujejo specialisatio, drugo pa c o o r d i n a t i O. Zadnja pomeni vzporeditev vseh katoliških si! v župniji, školiji ali v državi za enotne namene. Prvo pa je nakazal papež Pij XI z naročilom, da bodi prvi in neposredni apostol delavca delavec, industrijca indu-strijec, trgovca trgovec. Zaradi te naloge specializiranja « se ustanavljajo posebne organizacije za posamenzne stanove, za delavce, za kmete in tako dalje, 7"ako vzorno apostolsko organizacijo za mlade delavce predstavlja belgijski JOC [jeunesse ouvrière catholique katoliška delavska mladina), ki jo je ustanovil belgijski duhovnik, sedaj kanonik Jožef C a r d y n. Škof Pušič v prvem delu svoje knjižice kratko -opisuje to organizacijo, njene namene in metode, kar se vse kratko imenuje žosizem. L, 1935 So imeli žosisti velik kongres v Bruslju; v brošuri je tudi ta kongTes popisan. — V drugem krajšem delu riše avtor žasizem, to je organizacijo kmečke mladine JAC (jeunesse agricole catholique), ki je nastala v Franciji. Specializacija je namreč prodrla v splošni katoliški francoski mladinski organizaciji (Association Catholique de la Jeunesse Française, ACJFJ pred osmimi leti; poleg organizacije za mlade delavce JOC (žosisli) so ustanovili organizacije za kmetsko mladino (JAC), za dijake [JEC), za mlade mornarje [JMCJ. Podobno se je razdelilo delovanje zveze katoliške francoske ženske mladine (Ligue des Jeunes de l'Action Catholique féminine française); privzeli so imena Jeunes Urbaines, Jeunes Rurales, Jeunes de l'Enseignement Libre, Skof Pušič nam torej Opisuje dva tipa ^-Specializacije«, za delavsko mladino in za kmečko mladino. Oba opisa nam jasno prikazujeta, kako izvršujejo drugod omenjeno »specializacijo«. Belgijski žosizem- je neha! biti samo belgijska zadeva. Čeprav je Še mlad, je že na zmagoviti poti, da osvoji katoliško delavsko mladino vsega sveta. Papež Pij Xi je imenoval žosizem -vzoren [dovršen) tip Katoliške akcije«, »Specializacijo« predstavljajo pri nas lastne organizacije Slovenske Katoliške akcije, ki so se prav kar začele uvajati, Zelo bi bilo koristno, ako bi tudi naši duhovniki sistematično pro- 216 učili način in metode omenjene specializacije, ki dosega z žosizmom velike uspehe. V ta namen bi priporočil še tale dela; Guerry, L'Action Catholique, Paris 1936 (Desolée de Urouwer). Podnaslov dela se glasi ¡testes pontificaux classes et commentés*. Avtor je sestavil i z papeževih izjav v prvem delu nekakšen ■ zakonik o Katoliški akciji, v drugem delu pa razlaga odstavke iz prvega dela. S specializacijo samo se bavi B iy a r t, L'Action Catholique Spécialisée. Paris 1935 (Desclée de Brouwer). O ž os iz mu samem se more duhovnik dobro poučiti v oiicielneni žosistovskem priročniku (Manuel de la JOC) in v knjigi za ■ žosistovskega duhovnika , ki jo je napisal francoski duhovnik h' a b r c pod naslovom L'Aumonler Jociste Paris 1935, Librairie de la Jeunesse Ouvrière, 7- Hue St, Vincent. Priročnik ill Žosistovski duhovnik- izideta v kratkem v slovenskem prevodu. Al. Odar, R a m ša k, p. Florijan, S. ,1. Marijina kougrcgacija in Katoliška akcija. Razmerje med obema in praktična izvedba. Ljubljana 1936. 'Založilo Škofijsko vodstvo Marijinih družb. 8r|, 56 str. V knjižici je natisnjen razširjeni referat na sestanku voditeljev Marijinih kongregacij v Rokodelskem domu v Ljubljani dne 12. februarja 1936, Zbrane so avtentične izjave sv, očeta, škofov in vodilnih osebnosti KA in Mar- kongregacije. Pri Mar, kongregaciji se še posebej pogosto navajajo pravila, ker je le iz njih mogoče dobiti pravi pojem o tej pomožni četi KA, Izvajanja so stvarna, mirna, pre-udarjena, in ko bi se v praksi po njih ravnali, bi odpadla marsikatera težava. Knjižico naj bi preštudirali voditelji KA in kongregacij. Na str. 10 se mi zdi. da bi bilo boli jasne, uko bi avtor povedal, da je KA po namenu in nalogah pač univerzalna, da pa je kot organizacija tudi omejena na svoje člane. In v organizaciji KA mora biti princip elite podohno kot pri Mir. kon^regaciji zelo poudarjen; drugače ne bo dosegla namena, MK izoblikuje notranjega človeka. Tu je njen namen: Je pa prav tako tudi bistven namen kongregacije -tako obsežen apostolat, kakur ga s seboj prinaša Cerkev in katuličansitvo r (str, 21]. Torej je njen apostolat prav takn obsežen kakor apostolat K A. Na str. IÎ bi pod č] kazalo pri K A prav tako poudariti izoblikovanje notranjega človeka, kakor je pri MK poudarjen apostolat. Saj je notranje življenje tudi za apostolat KA conditio sine qua noti, ^ pločnik Opeka, dr. Mihael, Marija v rimskih svetiščih ali Rimske šmarnice. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, 8", 130 sir. 15 Din; vez. 22 Din. V 31 kratkih berilih — posamezna povprek po tri in pol strani — vodi pisatelj najprej k prastarim Marijinim podobam v rimskih katakombah, potem pa k 26 zelo češčenim Marijinim podobam po raznih rimskih cerkvah. Zgodovinski spomini, inične legende, spodbudni dogodki oživljajo berila, a s svojim praktičnim sklepom vsako berilo opominja na mnogotere potrebe in stiske, ki tarejo posameznika in družbo. Pridejane so štiri podobe: prastara Marijina podoba v cerkvi S, Maria Maggiore, podoba Marije vedne pomoči v cerkvi sv. Alfonza, Michelangelova Pietà v vatikanski baziliki in Madonna della Strada v cerkvi al Gesù, Lepa knjiiica. Lkn, Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani. Vsem naiim publikacijam smo cene milili za 20 do 25%. Starejie letnike BV [od tretjega letniku dalje) oddajamo p® JO Din. Od nekaterih publikacij je v zalogi le malo izvodov. I. Dela: (. knjiga: A. Uioničnik, Uvod v illozofijo. Zvezek I: Spoznavno-kritični del. S". [Xlt in 504 str.) Lj, 1921- (Razproda no J 2. knjiga: A. Ušeničnik, Uvod v filozofijo, Zv. II: M e 1 a f i z i i u i d u 1. 1. sefitek S". (IV in 384 str.l Lj. 1923. 50 Din. 2. seiitek 8". (234 sir.) U 1924. SO Din. 3. knjiga: F. Grlvec. Cerkveno prvenstvo in edinstvo pO bizantinskem pojmovan)u. 3°. (112 str.) Lj. 1921. 20 Din. 4. knjiga: F. Kovaiič, Doclor Angelicus sv, Tomaž Akvinaki. S". (IV m 101 str.) Lj, 1923, 15 Din. 5. knjiga: F, Grivec, Cerkev, S* (IV in 320 str,) Lj, 1924, (Razprodano,) 6. knjiga; A. U i e n L i n i k . Ontologija. Učbenik. 8", (60 str.) Lj, 1931, 25 Din. 7. kniiga; Sveto pisma Novega zakona. Prvi deli Evangeliji in Apo- stolska dela. Po naroiilu dr. A. B. Jegliča, ljubljanskega Škofa, priredili dr. Fr. Jer t, dr, C r, Pečjak b dr. A. Snoj, Mala S". (XVI in 431 sir.) Lj. 1925. V platno vezana knjiga 36 Din; bolj£e vezave po 50, 112 in 90 Din. S. knjiga: Acta 1. Convenlus pro studiis orientalihus anno 1925 in urbe Ljubljana celibri.lL 8". (IV et 168 pafi.) Lj. 1925. 25 Din; Vez. 40 Dia, 9. knjiga: Sveto pismo Novega zakon«. Drugi del: Apostolski listi in Razodetje. 8". (X.VI in 349 str.) Lj. 1929, Cene kakor pri prvem delu, 10. knjiga: F. Grivec, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi. 8". (50 ilr.) Lj. 1930. S Din. 11. knjiga: J. T ur k, Breve Pavla V, Tomažu Hrenu z dne 27. nov. 1609* 8". (107 str.) Lj, 1930. 15 Din. 12. knjiga: Al. Odnr, Sodbe Rimske rote v zakonskih prnvdah. 8U. ¡99 jfr.J Lj. 1934, 12 Din. n. Razprave; 1. F. Grivec, Pravoveraosl sv. Ciril» in Metoda, (Razprodano,} 2. A. S n o j, Staroslo venski Matejev evangelij (De versiooe palaeoslavica Evangelij S, Matthaei. — Praemisso Summario et addito Apparatu critico in lingua latina). Lj. 1922 S". (34 str.) 5 Din. 3. F. Grivec, BnljjeviŠka fcrezbornost (De athelsmo bolSevismi,) L(, 1925, S". (15 sir.) (Razprodano.) 4. F, Grivec, Ob 1100letnici sv, Cinla. Pojasnilo k apostolskemu pismu Pija XI. »Q u o d S. C y r i [ t u m TbiSsalonicenSem 7 dne 13. februarja 1927. 8°. (16 str.) Lj. 1927 . 3 Din. 5. J. T u r k , Tomaž Hren. 8n. f30 sir.) Lj. 1928. 5 Din, 6. F, Grivec, Mistično telo Kristusovo. Metodična in praktiina vpra- ianja. 8°. [17 str.) Lj. 1923. 4 Din. 7. F. Grivec, »Rerum Orientalium*. Okrožnica papeža Pija XI. o pro- uiavnnfu vzhodnega krščanstva, S1*. (23 str.) Lj, 1929. 4 Din. 8. F, Grivec, Fjodor M, Dostojevski) in Vladimir Solovjav. 8". 46 str, Lj. 1931. 10 Din. 9. A. O d n r, Skol In rtdovniiivo, Veljavne določbe. 8», (52 sir.) Lj. 1936, 8 Din. Knjige se naročajo \ Prodajalni Kat. tisk. dr. (prej H. Ničman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2; knjige in razprave prof, dr, Grivca pa v pisarni Apostolstva i v, Cirila in Metoda, Ljubljana, Napoleonov trg 1- '■Bogoslovni Veslniki, publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, izhaja štirikrat na leto v celotnem obsegu do 20 tiskovnih pol- Naročnina: 50 Din za Jugoslavijo, 60 Din za inozemstvo na leto. Urednika: ptuf, dr. Franc Ksavcr L u k m a n , Ljubljana, hra£i£kan$ka ulica 2:1, in doc, dr. Alojzij Od ar, Ljubljana, Vidovdanskn ccstn 9. — Njima naj pošilja vse, kar je uredništvu namenjeno. Uprava; Prodajalna Kat, tisk. druSiva (prej H NiČman|, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, Njej naj se pošiljajo na refila, reklamacije in podobno. Čekovni račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, lastnica Bogoslovna Almdemija, Ljubljana, ima it, H90Ï. Oblastem odgovorna sta prof. dr, F. K. L u k m a n za uredništvo in izdajatiiljico, ravnatelj Karel C e £ za Jugoslovansko tiskarno. Ponatisniti se smejo razprave in njih deli. ocene in drugi prispevki, ako se prej dobi dovoljenje uredništvu in ako ¡¡e v ponatisu navede vir. »Bogoslovni Ve stoik* quater per annum in lucem editur. Prctium subnolaliosis extra regnum .Iitjjoslaviiif est Din 60, Scrip to quae sive ad direetionem sive ad a d ministrations m comihentarii nostri spectqnt, insenhtintur: »Bogoslovni Vestnik«, Ljubljana. Faculté de Théologie (Yougoslavie). Poštnina za krai/evino Jugoslavijo V gotovini plačana, BOGOSLOVNI VESTIMIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO XVII ZVEZEK IV LJUBLJANA 1937 i KAZALO. (iN!)p;x.) I. Razprave (Dissertationes); L. e nček, Dobiček kol brezdelni dohodek (Poglavje iz lerne o dobičku in dobičkarstvu)......217—250 O d a r, Pravna sposobnost v cerkvenem pravu (De capncitate iuridica in iure c&nonico)............251—276 II. Praktični del |Pars practica): Desetletna rast slovenske katoliške akcije- Nadalje. vanje. (Dr. F. Am brni ič)......, , . , 277—281 Polestas benedicendj (C, Potočnik)....... 282—286 lil- Slovstvo (Litteralura): G red t, Elementa Philosophiae Arislotelico-Thomisticse I/II, Ed, 7. [J. Janžekovič) 287 - Di Vlies, Denken und Sein (A. u.l 289 — G i I S o n - B S h n e r , Die Geschichte der christlichen Philosophie, 1. Lieferung [J,Türk) 290 — Maritain, Andeoski Naučitelj | J. Turki 291 — D e n i s o f f, l.'£glise Russe duvant le Ihomisme (T. Kurent) 292 Müller. Der heilige Joseph fJ. Hohnjec) 292 —Heiler, Die katholische Kirche des Ostens und des Westens I [J. Türk) 294 - Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič [J. Türk) 295 — S c h n ü r e r , Katholische Kirche und Knllur in der Barockzeit (J, Türk) 296 — K n i e w a I d , Liturgika (F. Ušeničnik} 297. IV. Razno (Mtsoellariea): Statistika prebivalstva Svete dežele [Snoj]......300 V Dobiček kot brezdelni dohodek, (Poglavje iz Leilie 0 dohiiku in dobičkarstvu.) Dr. Ignacij Laniek I, Pojem dobička. Kakor je vprašanje dobička, posebno iz moralnega vidika, ie malo raziskano, ravno tako tudi pojem dobička še ni povsod enotno določen. Pri različnih avtorjih zasledimo Tazlične o predel he, pa tudi pri enem in istem pogosto pojem dobička nima stalne vsebine. Zato je treba najprej določiti pomene dobička in pa v kakšnem smislu bomo o njem v tej razpravi govorilL Najprej rabimo besedo dobiček v najširšem pomenu besede. »Kakšen dobiček (profil) pa imaS od tega« — pravimo in hočemo S tem reči, da je nekdo pri lein in onem svojem dejanju več žrtvoval, kakor pa je bil vreden sad in uspeh njegove žrtve. Ta najsplošnejši in najširši pojem dobička nima nujno z gospodarstvom Se nobene zveze, razen če pojmujemo gospodarstvo ravno tako v najširšem pomenu besede kot naše ravnanje, v kolikor pričakujemo od njega za vsak svoj Irud in napor neke koristi. Že v ožjem pomenu govorimo 0 dobičku v zasebnem potrošnem gospodarstvu, Saj »hoče vsak moderni človek pri svojem gospodarskem dejanju, posebej še pri menjavi, nekaj pridobiti«1! Tudi v nabiralnem gospodarstvu je veljalo in velja še danes isto, samo da je to stremljenje po dobičku v tem pomenu bolj prikrito.' Kmet orje, ker pričakuje od svojega dela vsaj toliko korist, da bi mu odtehtala njegov trud in napor. V domačem potrošnem gospodarstvu si nabavi čiovek eno stvar pred drugo, ali sploh nekaj, nameslo da bi denar hranil, ker pričakuje ravno od te nabave zase večjo korist, ker bolj ceni nabavljeno stvar, kakor pa denar, ki ga je zanjo dal, ker bolj ceni to. kar je kupil, kakor kaj drugega, kar bi si bil za isti denar lahko nabavil; več cenim stvar, ki sem jo kupil, ker mi v sedanjih okoliščinah bolj koristi, bodisi da jo rahim, bodisi da mi ufiaja. Ta dobiček lahko z dr. Gosarjem označimo za presežek gospodarske koristi nad troški.*9 Seveda je ta korist lahko zelo subjektivna, prav psihičnega značaja, nek -plus ugodja«, nekaj osebnega, tako da Je ne moremo meriti aH kvantitativno določiti ter izraziti. Včasih se zato ta dobiček imenuje tudi subjektivni dobiček.1 1 Dr. A. Gouc, Za nov družabni red, L, Družba sv. Mohorja, Celje, 193J. str. 401. * Dr. A- Gosar, o, c. 1., 431, Frim, tudi njejiuvo delo: Socialna ekonomija. Ljubljana, Zvezna tiskarna. 1924, sir, 61, 197. 1 Gosnr, Socialna ekonomija, sir, 19?, 1 Tako dr. Gosaf. Socialna ekonomija, J97, Za nov družabni red, 1-, 433, Ho Jo .lavni Vtilhik 'S 218 V navadnem pomenu besede pa govorimo o dobitku v pridobitnem gospodarstvu, ki se navadno izraža v denarju, v določeni vsoti denarja. Tako je ta dobiček nekaj objektivno določenega. Vsi razumemo v tem smislu dobiček kot nekaj, kar smo pri-dobili (pridobit« k), profitiraii (prolitj, kot nekaj več kakor pa smo dali, kot nekak plus, ki nam ostane. Nasprotje dobička je zguba; v sredi med obema pa smo takrat, kadar nimamo ne dobička ne zgube, ampak dobimo nazaj le toliko, kolikor smo dali, O takem dobičku govorimo n. pr. v poljedelstvu, pri zemljiščih in posestvih sploh. Dobiček je tu dohodek iz zemljo, ki mi ga donaša, če jo obdelujem, ali pa če jo dam v najem. V prvem primeru govorimo o dobičku, kadar je bila letina dohra, ko sem za svuje pridelke dobil več kakor rabim za življenje; če pa je bila letina slaba, imam zgubo; zemlja mi ni rodila niti toliko, da bi mc preživela, Posestvo, zemljišče mi donaša dobiček tudi, če ga dam v najem, da ga izkoriščajo drugi, jaz pa zato dobivam letno določeno vsoto kot odškodnino frento). Ravno tako govorimo o dobičku, ki mi ga donaša naložen kapital ali pa denar, ki sem ga posodil. Ta dobiček ima svoje posebno ime s obresti. V naj-navadnejšem pomenu pa rabimo besedo dobiček za oni dohodek, ki ga uživajo lastniki tovarn ali obratov iz svojih podjetij in trgovin. Ta dobiček nima posebnega imena, zato se pod to besedo navadno razume ta industrijski in trgovski dobiček," Tu mislimo na ono vsoto denarja, ki podjetniku ostane, tisto, kar več dobi oz. zahteva kakor pa je sam imel S proizvodom stroškov, na prebitek, za kolikor je stvar draže prodal, kakor pa jo je bil kupih Za nadaljnjo določitev pojma dobička jc važna ločitev med surovim llucrum late dietum, Rohgewinn) in pa Čistim dobičkom (lucrum merum, purum, Reingevrinn). Surovi dobiček je delež, ki ga prejmem od proizvoda, od prodaje, od zemljišča, najemnine itd," Cisti dobiček pa je tista vsota, ki ostane od deleža, potem ko sem vse stroške, ki so bili s proizvodnjo, trgovanjem itd. združeni, odračunal in plačal.7 Nekateri imenujejo ta dobiček v industriji in trgovini dobiček v ožjem pomenu besede. A. Uieničnik, Socialna ekonomija. (Orlovska knjižnica 21) Ljubljana, 1926, St. 16B. 0 "In negotii ü fnictuosis, lucrum, latins sump Umi, complectilur omnoi FrUCtUS collectns (prodoft brnl) . P. A. Vermeersch, Quae st i ones de iustitk,. Ed. 2„ Brugis, 1104, n, 405, Prim, tudi: Der Gewinn theilt sich in Rohgewinn (Rohertrag] und Reingewinn [od«r Reinertrag], Der Rohgewinn ist der ganze Anteil,'welchen der Capitalist von dem neuen Product erhalt, Liberalere S. J., Grundsätze der Volkswirtschaft, Innsbruck, 1891, str. 26). J »Lucrum proprie je: »id, quod superest, deduetis impensisaf Ver-meeridi. 1, C. -Der Reingewinn ist das. Was nach Abzug der von ihm, bezüglich der Vorausbezahlungen für die Arbeiter und für den Gebrauch der Werkzeuge, gemachten Vornuslagcn ührig bleibt.« P. LibcTatore, c. S? jasneje: »-Jener Ertr.-igstheil, welcher am Ende der produktiven Arbeit übe>-die Produktionskosten hinausreichl, O. c, str. 151. Popolnoma v istem smislu definira P. Costa-Rosse Hi S. J, lucrum purum; ,-. »est fruclus capi-talium demptts omnibus s liti p t is negotii pToductivi remanens,« Philosoph i.i m oralis, ed. 2.. Octiiponle, IB86, iitr. 767 si, Podobno imenuje dT, Gosar denarni pridobitek »previSek denarne koristi nad denarnimi oziroma v denarju izraženimi Iroški Za nov družabni red. L, 369, 219 Iz navedenega je razvidno, da je pojem čistega dobička bistveno odvisen od pojma stroškov, Čim več stvari moremo šteti med stroške proizvodnje ali trgovanja, tem ožji bo pojem čistega dobička, tem bolj bo dobiček čist. S" izdatki, ki jih brez dvoma moramo — in drugi, ki jih ravno laku brez dvoma ne smemo in ne moremo Šteti med »stroške*, so pa tudi taki, o katerih je mogoč dvom, Brez oklevanja prištevajo vsi med stroške izdatke za plače delavcev, za obrabo in obnovo strojev, za njihovo pogonsko silo, za obresti in amortizacijo naloženega kapitala, dalje za vzdrževanje poslopij tovarne in skladišč, izdatke za prevoz, reklamo, za organizacijo industrijskega ali trgovskega obrata in podobno. Z druge strani je pa tudi dovolj jasno, da ne moremo šteti med produkcijske stroške na primer izdatke za povečanje (ne za morda potrebno modernizacijo!) obrata, ali tudi za posebno razkošno in drago reklamo."' Med stroške, seveda v Širšem pomenu besede, prištevajo nekateri tudi odškodnino za nevarnost, v kateri se nahaja naloženi kapital; Predvsem ne smemo prezreti, da obresti in še bolj dividende nikakor ne predstavljajo vedno pravega, čistega dobička, V vsoti, ki jo prejme lastnik kapitala kot obresti ali dividendo, so poleg pridobitka mnogokrat Se razni drugi zneski. Posebno važna je med njimi odškodnina za negotovost naloženega kapitala, ali, kakor navadno pravimo, premija za riziko," Tc premije se ne vključujejo v čisti dobiček, ceš da ni drugega kot odškodnina, kot plačilo za to negotovost, za ta upravičen strah, za lo realno breme, Maj bližji vzgled za to so obresti. Po cerkvenem pravu (can. 1543) je dovoljeno zahtevati za posojen denar obresti (čeprav ne zaradi posode same po sebi), ni pa povedano, na kakšni podlagi. Že prej so splošno poleg drugih zunanjih pravnih naslovov: damnum emergens, lucrum cessans, titulus niorae, dovoljevali obresti kot odškodnino za to gori omenjeno nevarnost, v kateri se nahaja naložen, oziroma posojen denar; imenovali so ta naslov periculum sorlis. Ta pravni naslov velja danes praktično povsod, kjer je kapital naložen, Podobno si more n. pr. tudi trgovec vračunali med stroške riziko, da ne bo prodal blaga, ki ga je nakupil, da bi mogel vsestransko postreči svojim odjemalcem. Ta velika zaloga pomeni za trgovca ne samo posebno delo in trud, ampak tudi riziko, za odjemalce pa korist[ to pa ima svojo ceno, ki jo more potem šteti med stroške.1" O upravičenosti teh pravnih naslovov (posebno glede lucrum cessans) so bili moralisti dalje časa razdvojenega mnenja, danes pa so splošno priznani.11 Če jih štejemo med stroške, kot odškodnino za neko breme, potem ostane vprašanje upravičenosti čistega dobička še odprto; če pa jih prištevamo k dohičku, imamo že nek dobiček, ki fe po splošnem mnenju upravičen in dovoljen. Ti pravni naslovi odškodnine So potem tudi pTavni naslovi " Vermecrseh, (Juaesllones de iustitia. n. 405. v (rosar. Za nov družabni red, I., 436. Riziko nasprutno Meje k dobičku SchlllinjJ, Katholiache Wirtschaftsethik, Míinchen, 1933, str. 198—201, 111 Vermeersch, Thcotogia mcralis, U., Brugis—Roma. 1938, n, 461, 3. 11 Vermecrsch, Q uní si iones de iustitia, n. 366, t, 2, 3, 4, 15" 220 dobička. Zdi se. da ta drugi način pojmovanja dobička bolj odgovarja splošni rabi besede dobiček, dočim moremo govoriti o riziku kot o strošku < le v prenesenem pomenu. Res pa je, da je tako ta dobiček manj »čist« kakor dobiček v prvem pomenu. Med stroške podjetja računajo nadalje nekateri tudi plačilo za podjetnikovo delo, dočim štejejo drugi ta zaslužek z delom k dobičku. P. A, Vermeersch šteje v svojeni delu QuacstionCs de iustitia na enem mestu" plačilo za podjetnikovo delo, obresti ter del amortizacije lastnega v podjetje vloženega kapitala med stroške podjetja, ne pa k dobitku. Po tem pojmovanju podjetnikov zaslužek ni dobiček. Na istem mestu priznava, da je tako pojmovanje dobička zelo ozko, ■ valde striate , ter da je tudi širša raba besede dobiček upravičena. Sicer je praktično vseeno, ali si podjetnik prilasti določeno vsoto denarja kot plačilo za svoje delo ali pa kot dobiček od naloženega kapitala, vendar pa je za načelno obravnavanje dobička to razlikovanje velike važnosti. Nihče n, pr, ne taji podjetniku pravice do onega dobička, ki obstoji le v plačilu za njegovo osebno delo; vse drugače pa je. če to vsoto štejemo med stroške produkcije ali trgovine ter tako omejimo pojem dobička na brezdelne dohodke, na dohodke od kapitala. Stališče mnogih do takega dobička pa je povsem drugačno, kot bomo videli. Tudi načela, po katerih se meri višina takega dobička, so z ozirom na obojno pojmovanje različna, vsaj formalno. Drugi pa vidijo v plačilu za podjetnikovo delo njegov pravi, čeprav ne edini dobiček. To pojmovanje je videti bolj splošno in bolj odgovarja našemu navadnemu izražanju. O plači govorimo res navadno le takrat, kadar kdo na podlagi delovne pogodbe, ex iustitia, drugemu plača njegovo delo, ki mu ga je bi! odstopil, Ne govorimo pa, da kdo sam sebi plača, ali pa da sam svojemu kapitalu plačuje obresti. Pravimo pravilneje: Toliko ima dobička, kolikor bi sicer znašale obresti, čc bi bil kapital naložil; toliko ima dobička, da lahko z njim stalno primerno preživlja sebe in svojo družino. V tem smislu govorijo o dobičku tudi dr. A. Gosar1', Liberatore", Costa-Rossetti'\ 11 (Juacsiiones de iustitia. n. 405. Primerjaj tudi naslov XXVIII, teze. kjer luči m stavi nasproti: »modera t us capital™ el propriae industria« fruc-ttis« in "lucrum meram«, fStr. 530.) Torej to dvoje íe ni lucrum meruni Podobno pravi drugje, da čisti dnhiček »non cut mera recompensado. sed inerementnm, quod negotii domino fas est quaerere ex sua re. si reverá illud aíiert.« (O. c. n. 409.) 11 »Ta običajni pridubitek ali dubiček pomeni plačilo gospudarju za rtjegovo delo ali odškodnino za investirani kapital (obresti, dividends)«. Za nov družabni red, L, 410, Vendar pa »opažanlo mnogokrat, posebno pri delniških družbah, da podjetnik tudi ivoje osebno delo zaračunava z določeno vsoto med stroške podjetja.' O. c. f„ 371. <> O, c, ntr. 264. Liberatore navaja po Minghettiju, da so liberalni ekonomi, ki so učili, da je vrednost stvari enaka stroSkrnn njene produkcije, nujno prištevali plačilo za podjetnikovo delo in obresti kapitala med stroike produkcije O. c. str, 105 si, 11 . . quamvis jncTces in sencu strieto non cuilibet a teipso, sed ab altero alteri ti iustitia detur, quod certa de hoc lucro dic¡ nequit. Philo-sOphih moralis. Oeniponte. 2. ed, 1886. str. 794, 221 da. cel» sam P Vermeersch na drugem mestu v islem svojem dclu. Govoreč o trgovinski!m dobičku pravi' »Za pravično imamo ceno, kb daje veščim trgovcem zmeren dobiček a 11 plačilo za njihovo delo ali napor.«1" Tu imenuje zmeren dobiček, kar je poprej izrecno šiel med izdatke produkcije in kjer se zmeren dobiček prav za prav šele prične, To neenotno pojmovanje moti: kar je po enem pojmovanju komaj dobiček, je po drugem že več kot zmeren dobiček. Tako se zdi, da rabi enkrat pojem dobička le v smislu zaslužka, drugič pa le kot dohodek brez dela, dočim mu je zaslužek le del stroškov proizvodnje. Iz neenotnega določevanja pojma dobiček, izhajajo tudi neenotne opredelbe dobička in različno presojanje dobička z moralnega stališča. Zato je nujno, da se pri vsakem avtorju prepričamo, v kakem smislu rabi besedo dobiček, in še če jo rabi povsod v enem in istem pomenu. Tako n. pr. ne rabi dr. A. Ušeničnik v svojih delih besede dobiček vedno v istem pomenu. V Sociologiji vprašanja o dobičku ni izrecno načel, rabi pa besedo v navadnem pomenu, V Socialni ekonomiji 11926) mu je profit »delež iz proizvodnje, ki si ga v modernem gospodarstvu prisvajajo posestniki zemlje, lastnik kapilala in podjetniki ne za delo, temveč za posebne usluge, ki jih ima otl njih gospodarstvo."" Torej je v tej opredelbi izključen dobiček kot zaslužek z delom, Profil pa je trojen: profil posestnika zemljišča je renta, profit od kapitala so obresti, od podjetja je dobiček.1" Torej je dobiček ožji pojem kot profit. Je delež, ki ga dobivajo podjetniki iz proizvodnje za lo, da podjetja vzdržujejo, ,u Podjetnik ima torej dohodke: plačilo za delo T dobiček. Torej je le ta dvakrat omejeni pojem dobička dobiček v pravem pomenu Mi bi rekli: podjetnikovi dohodki brez dela. V Socialnem vprašanju 11935) loči A. Ušeničnik dobiček v ^pravem pomenu« in v pomenu, ki s« tudi časih rabi.51 V pravem pomenu je dobiček le tam, kjer mu sloji nasproti zguba. včasih pa se imenuje dobiček tudi pošten zaslužek. Prvega avtor zametuje, drugega dovoljuje. V Socialnem vprašanju, izilenl leta 1934, ki se lahko Smatra kot druga prenovljena izdaja njegovega Socialnega vprašanja, je ta delitev le v toliko spremenjena, da se rabi »časih ne samo kol pošten zaslužek z delom, ampak tudi pošten prebilek pri gospodarjenju«," V tem delu, ki je izšlo po okrožnici Quadragesimo anno, je pojem pravičnega dobička postal širši: pošten zaslužek + pošten prebitek. ,u lustum censendum est prctiunv quod per itn rile re a tori bus nun tribuit nisi moderatum lucrum seu retributionem suae operae vel indu-itdlt,* O. c. n. 334, 17 Socialna ekonomija, (Orlovska knjižnica. Ji) Ljubljana, 1926, št. 190. 1S O. c. št. 190—1%. » O. c. št 196. ia L c. 11 Socialno vprašanje. (Orlovska knjižnica. 15) Ljubljana. 1925, itr, 23—24. « Socialno Vprašanje, (NaSa pot, IV) Ljubljana, 1934, str. 23—24; Primerjaj ludi Dr. Alei Ušeničnik, Socialno pitanje. Zagreb, 1934, str. 53 24. hr. 63—66. 222 Njegov pojem dobitka vključuje torej sedaj dohodek nd dela in dohodek brez dela, zaslužek in prebitek. V tem pomenu bomo rabili pojem dobička v tej razpravi. 0 dobičku moremo razpravljati z različnega vidika. Najprej lahko motrimo dobiček kot gospodarski pojav. Pod ta vidik spadajo vprašanja o naravi dobička, o raznih vrstah dobička, o njegovem pomenu za današnje gospodarstvo: dalje vprašanje, kako je danes dejansko z dobičkom, kako se pridobiva, kolik je, kaj določuje dejansko njegovo višino, od česa je odvisen ild- Gre tu za dobiček, v kolikor je dobiček gospodarstvenika, brez ozira na nravno sodbo, brez ozira na sočloveka in na človeško družbo sploh. V kolikor je tako razpravljanje normativno, daje norme Ic za to, kako pridem do dobička, do čim večjega dobička. Seveda motri tako gledanje tudi človeka, a ga motri prav kakor gospodarski liberalizem, zgolj v smislu gospodarsko pre-računjajočegu človeka, po čim večjem dobičku stremečega bitja." Tako govori o dobičku gospodarska veda, kateri gre po mnenju dr. A. Gosarja edinole Za razlago gospodarskih pojavov^.-* Pod drugim vidikom motrimo dobiček z ozimni na vpliv, ki ga irna na narodno gospodarstvo, na družbo, na splošno blaginjo. To, kaT s stališča po čim večjem dobičku .stremečega posameznega gospodarstvenika gre, in zelo dobro gre, pogosto ne gre, ni prav, s stališča narodnega gospodarstva, z družabnega stališč a. ^ Tretji vidik pa je etični ali moralni; kako je soditi o dobičku z etičnega in moralnega stališča? Kdaj je dobiček etično upravičen, dovoljen, kdaj ne? Če je dovoljen, knj je njegov pravni naslov, kje je njegova meja? Ta vidik nas v tej razpravi zanima. Pa tudi tu moramo še ločili: naravni nravni zakon in božje razodetje F cerkvenim naukom, torej: kaj pravi o dobičku etika in kaj Cerkev? V etiki in moral k i pa se moramo nadalje vprašati: kakšno je razmerje med dobičkom in menjalno pravičnostjo, med dobičkom in socialno pravičnostjo ier med dobičkom in ljubeznijo do bližnjega? Iz vseh teh vprašanj nas zanima najprej vprašanje o upravičenosti dobička. Nihče ne taji upravičenosti dobička, v kolikor je ta samo zaslužek, dohodek od dela. Zato hočemo odgovorili na vprašanje o načelni upravičenosti dobička, ki obstoji v dohodkih brez dela in to predvsem v obliki dobička od kapitala. Načelom, ki določajo višino in meje dobičku, je namenjena posebna razprava. " Prim, A. Uieničnikovo oceno dr. Gosarjevu knjige Socialna ekonomija v Času, XX. 1925/26, 82. Dr, A. Gusar, Socialna ekonomija, 230. To stališče poudarja tudi drugod: -Prav posebno važno je, da si pojave modernega gospodarskega življenja najprej ogledamo tako, kakor se resnično vršijo, popolnoma brez ozira na njihove socialne posledice... Stroga ločitev med tem, kar je, in onim, kaj naj bi bilo, je kakor povsod, v takih vprašanjih največje važnosti,' Gosar, Za nov družabni red, I., 346. M To. kar 11 udje v svojih zasebnih gospodarstvih ukrenejo, se ne tiče samo njih in njihovega gospodarstva. Ne, vsako tako dejanj« posega redno v gospodarsko področje drugih ljudi ter je zaradi tega pomembno in važno tudi zn tako zvano narodno gospodarstvo in družbo v celoti« Gosar. Za nov družubni red. f., 349. Prim. tudi str. 321 in 346. 223 II. Dobiček kot dohodek brez dela. Nedvomno je. da je dobiček, ki ni drugo kot povračilo za delo, upravičen in dovoljen, seveda v primerni višini. Vendar pa lahko opažamo vsepovsod, da je podjetnikov dobiček pogosto večji kakor primerno plačilo za njegovo delo, na drugi strani pa tudi vidimo, koliko je dobička brez dela, dobička od kapitala (obresti, najemnine, rente, dividende, trgovinski in industrijski dobiček itd.]. Kaj je s tem dobičkom? Ali je upravičen, in če jc, kakšen je njegov pravni naslov in kje je njegova mera? Vprašanje o dobičku, ki ni plačilo za delo, ki torej ni dohodek od dela, je del vprašanja o brezdelnih dohodkih na splošno. Tem dohodkom je skupno to. da pripadajo onemu, ki jih s svojim delom ni povzročil, ne zaslutil. Pravni naslov njih prilaščanja torej ni delo. ampak, če sploh je, nekaj drugega; gre predvsem za to, ali je kapital upravičen vir dobička ali ne. Ko govorimo o brezdelnih dohodkih, ne mislimo s tem reči, da so brez dela nastali, ampak da jih nekdo brez dela prejema in uživa, Obresti, ki jih mora dolžnik plačevati, so morda trdo z delom zaslužene, a uživa jih upnik brez dela; sadove gozda, ki so ga predniki le s težavo in s trudom posadili, uživajo nasledniki brez dela. Zgodi se pa tudi obratno: donos brez dela postane dohodek od dela, kadar je n. pr. kdo iz obresti nekega kapitala plačan za svoje delo. (Uradniki, služkinje itd.) Naše vprašanje se torej glasi: ali so dohodki brez dela upravičeni, in če so, v koliki meri? Ce načelno niso upravičeni, potem -je vsak dobiček, ki ni plačilo za delo, krivičen. Ce pa so upravičeni, je dobiček, v kolikor je brezdelen dohodek, načelno upravičen in zato s stališča menjalne pravičnosti dovoljen. S tem pa seveda se ni rečeno, da je dovoljena vsaka vrsta dobička, še manj pa vsak konkretni dobiček. So možne vrste dobička, ki so ox alio eapite krivični, kakor n. pr. obresti same po sebi, Tu je treba opozoriti na ozko povezanost številnih problemov v poglavju o delti in kapitalu, Treba pa je strogo paziti na logičnost v izvajanju ene trditve iz druge. Tako sklepajo iz načela, da je delo edini vir menjalne vrednosti stvari, na upravičenost zahteve, da gre ves donos, izvzemši stroškov za obnovo kapitala, delavcu, ki ima tako pravico do vsega, kar se proizvaja ali pridobi. Iz lega pa nadalje sledi, da so dohodki brez dela utrgani delu in zato krivični. Kapital je tako absolutno neproduktiven in kapitalistični gospodarski sistem nujno oderuški. Zato pa je tudi mezdno razmerje krivično, ker sloni na tem, da dobi, poleg pravično plače delavcem, vse kapital. Na drugi strani pa so vprašanja, ki so na videz med seboj odvisna, pa jih je treba ločiti, Tako n. pr. iz upravičenosti dohodkov brez dela še ne sledi, da je upravičeno tudi življenje brez dela, ker ima nravna dolžnost dela lahko drugo podlago, ne samo neupravičenost dohodkov brez dela. Razna mnenja. 1, Liberalizem in marksizem. £e liberalni ekonomi [predvsem Ricardo) so učili, da je delo edini vir ekonomske vred- 224 nostL Za njimi so ta nauk prevzeli predstavniki utopičnega komunizma, 2e neposredni učenci Saint-Simonn so izvajali iz lega načela logično posledico: če je delo edini vir vrednosti, je delo edini cini-lelj, kateremu gre donos te vrednosti. Iz tega pa sledi, da ima laslnik le v toliko pravico do dobička, v kolikor je bil sam pri proizvajanju soudeležen s svojim delom. Brezdelnih dohodkov ni, ker razen dela ni nobenega pravnega naslova za dobiček.1" Isto načelo sledi logično iz Marxove teorije vrednosti in večvrednosti, ki je obenem centralna teorija njegovega sistema--7 V čem obstoji vrednost blaga? Vrednost je podlaga zamenja vanju dobrin, lino blago zamenjam za drugo na podlagi vrednosti obeh. V obeh mora torej biti nekaj, kar je obema skupnega, sicer ju med seboj ne bi mogli primerjati in ceniti, ne bi tudi mogli reči: dam enako za enako. Kaj pa je tisto, kar je skupno, enako? »Prirodna svojstva pa niso skupna; saj prav zato menjamo, da bi dobili proizvode z drugačnimi svojslvi. Ako odmislim vse, kar nt skupnega, ostane kot skupno le to, da So proizvodi človeškega dela. V blagu je torej toliko menjalne vrednosti, kolikor je dela. Vrednost je zgoščeno delo.«*" Tako je vir menjalne vrednosti le delo in delu bi moral pripasti ves dohodek iz te vrednosti. Dobiček lastnika pa je neplačano tuje delo-, je odtrgan delavcem; kapital, ki si prilašča svoj delež, je krvoses.-* Marx sicer ni napravil koraka naprej: torej je ta dobiček krivičen in krivičen vsak dohodek brez dela, vendar pa je tako sklepanje logično in Marxovi učenci so nujnosti te logike sledili. Marx sam je sicer učil, da je ta dobiček od dela, vendar pa je obenem trdil, da je v kapitalističnem družabnem redu upravičen. Podjetnik je ■ upravičen si ta dobiček prilastiti, ker je plačal menjalno vrednos! delavčevega dela, čeprav je bilo rabna vrednost večja. Delavec je svoje delo prodal m dobil zanj plačilo, delodajalec pa je to njemu prodano delo tako dobro porabil, da je zasluzil. Ta dobiček ni "pravičen* po teoretičnih ali kakih večnih načelih, ampak le iz zgodovinskih in zato tudi minljivih razlogov, ki bodo minili, takoj ko bo spremenjen kapitalistični način gospodarjenja. Dokler pa sc to ne zgodi, je pa ta način nujen in zato nujno, da delavec ne dobi vsega, kar je proizvedel, ampak dobi svoj del tudi kapitalist. O pravem " Pritn- A- Uieničmk, Sociologija, 261; Gusar, Razprave, Ljubljana, 1932, 119: Huhuff, Warenwert und Kapitalprofit, Paderborn, 1902, str. 1 i7 Prim. Hohofi, Die Bedeutung der Marxschen Kapital kri tik, Paderborn, 1908, str. 21. Holiofl meni, da to delovne teorije vrednosti niso iznašli ne Mar* ne liberalni ekonomi, ampak je čisto enostavno spoznanje preprostega zdravcfia človeškega razitma. Prim, tudi Dr. A. BiUmovič, Uvod v ekonomsko vedo, Ljubljana. 1433. 75, op. 61. m Ušeničnik, Sociologija, 296. tudi Socialnn vprašanje (Orlovska knjižnica, Ljubljana, 1925), 58, Socialna ekonomija, 86 si. Primerjaj tudi Gosar, Socialna ekonomija, 28. in Za nov družabni red. L, 305- Vermecrseh, Quaes tinnes de iustitia, n. 176 Ušeničnik, Sociologija, str. 29S, 330. »Po njegovem iMarxovem] mnenju, človeško delo in samo Človeško delo proizvaja gospodarske vrednote, zato bi bil nujno ves dobiček utrgan delavcem in kapitalizem vprav ta protinatavna uredba modernega iospodarstva, da kapital po dikciji nosi, ker si lasti, kar so pridelali pravzaprav samo delavci.-i Uieničnik. Kanitalizem, Čas XXIII. 1928 29, str. 10. 225 pojmu pravičnosti in krivičnusti pa Marx ne govori. Njemu je vse v nujnem razvoju, kjer pa je nujnost, ni krivice; nravni red jc itak ic nujna posledica gospodarskega reda." Socializem pa je kmalu poiskal vse teoretične in praktične posledice Marxove delovne teorije vrednosti in jim dal obliko praktičnih zahtev v svojih programih, 2, Katoliški sociologi. Marxov nauk' so v večji ali manjši meri prevzeli tudi nekateri katoliški teoretiki. Predvsem SC je zanj ogreval W. Hoholi," ki je trdil, da je vsak dobiček brez dela ktivičen. Mnoge je motil in premotil njegov dokaz, ki ga je kratko izrazil v načelu: tibi lucrum, ibi damnum. Kjer je na eni strani dobiček, je na drugi nujno zguba, Kjer nekdo ne izgubi, drugi ne more pridobiti. Če ima torej lastnik dobiček, ima delavec zgubo." Za to svoje dokazovanje jc navajal tudi sv, Avguština. V drugi obliki je izvajal dokaz U pojma menjalne pravičnosti: kjer kaj menjam, moram menjali enako za enako (aequalilas dati et accepti). Kjer pa zamenjam enako za enako, ni dobička.-™ Potrjeval je svoje mnenje tudi ir svetega pisma (Gen, 3, 19; 2 Tes, 3, 10), iz sv, TomažaJi in cerkvenc tradicije,1" končno ludi iz Leonove okrožnice Rerum novarum,™ Sličen nauk, z ozirom na dohodke brez dela, zastopa tudi tako imenovana dunajska sociološka smer.®7 ™ Karl Mar*, hat ein Recht der Arbeiter auf den vollen Arbeitsertrag niemals unerkannt, sondern stets abgewiesen.' Hohoii, Die Bedeutung der Marxschen Kapitalliritik, 32, tudi 206 216; isti: Warenwert und Kaptlal-profit, 33—35, Primerjaj ludi A, Uienifnik, Sociologija, 297 in opombe k okrožnici Qu adriges Uno anno. 56 iL (Ponatis iz Casa, XXV. 8'9.]. Po Hohoffu so pojrfti »krvoses« itd. moralno indüerentni pojmi, nevtralni. 51 »Wir unserseits hahen anderwärts schon oft erklärt, daQ wir mil vollster Evidenz von der Richtigkeit der Marxschen Werl- und Mehrwerllehre überzeugt sind.» Hohulf, Die Bedeutung der Marxschen Kapital-krilik, 22. Kapilalprofit ist. wie das Wort Profil besagt, Gewinn, lucrum. Wo aber auf der einen Seite Gewinn ist, da ist au! der anderen Verlust. Schaden. Ubi lucrum, ibi damnum. ,Wenn der eine nicht verliert, kann der andere nicht gewinnen; wer gewinnt, freut sich, wer verliert, hat Kummer', sajjt schon der heilige Augustinus. Der leidtragende Teil sind die Arbeiter. Hohoff. o, c. 36 sl„ 65, *Wo aber Gleiches gegen Gleichem gegehsm wird, da gibt es keinen Profit, kein lucrum. Ubi est aequalitas, tion est lucrum. O. c. 37, 11 Ö, 0, 37. Primerjaj tudi: Aber allen Interpreta tiotiskünslen und Sophismen zum Trutz ist es eine sichere Tatsache, daß diu größten Geister der Scholastik Albertus Magnus und Thomas von Aquin der Arbeitswerttheorie huldigen.« O. c. 27. 14 »Mit vollstem Recht hotont Endemann in seinen dieser Frage gewidmeten Werken oit: Die (jumtessenz litld das Grundprinzip der kirchlichen Wucherdoktrin sei die Leugnung und Ncgieriing der Produktivität des Geldes oder Kapitals, und die einzige (Quelle der Bildung von Tauschwert sei die menschliche Arbeit.* 0, c, 29. Prim. tudi str 37. » O. c, 27, 30. 17 Sacher, Staalslexikoii der Görresgcsellsehaft, V. 5 izd,. (Herder 1932) pod besedo »Wiener Richtungen*, kol. 1295—1306. Z istega stališča jo ocenjujejo tudi P. A. Vermeer.sch S. J. Soziale Krise lind Reformtheonen. Linier theol.-praktische Qiiarloisrhriit, 82 (1928J str, 687--724 226 Eden njenih najvažnejših predstavnikov je dr. Karl Lugmayer, čigar glavno delo je: Grundrisse zur neuen Gesellschaft. Berulsstän-dische Bedarfs Wirtschaft nach Vorgängern und Zeitgenossen. (Wien, 1927). Fo njem kapital Eli produkcijski faktor, anipak le delo in narava. Kdor torej ne dela. ne telesno ne duhovno, živi od tujega dela. Delavcu gre ves produkt njegovega dela. Zato je treba mezdno razmerje odpraviti. Dohodke brez dela je treba razdeliti med one, ki res ustvarjajo gospodarsko vrednost.1" Podobno uči tudi Anton Orel v svojem znanem delu: Oeconomia perennis. Njemu je edini faktor produkcije delo, Samo delo ustvarja vrednost, zato gre le delu samemu ves donos. Vse brezdelne dohodke je zalo treba preprečiti, tudi obresti in rento.'1" Izmed drugih naj omenimo samo imena: P. A. Korväth O, P„ ki se je posebno trudil ta nauk dokazati iz sv, Tomaža."1 deloma vsaj dr. J. Eberle v svojih člankih v Schönere Zukunft:" tudi Silvio Gesell je svojemu nauku o prostem üospodarslvu (Freiwirlschaft) stavil cilj, doseči pravico delavcem do vsega donosa dela. iu to predvsem z odpravo brezdelnih dohodkov kakor so obresti, renta, dobiček iz špekulacije itd.*T Tudi pri nas je to mnenje našlo dosti odziva; bif je čas, ko je skorajda prevladovalo. Dosledno ga je zastopal in branil P. dr. Angel ik TomineC O. F. M., ki je za llohoffom trdil, da je to tudi nauk SV. Tomaža in Leonove okrožnice.43 Že prej je v istem Smislu pisal dr. A. Pavlica, ki je ravno tako dokazoval ta nauk iz okrožnice Rerum novarum iti iz sholaslikov: Nova veljava, ki se kapitalistu rodi brez dela in ki jo imenujejo dobiček, obresti ali rento, ni nič drugega ko veljava, ki jo delavec ustvari s svojim delom, katero pa si kapitalist prisvoji.« " Tudi dr. Janez Evangelist Krek je isto učil: Jasno je, da denar s svojimi obrestmi in drugimi obrestim enakimi dobički jemlje delu njegov zaslužek. Vloži krono v hranilnico; kar ti prinese čez leto dni. ni zaslužila sama, ni rodila iz sebe, marveč je morala odtrgati od drugod- llrugje je zavrla, da niso prišli do tiste zasebne lasti, ki bi jim po pravici pripadala; delu je v prvi vrsti « Staatslezikon, I- c kol. 13O0, P. A. Vermc-crsch, o. C 705. Podobno k njegovo mnenje ocenil in ga zavrnil P Bicderliick S, J.: »Die so^cnannle iieue Wiener Kichtunji' in der ¡vlzialpolitik . Theol.-prakl. Qunrtalschrifl, Linz, sn. (1927), str. Vi5— 727. Staatslenikon, I. c. ko!. 1298 si. Primeri (ud! dr. Giisnr: J!.i nov drn-iabrti red. I- 322 321: A. Ušcniinik, Opombe k okrožnici Quadragesimo nno, 51. Da* Eigenliimrecht nach dem hI. Thomas von Aquin, Graz 1929, 41 A, Veritxeersch, o, i. 706. Stantslexikon, 1. c. kol. 1301 al. « P, O, von Nell-Breunin^, Freiwirlschaft. Ein Beitrag Zur Lehre vom Kecht auf dun vollen Arbeitsertrq^, v Lšnzer thcol.-prakl. Quarlalschrill. 78 (1925) str. 705-713. « Cas, XXIII. (1928/29) sfr. 22 -30; Socialna misel, lil. (1924) str, 2&4 si, in IV, (1925) str. 198 si. « Čas, IX. 11915) str- 263 v Članku: Najvažnejše vprašanje v sociologiji. Primeri tudi vrsto člankov: O bistvu kapitalizma, Katoliški Obzornik, 11!. (1899) sir. 89—111, 185 -202, 297 326, 227 odgriznila njegovo last in s tem se je odebelila,*'1 Mesečnik »Socialna misel« (Ljubljana) se je splošno boril za to mnenje," Izvzeti je treba predvsem dr. A, Gosarja, ki jasno uči, da so dohodki brez dela upravičeni, stavi jim pa zelo ozke meje. Loči dohodke od dela in dohodke od imetja ali kapitala, ki se imenujejo brezdelni dohodki. Ti so lahko čisti brezdelni dohodki, kakor obresti, dividende, zakupnine in najemnine i — ali pa delovni in brezdelni nekako obenem. Delovni so zaradi tega, ker jih ti ljudje sami S svojim delom pridobivajo, brezdelni pa, ker in kolikor presegajo... običajno plačilo za delo gospodarja.. 11 Vir upravičenosti brezdelnih dohodkov je upravičenost zasebne lastnine: »če priznamo posameznim ljudem pravico, da smejo v kakršnikoli obliki jn pod kakršnimkoli imenom z določenimi stvarmi razpolagati, smo jim tudi že priznali pravico do brezdelnih dohodkov.." Zalo pa je '.prazno vse govorjenje o tem, da bi hili brezdelni dohodki plod tujega dela. 111 Nekaj časa je tudi dr. Aleš Useničnik ugovarjal upravičenosti brezdelnih dohodkov in tako tudi upravičenosti profila. D oči m je v svojem obširnem, še danes aktualnem delu Sociologija (1910) jasno priznal pravico do brezdelnih dohodkov,jo je pozneje, — pod vplivom 1 lohoFFovefia dokaza; ubi lucrum, ibi damnum — zanikal; v svoji knjižici Socialna ekonomija pravi: Profil pravzaprav ni upravičen, zakaj, kjer ima eden dobiček, ima drugi zgubo, Zato ne bi smelo biti dohodkov brez dela, če niso plačilo za kako drugo koristno delo.«11 Podobno pravi v svojem prvem Socialnem vprašanju: «Dohodki brez dela pravzaprav sploh niso upravičeni, ker morejo biti takini dohodki na splošno le sad tujega dela in torej drugim utrgan zaslužek. " Vidi pa se, da si dr. Ušeničnik vendarle ni bil popolnoma na jasnem, ker je redno dodajal: pravzaprav, na splošno. Ravno tako je v istih delih izvzel od neupravičenosti rento in najemnino, ki sta vendar tudi vrsti brezdelnih dohodkov." V isti Socialni ekonomiji ,I1 Socializem. 2. izd. 1025, sir. si. Primerjaj ludi: »Pravice do i.iv-lienja ne daje- torej premoženje in posest, marveč delo.« I.nmpe-Krek, Zgodb« Bvetejia pisma, 11. (19(131 str. S13 w Poka že citiranih člankov ludi Bukovnik: O odnosu dela in kapitala, Socialna misel, I. [1922) str 182 si. ,T Za nov družabni red, i. 441. «* O, g. 524. " O, c. 1. 525, * Dohodki brez dela so nujna in neizogibna posledica zasebne lastnine.« O. c. 526. 10 O, c. L 527. Podobno ¿c v Socialni ekonomiji, sir. 248—252 in v Kazpravaii, str. 124. 111 Preveč je sklepali odtod, da je vsak sad brc?, dela pridobljen, kri-» vičen in oderuški.« Sociologija, 774. Primerjaj tudi: »Torej gre dobiti C k nekoliko tistemu, ki da kapital, nekoliko tistemu, ki da delo. O. c. 372. Delavec lahko dobi dobro plačo, a nekaj gre po pravici tudi onemu, ki da kapital « O. c. 358. 1J Socialna ekonomija. (Orlovska knjižnica. 21) £t. 197. Prim. tudi it. 200 a. 11 Socialno vpraSanje, (Orlovska knjižnica, iS) St- 65. 41 Socialna ekonomija, it. 192, Socialno vprašanje (Orlovska knjižnica), it 65. 228 priznava: »Splošne .delovne' teorije torej ni mogoče vzdržati. Iz tega sledi, da so v neki meri možni upravičeni brezdelni dohodki, ne sicer brez vsakega dela, a večji, kakor bi JI i delu.«" Po okrožnici Quadra-gesimo anno pa se je spet povrnil k naziranju, kakor ga je zastopal v Sociologiji.1* 3, Večina teoretikov katoliškega socialnega pokreta in pa moralistov pa priznava načelno upravičenost dohodkov brez dela, dohodkov in dobička od kapiLala. Brezdelni dohodki sami po sebi niso krivični, čeprav često dejansko so, ne ravno zato, ker so dohodki brez dela, ampak ker so v krivični meri, na krivičen način in s krivičnimi sredstvi pridobljeni ter tako vse obsodbe vredni. Jasno jc tudi, da ni upravičen dobiček od kapitala na račun delavskih plač, še manj pa dobiček, ki bi Šel preko meje, ki fo določata menjalna in socialna pravičnost,117 III, Upravičenost brezdelnih dohodkov. Da so brezdelni dohodki načelno upravičeni in tako tudi upravičen dobiček, ki je več kot zaslužek od dela, jasno uči Pij XI. v svoji socialni okrožnici Quadragesimo anno, ki je tako to pravdo med katoličani rešila. Pij XI. ostro zavrača krivične zahteve kapitala, ki si hoče vse prisvojiti in deln vnebo vpijočo krivico delavcem, zavrača pa tudi »izmišljeno uravna načelo, namreč, da vse, kar se proizvede in pridobi, izvzemši le toliko, kar zadostuje, da se popravi in obnovi kapital, gre po samem pravu delavstvu, k""1 Pij XI. ponavlja Leonov stavek: Ne snov ne more biti brez dola, ne delo brez snovi,; Iz tega pa izvaja: »Zato je zmotno, ali sami snovi ali samemu delu pripisali, kar je učinek vzajemne dejavnosti obeh, in povsem krivično je, če eno ali drugo zanikuje dejavnost drugega in ves proizvod sebi prisvaja,«10 Ne enim tie drugim ne gre vse, ampak vsakemu njegov delež dobrin: ne bogatincem vse in delavcem nič, pa tudi delavcem ne vsega, kakor da bi bilo vse le delo njihovih rok. Napačno je zahtevati, da se odpravi .vsak pridobitek ali dohodek, ki ni iz dela, samo zato ker je takšen, naj si bo te ali one vrste, in naj si bo namestek za katerokoli opravilo V človeški družbi,«*0 Ta nauk pa ni samo zmoten, ampak tudi nevaren in varljiv, ker je »sladek sirup, ki so ga mnogi željno pili, ki jih odkrit socializem ni mogel prevarali-«" Iz teh besed Pija XI. moremo sklepati, da ni le delo vir na Socialna ekonomija, št, 221, Podobno (udi v Socialnem vprašanju iOrlovsks knjižnica): '.Dejali smo: na splošno, zakaj včasih so takSni dohodki posledica ugodnih razmer: tako morda en vinograd ob istem delu daje boljše viuo kakor drugi, ki ga zntO ljudje radovoljno drnže plačujejo. Tu je torej neki dobiček, ki ni iz dela .. St 65. ■"> Opombe k okrožnici, str. 55j Socialno vprašanje (NaSn pot IV| 1934, Itr. 108 si. 17 Naj navedem snnw nekaj znanih imen: Cathrein, Vermeersch, Biflder-laek. Noldin, O. vera Nell-Breuning, Gundlach, Messner i. dr- ■,rt a. SI, 56. a» Q. a. it. 51. M Q, a.Jt, 58, Q. a. it. 56. 229 vrednosti, ampak tudi kapital in njegova dejavnost«, Zato je dobiček od kapitala upravičen, seveda do gotove meje. Nauk, da gre delavcem ves donos proizvoda, je zmoten, krivičen in prikrito socialističen. Papežev nauk je nedvoumen in jasen. Vsaka druga razlaga njegovih besedi dela izrazom in tekstu sito. Je pa tudi utemeljen. Papež sam omenja mimogrede dokaz za Svojo trditev,05 Moremo ga takole razširili: Proizvod kot učinek je pripisovali vzroku. Vzrok proizvoda pa ni samo delo, ampak ludi snov, tudi kapital. Torej je proizvod učinek tudi snovi in ga moramo pripisovati deloma tudi snovi, oziroma onemu, ki je snov dal. Nobenega dvoma nI, da snov tudi vzročno vpliva na proizvod in to v več ozirih, Najprej kot tvarni vzrok (causa materialis) proizvoda, kot *ina-teria ex qua/. Tvarni vzrok pa je pravi notranji vzrok stvari. Vzrok je namreč tisto počelo, ki daje drugemu bitju bit." Tvarni — in podobno tudi likovni (causa formalis) — vzrok pa dajeta učinku kot učinku njemu svojsko bit prav po tem, da dajeta sama sebe, po medsebojnem neposrednem zediojenju. tvar kot možnost, lik kot dej.«"' Seveda rabimo v navadnejšem pomenu besedo vzrok za tvorni vzrok, za dejavnost, po kateri učinek nastane, Zato je s pojmom vzrok pogosto združena predstava delovanja, gibanja, spreminjanja, a ravno to moti, da pripisujejo nastali učinek nekateri le onemu činitelju, kt je na spremembo vplival s svojo dejavnostjo, s svojim delom, to je delavcu kot tvornemu vzroku, tvarni vzrok pa naj bi bil kot nekaj mrtvega le pogoj. K pojmu vzroka ne spada nujno dejavnost, ki je lastna le tvornemu vzroku; tudi tvarni vzrok je pravi »principium influens esse in aliud■■ seveda je to vpliv notranjega sestavnega počela." Snov pa lahko vpliva na novi proizvod kot tvorni vzrok (causa efficiens), ne sicer kot glavni [causa efficiens principalis], pač pa kot orodni (causa efficiens inslnimentalis) vzrok. To so predvsem vse vrste orodja, stroji, prevozna sredstva itd. Orodni vzrok deluje sicer kot orodje glavnega vzroka, vendar pa daje tudi nekaj iz svojega, ima neko svojo svojsko dejavnost, ker sicer ga ne bi mogli Uporabljati kot orodje." In s to svojo svojsko dejavnostjo vpliva na bit in bisfvo učinka. Sa Q. a. St.54, kjer pravi, di je proizvod tudi učinek snovi. Tudi *nov ima » effi ca ci t as«, M Hemer. Onlologiu. Ed 5. Roma, 1925, sir. 209 si. " Aleš Ušeničnik, Ontologija. Ljubljana, 1924. str. SI. " Zanimivo je, da imenuje Murvalmski nadškof Antonin f 1309 1459] naravo in njene sadove, ki so materia ex qua, causa C f I i t i l* n s materialis. fllgner, Die volkswirtschaftlichen Anschauungen Antonlns von Florenz, Paderborn, )9(14, str- 35.) Tudi Pij XL govori o dejavnosti dela in snovi. O. a. iL. 54. 911 Ušeničnik. Ontologija. 52, De Mandato, Institution es philosophieae, f. Ed. 4 Roma, 1925, str. 431 si. Sv. Tomaž pogosto poudarja to dejavnost orodnega vzroka: Cauüa secunda Instrumentalis rinn particip.it actione m causa« superioris, nisi inquantuin per aliquid sibi proprium dispositive ope- 230 Moremo celo reči, da so v naravi sami še sile, ki so tvorni vzrok, a no samo orodni, ampak glavni, ki skupno s človeškimi silami kot glavnimi vzroki, proizvajajo nove dobrine. To so zemeljske sile. ob katerih (ne s pomočjo katerih) človek dela: polja, njive, gozdovi, ¿¡vali, ki mu delajo in ki mu rodijo*' Iz tega vsega vidimo, da ni samo delo, ampak da sta delo in snov pravi in adekvatni vzrok proizvoda, zato pa gre obema delež od nove vrednosti, nastale s sodelovanjem obeh čini tel je v. S tem pa je tudi ugotovljeno, da gre po pravičnosti donos teh proizvodov obema: delavcu in onemu, ki je dal snov, kapital.lhh S tem pa je nadalje izkazan kot upravičen dobiček od kapitala, dohodek brez dela. Omenili smo že, da je upravičenost brezdelnih dohodkov posledica upravičenosti zasebne lastnine."1 Če imam travnik in lahko z njim razpolagam — čeprav le v mejah, ki jih določa javna blaginja - lahko prodam košnjo na travniku. Izkupiček je dohodek brez dela. ker sam s travnikom nisem imel nobenega dela. Bogat rudnik prepusti lastnik v izrabljanje za dokaj veliko odškodnino, pa ima spet dohodke brez dela, ki so posledica svobodnega razpo leganj a z njegova lastnino. Ker si lahko za prodan gozd nabavim stroje in si uredim moderno tovarno mesto preprostega obrtnega obrata, zmanj-Sam delo in povečam dohodke. Tako vidimo, da zasebna lastnina sama po sebi vodi do brezdelnih dohodkov in da hi načelna prepoved takih dohodkov in takega dobička zelo omejila, če ne celo onemogočila in odpravila zasebno lastnino, katere bistvo obstoji ravno v svobodnem razpologanju s stvarjo, ki je moja- Moremo iti še korak dalje, Vsaka svoboda v gospodarjenju, tudi v domačem potresnem gospodarstvu, vodi vsaj posredno do dohodkov brez dela. Dobro domače gospodinjstvo, združeno z varčevanjem, vodi do premoženja, do neke rente, ki sicer ni nastala brez dela. vendar pa jo bo brez, dela nekdo umival ali pa vložil v podjetje in do-našala mu bo lahko Še novega dobička.ro rat ur ad eltuclum princip.ilis agentis. Si igi tur nihil ¡hi agerel secunduiu iltud. quod est sib-t proprium, frusLra adhiberetur ad a^endum. Summa theol. L q. 45, a. 5. c.; podobno 111, q. 62. a. 5, ad t-um, ad 2-uro, Summa CO- gentes, II, c. 21. «r Costa Rossetti. o. c, 756-7581115 l.ucmni ca negutio faciendum, per se, pro rata, pertincl ad tum, uui confert laborerii et ad emn, qui eapitale subministrat. A. Vermecrsch, Ouaestiones de i usti t ia. str. 519, 00 Gnsar, 7.n nov druiahni red, I. 525—527, ?<1 Z oziram na rento (vendar v iiräem smislu) govori o tem P. O. von Mell-Brauning: Solange wir irgendeine WirLKchattkircihcit belassen und sei es nur eine beschrankte Freiheit wenigstens in der Verbraucliswirtschalt (Haushaltung, Lebenshaltung, s. d.j, ebensolange werden nicht nur Renten Zustandekommen, sondern auch einzelnen Nutznießern zufließen. Wer also grtind*E,tzlLob den Menschen die Freiheit, auch diejenige des Wirtsehaftens. als natürliches Recht anerkennt und glaubt, sie ihnen nur insoweit beschneiden zu dürfen, als da& Gemeinwohl dazu zwingt, der muß die Iienfe ebenso wie das Eigentum als naturnotwendige Folge hinnehmen,': Staats-Icxikon, IV. 5 izd, (Herder 19311 kol. 856—857. 231 Praktični vzgledi nam nadalje pokažejo, pred kako težka vprašanja so postavljeni zagovorniki krivičnosti brezdelnih dohodkov. Kmet, ki ima rodovitno polje, pridela na istem prostoru, ob manjšem delu in trudu več kakor njegov sosed, ki ima kamnit in manj rodoviten svet, ter se zato veliko bolj trudi z obdelovanjem svoje njive, Ce torej več pridela, več proda, ima. več dohodkov. Odkod so torej ti dohodki? Od dela samega ne, ker v tem primeru bi jih moral imeti drugi kmet več, ker je več delal. Dohodki kmeta z rodovitnim poljem so deloma delovni, deloma brezdelni; izhajajo iz boljše kakovosti Kemije, torej iz snovi. Zakaj naj bi bili ti dohodki nenravni, krivični m komu odtrgani, ni razvidno, Podobno je s stroji- S slrojtm človek v islem času naredi neprimerno več kot z navadnim orodjem. ZaLo ima ludi več dohodkov kakor oni, ki dela iste proizvode z roko. Dohodki prvega so učinek dela in učinek stroja, V kolikor SO učinek stroja, so brezdelni dohodki, pripadajo pa njemu, čigar je stroj, ne da bi se s tem onemu, ki je delal, nujno morala goditi krivica,71 Logično je nadalje popolnoma pravilno, kar piše P. A. TominecJ Dosledno sledi iz tega, da se nihče ne sme obogatiti potom kupa in prodaje. najemnine itd, Najemnina torej ne bi smela presegali vsote, za kolikor se je najeli prostor poslabšal ali poškodoval.Vendar pa se ta zahteva praktično ne da vzdržati niti utemeljiti prepoved, da bi kdo živel od najemnine. IV. Osnove nasprotnega mnenja, 1. Psihološke osnove, Ce izvzamemo morda one, ki so svoj nauk zidali in opirali sistematično na Marxova načela, posebno na njegovo delovno teorijo vrednosti, je gotovo mnogo dobromislečih, sicer Marxu nenaklonjenih teoretikov, zavedlo k istemu nauku dejstvo, da so brezdelni dohodki nekaterih ljudi porasli do tako neprimerne višine, dočim delovni dohodki velikih mnoiie ne zadostujejo niti za skromno preživljanje, da ne govorimo o onih, ki nimajo ne delovnih ne brezdelnih dohodkov, da bi mogli sploh živeli, Vnebovpijoče krivice, s katerimi so se le prepogosto brezdelni dohodki kopičili, so pri množici, ki je te krivice morala trpeti, brezdelne dohodke OSOvfaŽile tako, da ni obsodila samo krivičnih sredstev in krivične mere, ampak brezdelne dohodke sploh. Povrh tega se je mnogim, tudi »intelektualcem kakor jih je imenoval Pij XI., zdelo, da današnje gospodarstvo s svojim stremljenjem po čim večjem dobičku nujno vodi do nenasitljivega hlepenja po brezdelnih dohodkih, tako da, če so ti mogoči oziroma omogočeni. je odprta pot do brezmejnega izkoriščanja, Torej bi bilo treba brezdelne dohodke sploh onemogočiti. Zalo so se Irudili pokazati njihovo načelno neupravičenost in njihovo krivičnost ali vsaj ne-nravnost ter iskali za to primerne utemeljitve in primernih dokazov, 11 Se druge vzglede glej pri Gusarju, Za nov družabni red. I. 52-1, 526 si Socialna misel, IV. 11925), 199, Enako Hohoff, Die Bedeutung der Marxsehen Kapitalkritik, 65. 67. 232 Papež Pij XI. pravi naravnost, da so si -izmislili neko nravno načelo, »da vse, kar se proizvede ali pridobi, izvzemil le toliko, kar zadostuje, da se popravi in obnovi kapital, gre po samem pravu delavstvu.«7* K takemu razpravljanju je treba, čeprav je s psihološkega vidika dokaj razumljivo, pripomniti, da zloraba brezdelnih dohodkov Se ne upravičujc. da bi brezdelne dohodke sploh odpravili, kakor zloraba lastninske pravice ne upravičuje izgube lastninske pravice same-Odpraviti je treba zlorabo in izrodke ter te onemogočiti, ne pa brezdelnih dohodkov, dokler niso res v škodo javni blaginji. Tedaj pa tudi [liso več upravičeni. Na Ugovor, da je odprava zlorabe nemogoča, bi bilo pristaviti, da jc morda vseeno bolj mogoča, kakor pa odprava brezdelnih dohodkov sploh in v celoti, to pa tudi zaradi njihovega pomena V današnjem gospodarstvu- Z druge strani pa zopet oni, ki na podlagi dejstev branijo upravičenost brezdelnih dohodkov, ne branijo in ne upravičujejo s tem tudi zlorahe, ki se z njimi in oh njih vrši. Pogosto se namreč to dvoje postavlja v isto vrs lo. Druga pripomba pa velja »nravnostih načela, da gre ves proizvod po pravici delavstvu. V koliko je to načelo nravno načelo? Le v toliko, v kolikor zahteva, da mora prejeti vsak to, kar mu gre. Ali mu gre po pravici ves proizvod, ali samo en del, drugi del pa kakemu drugemu činitelju, to pa ni več samo nravno, ampak tudi — in to predvsem — vprašanje dejstev. Gre mu vse, če je vse učinek le njegove dejavnosti — lo je še nravno načelo, ali pa jc res ves proizvod učinek le njegove dejavnosti, o tem pa nravna načela ničesar ne povedo. Tti pa je treba analizirali učinek in poiskati vse one či-nitelje, ki so dejansko z učinkom v pravi vzročni zvezi, fz povedanega pa sledi, da razlika med obema mnenjema ni na nravnem polju, saj se obedve mnenji opirata na prav ista nravna načela, ampak na polju presojanja gospodarskih dogajanj. Ce torej nekateri zanikajo pravilnost -nravnega« načela, da gre ves donos delavcem, ga ne zanikajo v kolikor je nravno načelo, ampak v kolikor «Ioni na napačni sodbi o vlogi dela v proizvodnji. Upoštevali moramo še eno možnost: zastopniki teorije o delu kot edinem viru vrednosti bi moglt svojim nasprotnikom očilati to >. ne nravnost", da ne cenijo dovolj človeškega dela, ampak ga nekako postavljajo na isto stopnjo z mrtvo snovjo. Toda ta očitek je malo logičen in neutemeljen. Naj delo še tako visoko cenim, vendar ni prav, da bi delu zaradi časti, ki mu gre po pravici, pripisoval to, kar mu ne gre, kar ni njegov učinek, ampak učinek snovi, ki je tudi " a. 51. 56- Prini- tudt razloge, ki jih našteva dr. A. USenifcnik. ki so motili mnoge ne-morktfatc. da So sprejeli delovno teorijo vrednosti. Opombe Ii a. st. 53 si. Postopanje nekaterih je p, O. von Nell-Hreuning S. J. takole označil: Man will diese drei (Zins. Keilte, Spekulatious-gewinn) beseitigen; darum brennt man ihnen das Brandmal des »-arbeitslosen Einkommens- auf und hat damit die Rechtfertigung ihrer Beseitigung. Was nach dieser Maßnahme herauskommt, das flennt man das »Recht auf den vollen Arbeitsertrag«, So ist dieses Recht weder begrifflich umschrieben noch sachlich begründet. Als ¡luftiges Schlagwort bedarf es ja weder de* einen noch des anderen < Linz, Quartnl&chrift. 78. (I925| str, 711 233 Stvarnikov dar. kakor človeške moti in zmožnosti* Nravni značaj človeškega dela pač na tem dejanskem stanju ne more ničesar spremeniti. Ce preidemo tako na dokaze, na katere se opira teorija o neupravičenosti brezdelnih dohodkov sploh, smo glavno delo opravili že s tem, ko smo pokazali, da delo ni edini vzrok proizvoda, zato pa tudi delti ne gre ves proizvod, ampak le del, drugi del pa odpade nn brezdelne dohodke. Ozreti pa se moramo še na nekatere druge dokaze in preizkusiti njih veljavo. 2- Mar Jtova delovna teorija vrednosti. Samo na kratko se nam je pomuditi pri Marxovem dokazu, da je delo edini vir vrednosti, ne sicer zato, ker bi La dokaz ne bil važen, ampak zato. ker je bil že ponovno podrobno ovržen.*' Marxovi učenci so pravilno sklepali, ko so dokazovali krivičnost dohodkov brez dela: delavcu gre ves donos proizvoda, ker je le delo vir vred uosti, ker je po Marxu vrednost stvari le v stvari zgoščeno delo. To načelo pa je Marx dokaxoval lakole: V stvareh, ki jih menjamo, mora biti nekaj vsem skupnega, po čemer stvari med seboj primer jamo in cenimo, po čemer določujemo njihovo menjalno vrednost. To. kar je vsem stvarem, ki jih menjamo, skupno, pa more biti le delo. Torej določuje delo menjalno vrednost stvari. Zmota Marsovega sllogizma je v spodnji premisi. Skupno stvarem, ki jih menjamo, ni samo delo, ampak tudi koristnost ali porabnost stvari same: neporabnih stvari ne menjamo. Zalo je menjalna vrednost odvisna tudi od porabnosli stvari, ta porabnost pa je spet utemeljena v njihovi naravi, v njihovih Mzičnth laslnostih. kt jih imajo ali od narave same, ali pa skupaj od narave in dela. Ker je torej menjalna vrednost odvisna tudi od porabnosti, zato ni le iz dela, ampak tudi iz tistega, kar poleg dela daje stvarem koristnost: iz narave in kapitala, ki je sodeloval pri delu (orodju, stroji). S tem pa zgubi Marsova teorija o vrednosti svoj temelj, pa tudi pojem vrednosti sam se zruši Seveda pri tem nikakor nočemo zanikali, da ne bi bilo delo zelo važen činitelj menjalne vrednosti, Večina stvari dobiva ali množi svojo menjalno vrednost po delu; delo vpliva na vrednost stvari, vendar pa ne v laki meri in lako ekskluzivno, da bi se vrednost stvari mogla merili samo po delu. Vrednost premoga, ki ga z določenim delom izkoplješ iz dobrega premogovnika, je večja kakor cena slabšega premoga iz drugega rudnika, čeprav je bilo za izkopavanje iste količine potrebno isto. ali pa še večje delo. Ta kritika Marxove delovne teorije vrednosti ne izgubi svoje veljave vkljub pomislekom, ki jih je proti nauku o vrednosti, ki ga ta kritika predpostavlja, izrazil dr. A. Gosar že v svoji Socialni 71 Marsovo teorijo je pri nas podrobno rnr.loiil in jasno pokazal slabosti dr, Ale* Uleniimk v Sociologiji sir. 349—358, 372. pozneje tudi v Socialni ekonomiji, str, 36—87 in tudi v Socialnem vprašanju [Naša pol IV) str, 58. Nekoliko drugače jo je zavrgel tudi dr, A Ciosar v svoj*m zadnjem delu: 7,a ntiv družabni rud. I. sir. 310 si. ilngAtlcivni VakjDlk. 16 234 ekonomiji, potem pa tudi v svojem velikem delu Za nov družabni redTr" Ne more biti namen te razprave, načeti problem vrednosti v vsej njegovi zamotanosti; bilo bi preobširno, čeprav zanimivo in aktualno.Vendar pa hočemo na kratko pogledati, v koliko so ti pomisleki dr. Gosarja upravičeni in v koliko ne, Njegovo kritiko moremo na kratko povzeti v le-le trditve: Napačno je, da ima stvar menjalno vrednost enostavno zato, ker je rabna. So stvari, ki so rabne, pa nimajo nobene vrednosti, kakor na primer suh les dalei: v gorah, na drugi strani pa so stvari, ki imajo menjalno vrednost in ceno, rabnosti in koristi pa nobene; tako na primer razna mazila zoper plešivost. Ravnotako vrednost ni odvisna od dela, tudi v tem smislu ne, da ima stvar, za katero je bilo treba dvakrat več deia, večjo menjalno vrednost. Iz tega sledi, da vir vrednosti oziroma cene ni v stvareh samih, ampak v konsumentih, od katerih je odvisno. ali hočejo kako stvar rabiti ali ne." Najprej niti dr. A. Ušeničnik niti drugi »zmernejši teoretiki krščansko-socialnega pokreta«"1 niso učili in ne učijo, da bi imela stvar menjalno vrednost »enostavno, ker je rabna*. Res je rabna vrednost podlaga menjalne vrednosti, tako da, če stvar ni rabna, nima menjalne vrednosti, ker za nerabno stvar nihče nič ne da. Iz Lega sledi le, da je vsaka stvar, ki ima menjalno vrednost, rabna in koristna, ne pa obratno, da ima vsaka rabna stvar menjalno vrednost, Izrecno je dr. A. Ušeničnik poudaril, da so stvari, ki so zelo rabne. pa nimajo nobene menjalne vrednosti.7* Zato je popolnoma kriva besedica »enostavno«, ki jo je dr, Gusar Lemu nauk« krivo pripisal. Menjalna vrednost ni nikakor nekaj enostavnega. Odvisna je še od vec drugih Činiteljev, ki jo določujejo. "a Socialna ekonomija, str, 34—46, 58—61. Za nov družabni red, 1. str. 310—3L2. 320—-322, 324—325. " Potrebu posebne razprave o vprašanjih, ki tičejo vrednosti, j« poudaril dr A Ušeniinik v svoji nhrambi proti dr Gosarjevim očitkom. Cas. XXXI. (1936/37) str, 217 al. Primeri tudi P. O V. Ndl-Breiming v Merderjevem Staatslexikonu, V. 5. izd. 1932, kol, 1214—1224. " Značilno za dr. Gosarjev nauk o vrednosti je njegov vrednostni nominalnem. Problem vrednosti mu je le »namišljen problem , nepotrebno beljenje glave. Nesmiselno je govoriti o vrednosti, smisel ima le govorjenje o ceni. Vrednost je namn?č ali subjektivna ali objektivna. Subjektivna je za vsakega iloveka drugačna, zato se objektivno ne da izraziti, objektivna vrednost pa je le fiktijut Ce pil ne bi bila iikcija, bi je pa itak nc bi bilo mogoče ugotoviti. Kadar govorimo o vrednosti, mislimo dejansko le na ceno. Kolikrina je cena, tolika je vrednost, ne pa obratno; napačno je, da bi bila cena izraz vrednosti, ampak vrednost se ravna po ceni. Cena (oziroma vrednost) pa se ne ravna po delu, ne po rabnosti, ampak predvsem po odjemalcih in konsumentih hlaga, ti pa se ravnajo po svojih potrebah in po svojih sredstvih. Tu je torej zadnji vir cene in zadnji vir vrednosti, — O takem pujmov.inju vrednosti, posebno S staliffa gospodarske politike in etike, bom skušal ob drugi priliki razpravljati, T" Za nov družabni red, I, str, 324. T Sociologija, str. 357. Tam pravi: »Kaka reč je lahko Zelo rabna. toda Ce je je povsod dosti {kakor n. pr. zrak) ne bom zanjo nič dobil, nima t navadnih razmerah nikfike menjalne vrednosti! Zato nismo dejali? rabna vrednost je menjalna vrednost, ampak le: je podlaga menjalne vrednosti. 235 Zrak, vodi. sončna toplota so n, pr, zelo rabne stvari, imaju veliko rabno vrednost, menjalne pa nobene, to pa zato. ker jih radi njihove obilice lahko rabini, ne da bi bile ali poslale prej moja zasebna lastnina. Tudi znanstvena knjiga jc porabna, pa vendar nima pri narodih, ki ne znajo niti brati, nobene vrednosti/"1 Veliko je ludi rabnih stvari, katerih rabne vrednosti Se ne poznamo, zato tudi nimajo za nas nobene menjalne vrednosti. Menjalna vred lost je nadalje odvisna od količine v njej zgoščenega dela, od povpraševanja in ponudbe, pa od splošnega vrednotenja dotične stvari v lislem kraju. Torej je znatno reči, da ima po nauku zmernih teoretikov krščanskega socialnega pokreta stvar menjalno vrednost enostavno, ker je rabna«. Kaj pa dr. Gosarjevi zgledi? Suh les daleč v gorah je sam na sebi sicer raben in koristen, a le v gorah, kjer je, — če je prevoz nemogoč. Zato ima tam tudi svojo menjalno vrednost in ceno, n, pr za tistega, ki hoče tam postaviti gorsko kočo ali pa kuhati oglje in žgati apno. Spodaj pa ta les nima nobene vrednosti, ker mi ne more nič koristiti. Mazila proti plešivosti pa imajo menjalno vrednost in ceno, ker jih in kjer jih. — čeprav morda zmotno — smatrajo za rabna in koristna. To je pa samo v potrdilo našega mnenja. Saj smo že omenili, da menjalna vrednost ni odvisna od rabnosti same na sebi, ampak od rabnosti kot poznane in cenjene. Mnogi naravnost pravijo, da je bližnji vzrok in izvor menjalne vrednosti aestimatio communis, to je splošno vrednotenje stvari v tistem kraju,1,1 (Seveda to vrednotenje ni čisto samovoljno, ampak objektivno osnovano.) Možna pa je v presojanju rabne vrednosti zmota zaradi prevare, ki je splošna vsaj v nekaterih krogih, kot na primer v vzgledu mazila zoper plešivost, o katerem upajo vsaj, da bo pomagalo."1 Glede dela pa je reči, da ima gotovo vpliv na vrednost in ceno, vendar pa ne primarno, ampak šele za rabnostjo in koristnostjo stvari, Tudi če sem v stvar vložil veliko svojega dela, jo ne bo nihče kupil, če ni porabna, Res je, kakor Irdi dr. Gosar, da odjemalec ali konsument ne vprašuje po delu, ampak pn rabnosti in po svojih potrebah, vendar pa producent ne bo dal blaga za ceno, ki ne bi vključevala pošteno plačilo za njegovo delo. Po delu Je menjalna vrednost zrasla in tako tudi cena. Sicer raje ne bo proizvajal in ne bo nosil na trg dobrin, ki nimajo tiste menjalne vrednosti, da bi se mu delo izplačalo. Zato tudi ne bo šel iskat v gore lesa. ker ve, da ima les, radi obilice lesa v dolini, tako splošno ceno, da se mu drag prevoz ne izplača. P. Vertueersch S. J. Quaettittaei du iustitia, At. 339, J c. Ex aestiinatioiie communi proüimc mannt rerum valor verus P, Vermecrsch o. c. str. 420, Thesis XXV. Se jasnejir: Ubi nulla aestimatiu communis, nullus preist* dictus erit rei valor o- c. it. 350- ['rimeri Indi Nof din, O- C, IL 540, « Primerjaj. kar pravi kardinal de LujjO! »Est honorifieum res habere praetiosas, vel qua« praelioSae ab omnibus habetur.« De iust. et iure, t. 2 d. 26. n. 48. Cit. pri P. Vermeerach. o. c. St. 339, 4 d. J6* 23b 3. »Ubi lucrum, ibi damnum.« Pri presojanju upravičenosti dobička kot dohodku brez dela je mnoge molil na prvi pogled res prepričevalni Hohoffov dokaz: iibi lucrum, ibi damnum. Kjer je dobiček, tam je zguba; torej je dobiček krivičen.*1' Kaj ju .s tem dokazom? HohofE ga pripisuje sv, Avguštinu in ga dobesedno citira iz Avguštinovih del in to v dveh oblikah: >Ubi lucrum, ibi damnum, in pa: »Si unus non perdiderit, alter tinn acquirit. X1 Vendar pa delo, iz katerega je citat vzet, ni Avgušlinovo, ampak neznanega pisatelja, Psevdoavgušlina. Zato se na avtoriteto velikega cerkvenega očeta in učitelja dokaz ne more naslanjat i." Načelo samo: ubi lucrum, ibi damnum pa ni dokazano. Hohoff predpostavlja njegovo pravilnost in čisto splošno veljavnost, ne da bi ga le z besedo skušal utemeljiti. Možno je, da ga smatra za samo po sebi razvidno analitično načelo, (Principium per se notum,) To tudi je, Če je vsak dobiček od kapitala, torej dobiček, ki ni zaslužek od dela, utrgan delavcem, kakor Hohoff za Marsom vneto ponavlja. Potem je res že v pojmu dobička vključen pojem zgube. Videli smo že, tla je tako pojmovanje dobička napačno in zato tudi napačen princip. Pa tudi ne glede na tO imamo pred seboj grob primer napačnega dokazovanja; idem per idem. To. kar je treba dokazati, se že predpostavlja. Morda je Hohoff razumel to načelo kot empirično splošno načelo. pridobljeno na podlagi izkušeni in dejstev. Res je velikokrat tam, kjer je na eni strani dobiček, na drugi zguba, velikokrat tam. kjer eden pridobi, drugi zgubi. To se res prepogosto dandanes dogaja in sicer povsod tam, kjer je dobiček neupravičen, čezmeren ali po krivični poti pridobljen. Toda to ni vedno, tudi ni utemeljeno v kakem nujnem razmerju med dobičkom in zgubo ali v bistvu gospodarstva samega, zato tudi ni mogoč skok iz posameznih primerov, čeprav so pogosti, na splošno sodbo ali splošno veljavno načelo. Morda se je Hohoff tudi tu poslužil načela, ki ga je porabil že pri vprašanju o vzroku vrednosti: Quae limit semper, vel ut plurintum, » Huhuli, .j. c, str. 36 - 37, 75, J33 si. Hohoff, o. c. str 13S Tam navaja: Migne 1. 38, p, 70 in 1438" T 40 p. 1345. Wp To velja predvsem za drugi citat, vzel k 62, govora ad fratres in Erenio. (Serino 62 de limore Dei ei avarittn vitanda.) H teh govorih je bilo že za časa sv. Roberta Dellarmina znano, da niso Avgušlinuvi. Sicer pa neznani avtor ne govori na tem mestu n dobičku kot takem, ampak o kopičenju bogastva: Nunquam divitme sine peccato acquiruntur in hoc •laeculo. (ML- T. -10, kol, 134a,J Dejansko si nihče oc pridobi bogastva brez greha. Smisel prvega citata ie pa povsem drugačen, kakor pa ga it razumel Hoholf. Ubi lucrum, ibi damnum, l- j- kjer imaš krivičen dobiček. imaS Škodo na duši. Ta pomen je razviden iz celotnega Stavka! »Quod contra praecepinm suhUucis. de coelo perdts. Nemo enim habet inhistum lucrum, sine iusto damno. Verbi gratia, qui Furatur. acquirit vestem, Sed coeleati iudido amiltit lidetn- Ubi lucrum, ibi damnum: visibiliter lucrum, invisibiliter damnum {Ser m o VITI De decern plagis et decern praectptis. Cap 7. ML. T. 38 col. 70 ] 237 non liunt času - In sklep? Torej ne per accidens , ampak ■ pur sc Resnično je le io. da »času-: nič ne nastane, ampak da ima vsak pojav svoj vzrok. Ce se pojavi ponavljajo, moremo sklepati na enoten vzrok. Tako ¡e krivičnemu dobičku skupen vzrok človeška lakomnost in nenasitnost. Ne sledi pa iz tega, da je dobiček krivičen per sec, to je po svoji naravi sami. Zato je vsako sklepanje, ki gre na tej podlagi preko sklepa: ubi lue rum iniustum, ibi damnum, neupravičeno in neveljavno. Da je Psevdoavguštin sam pod besedo lucrum- najbrž mislil na nepošleng pridobljen dobiček, se more sklepati iz naslednjega stavka, ki je nekaka razlaga prejšnjega: Dobička ne moreš imeti, če ne goljufaš. ST Da je načelo samo na sebi, kol Splošno veljavno načelo, napačno, sledi iz dokazn za upravičenost dobička kot dohodka od kapitala. Pokažejo pa nam isto tudi konkretni vzgledi. Vinogradnik proda ob srednje dnbri letini svoje vino za primerno ceno. Drugo leto je na njegovem vinogradu posebno dobra letina: vreme je bilo lepo in sonca veliko. Na istem prostoru in morda še ob manjšem delu kot v prejšnjem letu fe pridobil več vina in veliko boljšega. Zato ga je ludi draie prodat. Dobiček jc brez dvoma večji. Kdo ima sedaš tu škodo? — Trgovec kupi večjo količino lesa po pravični ceni in gu pozneje, ko se cena lesu nepričakovano visoko dvigne, po pravični ceni proda. Napravil je dober dobiček. Kdo ima tukaj zgubo? Tisti, od kogar je les kupii gotovo ne, ker mu je les plačal po pravični ceni; oni, komur ga je prodal pa tudi ne, ker je plačal zanj le toliko, kolikor je bil tedaj les res vreden. Če s šjvalnim strojem naredi krojač v istem času kakor je prej na roko sešil eno obleko sedaj tri, in zato v istem času trikral toliko zasluži z manjšim delom, kdo ima od lega škodo? Takih vzgledov je še nešteto. Omenil bi le še obresti, ki jih Cerkev dandanes dovoljuje. V nekalerih ozirih je seveda načelo »ubi lucrum, ibi damnum resnično, pa vendar lako, da tisti, ki ima dobiček, ne greši proti menjalni pravičnosti, da je damnum sicer /guba. pa vendar ne krivična zguba, ki bi dobiček napravila krivičen in prepovedan. "Recimo n. pr., da hoče podjetnik povečati svoj dobiček. Če ne upoštevamo tega, da bi morebiti mogel svoje podjetje tehnično in trgovsko izpopolnili in lako povečati njegovo rentabilnost, potem lahko doseže svoj namen samo na račun svojih delavcev in nameščencev, ali pa svojih dobaviteljev oziroma odjemalcev. Delavci in nameščenci zopet lahko dosežejo zvišanje mezd ali plač 1er tako izboljšajo svoje dohodke na račun podjetnikovega dobička, na račun znižanja cen surovinam in drugim produkcijskim sredstvom In končno na račun zvišanja cen produktom, torej na račun odjemalcev. Z drugimi besedami se to pravi: Kar «den od teh treh, oziroma če štejemo še odjcinalce, kar eden od leh štirih interesentov (ali bolje konkurentov) pridobi, to morajo nujno ostali, posamič ali pa vsi 1,11 Wiirenwerl und Kapitalproiit, 26. K' Lucrum habere noil poles, nisi fraudetn leceris, Hohaff, o. c 193 pod £rlo. 238 skupaj, izgubiti.«"* Tukaj imamo torej na eni strani dobiček, «a drugi zgubo. Z moralnega stališča sme podjetnik zviševati svoj dobiček le takrat iti le v toliki meri, da ostane cena proizvodu pravična in da delavci dobijo pravično plačo, Ce delavcem in nameščencem zniža plačo, a le toliko, da je ravno ie pravična, potem imajo delavci in nameščenci pač Škodo, zgodila po se jim ni nobena krivica. Isto velja za druge zgoraj naštete konkurente, oz. interesente. Tnrej moramo reči; če razumemo zgubo kot škodo, ki ni krivična, potem načelo, za katero gre, velja, a ne vpija sklep, da je tak dobiček krivičen. Toda v tem pomenu je Hohofiu to načelo neporabno. Ce pa govorimo o dobičku v širšem pomenu besede, kot o osebni koristi, imata pri zamenjavi, pri kupu in prodaji, vsaj v potrošnem gospodarstvu obe stranki dobiček, ker imata ob isti menjalni vrednosti večjo subjektivno korist. Čevljar zamenja s kmetom čevlje za krompir na podlagi enake menjalne vrednosti, vendar pa imata oba dobiček , ker prejme vsak stvar, ki ima zanj v tem trenutku večjo korist."® Podobno je z dokazovanjem iz stroge enakosti menjalne pravičnosti. (Aequalit« dati et accepti.) Menjati smem le enako za enako, torej brez dobička; kajti tejer je enakost, ni dobička. -Ubi aequalitas, non est lucrum, Nun gibi «s zweifellos ein natürliches Recht des Menschen auf die Frucht seiner Arbeit; Gegenstand dieses Rechtes ist aber nicht der trtrag ■dcr-< Arbeit, sondern die Frucht 'Seiner- Arbeit, d- h. der physisch-reale Arbeifserlolg (z. B das Manuskript tines wissenschaftlichen Werkes), und iwar von der im Rechissinn eigener Arbeit. |P_ O, VCul Nell-Breuning v Staatslexikon, IV. kol. 559) Podobno tudi P. Verm eerseh: ^D'autre part nous en convenons tous, le fruit du travail comme tel, échoit de pur la nature au travailleur: l'effet appartient à la cause." Principes de morale sociale, lf. str. 127. "" Viasih se to mutù netočno citira: »Kdor ne dela, naj tudi ne S tem je pa tudi že bistveno spremenjen smisel stavka, Prim, O. von Nell-Breuning. Die soziale Enzyklika, Köln, 1932, str, 102. Tako: Krak v komentarju k temu stavku: »Sv, Pavel pa naravnost pravi, da si človek pravico do življenja prisluži šele 7. delom... Pravice do življenja ne daje tôrej premoženje in posest, marveč delo,- I.amue-Krek. Zgodhe sv. pisma, Q, 1903, str. 81Î. Podohnn opat dr. Wicsinjjer v Schönere Zukunft, tli. Ie>27y2S. str. 3S9—362. (Prim. dr. A. LiSeničnik: Pravda o obrestih, Cas, XXII, 1927;'2B., sir. J83,} Tudi p. dr, A. Tominec se naslanja na ta stavek, ko pravi; »,Kdor ne dela, naj tudi ne je', beremo v novem zakonu. Kdor ne dela in vendar postane deležen zaslužk,i ali kateregakoli dobička, ki izvira iz dela, dela s tem krivico tistim, ki delajo.. Čas. XXIII 1928 29, sir. 28. (Primeri ilohoff. o. c. str. 57). Podobno v Socialni misli, IV. 1925, str, 205. Tstega dukazovanja so se posluževali tudi nekateri tako imenovani krščanski socialni reformatorjih, kakor navaja P, A, Vermecrsch v razpravi Diir Kanon 1543 hei den Kanonisten und christlichen Snzial-reforniern v ThcoL-prakl. QuarlnIschriit. 82, 1928. Str. 777, 0 A. Orehl [¡1. dr. A. IJieničnik v opombah k okrožnici, str. 51. 243 družbi«.""1 Po tem mnenju uči apostol, da so brezdelni dohodki vsaj proti socialni pravičnosti. Spet drugi pa so porabili izrek sv, Pavla pri dokazovanju splošne delovne dolžnosti, da ima namreč vsak, iz kateregakoli razloga pač, dolžnost delati, Tu torej gre za nravno dolžnost dela."11 Kaj je z brezdelnimi dohodki in splošno dolžnostjo dela, smo videli že zgoraj, Gre tu le za pravo razlago Pavlovih besedi. Pij XL je v okrožnici Quadragesimo anno izrecno opozoril na to mesto sv. pisma in grajal ono vinalo dobro in malo upravičeno« razlago, s katero hočejo nekateri besede sv. Pavla zlorabljati.In:i Sam nam podaja avtentično pravilno razlago: -Apostol govori namreč zoper tiste, ki ne delajo, dasi bi mogli in morali, in opominja, da mora vsak skrbno rabiti Čas in moči, bodisi telesne, bodisi duševne, in ne biti v breme drugim, če lahko sam zase poskrbi, Nikakor pa apostol nc uči, da bi bilo delo edini pravni naslov m prejemanje živeža ali dobivanja dohodkov.*"" Potemtakem sv. Pavel ne govori o vseh ljudeh (njegov izrek torej ni nikako splošno načelo!}, ker vsi niti delali ne morejo, pa tudi med onimi, ki morejo delati, velja izrek sv. Pavla le tistim, ki bi bili sicer v breme drugim ljudem. Ta pomen Pavlovih besedi je razviden tudi iz konteksta. Apostol je v tem pismu svaril pred ljudmi, ki so zapravljali čas z nepotrebnim razpravljanjem o prihodu antikrista in o paruziji, zanemarjali delo in bili tako v breme in nadlego vernikom, ki so jih podpirali. Torej jim je sv. Pavel zabičeval delo kot dolžnost, ki izvira iz dolžnosti skrbeti za svoje življenje,'"' S lem pa seveda ni še prav nič rečeno o splošni dolžnosti dela, ki naj bi vezala tudi one. ki se lahko preživljajo od dohodkov svojega premoženja, tudi brez lastnega dela. Se manj pa se seveda iz besed sv. Pavla more sklepati, da ni dovoljeno ali celo, da je krivično živeti od brezdelnih dohodkov kot takih. 11,1 Dr. Gnsar, Razprave, Koimos, Ju C, knjigarna, Ljubljana. 1932, str 43. Tam (udi pravi: -Kot osnovno načelo vsejja naie^a sožitja morj veljali, da naj vsak ilnvek živi od svojega dela. Kdor ne dela. nuj tudi ne jen. Podobno isti v članku: Cilji in pola krščanskega socializma, Socialna misel. I. 1922 str. 5. "" Tu razlago je poznal že sv. Tomaž, Primerjaj Summa theologica, 2. 2. t|U. 187. a. 3, Qitodl Vil. 7- a. 17, in a. IS. Posebno je pogosta pri sta- lejših razlagalcih (n. pr, Cornelius a Lapide, Nnlalis Alexander, oba v svojih komentarjih tega mesta), pa Ludi pri novojlih ni redka, Prim. Kriuben-hauer, Coimnuntarius in upih tolas ad Thussa Ion i census. I. Paris, 1913, str 162 si. J. Hiissle izvaja iz besed sv. Pavla, da ¡e delo -eine goltgewollle I'flieht Sadler. Staalslexikon, I, Herder, 1926, kol, 241, "" Quadr. anno, ftt- 58, Slovenski prevod, str, iS, Prim, tudi oponihe dr. A. Uscničnika, ravno lam sir, 55 in pa še natančnejšo razlago pri P, 0 von Nell-Dreiminfi S. J.: Die soziale Enzyklikft, sir. 103 si. |n" Quadr nnno. 1- c. lfflT Tako tudi Noldin-Schmitl: *Verba autem saneti Panli: Si quid non vult opernri, net m.mduccl de iis intelli£enda sunt, qui, cum nihil agerent, sed ctio indulgercnt, aliens sumplu vivere volehant, hos nempe ne cibo (¡nidcm difinos esse-- Summa theolojjiae moralis. II. cd, XXIV, Oeniponle. 1936, sir. 72 st. Primerjaj tudi: P. A. Venneersch S- J,. Theologia moralis, L Roma, 1926. sir, 471. 244 Tako je razlagal to maslo sv. Pavla že sv. Tomaž Akvinskl: 'L besedami; kdor noče delati, naj tudi ne je, je sveti Pavel hotel reči: .Tako nujno mora človek opravljati ročno delo, kakor mora tudi nujno jesti.' Torej če bi mogel kdo živeti brez hrane, ne bi bil dolžan delati. Isto pa velja tudi za tiste, ki imajo druga Sredstva, S katerimi te morejo pošteno preživljali. Ne smatramo namreč, da more nekdo nekaj storiti, česar ne more storiti polteno: tako pri svetem Pavlw ne zasledimo, da bi bil zapovedal telesno delo, razen da bi s tem onemogočil greh onih, ki so nepošteno pridobivali svoj živež,«""1 Sicer govori tu sv. Tomaž izrecno le o ročnem delu, vendar pa so njegova izvajanja tako splošna, da veljajo za vsako delo, kar tudi sam pripominja.""' Njegova misel re ta: delati mora, kdnr mora od zaslužka svojega dela Živeti. Delo tu m ukazani) samo na Sebi, ampak le kot nujno sredstvo za pošteno preživljanje in zato velja ta ukaz le tako dolgo, dokler je res nujno in le v kolikor je za doseg namena nujno potrebno, izrecno poudarja to sveti Tomaž: Kolikor ima telesno delo za svoj namen preskrbo živeža, je po zapovedi ukazano, kadar je potrebno v ta namen. Kar je namreč naravnano proti nekemu cilju, ima od cilja svojo nujnost, tako da je nujno le v toliko, v kolikor cilj brez tega biti ne more; in tako je oni, ki nima drugih sredstev, s katerimi bi se lahko preživljal, dolžan telesno delati, kakršnegakoli stanu je. "" V tem smislu je tudi razumeti besede v pastirskem pismu jugoslovanskih škofov »o gospodarski in socialni krizi naših dni [12, januarja 1937): Prav urejena človeška družba bi morala dajali vsakemu svojemu članu možnost, da si mirno 7. delom pridobiva Ki hoc significant verba apottoli dicentisi Qui nun vult operari, nec manducet: quasi diceret .En Necessitate aliquiiv tenetur ad operan duill ms nib US, qua tanetur ad inandncandum'; itnde si quis absque inaiulu-catione posset vitam Iransigere, non teneretur nranibus operari; et »a de m ratio est de ilSis. qui ngn habent alias, unde licite vivere pos&lILli non enim inlelligitur aliquid posse fnccre, quod non licite facere poteM; unde et Apostolus nun invenilur opus mamil? m praecepisse, nisi ad exchtdcndilm peccatum enrum. qui illicitc vicluni acquirchnnl. S. th, 2. 2. qu. 187 a. 3 c. Podobno govori o teli besedah svetega Pavla tudi v Ouacstioncs quudlibe-tales na ve£ mestih: Quodl. VII qu. 7. a. 17, primo, septimo. ad 6; a. 18 ad 1. Jasne so njegove besede: Et ¡deo tile qui habet Utlde ličilo vivere possit, non tenelur minibus nperarj; qui aulem non habet unde alias vlvat, vel nisi aliquo illicilft Degoliu vietuni ncquirat, leilelur manibtis Inhornre Quodl, Vil. qu. 7 a. 17 C Et ideo per aperaiionem ma nun leni inlelligiltir nun solum quod manibus fit, sed quOLiimijiie corporis instrumenta, el brevitur quodcumque officium komo agit, de quo licite possit victura acquirere, sub labore nu-nuum com p re bend i tur. Quod I, VII. qu. 7 a. 17 c. Kot vzgled navaja učitelje in advokate. Primerjaj tudi Summa Theol. 2. 2. q. IH7, a. 3, 11,1 -Secundum ergo quod labor manualis ordinatur ad vie turn quac-rendum. cadit Mib necessitate praecepti. prout est neceisurius ad talem fineen: quod enim ordinatur nd finem, a fine neeessitatcm babel; ut scilicet in lantum sit ncccssarium, in quantum linis sine iu esse non putusll et ideo, qui non habel, aliunde, unde vivere possii, tenelur manibus la borate, cuiiiscumque sil conditionis. 1. c. 245 vsakdanji kruh, pa onemogočili, da bi živel kdo brez dela tia stroške skupnosti. Kdor noče delati, naj tudi ne je.- (2 T es. 3, 10.)'1' Podobno navaja n. pr. Hohotf1" iz stare zaveze meslo: 'V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh- (Gen. 3, 19) kot dokaz za načelo, da le delo daje pravico do kruha in življenja. Vendar pa la stavek ne pove ničesar drugega kot lo, da si bo za kazen za greh človeški rod vse to, kar mu je bilo v raju brez truda (tudi brez dela?} na razpolago, moral s trudom in naporom, v polu svojega obraza tako rekoč priborili. Sveto pismo govori na tem mestu bolj o potrebi in nujnosti dela, kakor pa o zapovedi dela. O tera pa, da človek ne bi smel živeti od dohodkov brez dela, če more, ni nobenega govora.11:1 Iz teh primerov je razvidno, da je treba besede svetega pisma, kadar nam morajo služiti kot dokaz, pravilno uporabljati in nc l&hko-mišljeno izvajati iz njih zaključke, O katerih nt v besedilu nobenega sledu."1 6, Cerkvena tradicija. Poleg svetega pisma se naslanjajo zagovorniki kri v itn os ti vsakega dobička, ki ni le zaslužek od dela, na cerkveni nauk prejšnjih slolelij in še na nauk velikega socialnega papeža Leona XIII. Že Hohoff je dejal, da je jedro vsega cerkvenega nauka o teh vprašanjih v Slavkih: kapital je nerodoviten in delo je edini vir vrednosti.11'1 Posebno pogoslo so s« pri dokazovanju svojih trditev sklicevali na veliko avtoriteto s v, Tomaža Ak vinskega. Čeprav po Hohoffovem mnenju ni imel ta največji sholastik, kakor tudi papež Leon X1IL ne, jasnega pojma o vrednosti, vendar pa moremo iz njegovih izjav razbrali, da je učil Marxovo delovno teorijo vrednosti. Vrednost stvari določujejo "delo in Stroški (labor et expensae), stroški pa se nazadnje vsi spet razčlenijo v delo. Tako je edini vir bogastva, premoženja, dohodkov delo. in tako je delo tudi edini pravni naslov lastnine. Profit je torej neupravičen; če kje je. more biti le plačilo za delo (quasi stipendium laboris).11" "' Ponatis iz Škofijskega lii.l i, 19.37. št. !.. str. 12. Seveda tu ni rečeno, da vsak, kdor živi brez dela, živi na stroške skupnosti, liJ Hohoff. n. c. str. 37. 111 Primerjaj: Noldiu-Schmitt S. J., o. c. ti., str. 72 in P. A. Vcrmeerscli S. ,1. Theologia morali», [. str. 471, it. 505. "t »Wenn man heikle Problemu ZU behandeln hat. ist es von Wichtigkeit, sich einer grüßen Sachlichkeit im Beweis verfahren und einer Gewissenhaftigkeit im [irbringen von Belegstellen zu befleißen. Diese Vorsicht erspart iihcrIUissigc Streitereien und ebnet den Wetf /ur Wahrheit. P A Vermeerseh S. J. Theul.-prakl. Ljuartalsehrift, 1. 81 1028, slr. 777. 111 Die Bedeutung der Mariischen Kapitalkritik, 39. LliL Höh off. o c 27r 152 -158. Zadnje čase sta dr J. Ude (Soziologie, f.eitf.iden der natürlich-vernünftigen Gesellschafts- und Wirlschaftslchre im Sinne der 1 elire des heiligen Tomas von Aqnin. Schaan. 19,11, str. 234 sl.) in p.i P. A. Hurvath O. P. (Eigentumsrecht nach dem hl. Thomas v. Aquin. Gras, 19J9. slr. 112 sl.) znova razlagala nalili sv. Tomaia v tem smislu Pri nas posebno p. A, Tominee, Socialna misel. IV. (1925) 200. 246 Vendar pa moremo odločno trdili, da sv, Tomaž lega nauka ni učil. Številna dela, ki so o tem predmetu že napisana1 l7, so podrobno razpravljala o tem vprašanju. Na kratko, a za našo razpravo zadostno, moremo mnenje sv, Tomaža, v kolikor ga zasledimo v njegovih delili, izrazili v treh stavkih: I. Menjalna vrednost stvari izhaja iz njih koristnosti in porab-nosti, njeno višino določujejo poleg tega seveda tudi delo in stroški: s-Cena stvari, ki se prodajajo, se ne meri po njihovi stopnji v naravi, kajti včasih se draže proda konj kot suženj, ampak meri se po leni, koliko so stvari ljudem rabne,*1"1 Podobno pravi tudi v komentarju k Aristotelovi Etiki: ^Stvarem se določujejo cene po leni, koliko jih ljudje potrebujejo za porabo.«1'6 Upoštevati se morajo seveda tudi delo in stroški: »Za to, da je zamenjava pravična, je treba dati toliko čevljev za hrano, kolikor je bilo poljedelčevo delo večje od čevljarjevega,«1™ II. Zmeren dobiček od kapitala je upravičen- Torej je tudi kapital rodoviten in ne edino in samb delo. Zato ludi dohodki brez dela načelno niso krivični. Sv, Tomaž pravi: »Oni, ki prepusti svoj denar trgovcu ali obrtniku po načinu nekake družbe, ne prenese lastninske pravice nanj, ampak denar ostane njegov, tako da trgovec trguje in Obrtnik proizvaja z njim na njegovo nevarnost: zato pa more zahtevati zase del odtod izvirajočega dobička, kot dobiček od svoje stvari.«1*1 S tem pa je sv. Tomaž priznal obenem tudi posredno rodovitnost denarja. III. Trgovec more stvar draže prodati kot pa jo je kupil, tudi če stvari sam ni nič spremenil, ludi če ni imel za njo nobenih stroškov in nobenega dela. Zadostuje le, da se je cena zaradi spremembe časa ali kraja zvišala- Torej dohodek brez dela sam po sebi ni krivičen, tudi v obliki takega trgovskega dobička ne: »Sme to (to je: draže 1|'; Primeria! Man dornte t-Destr*y, Bibliographie Thomiste, (Bibliothique Thomiíte, T] r.e Saulchoir, Kain, 1921. str. 55- 57; í.inhardtl Die Sozialprinzipien des heiligen Thomas von Aqm'n, Herder. Freiburg i, Br. 1932., 226 dn 231. "" »Pretium re rum venal tum non consideralur secundum gradum naturae. cum quandoque pluriü vendatur umis cquus quam nnus servus; sed cons i dora tur secundum quod rc& in uciim hoaumun veuil Snmma theol. 2, 2. q. 77, art. 2, ad 3. llí -Rebus pre tía iuiponuntiir secundum quod homine.i indigent eis ad usum«- (In 1, Ethic, 1, 5, lect. 9,) -Oportet ad hoc, quod sit iusta commutatio, ut tanta calceamcnta den hi r pro eibo, quantum agrícola excedit coriarium in labore et in ex-punsis." O, c. 1. 5, lect, 9. »Ad quintum dicendum, quod lile qui mutual pecuniam, transferí dominium pecuniae in tum, cili mutuat! unde ille, cui pecunia mutUatur, sub suo periculo tenet earn; el tenetur earn restituiré integre; unde non debet amptius exigere itle qui mutuavít: sed ille qui commitlit pecuniam suani vcl mercatori, vel artifici per tnudum sociutatis cuiusdam, non transferí dominium pecuniae sune in ilium, sed remanet eins; ila quod cum periculo ipsius mercalor de ea negotiatur. vel artife* operalttr; et ideo sie licite potest parlen! lucri inde proveníentis expeleré, tamquam de re sua,* Summa theol, 2. 2. q. 78, art. 2, ad 5. 247 prodati, kakor je kupil) storiti, bodisi ker je stvar v kakem oziru zboljšal, bodisi ker se jc cena zaradi razlike v času in kraju spreme nila , . . in v tem oziru nista krivična ne kup, ne prodaja.«J5i Isto moremo sklepati iz stališča, ki ga je sv. Tomaž zavzel napram Psevdo-Krizostomu, ki pravi; ^Kdorkoli kupi kako stvar z namenom, da bi jo nespremenjeno z dobičkom prodal naprej, ta je trgovec, ki se vri.e iz templja.«'-1 Sv, Tomaž je mnenja, da velja ta obsodba ie za onega, ki si stavi dobiček za svoj končni cilj.1-1 Iz tega pa moremo sklepati, da ne velja za stremljenje po dobičku, ki ni končni cilj. Torej ni obsodbe vreden oni, ki stremi po takem dobičku, ampak le oni, ki išče dobiček le zaradi dobička. Kavno tako dovoljuje sv. Tomaž najemnino, ki je tudi dohodek brez dela, ki bi je tako logično tudi ne smelo biti.121 Na odgovor, da so obresti upravičene, češ da je vseeno, ali prejmem denar, ker sem posodil srebrne posode, ali pa ker sem posodil denar, odgovarja sv, Tomaž: z uporabo srebrnih posod ni združena nujno tudi njih poraba. Zato je dovoljeno, posebej prodali njih uporabo in ohraniti obenem posode v svoji lasti. Torej je dovoljeno zahtevati odškodnino že zato, ker sem posodil srebrne posode. Pripomniti je treba, da sveti Tomaž t:i dohodek od posojenih posod ne opravičuje z odškodnino za slabše stanje pozneje Vrnjenih posod, to je: za obrabo. Iz navedenih citatov iz sv. Tomaža je dovolj jasno, da Hohoffova interpretacija sv. Tomaža ni prava. Njemu delo ni edini pravni naslov dohodkov, upravičen je tudi dobiček od naloženega kapitala in do- I" s.Ail secundum dicendum, quod non qincumque carius vendit alt-quid qunin emeril. ne£otiatüT; sed solum qui ad hoe emit, ut carius vendal: si autem tmît reñí, noti ut vcndftl, sed ut teneat, et postmodum propice aliqunm causam earn venderé velit, non est n«£otiatio, quamvil cariu& vendait potest enim hoc licite lacere, vel quia in aliquo rem tnelioravil, vel quia pretium reí est inutatum secundum diversitatem loci, vel t eni p oris. Vel propter periculuin, cui sc exponíf, transierendo rem de luco ad locum, vel earn ferri faciendo; cl secundum hoc nee empllo Hie vendilio est iniusla.« Summa theol. 2, 2. q, 77, art, 4, ad 2. ■t-1 i Qu ie unique rem coniparat, ut inlegratn iitimutatamque vendendo hicrelur ¡lie est Tuerca tor, qui tic templo eicitur,- Chrys. [alius auclor) super Matth, 21 (hom, 38 in op. imperf.} Cit. pri sv. Toma/.u, Summa theol. 2. 2, q, 77. art. 4, I'D. MM »Ad print UM erjjù di t eil d um, quod verbum Chrys. est intelligendum de negotiations, secundum quod ultimum Einem in lucro constituit, quod praecipuc videlur, quando nliquis Tem immutalam carius vendat: si enim rum in melius mutatam carina vendat, videlur premium sui laboris accipere: quamvis et i psu m lucrum possit licite intend!, non aient ultimat finis, sed propter .i lin m Finem neccasarium, vet lioncstum, ut dictum est.. Summa theol- 2- 2 q 77, art, 4, ad 1133 »Dosledno sledi iz tega, da sc nihče ne sme obogatiti polom kupa tn prudaje, najemnine itd. Najemnina lorej ne bi smeta presegati vsole, za kolikor se je najeti proilor puslabšal ali oškodovala P, dr. A. Tomines Socialna misel, IV. [1925j str. si. Prim t »Daraus folgt in strenger Konsequenz, daß man sich auch durch Kauf und Verkauf, Miete und Pacht nicht bereichern kana und soll . .. Miele und Pacht sind nur berechtigt, wenn und insoweit sie Äquivalent sind für Abnutzung, Verschleiß oder Deterioration. Hohoff, o, C- 65. 61. 248 biček od trgovanja, ludi če presega plačilo za delo. Kar pa tiče dokaznega materiala, sc HoholF opira predvsem na dvoje mest iz Tomaževega komentarja k Aristotelovi Etiki (L, 5, led. 5 in 9], iz katerih pa se da dokazali le to. da je tudi delo činitelj vrednosti iri da se ludi deio pri določitvi cene mora upoštevali. Sicer pa ti dve mesti ne more t i imeti za lloholla nobene vrednosti, ker po njegovi izjavi sv. Tomaž v svojih komenlarjih k Aristotelu ne razlaga svojega mnenja, ampak le nauk Stagirita .. ,i>Die Kommenlare zu Aristoteles sind bekanntlich keine aneignende Komnicntare,- .Motiti hi moglo dejstvo, da imenuje sv. Tomaž dobiček pogosto: turpe tucrum. Kaj hoče s tem reči? Pomen tega pristavita turpe ni vedno isti, V najholj svujskem pomenu besede (proprie turpe lucrum - pravi sv. Tomaž) pomeni dobiček, ki ni dovoljen, a ne ker bi pridobivanje samo bilo nedovoljeno, ampak ker ni dovoljeno ono, cd česar pridobi. Torej: dobiček ni -turpis , zato ker je dobiček, ampak zato ker je vir dobička »turpis . Za zgled navaja sv. Tomaž ženo, ki živi od prostitucije. Ta obrt, ki jo taka žena izvršuje, je proti božji postavi: če pa za to prejme denar, to ni krivično, niti proti božji postavi. Kar je na tak nedovoljen način pridobila, si more pridržali.' 177 Tako vidimo, da o dobičku kot takem tu ni govora. Včasih pa imenuje sv, Tomaž radi dobička ludi trgovanje »grdo«, turpis negotiatio. To velja za trgovanje, ki mu jc nagib le pohlep po dobičku in namen edino le dobiček. Tako trgovanje ni dovoljeno, ker ni dovoljeno stremljenje po dobičku, ki ne pozna meja. ampak stremi V ncizmer-nost , ker ni dnvoljeno, da bi bil dobiček negativno sicer, pa vendar relativno končni cilj človekovega ravnanja. Ce pa naravnamo dobiček na kak nravno pozitivno dober namen, pa je trgovanje dovoljeno in dovoljen tudi dobiček od trgovanja. Tudi neposredni učenci sv. Tomaža niso drugače učiti. Njegov pariški učenec Aegidius Leasinus (umrl 1304) je v opuskulu De usuris, ki se nahaja med deli sv. Tomaža, ker so ga njemu pripisovali, učit, lïohoff, o. c. 151. 1=7 ° Tertio modo est aliquîd illicite aequisitum, noil quidem quia ¡p&a aaquisttio sit illicila, sed quia id, ex que aequiiilur, est illicitum; «eut palet de en quod mulicr acquirit pur merctricium; et hoc proprie voeatur lurpe lucrum, quod enim mulier meretriçium exerecat, turpiter agit et contrit îegem Dei: sud in vu ijuud acclpit, nun iniuste agit, nee contra lefjcm; nude, quod sic Illicite açqutsittnn wt, retinere potest,' Sununa iheol. 2. 2. q ci. 32, a. 7. c. Alia vero'commutations species est.,, non propter res necessa-ritW vilne, sed propter lucrum quaurendum: et haec quidem negotiatio proprie vjdetur ad negotiator«?- pertinere. secundum PhiJouphum llih, 1, eop. 6-1- Prima aiitem commutâtio laudabiîis est, quia deservil natural! ne-cessitati: secunda aulcTO iuste vitupéralliï, quia, quantum est de se, servit Clipiditati lucri, quae terminuin ncscit sod in infinitum tendit: et ideo nejiotiatio secundum se considérais quamdam turpitudinein habet, in quantum non importai de sui ratione finem honestum, vol necessarium; lucrum tamen. quod est negotiation]?: finis, elsî in sui ratione non importe! aliquid h un es tu ni vel neceasarium, nihil tamen importât de sui ratione vitiosum. vel virtuti contrarium: unde nihil pruhibei, lucrum ordinarî ad aliquem finem neces&arium, vel etiam honestum; et sic negotiatm licita reddetur . .Somma thenl. 2. 2. qu. 87, art. A. c. 249 da je posredno tudi denar rodoviten.1-™ Tudi sv. Bernardin vi Siene in sv, Antonin iz Firence sla v 14, oziroma v prvi polovici 15. stoletja govorila o kapitalu in njegovi rodovitnosti.1™ Izmed poznejših velikih skolaslikov naj omenim samo Malino, ki izrečno dovoljuje brezdelne dohodke od kapitala: 'V družabni pogodbi ima oni, ki je dal kapital ali pa del kapitala, pravico do dobička, čeprav zraven nič ne dela, <151 Glede cerkvenih očetov krščanske dobe moremo na splošno, ne da bi se spuščali v podrobno raziskovanje posameznikov, reči s P. O. von Nell-Breuningom; Der kirchlichen Überlieferung wie der Lehre der Schule ist das arbeitslose Einkommen als ein und lür sich durchaus rechtmäßiges Einkommen vertrauL und geläufig... Die Frontstellung der Kirche und ihrer Theologen im Kampf gegen den Darlehenszins läßt deutlich erkennen, daß nicht die Rente, das arbeitslose Einkommen im Bausch und Bogen getroffen werden sollte, daß vielmehr die einzelnen Arten des arbeitslosen Einkommens und die darauf geltend gemachten Rechtsansprüche im einzelnen zu prüfen sind, Ia= Podobno kakor pri vprašanjih o obrestih, ne moremo govoriti o kakem splošnem skupnem nauku svetih očetov. Večkral moremo in moramo razlagati njihove besede kot obsodbe obresti kol takih, kot obsodbo brezmejnega hlepenja po dobičku in čezmernega dobička, ki škoduje javni blaginji ter dobička, ki greši — v posameznih primerih seveda — proti ljubezni do bližnjega. Kavno tako ni na mestu sklicevanje na avtoriteto papežev Benedikta XIV. in Leona XIII. Benedikt XJV. je res odločno obsodil dobiček iz posode same na sebi [lucrum ratione ipsius mutui), vendar pa je v isti znani okrožnici »Vix pcrveniU jI. nov. 1745) takoj dodal ne samo, da so upravičeni zunanji naslovi, na podlagi katerih morem ob posodi denarja zahtevati neko odškodnino in prejeti nekaj več. kakor pa sem posodil, ampak tudi, da so dovoljene druge pogodbe, po katerih morem denar naložiti tako, da mi nese, da dobim od njega pošten dobiček ali neke letne dohodke. Benedikt XIV. torej dobitka od kapitala ni prepovedal.111 O mnenju Leona XIII. pa po okrožnici Quadragosimo anno ne more biti nobenega dvoma več. Motili so se oni, ki so iz Leonovih besed v okrožnici Rerum novarum (št. 27), kjer pravi: Nad vse resnično je. da ne izhaja narodno bogastvo od drugod kakor iz dela delavcev. c. sir. 74 si,: flgner, o, c, 38—43. In cuntractu socio talla ideireo qui Capital« aut partem illius ap-ponil, esto non apponit industrian], inste lucretur.x De iustitia, tract H d. 41t, n. 5. Staalslexikon. IV (izd, 5, 1931), kol. 660 si. ,u »Ñeque enim negatur posse inultoties pccunínm ab uno quo que fleam per alios diversa« prorsus naturae a mutui natura contractus recle collocari et impend i. sive ad provenltis sihi muñios conquirendos, si ve el-uní ad lícita III mere aturara et negotintioilem exercendam honcslaque indidem lucra percipiendaViae pervenit, n. 3, Dcnz, (ed. 17, 1928) ¡t. 1777. Pri-imtrjftj ludí Vermcersch, Ouaeítí Ones de iustitia. n. 360, o, a. 367. b, i" Cit. Q. a. U. 53. Bd|{oiIovoÍ Ve sinili, 17 250 dela, da je tako le delo vir vrednost i,"1 Leon je po njih razlagi učil isto kot Marx, Pij XL navaja dobesedno ta stavek svojega velikega prednika in ga razlaga v tem smislu, da je za narodno bogastvo delo pač nujno potrebno, ni pa edino potrebno in edino njegovo merilo Saj vendar delo samo ničesar ne opravi, ker človek nima stvariteljske sile, ampak je nujtio navezan na snov. Zato »ne snov ne more biti brez dela, ne deto brez snovi«. Proizvod je tako učinek obeh, ne samo dela, zato gre pa tudi Snovi njen delež.13,1 Ravno tako je napačno v tem vprašanju sklicevati se na Cerkveni zakonik. Razlagajoč kanon 1453 "7 pravi P. Angelik Tominec: »Najprej poudarja načelo, da ne moremo zavoljo same posojilne pogodbe terjati nobenega dobička ali z drugimi besedami: pecunia pecu-niam parere non poteši.*,aÄ Vendar pa to ni isto: neupravičenost obresti in same posode — in pa nerodovitnost denarja! Tudi ne sledi drugo iz prvega! Kljub prepovedi obresti je denar lahko rodoviten samo rodoviten je onemu, čigar je (res fructilicat domino?), ne pa onemu, ki ga je posodit! Pri posodi preide namreč denar v lastnino dolžnika. »Ce pa kdo denar samo vloži v podjetje, ostane denar njegov. zato pa tudi dele! dobička...«1" Sklep. Dohodki brez dela so torej načelno mogoči in upravičeni- Pokazali smo to v glavnem na dobičku od kapitala, ki je glavni brezdelni dohodek in ki je bil kot namišljeni nasprotnik dobička od dela vedno predmet posebne pažnje in posebnega zanimanja, O upravičenosti posameznih vrst dohodkov brez dela pa je treba posebej razpravljati in določiti pravne naslove za vsakega posebej. Eno pa smo dognali: brezdelni dohodek ni neupravičen ravno zato, ker je dohodek brez dela. Tako Hob off, o. c. str. 30; prira, tudi str, 27. 152, 182 si, 189. Podobno Orel, Tominec i, dr. ,an <3 a, 53, 51. Uieničnik, Sociologija, Opombe Ii Q, a. str. 52—53. G o 5 ar. Za nov družabni red, I. str. 323. '-17 Prvi tlel tejja kaOona se glasi: -Si res fungibilis ita a licu i detur ul elus fiat et postea taftlumdem in eodem ¡Jen«re restiluatur, nihil tucri, ration« i psi tis contractus, pereipi potest.' Can. 1543. Socialna misel. IV. 11925) 202, 1J1 Prim.: Ušeniintk. Opombe k okroinici Quadragesima anno, Mr 54 251 Pravna sposobnost v cerkvenem pravu. De ciipacListe iuridica in iure canonico. lAd CJC can. S7.J Dr. Al. Odar. Stimmarium. Heimo con&titui lur baptismale persona iil Ecclcsia Christi cum omnibus Christinnorum iuribua et officiis (c&n. 87). Baptismate collato in ecclcsia catltolicn baptisa tus incipit pertincrc et ad unuin es sex ritibus. Officiis Kemper Fi nuis manentibus iura duubus ex causis Kmitari possuut testante can, 87: quarum prima, nominatur ibi ohi;xr ecclesiasticac commn-nionis vinculum impediens« et aHera »lata ab Ecclesia censura«. -Obex signifient cnnsam internam separationis a communiant ecclesiastica et »censura* causam Axternam. -Obex obstat- in primiu in haereticis, schisTuaticis nee non aposlatis; habetur et in aliis, ex. gr. in puhlici*; peceatoribus. »Censurai late s um end n est, non sol um pro pööna medicina Ii, inulto minus pro e v communications t.intum. Qu on d iurium limitationem distiugueudi sunt catbolici et christiani acatliolici. In dissertatione «numerantur iura, quae Limit nri possunt et soient nee non varia généra chrlstianorum, f|UibtiS iura I im itantur. netnpe puhlici peccatores, ab aclibus legitimis exelusi, sectac damnntne ndscripti. cxcammunicati. pcrsonalitei interdieti, inlames infamî.i iuris, inliabilitati secundum čad. 220t, n. 9, acatholici. I. Uvod. 1. Codex iuris canonici za pravno Sposobnost, lo je sposobnost, biti subjekt pravic in dolžnosti, nima posebnega izraza, Večkrat rabi v tem pomenu besedo c (t p a * [prim. kan. 53Î; 582, n, 925) in capacités (prim. kan. 64; 580, § t; 2296). Kunonisti imenujejo pravno sposobnost capacitas iuridica. V svetnem pravu modemih kulturnih držav so pravno sposobni vsi ljudje. Tako določa n. pr. g 16 Odz; ^Vsak človek ima prirojene, že po razumu vidne pravice, in ga je torej šteti za osebo. Robsfvo ali nevoljništvo in Izvrševanje nanje se nanašajoče oblasti ni dopuščeno v teh deželah.« In § 18 Istega zakonika pravi; -Vsakdo je pod pogoji, predpisanimi po zakonih, zmožen, pridobivati pravice, Po rimskem pravu niso bili pravno sposobni sužnji. Tudi ¡ta poslovno sposobnost nima naš cerkveni zakonik posebnega izraza. »Poslovno sposobna je slranka, ki more sama ustvarili voljo, ki jo pravni red zahteva za dosego pravnih učinkov.«1 Kan. 89 opiše poslovno sposobnost z izrazom habere iurium exereitium; v kan. 19 imamo v istem pomenu izraz liberum iurium exercitium (coarctare). Kanonisti Uporabljajo za po slovno sposobnost izraz capacitas iuridicc agendi, Biti pravno sposoben je v pravu isto kot biti oseba. Kakor v starem rimskem pravu in v modernih pravih, razlikujemo tudi v cerkvenem pravu fizične in pravne osebe, 1 Korošec-Krek. Rimsko pravo I/l, 1<>36, 92: Mörsdorf, Die Rechtssprüche dis Codex Juris Canonici 1937, tU; F i e h m A n n . 1 .ehrbuch des KirchenrecMs auf Grund des CIO, 193-1, I, 107; M i c h i e 1 s . Principia generalia de personis in Ecclesin, CommenUrius libri TT, ClC 1932 fl/1. 12. J 7" 252 Vprašanje o pravni sposobnosti se v ccrkvi presoja popolnoma drugače kot po državnem pravu. Cerkev namreč ni naravna družba temveč je zgrajena na pozitivnem božjem pravu, in sicer kot societas maequalis. Pravice v ccrkvi po večini niso privatne v navadnem pomenu besede, zato je tem laže razumljivo, da pravna sposobnost v cerkvenem pravu ni enotna, marveč je silno razčlenjena in more pristojati v večji ali manjši meri. V tejle razpravi si oglejmo pravno sposobnost Fizičnih oseb V cerkvenem pravu in omejitve njihove pravne sposobnosti. Razprav® i,e hoče bavili z interpretacijo kan. 87, zato opustimo tiste omejitve, ki v tem kanonu niso obsežene, a izvirajo iz nezakonskega rojstva (prim, kan, 232, g 2. n. 1: 504: 331, § 1, n. 1: 320, g 2; 984, n. 1; 991 § 3; 1363. § 1), spola (kan, 968, §1). iz zakonskega stanu [prim, kan, 542. n. 1; 1069, g 1), iz sorodstva in svaštva ter nezadostne slarosti. Prav tako seveda ne govorimo o tistih pravicah, ki zahtevajo prejem sv. reda ali udeleženost na ccrkvcni vodstveni oblasti. Tudi o ¡istem odvaemu pravic, ki predvideva le posebne primere, tukaj ne razpravljamo, n. pr. o kan, 2395 in 2397. 2. Cerkev ima vsakega človeka za osebo xunaj cerkvenega območja. Zalo se n. pr. v cerkvenem zakoniku v titulu »o deliktih proti življenju, svobodi, lastnini, dobremu imenu in nravnosti« [kan. 2350—2359) ne dela prav nobena razlika v tem, ali pripada zaščitena pravna dobrina kristjanu ali nekrisljanu. Oseba v cerkvi pa postane človek z veljavnim krstom (vode). S tem sprejme vse pravice in dolžnosti kristjana, -nisi ad iura quod attinet, obstet obex, eccle-siasticae communionis vinculum impediens, vel lata ab Ecclesia ccn-sura« (kan. 37}. K besedi »človeka je treba pripomniti, da se more redno krstili le človek, ki je že popolnoma ločen od materinega telesa. V sili pa se sme krstiti tudi med porodom, in sicer včasih absolutno, včasih pa pogojno; tudi nedonošeni splavljeni plod se mora krstiti in postane s krstom oseba v cerkvi [kan. 745—747], Krst je hkrati versko in pravno dejanje. Njegovi pravni učinki so v nujni zvezi z nekaterimi njegovimi verskimi učinki, da tako rečem. Delitev ljudi v krščene in nekrščene je zato za cerkev osnovnega pomena, Z n« krščenim i ljudmi cerkev kot laka nima nobene zveze. Izjema je le pri katehumenih; s temi je namreč, čeprav niso krščeni, glede blagoslovov (kan, 1149), eksorcizmov (kan, 1152) in glede pogreba (kan. 1239, § 2) treba ravnati kot s katoličani.5 Dolžnosti v cerkvi se za konkretnega človeka po kan. 87 ustanove s krstom.1 Dolžnost, ki jo imajo po kan, 1322, § 2, vsi ljudje, ludi ne-krščeni, da >-se pravilno nauče evangeljskega nauka in se oklenejo prave cerkve božje«, ni cerkvena, temveč božjepravna. Kanon kot de! T V zakonski!) besedilih (benediction«s .,, dare quoqu« possant catv-chumenis, kan, I149| eiureismi Heri possunt in,,, catechwnenos, kan. 1152; catechumen i qui nulla sua culpa sine baptism o morianhu, bap t Ua t is acccn-sendi sunt [quoad upu I hi rum utclesiasticam|. kan. 1239, § 2) je nakazano, da gre pri L vin za neko milostno naklonite v cerkve, ki pa ne daje kalebunicnu pravice. J Kol biblični dokaz '¿a to, da cerkev nima zveze z nekrSčenimi, se navaja zlasti 1 Kor 5. 12: Čemu bi namreč sodil liste, ki so zunaj?* 253 cerkvenega zakonika to dolžnost le konstatira. Prav tako je božje-pravncga izvora dolžnost, ki jo imajo vsi ljudje, da poslušajo cerkev, ko razlaga naravno pravo, in da se ravnajo po naravnem pravu, kot ga cerkev tolmači. Kar zadeva terminologijo, je iz gornjega razumljivo, da sta izraza baptisatus in christian us dogmatično in pravno istoznačna. Codex iuris canonici ju zato rabi vedno sinonlmno [prlm. kan. 87 in 1325. § 2). Navedena izraza pa se ne krijeta vedno z izrazoma fidelis in C h r i s t i f i d e I i s. Izraz f i d c I i s kot tudi Christi-f i delis zaznamuje v zakoniku včasih katoličana, včasih pa kristjana; na nekaterih mestih je pa sporno, ali gre za katoličane ali za kristjane. Treba je torej za vsak primer posebej preiskati, ali je zakonodnvec mislil z izrazom lidelis in Christiiidelis označili le katoličane ali sploh kristjane. 11 Da takšna neenakost v terminologiji ni v prid zakoniku, je umevno. Ker je krst hkrati versko in pravno dejanje, so za vprašanja o pravni sposobnosti v cerkvi, ki nastane s krstom, velike važnosti naslednji dogmatičn! slavki o krstu. Krst je samo eden in njegova veljavnost ni odvisna od osebe, ki krsti. Krst je veljaven, da je le krstitelj, pa naj bo katoličan ali nekatoliški kristjan ali nekrisijan, Uporabil pravilno materijo in lOTmo t intencijo »faciendi id quod faciL ecelesia*-1 Človek prevzame S krstom obveznost, izpolnjevati Kristusov zakon," in dolžnosti v cerkvi ipso facto, ne da bi se zahteval njegov pristanek." Dolžnosti prevzame tudi, kdor je bil krščen kot otrok. Trditev, da začno vezati krščanske dolžnosti človeka, ki je prejel krst že v otroški dobi, šele ko sam nanje pristane, je obsojena kot heretična; prav tako tudi trditev, da se človek more rešiti teh dolžnosti, ko dorasle.7 DogmatiČcu je končno stavek, da krst nikoli ne izgubi svoje veljave in da se ponovno podeliti ne more." Iz povedanega torej sledi, da je popoln odpad ali izstop iz cerkve naravnost nemogoč, Ako motrimo zgoraj navedeni kan. 87, ki določa, da postane človek oseba v cerkvi z veljavnim krstom, v zvezi z navedenimi dogmami tridentskega koncila, ki so naštete v Gasparrijevem aparatu med viri za ta krinon, jasno uvidimo, da pomeni pravni izraz fizična1, oseba v veljavnem cerkvenem pravu prav isto kol teološki izraz veljavno krščen 7. vsemi posledicami, ki izvirajo iz naštetih dogma-ličnih stavkov O krstu. Po kan. 87 so torej vsi veljavno krščeni ljudje osebe v cerkvi, zato subjekti pravic in dolžnosti, čeprav morejo bili njihove pravice v manjši ali večji meri omejene. Ker se veljava krsta nikoli ne izgubi in se absolutno ne more izgubili, zato veljavno krščeni Človek vedno ostane oseba v cerkvi, pa naj bi sam po notranje in Prim. Mörsdorf, o. c, 129 in tam navedeno literaturo. I Tridcntiki koncil, sess, 7, can, 4 de bapt, II Trid. koncil, sess, 7, can. 7 de bapt, " Trid. koncil, sess. 7, can. 8 de bapt. 7 Trid. koncil, sess. 7, can. 13 de bapt. h Trid, koncil, sess. 7, can. ti de bapt. " Cerkveno pravo pozna namreč tudi pravne osebe [personae morales, kan. 99), 254 po zunanje odpadel od nje in naj bi ga tudi cerkev sama izločila iz svoje srede. Pred novim zakonikom so nekateri kanonisti drugače umevali izraz oseba v cerkvi. Permancder je n. pr. V Kirchen-lexiconu"1 takole deiiniral osebo v cerkvi: ^Person, kirchliche (persona ecclcsiastiea}, heiüt jedes in die Gemeinschaft der Kirche aufgenommene und nicht wieder ausgeschlossene Milglied, welches infolge dieser Angehörigkeit kirchlicher Rechte theilhaflig ist und Pflichten gegen die Kirche zu erfüllen hat.« Da sc ta definicija cerkvene osebe bistveno razlikuje od one v kan. 87, je takoj jasno, Pred očrni ima prvič le polnopravno cerkveno osebo, ki ji pripada persona-litao comp] e ta. kot se izražajo kanonisti," drugič pa tudi nastanka pravic in dolžnosti ne doume pravilno. 3. Po dogmatičnem nauku je krst le eden in samo po tem enem in edinem krstu postanejo ljudje osebe v cerkvi, vendar pa codex iuris canonici sam razlikuje med onimi, ki so biii krščeni v katoliški cerkvi, in onimi, ki so bili krščeni, a ne v katoliäki cerkvi,** akoravno so seveda obojni osebe v katoliški cerkvi, ker je Kristusova cerkev1' samo ena. Zgoraj smo videli, da po dogmatičnem nauku človek s krstom sprejme vsaj in radice dolžnosti v cerkvi in da se teh dolžnosti nikoli rešiti ne more. V veljavnem pravu je nedvomno, da veiejo cerkveni zakoni vse krščence, katoličane in nekaioličane. Kadar zakonodavec nekatolišklh kristjanov ni hotel vezati,11 je izrecno povedal. Pred novim zakonikom so nekateri kanonisti sodili, da tako imenovane ieges sanclilicantes'11 ne vežejo nekatoličanov, ker je zakonodavec omejil njih obveznost le na katoličane. Pravna sposobnost fizičnih oseb v cerkvi more biti po kan. 87 omejena. Omejuje jo, kot pravi tekst, >ovira, ki preprečuje vez cerkvenega občestva, ali cenzura, ki jo cerkev naloži«. Besedilo ni povsem jasno in ludi ne izčrpno, kakor bomo videli, čeprav je de iure samo ena cerkev KrisLusova, je dejansko več cerkva in tudi v sami katoliški cerkvi razlikujemo več obredov in nam obred ne pomeni le liturgičnih posebnosti, temveč zaključen pravni red, torej nekako ^pravno* cerkev1", Iz povedanega je razumljivo, da nastane pri proučevanju pravne sposobnosti po kan, 87 več zanimivih vprašanj, S katerimi se hoče baviti pričujoči članek. Kot ontološka 11 Wetzer-Weltes Kirchcnlexikon IX", 1819. 11 Marata, Institution« iuris canonici* (1921) 457; Sipos, Enchiridion iuris canonici1 [19311 SO. " Prim, kan. 1070, § I. 11 Prim, kan. ft7: ßaptismate homo CODfttituitur inEccIcsia Christi persona.,, 11 N pr. v katl, 1070. § I; 1099. NekatoliSke kristjane je cerkveni zakonodavec v teh primerih s svojo močjo izvzel od cerkvenega zakona. 11 N, pr. določbe o prejemanju zakramentov, o postu, o praznikih. ie V tej stvari je hib dolgo Časa V cerkvi mnogo nejasnosti; le polagoma se ]v izoblikovalo nabiranje, da v/.liodni ndnosno latinski obred pomeni precej več kot le lihirgične posebnosti, da je dalje več vzhodnih obredov, da so vsi obredi enakopravni in da končno ecclesia orientalis ni enoten pojem. Priznati je treba, da codex iuris canonici v leni pogledu ni dnvolj precizen, Prim. Herman, De Titu ■ in iure cnnonlco, Orientalin Christiana vol. XXXII (1933) 96—158; Mörsdul, o. c. 129 in nsl. 255 vcepitev v Kristusa ju krsjt pač absolutno eden, kolikor pa pomeni krst pravno pripadnost k cerkvi, je pa treba razlikovati pri njem več stvari. 4. Preden se lotimo zastavljene naloge, bodi omenjeno, da razpravljajo o cerkvi teologi in kanonisti, seveda pod različnim vidikom, Ker tudi terminologija, ki jo uporabljajo, ni vedno enotna in ker je tudi terminologija v zakoniku prav v teh stvareh zelo nejasna in naravnost dvoumna17, je naravno, da so nastali odnosno ostali v teološki literaturi spori o vprašanju, kdo je član cerkve. Na prvi pogled bi se zdelo, da je lo vprašanje, ki ga mimogrede omenimo, odveč, ker je pač oseba in član v isti družbi eno ter isto. Toda cerkev je svojevrstna družba, kar se je pokazalo že pri gornjem razmotrivanju o krstu. Teologi zahtevajo po večini za članstvo cerkve tri pogoje, namreč veroizpoved, krst in poslušnost- Po njihovem mnenju zato ¡aviii1" heretiki" in shizuiatiki5" in od izobčencev vsaj excommunicati vitandi" niso člani cerkve5'. PaČ pa ostanejo člani cerkve tajni heretiki in shizmatiki ter excommuntcatl toleratisa. Teolog Dieckmann pa trdi v nasprotju z običajnim teološkim nazlranjem, da ostanejo člani cerkve vsi izobčenci, ne pa heretiki in shizmatiki". Vsi teologi uče, da ostanejo zaradi neizbrisnega znamenja, ki ga vtisne krst, tudi javni heretiki in shizmatiki v neki zvezi S cerkvijo, > aliquo modo de ecclesia«, kot pravi Tomaž A k vin-S k fZato govore o podložnikib cerkve {¿iibditi ecdcsiue). Izraza oseba teologi običajno ne uporabljajo, Kanonistitnl pisatelji se o odnosu med osebo in članom cerkve različno izražajo. Mnogi od njih pojma oseba in član cerkve istovetijo in zahtevajo za članstvo cerkve po kan, 87 le krst"; H i 1 1 í n g se izraža točneje, ker dostavlja — najbrž zaradi navedenega teološkega naziranja — >za članstvo cerkve v pravnem smislu« (im Rechtssinne)", Člani cerkve so zato po njihovem mnenju tudi vsi apostati, heretiki, shizmatiki in izobčenci™; pravna sposobnost je pri naštetih sicer omejena, a vseh pravic v cerkvi noben krščeni ne more izgubiti. Drugi kanonistični pisatelji 11 Tako n.pr. zlasti izraz acatliulicus, prim. S c h m i d , De vi verbo-ruin "ucatholicul, secta acatholica, minister acatbolicufi« in lure Canunico. A pol I i na ris 1931. 552—567; 1933, 69-85. Izraz -javni" najbrž umevajo pravno, torej v smislu kan. 2197. " Ker nimajo prave veroizpovedi, ki je prvi pojn s A n , Epitome iuris canonici I1 (1929! 135: Wernz-Vidnl, lua CHttmlciTOi [1= (1928) 2, M N.pr.Wernz, Iús decretalinm lt, 13. 111 Kan. 87, 1123, 1121 in ninofii drugi. " liis poenftlc 1913, 353- ffl Commentarium in cndicem inris c.inomci H (192B) 12, op. 18. 14 O. c. 3. " Delinicija se naslanja na znano BellafminoVu definicija cerkve, w Katere pravice so jim odvzete, bomo videli pozneje. 17 Tako je mislil d'Annlbale (Sumrnula theologiae moralie I, lit)). 257 Vermeersch dobro naglaSa^, da tem heretikom in shizmatikom zakramenti niso zaradi tega prepovedani, ker bi bili nevredni (in-digni), i-sed ex propria ratione suae separationis eum Eeclesia, quae sacramenla ut bonum suum possidetis0. Ker kan. 87 jasno razlikuje med osebami, ki zaradi ovire, preprečujoče ve* cerkvene edinosti, nimajo pravic v cerkvi, in osebami, ki jim iste pravice ne pripadajo zaradi cerkvene kazni, in ker kan. 731, § 2. prepoveduje zakramente heretikom in shizmatikom ne oziraje se na njih moralno krivdo, se zdi, da je tudi v zakoniku nakazano razlikovanje med osebo in članom cerkve, Prav isto sledi iz odgovora sv. olicija z dne 27, januarja 1928. Vprašanje se je namreč glasilo: »Ulrum in causia matrimonialibus acatholicus, sive baptizatus sive non baptizutus, actoris partes agerc possil?!. Odgovor je bil: »Negative, seu standum Codtci J. C., pr a e -sertim canoni 87, Si quidem autem speciales occurrant rationes ad admittendos acatholicos ut aetores in huiusmodi causis, recurren-dltm ad S. Congregationem S. Offici in singulis casibusi (AAS 1928. 7S),™" S herezijo ali shizmo se član cerkve sam napravi nedcležnega cerkvenega občestva in zato nima pravic v cerkvi; s kaznijo pa cerkev odvzame članu pravice; med kaznimi je na prvem mestu izobčenje, ki ima ime od tod, ker cerkev takemu članu odreče dobrine, s katerimi po Kristusovi volji razpolaga, ter ga v tem smislu napravi nedcležnega svojega občestva, Kan, 87 je razliko med osebo in članom cerkve le nekako nakazal, kakor smo rekli, ne da bi jo razvil. Zato tudi na osnovi zakonika ni mogoče popolnoma ugotoviti pogojev, ki jih teologi zahtevajo za članstvo cerkve, Med osebami, katerih pravna sposobnost je po cerkvenem pravu omejena, imamo namreč, kakor bomo še iz nadaljnjega videli, celo lestvico. Personalis incomplcta, kakor se Izraža M a rot o"1, ni enoznačen pojem, temveč more imeti v njej označena omejenost pravne sposobnosti različne študije. Zalo je tudi umevno, zakaj kanonistl večinoma ne govore o razliki med osebo in članom cerkve, temveč raje o pravicah osebe ali člana ter o njih omejitvah. Toda neupoštevanje besedila v kan 87 pn jih utegne zavesti v zmoto, ko iščejo razlog, zakaj so po kan. 731, § 2, zakramenti prepovedani tudi dobrovernim heretikom in shizmatikom, 6- Obex, ki ga spominja kan, 87, so v prvi vrsti aposiazija, herezija in shizma, toda ne samo to, saj n, pr, nekaterih pravic v cerkvi, kakor bomo videli, že javni grešniki na sploh nimajo. Po drugi strnili pa odvzemajo po kan. 87 pravice v cerkvi cenzure in med njimi zlasti izobčenje, toda zopet je treba dodati, da ne odvzemajo pravit le cenzure, temveč tudi vindikativne kazni. Kan. 2291, ki našteva splošne cerkvenc vindikativne kazni, pokaže, da obstoji m Pruli mnogim avtorjem. " 0 c IP, 10. Na ta odgovor se sklicuje tudi £!. 35. § J, instrukcijc konjregacije ra zakrament« z dnu 15, avgusta 1936. AAS 1936,321, « O. c. 457. 258 večina teh kazni prav v odvzemu pravic. Navedena obex in ceusura lata ne obsegala torej vseh primerov zmanjšane pravne sposobnosti. Iz tega pa sledi, da besedila v kan. 87 ne smemo preveč natezati, ker je hotel po našem mnenju zakonodavcc v njem samo to izraziti, da moreta osebam v cerkvi dva činitelja omejili pravice, ki jih imajo kot osebe; prvi činitelj je v osebah samih (obex), drugi pa je od zunaj (cerkvena kazen). Nekateri avtorji pa tolmačijo omenjeni obex kot herezijo in shizmo", drugi vidijo v njem tudi izobčenje", tretji pa le vstop v nekatoliško sekto". Omejitev, ki jo omenja kan. 87, se ne tiče poslovne sposobnosti, kol hoče menda C h e 1 o d i temveč pravne**, čeprav je treba priznali, da meja med obojno ni vedno jasno potegnjena. 1 ako se n. pr. v kan. 165-1, § 1, v istem stavku določa, kdaj izobčenci, katerih izobčenje je bilo sodno proglašeno ali s sodbo naloženo, in izobčenci vitandi, sploh nimajo tožbene pravice, in kdaj jo morejo izvrševati le po zastopniku in kdaj sami". II. Katoličani in omejitve njihovih pravic. 7. Že zgoraj je bilo omenjeno, da navzlic temu, da je krst le eden, razlikujemo med osebami, ki so bile krščene v katoliški cerkvi, in osebami, ki so krščene, a ne v katoliški cerkvi1', V katoliški cerkvi so krščeni tisti, ki so zakonito prejeli krst od katoličana"1. To SO torej: a] Odrasli, ki so sprejeli krst po katoliškem obredu z namenom, da vstopijo v katoliško cerkev; b) Otroci, za katere poskrbe starši ali varuhi izrecno ali vsaj molčč, da so krščeni od katoličana, prav tako z namenom, da vstopijo v katoliško cerkev; c) Otroci nek atol ičanov, krščeni od katoličana, če so starši izgubili pravico nad njimi ali so se ji odrekli. Otroci nekatoliških staršev, ki jih je katoličan nezakonito krstil in so se potem vzgajali v nekatoliški sekti, sc smatrajo za nekatoliško krščene. O otrocih nekatoličanov, ki so bili od katoličana krščeni na željo staršev, a so bili pozneje nekatoliško vzgojeni, nekateri avtorji dvomijo, aH jih je smatrati za katoliško krščene". Z osebami, ki so bile v katoliški cerkvi krščene, zenačuje kodeks11" take, ki niso prejele krsta v katoliški cerkvi, a so pozneje k njej pristopile (conversi). Za konverze je smatrali poleg oseb. ki so iz- 11 M ji rot o . a- c. 457; Ojetii, o.e. 11; Sipos, o, c. an C h e 1 o d i, u. v. 162. "Vermeersch-Creusen, o, c. L, 136, " O, c. 162. ** Tako izrecno tudi Hilling, Die Allgemeinen Normen des Codex Iuris Canonici (1926) 104. w Ick st se glasi: »Exeoumumiratis vitandis aul toleratis post seilten-liam declaratoriam vel condemnaloriam permittltur, ut per se ipsi agant tanhmunodo ad impugnandarti hutiliun But leßitinijtatctn ipsilli esteomnnini-cationla; per procur»torem ad aliud quodvis anirnac suae p raci ud id um ivertcndum, in reliquis ab agendo repell untur,* " Izraz «persona baptizata in locletia catholica se nahaja v kodeksu večkrat (kan. 1070, s 1: tO», S 1. ti. 1, § 3). " Kan- 750 in 751. " Prim. Vermeersch-Creusen, o, c, II. 213. 60 Prim. kan. 1070, § 1; 1099, § 1. n. t. 259 rečno prijavile prestop v katoliško cerkev, tudi tiste, ki so bili kol otroci krščeni zunaj katoliške cerkve, a So jih, ko so prišli do Spoznanja, starši vzgajali katoliško'". Po avstrijskem interkonfesional-nem zakonit ¡veljavnem v Sloveniji in Dalmaciji) z dne 25. maja 1868, d. z, št. 49, ti. 2, odst. 2, se spremeni vera otrok izpod sedem let eo ipso, če se spremeni vera staršev. Po cerkvenem pravu pa je stvar drugačna. Če oče, ki je nekatoliški kristjan, postane katoličan, sin s tem ne postane katoličan, razen če se je začel adeptus usum ratio-nis1Ji vzgajati katoliško. Če lorej oče zopet odpade od katoliške cerkve, sina cerkvenopravno ni smatrati za odpadnika. Če pa je bil oče nekristjan in je presLopil v katoliško cerkev, postane otrok katoličan seveda šele s krstom, 8, Vsak katoličan pripada določenemu obredu v k a • t o l i š k i cerkvi". Beseda obred pomeni sicer v kodeksu več stvari11, toda na tem meslu zaznamuje zaključen pravni red in corpus katoličanov, za katere velja ta pravni red. Vsak obred je ekskluziven in vsi obredi so med seboj enakopravni. Da. se bolje spozna pomen obreda v veljavnem pravu katoliške cerkve, navedimo po Hermanu" razdelitev tega prava. Cerkveno pravo obsega: a) Splošno pravo za vso cerkev (ius universale). To pravo veže vse katoličane; b) Skupno pravo vzhodne cerkve (ius commune totius ecclesiae orientalis). To so norme, ki so skupne vsem vzhodnim cerkvam; c) Pravo posameznih obredov (ius singulorum rituum). Vsak obred zase je zaključen pravni red, ki ureja vse krščansko življenje svojih pripadnikov, seveda v odvisnosti od splošnega prava in vzhodni obred tudi v odvisnosti skupnega prava vzhodne cerkve; d) Parti-kulamo pravo v posameznem obredu (ius particulare singulorum rituum), To je posebno pravo posameznih škofij in cerkvenih pokrajin v istem obredu11', Vsak katoličan, kakor omenjeno, pripada enemu izmed šestih obredov17 katoliške cerkve. Pripadnost k obredu se primarno določuje s krstom. Vsakdo pripada tistemu obredu, v katerem je bil krščen, ako ni bil v tem obredu krščen nezakonito ali v sili ali po papeški dispenzi (kan, 98, § 1), Otrok se mora krstiti v obredu, ki mu pripadajo starši1* (kan. 756. 5 1). Ako pripadata starša različnima *' V c r m c i: r s c h ■ C r c ii s tli o.e.11,213. 10 To je okrog šestega leta. " Priin. kan. 96. tJ Prim. K ö s 11 e r , Wörterbuch zum Koden I. C, (1927) 314 in Herman. o. c, 104—105. « 0. c. 1Ö7- 108. M V rn;,menili statistiki (Statistica con cenni storici della ^erarchia e det ledcli di rilo Orientale), ki jo je izdala vzhodna kongregacija I. 1932. ne našteva pet vzhodnih obredov: aleksandrijski, anliuhiiski (ali sirski), armenski, bizantinski (ali ijräki) in kaldeiski [ali sirsko-kaldejski}. Ti obTcdi sestavljajo vzhodno cerkev. Zapadna cerkev pa se istoveti z latinsko cerkvijo [kan. 1) ali z latinskim obredom (kan. 756, § 2), af Koliko je obredov v cerkvi in kaj se zahteva za samostojen obred, določa sv. stolica (prim. H e r m a n , o.e. 112 113). 6,1 Starši ne morejo otroku poljubno določiti obreda (odgovor interpret komisije 7. dne 16. okt. 1919 h kan 7S6). 260 obredoma, se morajo otroci, ako ni v posebnem pravu drugače določeno, krstiti v obredu očeta tkan, 756, § 2). Ako je le eden izmed staršev katoličan, se krstijo otroci v njegovem obredu (kan, 756, § 3). Odrasli, ki prejme krst, si more obred sam izbrali™. Določbe o pripadnosti k določenemu obredu pO krstu veljajo iudi za one osebe, ki iz nekatoliške sekte prestopijo v katoliško cerkev". Prestop iz obreda v obred in vrnitev v prejšnji obred dovoljuje svela slolica (kan, 98, § 3), Žena more pred poroko ali v zakonu prestopiti v obred svojega moža in se po njegovi smrti vrniti v prejšnji obred, ako ji ni slednje po posebnem pravu prepovedano [kan, 98, S 4),1,1 9. S krstom poslane človek oseba v cerkvi; s k rs lom, sprejetim v katoliški cerkvi, pa hkrati pripadnik enega izmed obredov. Za pravno sposobnost vprašanje o pripadnosti k obredu ni brez pomena. Codex iuris canonici velja primarno le za latinsko cerkev, kot je povedano v kan. lj »nisi de iis agatur, quae ex ipsa rei natura etiam Orientalen» afficiunl . Klavzula je sama na sebi zelo nejasna. Avtorji jo zalo upravičeno interpretirajo po starih načelih, ki so se pri rimski kuriji uvedla že v 17. stoletju"1. Po teh načelih vežejo orientalsko cerkev, torej vseh pet vzhodnih obredov, cele plasti prava iz našega zakonika. In sicer: aj določbe, ki imajo versko in moralno vsebino Ifides et mores); b) določbe, ki razlagajo naravno in pozitivno božje pravo; c) določbe, ki direktno omenjajo oricntalce; č) določbe, ki implicite zadenejo orientalce bodisi zaradi materije ali zaradi občevanja s centralnimi cerkvenimi uradi; dalje spadajo senl določbe, ki določajo prerogative rimskega papeža, ali naklanjajo milosli ali ugodnosti."3 Potemtakem ima kan. 87, s čigar interpretacijo se tu bavimo, veljavo tudi: za vzhodno cerkev. In to ne samo toliko, kolikor določa, da postane človek s krstom oseba v cerkvi, temveč tudi kolikor odreja, da se dolžnosti, ki jih nalaga članstvo v cerkvi, krščeni ne more rešiti, pač pa da se mu morejo omejiti pravice iz dveh razlogov, namreč zaradi ovire, ki preprečuje vez občestva, in raradi cerkvene kazni, Te omejitve so pozitivno določene in ne v vseh obredih enako. Samo pO sebi je sicer umevno, da je heretik ali shizmatik za vse obrede heretik odnosno shtzmaltk in da morajo izobčenca iz cerkvcnega občestva vsi obredi smatrati za takega, vendar pa s lem ni rečeno, da morajo biti v teh primerih pozitivno pravne posledice v vseh obredih popolnoma enake, 10, V naslednjem si oglejmo omejitve pravic, na katere aludira kan, 87 in kakor jih obsega kodeks. Pomniti je, da je cerkveno pravo v pretežni meri javno pravo, saj mnogi avtorji sploh ne priznajo zasebnega prava v cerkvi, zalo bo razumljivo, da gre pri sporninjanih w O j «tli, o. c. II, 9f>, op. 3. "" V e r m e e r s c h - C r e u s c n . u- c. I, 145. 01 Načelno naj vsak vernik 2ivi v svojem obredu; izjeme gl v kan 851, 8bb "' Postavil» jih je neka komisija dne 4. jnnija 1631 v biči kardinala Pamfi-liia. ki ie bit lakrat prefekt ftongrejfaclje de propaganda (prim, encikl 13>>ne-dikta XIV, Allatae sunt z dne 26. julija 1755, § 44, Fontes, ed G a s p a r r i 11 173) Prim. H i rman, o. c. 126—138. Podrobneje se s temi določbami na iem mestu ne moremo b a v j ti. 261 omejitvah za pravice javnega značaja. Pred očmi je treba imeti tudi trajno skrb cerkve, da obvaruje svoje člane verskega indifcrentizma. Pravic laikov kodeks posebej podrobno ne omenja; obstoje pa njih pravice na soudeležbi pri cerkvenih blagrih [kan. 6B2) in v združevanju v cerkvenih društvih (kan. 684 in nsl.). Poleg tega morejo uživati laiki še druge pravice po privilegijih |n, pr, patronatsko pravico). Kleriki pa morejo imeti še pravico, izvrševati posvečevalno in vodstveno oblast ter uživati cerkvene rente (kan. 11S). Omejitve, o katerih tu govorimo, se morejo tikati le nekaterih ali pa vseh omenjenih pravic. Pravice se včasih povsem odvzemo, včasih pa omeje, Pravice, ki se morejo odvzeli ali omejiti, so, ako jih konkretneje navedemo, v glavnem naslednje: a) pravica, postati ali ostali član verskih društev (kan. 693, § 1; 696. § 2}; b) pravica, javno prejemati sv. obhajilo (kan. 855, § 1); c) pravica, neovirano skleniti zakon"1; č) pravica, imeti cerkven pogreb (kan. 1240); d) pravica, izvrševati aetus legilimos ecclesiasticos (kan. 2256, n. 2];"~- u) pravica, udeleževati se božje službe;*1" f) prejemali zakramente;"7 g) izvrševati volivno, prezentacijsko in nominacijsko pravico [kan. 2275); h) pravica, doseči cerkveno dostojanstvo, oficij, bcnefiuij, rento ali kako službo (kan. 2265, § 1, n. 2); i) pravica, prejemati zakramenta le (kan. 2260, S l); j) tožbena pravica (kan. 1654, § 1); k) pravica, bili deležen cerkvenih odpustkov, priprošenj in javnih molitev (kan. 2262). Pravno sposobnost omejuje končno tudi pozitivno določena onesposobljenost izvrševali ali doseči določene pravice, ki jo izreče cerkvena oblast, ali ki nastopi ob izvestnih deliklih ipso facto/* prav tako ludi pravna zloglasnosr8, 11. Navedene pravice se ne odvzamejo nikoli vse hkrati, a tudi ne posamič, temveč razlikujemo več skupin oseb, ki so jim pravice v različni meri odvzele. Te skupine so; a) javni grešniki; b) oni, ki so jim prepovedani aetus legitimi ecclesiastici; c) pripadniki prepovedanega društva; č) izobčenci; d) osebno interdicirani; d) pravno zloglasni; e) onesposobljeni. V naslednjem naj najprej kratko očrtam, katere pravice so odvzele posamezni skupini, nato pa bom posebej opisal pravni položaj nekaloličanov v vulgarnem pomenu besede. Med katoličani imajo torej navedene skupine naslednje pravice omejene, oziroma so jim odvzete: " Kan. 1060; 1065; 1066. "■■ Ti posti SOI hiti cerkvcn sodnik, branilec vezi, promolor iusliliae ali Itdei, notar, kancler, Sel [mira ur. apparitorj, odvetnik, zastopnik, boter pri krstu in birmi, upravitelj cerkvene imovine, dalje izvrševati volivnu in pa-tronatno pravico. M Kan, 2259, § 1. A fortiori je seveda nhenem prepovedano opravljali bogoslužje, w Kan, 2260, § i. A lortiori pravica, delili zakramente. « Kan, 2291, n. 9, in 22%. ** Kan. 2291. n. in 2294, § 1. Nekatere pravice omejujejo tudi ostale sploSne vindikntivne kazni, naštete v kan. 2291, in ludi posebne kazni za klerike v kan. 2293, 262 Javni grešniki (publici peccatoresj." Ne morejo biti veljavno sprejeti v verska društva (kan. 693, § 1), iz verskih društev se morajo izključiti (kan. 696, § 2). Ce so publice indigni", se jim ne sme deliti sv, obhajilo |kan. 855. § 1). Javnega grešnika župnik ne sme poročiti, razen če je važen razlog, o čemer naj obvesti ordinarija. če je mogoče (kan. 1066]- .lavnemu greinikti (peceator publicum et manifestos), ki ni pokazal pred smrtjo znamenja kesanja, se mora odreči cerkven pogreb (kan, 1240, § 1, n. 6) in vsa javna bogoslužn» opravila za mrtve (kan. 1241). Publice oriminosus se ne more dopustno pripustiti za botra pri krstu fkan, 766, n. 2) in birmi (kan. 796, n. 3), Dejansko infamnemu se morajo prepovedati tudi ostali actus legilimi ecclesiastic! in izvrševanje cerkvene službe, dalje sc mu mora zabranili prejem sv. redov, cerkvenih dostojanstev, oficijev in benelicijev [kan. 2294, § 2). Ab actibus 1 e £ i t i m i s cxclu si, Actus legilimi so; biti cerkven sodnik, branilec vezi (zakona ali sv. reda), promotor iustitiae ali fidei, notar, kancler, sel (cursor in apparitor], odvetnik in zastopnik, boter pri krstu in birmi, upravitelj cerkvene imovine; dalje izvrševali volivno in patronatno pravico11. Našteta opravila so prepovedana: a) onim, ki zagreSe raplum violent iac aut seduetionis (kan. 2353); b) katoličanom, ki brez dispense sklenejo mešan zakon [kan. 2375); c) odpadnikom od laiškega reda (kan. 2385); d) vsem izobčencem (kan. 2263); e) dejansko i nf am ni m (kan. 2294. § 2); f) osumnjenim herezije, ki na opomin ne odpravijo suma (kan. 2315). in g) onim, ki so poskusili napraviti samomor (kan. 2350, § 2). Člani prepovedanih društev [seclne damnatae ad-seripti), Seclae damnatae7- so po ka n. 2335 framasonske družbe in tem podobne družbe, ki rujejo zoper cerkev ali zoper zakonito državno oblast7". Člani take družbe ne morejo bili veljavno sprejeti v verska društva fkan. 693, § I) in se morajo iz teh izključiti (kan. 696, & 2). dalje ne morejo veljavno sprejeti pravic osebnega patronata (kan. 1453, § 1), pravice realnega patronata, ki jini pripada, pa osta- Besedo -javen je vzeli v pomenu, ki ga določa kan. 2197. Grešnik pomeni na tem mestu pač človeka, ki dalj časa vntraja v grehu. Kodeks omenja razne stopnje javnih greSnikov. Take so; puhlici peccatores [n. pf. V kan, 1066), puhlice indigni (kan. SBS. g l); peccatores publici el manifesti [kan, 1240, § 1,11.6), publice crimtnosi (kan, 766, n, 2); infames infaniia lacti (kan 2294. § 2). Kan. 2256, n. 2. 0 njihovi naravi in pomenu gl. Eichmann, Actus legitimi (C1C c. 2256. n. 21 (Archiv 1. k. KR 1936,43 - 66). V kan. 634 se omenjajo aSsociationes secretae, damnatae, scdiliosae, sujpectae, aut quae shideant sese a legitimn Rcclesifte vigilanlia subducere. V laka društva naj verniki ne vstopajo [caveant [ab eisj, kan. 684), Kazensko sankcioniran pa je le vstop v aMociatibnes (societataa, sectae) damnatae. " Tekst kan. 2335 se glasi; »Nomen dantes sectae masionicae tills ve ems de m generis assuciationibus quae contra Eutle^iam vel le^itimas civile s potentates manchijlarttut.. (zrqz eiusdem generis v cit. kanonu, ki je vzet iz konst. Pija IX. ■> Aposlolicae Sedisj z dne 12. oktobra 1S69, § 11, n. 1, je sporen. Gre namrefi za to. ali ae nanaSu le na delovanje framasonske drnibe (tako d'Afinibiile, Gčnicot. F.iiell, Flciner. Sipos, Hallerini-PalmieTil ali tudi na njeno tajno organizacijo (Vcrmeersch, Hollweck, Noldin, Cbclodi). 263 nejo in suspense) (kan. 1453, § 3). Članu prepovedanega društva, ki pred smrtjo ni pokazal znamenja kesanja, se mora podobno kot javnemu grešniku odreči cerkven pogreb (kan. 1240, § 1, n. 1) in vsa javna bogoslužna opravila za mrtve (kan. 1241). Ipso facto zadene tiste, ki se vpišejo v prepovedana društva, izobčenje, ki je preprosto pridržano sv. stolici (kan. 2335). Vernike je treba odvračati od tega, da bi sklepali zakone z njimi (kan. 1065, § 1). ¿upnik člana prepovedanega društva nc sme poročili brez posebnega škofovega dovoljenja. Škof daje dovoljenje po svobodnem preudarku, a le pod pogojem, da obstoji nujen važen razlog in da je zadosti preskrbljeno za katoliško vzgojo olrok in je odstranjena nevarnost za vero drugega kontrahenta (kan. 1065, § 2). Izobčenci (excommunicati). Izobčenci so tisti, ki jih je zadela cerkvena cenzura izobčenja. O izobčenju samem bodi omenjeno na tem mestu, da ne pomeni izključitve iz cerkve7', temveč le izključitev iz občestva vernikov s posledicami, ki jih zakon določa, in ki so med seboj neločljive (kan. 2257, § 1). Communio fidelium pomeni udeležbo na blagrih, ki jih je Kristus cerkvi izročil, excommunicato pa je izključitev od teh blagrov*\ Katere prav so posledice izobčenja, določa zakon. Izobčenci so ali vitandi ali tolerati"1. Vitandus je ipso iure, kdor napade papeža [kan, 2343, §1, n. 1). Vitandus je dalje tudi tisti, nad komer je izrekla izobčenje sv. stolica ter je izobčenje javno razglasila in izrecno odredila, da se mora vsakdo izobčenega izogibati (kan. 2258, § 2), Ostali izobčenci so tolerali, Dele se v navadne izobčence in v take, katerih izobčenje je s sodnim izrekom deklarirano ali naloženo. Razlikovanje med obojnim je za pravo velikega pomena in ga je uvedel šele kodeks. Razlog za delitev je interes ostalih vernikov, ne izobčencev samih (prim. kan. 1654, § 2, in kan. 1628, § 3). Izobčenje ima neposredne in posredne učinke. Vsi izobčenci izgube naslednje pravice77; a) prejemati zakramente: b) deliti zakramente"; c) udeleževali se božje službe; pač pa se smejo udeležiti pridig; č) opravljati cerkvene službe; d) vršiti actus legitiiuos ecclesiaaticos; e) dopustno vršiti volivno, nominacijsko in prezentacijsko pravico; i} dopustno doseči cerkveno dostojanstvo, oficij, beneficij, rento ali kakršno koli službo; g) dopustno izvrševati cerkveno oblast v obojnem območju; h) biti deležen cerkvenih odpustkov, priprosenj in javnih molitev, ■* Kakor sc zmotno večkrat misli. » Poteg le c o m m u n i o , ki se imenuje tudi externa ali mixta, razlikujejo še communio interna in L-ommunlo c i v i I i I scu mere externa. Communio interna je nadnaravna zveza 9 Kristusom pO milosti, communio civilis pa občevanje z ljudmi v civilnem (ne cerkve nem) življenju. Communio interna ne zavisi od cerkve in jo ta tudi ne more odvzeti, Cummunio livilis z navadnim izubčencem v veljavnem pravu ni prepovedana, pač pa s tistim, ki je vitandus (prim. Vermcersch-Creu-«en o. c. Ill, 231), 70 Razliko je uvedel papež Martin V. na koncilu v Konstanz.u s konti. Ad evitandn« 1.1418 ¡Pontes, ed. Gasparri 1,58). " Kan. 2259—3267. TS izjeme gl. kan. 2261. 59 2, 3, 264 Notorično7* izobčenih naj župnik ne poroči razen iz važnega razloga, o čemer naj, če je mogoče, obvesti škofa (kan. 1066); zavrniti jih je treba od aktivnega sodelovanja pri božji službi (kan. 2259, § 2). Izobčenci, katerih izobčenje je sodno proglašeno ali naloženo, izgube poleg naštetih še naslednje pravice: a) veljavno vršiti volivno, nominacijsko in prCzCntacijsko pravico; b) veljavno doseči dostojanstvo, oficij, beneficij, rento ali kakršno koli služboi c) uživati sadove dostojanstva, oficija, beneficij a, rento ali službe; č) prejemati zakrainenlale; d) imeli cerkven pogreb"*; e] doseči papeško milost, ako dekret, s katerim se milost podeli, njih izobčenja ne omenja; f) veljavno izvrševati cerkveno oblast v obojnem območju""; g) tožbe na pravica sc omeji1"; h) veljavno doseči osebni pafronat (kan. 1453, g 1); i) biLi za pričo pri cerkvenem sodišču (kan, 1757, § 2)"H:|; j) biti veljavno za razsodnika (arbiter) (kan. 1931), Ex.conimunicalus vitandus ima vrh lega, kar velja za pravkar omenjene izobčence, še naslednje posledice: a) izgubi cerkveno dostojanstvo, olieij, beneficij, rento ali službo"'; bi verniki morajo omejiti občevanje z njim tudi v civilnih stvareh (commumo civilis)1"1; e] njegovo truplo se mora izkopati, če je pokopano na cerkvenem pokopališču, ako je lo mogoče izvršiti brez težke škode fkan, 1242); č) takemu izobčencu se niora zabraniti tudi pasivna udeležba pri službi božji. Ce ga ni mogoče odgnati (expel1i), se mora prenehati s službo božjo, ako se lo more zgoditi brez lužke škode tkan. 2259, § 2)™. Osebno i n t e r d i C i r a n i (perSOnaliter iuterdieti}, Interdic-tum pcrsonale more biti cenzura in vindlkativna kazen. Osebe, ki jih zadene interdikt, ostanejo v cerkvenem občestvu" (kan. 2268, § 1), a jim je prepovedano (kan. 2275): a] izvrševati božjo službo in se je udeleževati; b) deliti zakramente'"' in jih prejemati; c) dopustno izvrševati volivno, prezentacijsko in nominacijsko pravico; £} dopustno « Gl, kan, 2197, nn, 2, 3, M" Pod običajnim pogojem »nisi ante rtiorlem aliqna dederint poeni-tentiac signa (kan. 1240, § 1. n. 2). Ako truplo pokopljejo v cerkvi ali na blagoslovljenem pokopališču, sta cerfcev oziroma pokopališče 9 tem oskrunjena (vi o Lita] ¡kan. 1172, §1, n. 1). Očistiti se sme cerkev ali poknpa-Kiče le, če se tm]>1o odstrani, ako je lo mogoče brez težite škode (kan, 1175). Kdor bi se drznil naročili ali izsilrti cerkveni pogreb za takega izobčenca, je ipso faclo sam izobčen (kan. 2339). « Prim. kan. 2Z61. § 3. ps Kan- 1651. $ 1; prim. zgoraj op. 46. *a Zavrniti se morajo kot rsuspectr. " Torej ne samo pravica, dopustno doseči [kot navadni izobčenec) ali veljavno doseči [kot izobčenec, čigar izobčenje je sodno deklarirano ali naloženo) ali uZivati sadove (kot izobčenec, Čigar izobčenje je sodno deklarirano ali naloženo), temveč tudi dostojanstvo oziroma sltiibo lamo, 1,5 Communionem in profanis čutil eicommiinieato vitando fideles vi tare debent. nisi agalur de cnniuge, parentibus, liberis, [amulis, subdilis. at generatim nisi rationabilis C&UBS escusel« (kan. 2267). 1,11 Glede posrednih učinkov izobčenja gl. kan. 2314, 2315 in 33-10 To se poudarja zaradi tega, ker J« personalni interdikt po učinkih zelo podoben izobčenju (prim, kan. 2275J- Veljajo pa iste omejitve kot zgoraj pri izobčenju. 265 doseči cerkveno dostojanstvo, oficij, beneficij, rento ali kako službo. Notorično ioierdtcirani se morajo zavrniti od aktivnega sodelovanja pri božji službi (kan. 2215, n. 1). Interdicirani, katerih interdikt je. sodno naložen ali deklariran, ne morejo vrb tega (kan, 2275)? a| prejemati zakramentalov; b) imeti cerkven po-greb11®; c) veljavno izvrševati volilno, nominacijsko in prezentacijsko pravico: č) doseči papeško milost, ako ni njihova kazen v papeškem dekretu omenjena; dj veljavno doseči dostojanstvo, oficij, beneficij, rento ali službo," Nekak omlijen osebni interdikt je interdietum ab i n -g r e b s u ecclesiae, ki odvzema pravico, opravljati božjo službo in ji prisostvovati ter imeti cerkven pogreb (kan. 2277). Pravno zloglasni [infames infamia iuris). Infamia iuris je MploSna vindikativna kazen [kan. 2291, n, 4) in se odreja v primerih, ki so v zakonu nasletit] (kan, 2293, § 2), Pravno zloglasni so (kan. 2294, g 1): a) ¡regularni; b) nesposobni, doseči dostojanstvo, oficij, bcnefieij ali rento; c) nesposobni, izvrševati aetos legitiinos ecclesia-sticos; č) nesposobni, opravljati kakino cerkveno službo (munus ecclesiasticum) ali kak pravni posel (exercitium iuris)15; d) treba jih je odstraniti od izvrševanja sv. funkcij. Če je infamia s o d ti o deklarirana .«.li naložena, se prizadeti ne more pripustiti kot suspeetus za pričo (kan. 1757, § 2, n. 1] in za izvedenca (kan, 1795. § 2) pri cerkvenem sodišču ter za razsodnika (kan. 1931). Nesposobni, doseči cerkvcne milosti ali službe, ki ne zahtevajo klerikata, ali doseči cerkvenc a k a d e m i č n e stopnje. Ta nesposobnost se navaja med vindi-kativnimi kaznimi (kan. 2291, n. 9). Če gre za pravice, ki jih dajejo obči zakoni, more izreči nesposobnost ic sv. stolica (kan. 2296, § 1), Nesposobnost za službe in posle V cerkvi jc tudi posledica pravne zloglasnosti (kan. 2294, § 1], kakor smo videli. Nesposobnost, doseči, oziroma ohraniti izvestno cerkveno službo, zadene klerike in redovnike za izvestne delikte, ki jih zagreše v službi, V teh primerih nastopi nesposobnost včasih ipso facto", včasih pa se mora proglasiti'". Do sedaj smo govorili o omejitvi pravne sposobnosti pri osebah, ki so katoličani, oziroma vsaj morejo pravno še veljati za katoličane. Videli smo, da morejo biti pravice omejene v različni meri. Najmanj pravic ostane izobčencu, ki ie vitandus, vendar tudi njemu niso odvzete prav vse pravice, ostane mu n. pr. v nekaterih primerih tož- "" Pod pogojem, da ni bilo kesanja. ,e Učinki, ki jih našteva pn eltskomumkaciji kan, 2265 in ki so skupni izobčenju in osebnemu interdiklu |kan. 2275, n- 3], pripadejo tudi suspenzi ji (kan. 2283). Ul V nekaterih primerih nastopi ipso laclo (kan. 2320; 2328; 2343, § i. n. 2, g 2, n. 2: 2351, S 2: 2356; 2357, § 1), v drugih se mora proglasiti [kan. 2314, § 1. ti, 2; 2359, g 2]. K Aktivno toibcno legitimacijo infamni ohrani; pred kodeksom pa je ni imel (c. 9, C. 3. 5; c. 54, X 2. 20), ** Kan. 2390, § 2; 2394. n. 1; 2395. " Kan. 2345; 2346; 2347. n. 2: 2368, § 1; 2413, § 1. IJojoilortri Vti lirik, 16 266 bena pravica, dalje zlasti pravica, da dobi odvezo od cenzure, ako je nehal biti contumax in je vsaj resno obljubil, dati primerno zadoščenje [kan. 22-12, § 3)", III, NekatoEiški kristjani in omejitve njihovih pravic. 12. V uvodu smo že omenili, da razlikujemo trojno vez med cerkvijo in njenimi pripadniki, namreč krst, veroizpoved in posluS-nost. Od teh je prva, krst, absolutno trajna, ostali dve pa se moreta pretrgati. Krščene ljudi, ki nimajo katoliške veroizpovedi ali ki načelno odrekajo poslušnost cerkvenemu vodstvu, imenujemo običajno nekaloliike kristjane ali tudi nekatoličane. V širšem pomenu so ne-katoliCani tudi nekrščeni. Mod nekatoličani razlikujemo pravno različne stopnje in vrste. Vsi so osebe v cerkvi, njih pravna sposobnost pa je bolj ali manj omejena. V naslednjem si oglejmo spominjaue vrste nekatoličanov in omejiiev njih pravne sposobnosti v cerkvi. Ne katoličan i. Nekajkrat smo že spomnili, da kristjane v pravnem oziru delimo najprej v take, ki so prejeli krst v katoliški cerkvi, in v take, ki krsta niso prejeli v katoliški cerkvi. Govorili smo že o tem, kdo prejme krst v katoliški cerkvi. S temi, ki so v katoliški cerkvi krščeni, so pravno zenačeni oni, ki so bili sicer nc-katoliško krščeni, a So pozneje pristopili k katoliški cerkvi". Pod drugim vidikom delimo S stališča katoliške cerkve kristjane v kalo ličane, apostate, heretike in shizmatike. Po kan.. 1325, § 2, je apostat človek, ki je bil krščen, a je potem popolnoma odstopil od krščanstva; heretik je človek, ki je bil krščen in hoče oslati kristjan, pa trdovratno laji kako dogmo ali o njej dvomi; shizmatik pa je človek, ki je krščen,- a odreka pokorščino papežu" ali se brani občevati z udi cerkve, ki so papežu podložni"*, Heretiki in shizmaflki morejo biti materialni ali formalni. Za zunanje cerkvcno območje se domneva, da so formalni, dokler Se nasprotno nc doženc. Apostati, heretiki in shizmatiki morejo biti lajni ali javni; javni morejo hiti tudi notorični1"; biti morejo dalje ali zgolj apostati, heretiki odnosno shizmatiki, ali pa tudi vpisani v nekrščansko [apostati), heretično (heretiki) in shizmafično [shizmatiki) sekto, Heretiki ali shizmatiki moreju biti pripadniki nekatoliške sekte ie od mladosti, ali pa so pozneje od katoliške cerkve odpadli k njej. Odločba kardinalske inlcrpretacijske komisije z dne 30. julija 1934 je uvedla v cerkveno pravo izraz atheista, to je pripadnik ateistične sekte (»adseriptus sectae atheisticae«) (AAS 1934, 494), Pripadnike ateistične sekte je omenjena odločba z enačila s pripadniki heretične ali shematične sekte. Ali je kesanje pravo in obljuba resna, sodi sicer cerkveni predstojnik, vendar ne svojevoljno (kan. 2242, § 3). ™ Prim. odfiov, interpret. komisije % dtie 16, okl. 1919 h kan. 542, n. 1 [AAS 1919, 477] 87 Tu ni mišljena partiknlarna odpoved pokorščine, temveE načelna Kdor ne prizna pap«žu oblasti, je heretik; kdor pa jo prizna, u s avoje strani njej pokorščino na sploh odreče, je stiizmatik. »9 Doslavek *ki fio papežu podložni- pove tudi motiv, zakaj se brani shirmntik r. njimi občevati. Omenjeni *udje" cntve so v pTvi vrsti SkoTje. ■■ Prim. kan. 2197. 267 13. Zakonik izraža odpad od vere odnosno pripadnost k hereziji ali shizmi, oziroma k heretični ali shizniatični sekti na zelo različne načine, lako da je večkrat težko ali celo komaj mogoče nedvomno ugotoviti pravni pomen vsakega izmed teh izrazov. Nahajajo pa se v zakoniku naslednji izrazi in njih zveze; seclae haereticae vel schismaticae no 111 en dare vel publice a d h n e -rere (kan, 167, § t, n. 4]; haeretici aut s c h i s m a L i c i (kari, 731, §2); pertinere adhaereticam aut s c h is matica m sec tam (kan. 765, n. 2); haereticae aut schismaticae sectae esse adseriptus (kan. 795, n, 2; 1060); aposta-tae a fide, haeretici, schismatici (kan. 985, n. 1); no-torii apostatae a christian» tide, aut sectae haereticae vel schismaticae notorie a d dieti |kan, 1240, § 1. n, l)i public! apostatac, haerctici, schismatici (kan, H53, § 1 in § 3); lapsus in a p o s l a s i a m-, h a e r e s i m aut schism a (kan. 1470, § t, n- 6); omnes a christians tide apostatae et o m n e s e t sing uli haeretici aut s c h i s in a t i c i (kan. 2314. §1): n o t or i u S a p os t a t a, h a e -reticus, schismaticus [kan, 2372); qui ca th o lica m f i d e m abiecerunt (kan. 1065, § 1). Zakonik uporablja dalje enkrat izraz noti catholicus (kan 1026). Zelo pogosten pa je v njem izraz acatholicus in /veze z njim, Samostojno se rabi izraz acatholicus v naslednjih kanonih: 693, § 1; 696, § 2; 985. n. 2; 987, n. 1; 1149; 1152; 1350, g 2; L325, § 3; 1374; 1456; 1657, § 1. Poleg tega se nahaja izraz acatholicus v zakoniku večkrat v zvezi z raznimi dostavki, in sicer: ab acatholicis quibuslibet (kan, 1399, n, 1); quorum-vis acatholicorum (kan, 1399, n, 4); filius acalholi-corum (kan. 9R7, n. 1); ab acatholicis na t i (kan. 1099, §2); c o n i u x acatholicus (kan. 1061, n. 2; 1062; 1132); pars a c athol i ca (kan. 1102, § 1; 1109, S 3; 1%4); sectae acalho-licae adhaerere (kan, 542, n, 1); sectae acatholicae nomen dare (kan. 1131, §1); sectae acatholicae nomen dare vsi publice adhaerere (kan. 2314, g 1r n. 3); in saeris acatholicorum partem habere (kan, 125B, § 1); praesentia in acatholicorum funeribus, n ti p t i is similib usque sollemniis (kan. 1258, § 2); s C h 0 i a e acatholicae (kan. 1374); acatholice educare (kan. 1131, § 1), minister acatholicus (kan. 2319, § 1, O- Preden razpravljamo o omejitvi pravic pri nekatoiičanih, si moramo nekoliko ogledati naštete nazive in jih skušati spraviti v sistem. 14. S e c t a haeretica seu schismatic a, ki smo nanjo v citiranih mestih večkrat naleteli, pomeni organizirano versko družbo, ki hoče biti krščanska in je ohranila veljavni krst, izpoveduje pa herezijo oziroma ni v zvezi s papežem. Secta damnata, o kateri smo zgoraj govorili, se torej bistveno razlikuje od heretične ali shizmatične sekte. Izraz sectae haereticae seu schismaticae adhaerere v zakoniku je bil sporen, Interpretacijska kardinalska 18" 278 komisija pa je odloči) a 16. oktobra 1019P,,rQ da pomeni v kan. 542, n. 1 izraz »qui sectae adhaeserunt:* one, ki so od katoliške cerkve odpadli in se pridružili sekti, ne pa onili, ki so se v hereziji ali sluzmi rodili. Avtorji sodijo."" da je izraz sectae adhaerere vzeli v pojasnjenem pomenu tudi v kan. 167, J 1, n. 4.™ Hilling pa trdi izrecno, da se more navedeno pojasnilo h kan. 542, n. 1, iz razlogov analogije po vsod uporabljati,10:1 Paziti je na to, ali je katoličan odpadel k sekti javno ali nc, v kan. 167, § 1, n, 4, in kan. 2314, § 1. n, 3, imamo namreč izraz publice adhaeserunt, v knn. 542, n, 1, pa same» adhaeserunt. Ker se torej rabi izraz sectae adhaerere v pomenu odpasti k sekLi, se komU] kaj loči od izraza sectae nomen dare,11" čeprav se oba izraza nekajkrat1" obenem najdeta; razlika med njima je morda samo ta, da pomeni sectae nomen dare formalni pristop (vpis) v sekto, sectae publice adhaerere pa pristop s kon-kludentnimi dejanji (javni nastop in podobno). Pertinere ud s e c t a m je po primerjavi kan. 765, n. 2 s kan. 795, n. 2 in kan. lOftO isto kot sectae esse a d s c r i p t ti s ali a d d i c t u s (kan. 1240, § 1, n. 1); pomeni torej pripadnika sekte, bodisi da ji pripada od rojstva ali da je pozneje od katoliške cerkve k njej odpadel, A p o -s t a t a e , baeretici, schismatici v kan. 985, n, 1, so bivši katoličani, ne pa oni, ki so bili rojeni v hereziji ali shizmi. V kan, 2372, kjer se prav tako navaja aposlata, haereticus, schismaticus, pa ne pomeni haereticus in schismaticus le odpadlega katoličana, temveč nekatoliškega kristjana sploh. Iz navedenega sledi, da moramo razlikovati; a) heretika in shiz-matike vobče; b) heretike oziroma shizmatike bivše katoličane; ti morejo biti tajni, javni, notorični; c) člane heretične ali shizmaticne sekte vobče; č) člane heretične ali shizmaticne sekte po odpadu; ti so tajni, javni, notorični; d) člani heretične ali shlzmatične sekte od rojstva, 15. Omeniti je treba Se nekatere stvari o izrazu acatholi-c u s ker je zelo sporen. Pojavi se ta izraz v dekretih rimske ku-rije v drugi polovici 18. stoletja.107 Zaznamoval pa je, kot pravi S c h m i d ,lnB do znanega dekreta koncilske kongregaciie. »Ne te-mere« iz 1, 1907 le krščene nekatoličane, dekret »Ne temere - pa je t» AAS 1919, 477. 161 Vtrrnecrsch-Crtusci, o. c, 1, 190; Sipo s, o, c. 145; Wtrni-Vidol, o. c. II, 265, op. 18, Tekst SC glpsi: »Nequeunt suifragium ferre; . , . (jtli sectae haerc-iicne vel schismaticae plOitlsii dederunt vel publice adhaeserunt^ (kan. 167, § 1, n. 4], Volivne pravice torej ne morejo vršiti oni, ki so odpadli od kalol, cerkve v sekto. Morejo jo pa tisti, ki konvertirajo. Das Sac hen reeh t 244, op. 2. 1,11 Vermeersch-Crcuson, a. c, I, 190. Kan. 167, § 1. n. 4; 231 J. § 1, n, 3: samo sectae nomen dare pa je v kan. 1131. § 1. 1(1(1 Prim. S c h raid, De vi verborum »acnUioliiuS. 3ecta acalholica, minister acntholieus« in lure Canonicn. Apollin.iris 1931, 552 567: 1932. 69—85 in Mortilorii o. c. 132 in tain navedeno literature. 1,n Odlok kongr. ev. oficija z dne 29. nov, 1764. Fnntes, ed. G a -s p a r r i IV. str. 94. I(llt Apollinaris 1931, 554- 269 uvedel izraz »acntholici sive baptizati sive non baptizatii;,11"1 V zakoniku zaznamuje izraz acatholicus včasih nedvomno tudi ne-krščene,1"1 nekaj mest pa je dvomnih.'11 Vermeersch-Creu-s e n1" in za njima mnogi avtorji1'9 sodijo, da je v zakoniku vzeti izraz acatholicus v ožjem pomenu, tako da obsega le krščene ne-katoličane, ako ni nasprotno razvidno; S c h m i d1" pa nasprotno dokazuje, da je vzeti v kodeksu izraz acaiholicus vedno v širšem pomenu, ako ni izrecno drugače določeno."-'1 Nas v tej razpravi omenjena kontroverza direktno ne zanima, ker nekrščeni itak niso osebe v cerkvi. V poštev pride le vprašanje, kaj pomeni izra2 secta acatholica, ali obsega namreč le heretično in sh i z matično sekto ali tudi nekrščansko versko sekto- Dvom, ali je dmštvo brezbožnikov secta damnata ali je secta acatholica, je interpretaeijska komisija rešila 30, julija 1934,118 Predloženo vprašanje ae je glasilo: ad normam C. T. C., qui sectae athcisticae adscripti sunt vel luerunt, ha-bendi suni quoad omncs iuris effectus etiam in ordine ad sacram ordinalioncm et matrimonium. ad instar eorum qui sectae acatholicae adhaerent vel adhaeserunt.« Odgovor je bil: "Affirmative. Dvom, ki ga je navedeni odgovor avtentično rešil, je mogel nastati iz dveh razlogov. Bili pripadnik herelične ali shizmatične sekte je namreč delikt »contra (idem et unitatem Ecclesine«,117 biti pripadnik obsojene sekte pa delikt ^contra auctoritates, [SCrSonas, res ecclesia-sticasK.1"' Dobrina, ki jo napada prvi delikt, je torej povsem druga, kot dobrina, ki ji nasprotuje drugi delikt. Društvo ateistov11" pa, laku se je zdelo, ogroža obe dobrini. Drugi razlog za dvom je bil ta, kako umeti izraz secta acatholica, ali obsega le heretično in shizma-tično sekto ali tudi nekrščansko versko sekto. Dvom je sedaj, kakor rečeno, avtentično rešen. Nastane pa vprašanje, ali nam nudi omenjeni odgovor kakšno oporo za razlago izraza secta acatholica, ali kar je isto, kakšnega značaja je omenjena interpretacija. C a n c s t r i sodi, da gre za ekstenzivno interpretacijo in v tem smislu tudi razlaga v odgovoru besede »a d instar eorum qui sectae acatholicae adhaeserunt«,IT0 Toda stvar sama ni tako jasna, ker je izraz secta acatholica v zakoniku dvomen, Nahaja se na treh mestih, v kan. $42, n, l. 1131, § 1, in 2314, § 1, n. 3. V kan. 1131, § i, ga je po našem mnenju najbrž vzeti v širšem pomenu, na ostalih mestih pa ostane, kakor se zdi, dvomen. Zn naše i-prašanje pride itak samo to v pošlev, XI, SS 2,3: FonttS, ed-Gaiparri VI. str. 870. N pr. tcftn. 1149, 1152. 1350. 1,1 Kan. 542, n. 1; 985, ti. 2; 987, n. 1. u» O, c. I. 390. 111 N, pr. Cappullo. Cmcstri, Sipos. Apollinaris 1931,563. Sem se nagibata tudi M a rot o (v Common-iftrmm pro retiKiosis 1920. 161—163| in S c h ii f e r (De religiosii 119311 3601. lin v lian, 1456 pomeni acaiholicus najbrž tudi člana obsojenega društva. »* AAS 1934, 494. Prim, t i tu I XI v V. zate. knjigi in ka«i 2314. Prim, t i tu I XIII v V. zafe, knjigi in kan. 23351,1 Gre za moderne borbene brezbožnike (alheismus militant). 114 Apollinaris 1935, 59, 270 ali je smatrati katoličane, ki vstopijo v pogansko ali muslimansko versko družbo, za navadne apostate ali za pripadnike nekatoliške sekte, Naziv acatholicus je skratka v zakoniku mnogoznačen, V širšem pomenu so acatholici vsi nekatoličani | . non catholici), torej poleg vseh vrst heretikov, shizmalikov in odpadnikov, o katerih smo zg»Taj govorili, ie nekričeni, V tem pomenu obsega aeatholicus bivšega katoličana, nekaloliškega kristjana in nekrisljana. V ožjem pomenu pa pomeni acatholicus apostata, heretika in shizmatika, V najožjem pomenu pa pripadnika heretične in shizmatične sekte in po mnenju nekaterih tudi katoličana, ki je odpadel v nekrščansko sekto,1*1 V katerem pomenu se rabi izraz acatholicus v določenem kanonu, to mora razložiti interpretacija doličnega teksta.05 Omeniti je dalje, da se nahaja izraz acatholicus običajno v takih zvezah, da obsega le javne nekatoličane, notranjost pa se bolje izrazi z imeni «postat, heretik in shizmatik. Svojevrstno grupacijo nekatoličanov prinaša kan. 1099, ki določa, koga veže cerkvena oblika poroke.1" Podobno kot beseda ne katoličan je nejasen tudi izraz katoličan. Enkrat more pomeniti človeka, ki je bil v katoliški cerkvi krščen ali je vanjo pozneje vstopil, čeprav je nato odpadel (»pravni« katoličan), drugič pa kristjana, ki oziroma dokler dejansko pripada katoliški cerkvi (*-de janikl* katoličan, prim. kan. 1060 in 1070). 16, Nekatoličani, ki so veljavno kričeni, so osebe v katoliški cerkvi, kakor smo ponovno omenili, vendar pa so njihove pravice zelo omejene. O tej omejitvi pravne sposobnosti nekatoliških kristjanov velja naslednje: Apostati, heretiki in shizmotiki eo po kan, 2214, § 1, n. 1, ipso lacto izobčeni, torej izključeni iz cerkvenega občestva. S tem izgube naslednje pravice, ki smo jih sicer že zgoraj pri opisu izobčenja omenili, pa jih radi lažjega pregleda Se enkrat ponovimo: 1. prejemati zakramente; 2, delili zakramente; 3. udeleževati se božje službe, iz-vzeinši pridigo; 4. opravljati cerkvene službe; 5. vršiti aetus legitimni 171 Omeniti je treba. da se opaža, da je imel legislator pred očmi večkrat le nekatoličane v običajnem pomenu besede, torej člane heretične in shizmatične sekte oziroma tudi nekriiene, čeprav se more tekst, kakor s« glasi, nanalbtt tudi na neorganizirane heretike in shizmatlke. 111 Prim, n, pr, zgoraj navedeno Schmidnvo razpravo, Izraz aeatholicus se večkrat zlasti v zakonskem pravu tako uporablja, kol da sploh ni terminu* terhnieus, prim. kan. 1061, n, 2, 1062, lfl71 in 1132. V smislu tega kanoma je treba razlikovati katoličane, nekatoličane in od nekatoličanov rojene (prim. Apollinans 1932. 73—14), Za katoličane je iteti: 1- rojene in kričene v katoliški cerkvi; 2■ kričene zunaj katoliške cerkve, ki su konvertirali; 3, rojene od katoličanov in krščene v Lat cerkvi, ki pa so bili vzgojeni v sluzmi, hereziji ali neveri; 4- vse aposlatu. — Nekatoličani so: 1. vsi nekrSCeni; 2. kriieni zunaj cerkve: 3. krščeni v katoliški cerkvi, a rojeni od nekatoličanov in vzgojeni V shizmi, hereziji ali neveri, — N «katoličan v pojmu -od nekatoličanov rojen« pomeni! 1. vse nekrSčene; 2. vse zunaj katoliške cerkve krščene; 3. v katoliški cerkvi kričene ali k njej spre-ubrnjene. ki so odpadli in se vpisali v shizmatično, heretično, nekrščansko ali obsojeno sekto; 4 krščene v katoliški cerkvi, ki so bili rojeni od katoličanov ali nekatoličanov, n vzgojeni zunaj katolifike cerkve, 271 ecclesiaücos [to fe: biti cerkven sodnik, branilec vezi, promotor stitiae ali fidci, notar, kancler, sel, odvetnik, zastopnik, boter pri krstu in birmi, upravitelj cerkvcne imovine, izvrševati voliviio in pre-zentacijsko pravico); 6, dopustno vršiti volivno, nominacijsko in pre-zenlacijsko pravico: 7. dopustno doseči cerkveno dostojanstvo, oficij, bencficij, rento ali kakršno koli službo; 8. dopustno izvrševali cerkveno oblast v obojnem območju; 9. biti deležen cerkvenih odpustkov, priprošenj in javnih molitev. Pripomniti pa je treba glede izobčenja nekatoličanov tole: Izobčenje zadene kot cerkvena kazen le formalne apostate, heretike in shizmatike, ne pa materialnih; in med formalnimi samo tiste, ki za zagroženo kazen vedo (kan, 2229, § 3, n, 1), Nedorasllih heretikov, shizmatikov in apostato v po kan, 2230 izobčenje ne zadene. Med člani heretičnih in shjzmatičnih sekt so brez dvoma mnogi le materialni heretiki odnosno shizmatiki, vendar jih cerkev, potem ko so postali púberes, pro fnro externo vedno smatra za izobčene in jih zato, če prestopijo vanjo, vedno od izobčenja odveze,1 -4 Domneva, da so nekatoličani v zunanjem območju izobčeni, je torej močnejša kot zgolj pravna domneva, gre že za nekako prcsumpcijo iuris et de iure, ker se nasproten dokaz sploh ne pripusti. Drugače pa je v notranjem območju. 2ato morejo materialni heretiki in shizmatiki, ako imajo pogoje, ki se sicer zahtevajo, biti deležni cerkvenih odpustkov. čeprav kan. 925 izključuje izobčene od odpustkov kot nezmožne, jih doseči.ia:' Prepovedano je deliti zakramente heretikom in shizmatikom, tudi zgolj materialnim, čeprav zanje prosijo »nisi prius. erroribus reiectis, Ecclesiae reconciliati fuerint« (kan. 731, § 2). Udeležba na zakramentih je torej po veljavnem pravu pridržana za polnopravne člane cerkve; z njimi se tudi manifestira pripadnost k cerkvi, zato ne zadošča subjektivna dobra vera (»bona lide erran-tibus«, kan. 731, § 2), ki bi zadostovala, ako bi zrli v zakramentu zgolj sredstvo milosti, temveč je potrebno, da se ;>sprava s cerkvijo tudi na zunaj doseže."" Glede zakramenUlov pa je stvar nekoliko drugačna. Consecrationes in benedietiones constituí! vae so pridržane 151 Prim. instrukcijo kongrcgacijc de propaganda z dne 20. julija 1S59: Vermeersch-Creuscn, o, c, [II., 264; C n p p e I I o , De ccnsuris 204. 114 Tako izrecno Letlner in Vermeersch-Creusen (o c ll, 128, Op. 1), Sipos pa na sploh izključuje nkoji dmkčije uče u pogledu osnovnih dogmata briičanske vjere« in v take, »ko,i u ti m pitaujima bitne razlike ne predstavljaju. a imaju samo drukčije učenje u pojedinim tačkama crkvenoga ust rojstva i crkvenoga života- 1,1 11:1 Nekrifeni, pa tudi krSfeni drugovcrci nimajo pravic v pravoslavni cerkvi: prav tako pa drugoverci niso podložni zakonom pravoslavne cerkve.1*"147 Laiki imajo v pravoslavni cerkvi nekatere obširnejše pravice kot pa v katoliški cerkvi,1"' Nimajo pa vsi laiki v pravoslavni cerkvi istih pravic. Tako izgubi po čl, 174, ustave Srbske pravoslavne cerkve iz 1, 1931. volivno pravico za volitve v cerkveoo-obEinski svet tisti, -koji se ne odlikuje po-boi.nira i poštenim životom ., kdor ne izpolnjuje verskih dolžnosti, kdor ne živi v zakonu, od cerkve blagoslovljenem itd- Pa tudi drugače se morejo pravice vernikov omejiti. Ustava srbske pravoslavne cerkve pozna tri kazni, ki jemljejo vernikom pravice v cerkvi.1" Prva je "privremeno litenje pojedini]! prava i počasti it Crkvi-. Med te pravice spadajo, biti Lutor eeT-kve. crkven bralec (čtecj ali pevec, kuni in podohno.1'"11 Druga kazen je • ilkljilltnj« iz crkvenc fcajcdnice na izvesno vremen- Po Milliu obstoji ta kalen o izključitvi ud prejemanja sv. obhajila.181 Tretja kazen je »ko-načno iskljuienje iz crkvcne zajcdnice.. To je stari ailatem, Po g 12. bračnih pravil srbske pravoslavne cerkve iz I. 1933. je to kotlino uključenje tudi neodpravljiv osebni zakonski razdiralni zadržek- Pravoslavno crkveno pravo (izd. Kazimirovič) 1926, 16. Prim M t1 ai, o. C 518 9, Razlika je pri pojmovanju shizme. ■ Raskol [ l/hi[i«) biva od dvije vrste: vjerski i crkveui- Prvi biva, kad se odijele od crkve neki, koji drukčije misle o nekim drug os tu pni m uredmetima crkvunog učenja i o takvim pitanjima, knja je lako izravnali Drugi biva. kad neki odreku poslušnost zakonito) jerarhiji« (o.C,519), i« Milit, o. C. 767. n' *Ova razlika pravoslavnog crkvenoga prava u pogledu jednih i drugih hriičanskih vjcroispoveiti ogleda se u načinu primanja u crkvu pripadnika lih raznih vjeroispovesti, u sudjenju njenom o njihovom rtikopolo-ienjii, u ustanovima njenima o mje to vitim brakovima i u molenju za pripadnike tik vjeruispovesti (Milai, o. c. 767). M Mllli, o- c 68. 767. Načelo pa ni brez izjeme. Tako določa §42, odst.3 postopnika za sodišča v srbski pravosl- cerkvi; a Nepravoslavno lice može pokrenili kao privatni lužilac hratni spor iz meiovitog braka, ako je brak bio skiopljen u pravoslavnoj Crkvi,* »» Cir- BV 193-1. 137. >*u ČL 210, udst. b, lr,° Cfr. Zbirka crkvenih zakona; izd. Janie in Janoševič, xv. 1. Belgrad 1932, str. 218/9, 101 O. c. 530. To je stara excommunicalio minor. 277 Praktični del, DESETLETNA RAST SLOVENSKE KATOLIŠKE AKCIJE, (Nadaljevanje.) II. Doba Upanja okoli katoliške akcije. 4. Vrhovni narodni svet, 1, Prosvetna skupščina 17. avgusta 1925, m rešila vprašanja, kako medsebojno vzporediti slovenske katoliške organizacije in preprečiti pojavljajoči se razdor v njihovih vrstah. V naslednjih mesecih je Prosvetna zveza sama nadaljevala razgovore o tem vprašanju z načelniki posameznih osrednjih organizacij. S Liri misli so se poudarjale pri teh dogovorih. Društva naj ostanejo avtonomna, a imajo naj skupen kulturen svet, ki naj bi skrbel, da se izvedejo sklepi katoliškega shoda, in ki bi v potrebi vodil edinstveno akcijo.-i511 V Ljubljani smo tisli čas že imeli nekak skupen forum naših organizacij in našega katoliškega gibanja. Po končanem 5. katoliškem shodu se je namreč njegov Pripravljalni odbor prelevil v Stalni odbor katuliških shodov z dr. Slavičem na čelu. Nadel si je nalogo skrbeti, da bi se delalo po načrtih, ki jih je napravil katoliški shod, in se izvajali njegovi sklepi. Z veseljem je pozdravil ta odbor prizadevanje, ki je izšlo iz naših prosvetnih organizacij, ustvariti si skupno in enotno vodstvo, in je tudi sodeloval pri njihovih razgovorih. Začel se je pečati z mislijo, da svojo dosedanjo obliko spremeni in se preustroji v nov vrhoven forum, v katerem bi bile zastopane vse naše organizacije", V jedru je bil lo cilj, za katerim so stremele ravno prosvetne organizacije, le da je Stalni odbor hotel z novim skupnim forumom zajeti poleg prosvetnih Se ostale slovenske katoliške organizacije. Obojna akcija se jc nekako združila in pod vodstvom Stalnega odbora so jeli misliti na ustanovitev Vrhovnega narodnega sveta, kakor so hoteli nazivati novo skupno vodstvo katoliških organizacij in slovenskega katoliškega gibanja". Tej novi konkretni nalogi se je Stalni odbor posvetil v tesni zvezi z ljubljansko cerkveno oblastjo tudi že zaradi cerkvenih organizacij, ki jih je želel pritegniti pod nameravani Vrhovni narodni svet. 2. V začetku 1. 1926, jc Skof Jeglič posvetil svojo običajno novoletno besedo duhovščini pripombam o naših organizacijah in o katoliški akciji'*. >Skrbeti moramo za izpopolnitev naših organizacij. Gospodje splošno tožijo, da so nekatere le na papirju, druge pa ne posežejo zadostno med ljudstvo .,. Sedaj pa se tudi od sv. očeta nujno priporoča katoliška akcija.'. Gospodje naj vedo, da je za izpopolnitev naših organizacij že poskrbljeno. »V tem oziru deluje zadnje čase naša Prosvetna zveza, » Lj, Skof. 1,1926. 13. ™ Lj. Skof. 1, 1926, 86. " V Lj. Skof. 1. 1 Tam kažejo že na njeno stoletno zgodovino. Prim, Guerry, o. g, 179: »Lorsqu' en 1831, Lacordaire. Montatembert, de Couk se levaient courageusement pour défendre la liberté de l'enseignement et jetaient ainsi les premières bases d'une action catholique, n'était-ce point leur amour pour leur Mire l'Église que le jeune Montalembert invoquait devant la Cour des Pairs pou-justilier leur droit à mener ce combat apostolique?' 280 4. Novoletne besede š k o I a J e g 1 č a ta L 1926, podajajo tudi v velikem taktiko, po kateri naj bt se Slovenci bližali Fijevi katoliški akciji. Dosledno svojim načelom o katoliški akciji je Jeglič čutil, da nas Slovence vodi do nje e d i n o 1 e induktivna pol, »Mi nismo dolžni posnemati laško obliko organizacije." Pač pa moramo študirati Pijevo zamisel kot tako, njene težnje, njene namere. In po teh težnjah iu namerah bo treba urediti in spopolniti naše organizacije in njihovo delovanje, seveda pa pri tem upoštevati našo preteklost in sedanjost. Življenjska modrost in italijanski zgled sta mu narekovala tudi to taktično naziranje. Uspešnost te začrtane induktivne metode, ki jo jc Jeglič razumljivo le splošno pokazal, je seveda odvisna od pravilnega upoštevanja vseh treh činjenic, ki tu prihajajo v poštev, To so naša tradicija, sedanje prilike in potrebe ter točno umevanje Pijevih želja in nasvetov. 5. Novoletna beseda v začetku 1. 1926. je dala odgovor kamniški spomenici na njene pripombe o našem organizacijskem življenju. Osnovnega vprašanja o uspešnosti našlli organizacij se je le bolj mimogrede dotaknila. Vprašanje katoliške akcije pa se je za enkrat poslavilo z dnevnega reda. Skol Jeglič je hotel pospešili ustanovitev Vrhovnega narodnega sveta in duhovnike pripraviti na njegov vstop v naše katoliško gibanje, Zato je za dekansko konferenco, ki se je imela vršiti, kakor običajno, na pomlad, določil poročilo z naslovom: Izpopolnitev vseh naših organizacij z Vrhovnim narodnim svetom in njihovo stanje v posameznih dekanija hla, Za poročevalca je naprosil dr. Slaviča, pod čigar vodstvom se je pripravljala Hita no vite v novega vrhovnega vodstva naših organizacij, V ospredju našega katoliškega zanimanja pa je iisti čas vendarle že stala besedam katoliška akcija in z njo v zvezi osporavanje «nekaterih dotedanjih oblik katoliškega delovanja-^. Zato je na konferenci dr. Slavič vzel v pretres obojno vprašanje-'". Slo mu je namreč za osnovo, na katero je postavljal delovanje Vrhovnega narodnega sveta. V Franciji in Italiji nahaja organizacije, ki se omenjajo v zvezi s katoliško akcijo, Ko so po končani svetovni vojni združeni Svobodoniisleci zopet hoteli začeti s starimi sovražnostmi proti cerkvi, so katoličani ustanovili Fédération Nationale Catholique (F. N. C.) — Katoliško narodno zvezo — z zelo širokim programom. In sv. stolica ^pišoč o delovanju te federacije rabi . . . izraz katoliška akcijam. Tudi Francozi sami rabijo ta izraz in z njim označujejo to svojo federacijo. Nato se je podrobneje zamudil pri italijanskih organizacijah-Vzgojno-prosvetne organizacije.,, so se pod Pijem XI. reformirale in izdelale nova pravila, ki jih je potrdil papež 2. oktobra 1923. Sedaj obsegajo šest velikih skupin; tri za moške; zveza katoliških mož. zveza katoliških fantov, zveza katoliških akademikov; tri za ženske; " Podčrtal jaz. » Prim. Lj. škof. 1. 1928, str, 82—87, 281 zveza katoliških žen, zveza katoliške ženske mladine iti katoliških akademičark. >Te vzgojno-prosvetne organizacije se po teh novih pravilih imenujejo skupno: Katoliška akcija [Azione cattolica italiana)«. V svojem poročilu navaja besede kardinala Gasparrija v pismu predsedniku Italijanske katoliške akcije z dne 2, oktobra 1. 1923, da je katoliška akcija apostolat laikov, sodelovanje laikov s poslanstvom (misijo) cerkve z disciplinskim središčem v cerkveni hierarhiji. V poročilu tudi navaja": »Italijanska katoliška akcija ima namen poudarjati, iiriti, poglabljati katoliška načela v zasebnem, družinskem in socialnem življenju.«M Te besede pa so tako zelo podobne besedam, s katerimi naše prosvetne organizacije opredeljujejo svoje cilje in namene1'. Zato mu je ta praktična opredelitev katoliške akcije nudila dokaz za pravilnost J e g 1,1.-č e v e g a prepričanja, da obstoji sorodnost med organizacijami katoliške akcije in našimi organizacijami. Pravilno in upravičeno je tO sorodnost omejil predvsem na naše vzgojno-prosvetne organizacije. Te meje in te cilje so določali tudi Vrhovnemu narodnemu svetu, da se v njih izživlja. Dr. Slavič je podal v svojem poročilu torej le širok okvirni načrt Vrhovnega narodnega sveta. Podrobnega razgovora o njem ni bilo. Konferenca je Upala, da bo zamišljenemu svetu dal kri in kosti predvsem odbor Vrhovnega narodnega sveta, ko se enkrat ustanovi, da »bo izpeljal pravilnik in vplival na vse organ i z acije«''111. Zato je bil razgovor predvsem o tem, kako priti do tega odbora. In napravljen je bil sklep: »Odbor narodnega sveta naj se hitro osnuje in izpelje vse tako. da bodo delegatje posameznih organizacij čez. par let lahko sodelovali pri volitvi.«1" Pomlad 1. 1926. nam ni prinesla Vrhovnega narodnega sveta. Največ koristi od teh razgovorov in prizadevanj je Se imelo naše vprašanje katoliške akcije. Naziranje o sorodnosti naših katoliških organizacij z organizacijami katoliške akcije v Italiji, in našega katoliškega gibanja s pokretom, ki ga razvija Pijeva katoliška akcija, ni bilo naiiačno. Videli smo, da razna dejstva iz tistega časa potrjujejo pravilnost tega sklepanja, (Dalji; prihodnjič.) Dr. Fr. Ambrožič, » O, e. str. 86. ao Prim. Diretlive str.III: »L'unione dellc iorze cattoliehe organizzate t>(ir rafferm&zlone. la diffuiiune, Putluazionc e la dilesa del princip: catto-lici nella vita individuale, famigtiare e sociale, coatituisce I'Azione Cattolica ItalUsM " S 3 pravit prosvetnega druitva se glasi: Namen društva je: 1. krepiti nied člani versko, narodna in gospodarsko zavest, izobraževati jih na temelju naukov katoliške cerkve, zlasti ie kr£čansko-$ocia1nih načel, umsko, nravno in telesno, » Lj. ileof. 1. 19ZG, str, 79. » L. c, líft£Oj1úvni V i-s En i k 19 282 POTESTAS BENEDICENDT, 1. Večkrat se sliši in tudi bere, da je Bog dopustil v sedanji dobi hudobnemu dnhu mnogo oblasti na zemlji. Tudi z najvišjega mesta se slišijo podobni glasovi. j-Stari zvijačni skušnjavec ni nikdar prenehal mamili ljudi Z varljivimi obeli. Zalo je v stoletjih sledil prevrat za prevratom, prav do prevrata naših dni, ki že skoraj po vsem svetu ali divja ali vsaj strašno grozi,« piše sv. oče v cncikliki o brezbožnem komunizmu.1 Ko je papež 15, septembra 103b. sprejel Španske begunce, jim je med drugim tudi tole izjavil: *Sam satanizem — bi rekel -- je razpalit in razpihal v sosednji Španiji zubclj sovraštva in divjega preganjanja, pripravljenega . . . katoliški Cerkvi in katoliški veri kot edini pravi oviri, da se ne uveljavljajo iste sile, ki so 2c pokazale, kaj znajo. "J Komunistični prvaki v nesrečni Španiji *— če smemo verjeti časopisnim poročilom — sami s ponosom izjavljajo, d« je z njimi satan, Tako je menda javljal rdeči Radio Madrid: Pravijo, da je z belimi Bog. Mi ne vemo, ali je Bog z njimi; mi vemo samo. da je z namt satan.« Vsem nam je še v spominu, kakšna strašna bogokletstva so se godila in se deloma še gode po cerkvah in samostanih, ki so bili ali so prišli pod komunistično oblast v Španiji. Španski škofje .so izdali skupen pastirski list, ki v njem S silno bridkostjo v srcu ugotavljajo bogokletstva brez primere in pravijo: »lz ponovnega skrunjenja svete hostije moramo slutiti sovraštvo pekla, utelešenega v naših nesrečnih komunistih. V taki dobi je še posebno primemo, da izrabimo vse duhovniške oblasti, ki nas je z njimi oborožila sveta Cerk cv na dan mašniškega posvečenja. In med drugim nam je škof posvečevalec takrat tudi mazilil obe roki v podobi križa in da! ohlast blagoslavljati: Gospod, mazili in posveti te roke po tem maziljenju in našem blagoslovu Amen. Karkoli bodo blagoslovile, naj ho blagoslovljeno « Da bi mogli to svojo oblast uspešno rabili, nam je sv. Cerkev dala v roke obred-nik, kjer so zbrani razni blagoslovi, ki naj bi jih škofje in duhovniki rabili ter z njimi tudi odvračali vpliv hudobnega duha, Zdi se mi. da se ljudje v toliko večji meri oklepajo prašnih vraž in formul brez vsebine, kolikor manj jim duhovniki izprosimo blagoslova nanje in na stvari, ki jih vsak dan ali vsaj pogosto rabijo. Ako bomo rabili več zakramenta lov, bodo ljudje še bolj spoznali skrb sv. Cerkve ne le za njih večno,'ampak tudi za njih časno srečo. Verni ljudje na duhovnikov blagoslov, hvala Bogu, še drže. »Blagoslovljeno je, pravijo in s tem hočejo povedati, da ima dotična stvar posebno moč, in da jo je treba pobožno rabili, Sedaj, ko imamo v rokah slovenski obrednik, bodo verniki še bolj razumeli ljubezen, s katero spremlja sv. Cerkev človekovo 1 Ljubljanski Škofijski list 1937, - Ca s 1936/37, SI. 1 Skupno pismo Španskih škofov, Priloga Ljubljanskega Škofijskega lista 1937, 6, 283 življenju od njegovih prvih početkov pa do groba. O raznih prilikah prosi blagoslova in milosti na ljudi in na mrtvo naravo. Zdi se mi, da je na kratko vsa vsebina raznih cerkvenih blagoslovov obsežena v onem lepem blagoslovu, ki se daje z Najsvetejšim na praznik sv, Rešnjega Telesa: Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen,- 2, Z izvirnim grehom je prišlo na svet prekletstvo, iti sicer nt le na človeka, ampak tudi na vse stvarstvo. Izgubil je božje otroštvo, nič več ni bil deležen božje narave, kar je tako bridko občutil človek in z njim vsa narava. Ves človeški rod in vsa narava bo do konca dni nosila posledice izvirnega greha, kolikor jih ni odvzel božji Odreienik. »Vemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah |Riinlj 8, 22). Iz roda v rod se pretaka ogromna reka trpljenja in bolečine in zalezovanja hudobnega duha. Jezus nam jc zaslužil nadnaravno življenje, tako da po sv. krstu lahko spet postanemo božji otroci. Postavil je zakramente, ki nam dajejo milosti v najvažnejših človeških dobah ter nas tudi sicer krepé in nam milost pomnožujejo, da v boju zoper svet, hudo nagnjenje in hudobnega duha ne omagamo. Po Kristusu postanemo v zakramentu sv. krsta deležni božje narave. In organi, po katerih se božja milost preliva v druge duše, smo duhovniki. »Služabnike Kristusove in oskrbnike božjih skrivnostih nas imenuje sv. Pavel (1 Kor 4, 1). Pri delitvi prezbiterata v začetnem nagovoru Skol razloži, kakšne pravice in dolžnosti ima katoliški duhovnik. Med drugim ima tudi oblast blagoslavljati. Duhovnik mora darovati, blagoslavljati, voditi . . . nagovarja škof posvečevaleč ordinandc. Iti to oblast blagoslavlja n j a začno novomašniki tudi precej rabiti, Takoj pO Sv. maSi, po mašniikem posvečenju, dele novomašniki svoj novomašniski blagoslov ter v njem kličejo na one, ki ga prejemajo, dušnega in telesnega zdravja. 3. Duhovnikov blagoslov spada k zakramentalom. Kaj so z a -k r a m o n t a 1 i ? Držimo se zanesljivega nauk&i »Zakramenlali so sveta znamenja, podobna zakramentom, ki jih ni neposredno določil Jezus Kristus, ampak jih je uvedla sv, Cerkev vernikom zlasti v dušno, pa tudi v telesno blaginjo. To so molitve in sveta dejanja, ki z njimi Cerkev blagoslavlja nli posvečuje osebe in reči in odvrača od njih vpliv hudobnega duha«1 Zakramentali torej nekako dopolnjujejo zakramente. Kri Gospodova, ki je tekla iz Gospodovih ran in pojila zemljo, ni bila le simbol sprave med nebom in zemljo, ampak ju resnično povezala vse stvarstvo z Odrešenikom, ko je z njo Cerkev dobila toliko oblast nad dušami, pa tudi nad hudobnim duhom in nad mrtvo naravo, Jezus hoče, da bi njegova Cerkev ne imela madeža ali gube ali kaj podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna* [El 5. 21), ' Prane Uitni inik, Pastoralno bogoslovje1 (Ljubljana 19* 284 Zakramente kot najmočnejše vrelce milosti božje in kot potrebna sredstva za zveličanje je postavil Kristus sam, Z a k r a -m en tale, ki dopolnjujejo in bogate duše vernikov, pa je prepustil Cerkvi. Zakramenti vlijejo duši nadnaravno življenje ali ga pomnože, Zakramentali gn vzdržujejo, množe in bogate. Odstranjujejo tudi posledice greha, izbrisujejo male grehe (cx opere operantis) in izbri-sujejo tudi časne kazni.0 Mnogi zakramentali se dele v neposredni zveai z daritvijo svete male, n. pr. posvečen je cerkve, oltarja. Pri posvetitvi cerkve in oltarja je krona vseh obredov sv. masa, ki se bere v novoposvečeni cerkvi, oziroma daruje na novopo&večenem oltarju. Pa tudi nekateri drugi zakramentali se dele v zvezi s sv. mašo. Vsi pa dobivajo svojo moč od Križanega in se dele z znamenjem svetega križa, 4. Sv- Cerkev zelo pogosto prosi v svojih molitvah, da bi bil odstranjen vpliv hudobnega duha, ki od njega izhajajo greh in posledice greha in ki človeka neprestano zalezuje. Apostol piše: Ni se nam bojevati zoper kri in meso, ampak zoper vladarstva, zoper oblasti, zuper svetovne gospodovalce te teme, zoper hudobne duhove v podnebju- (Ei 6, 12). Pri blagoslavljanju soli in vode na pr, duhovnik zaroti hudobnega duha, naj ne Škoduje tistim, ki jo bodo rabili. Med drugim moli: j»___da boš sol zarotena v blagor verujočim,,, da s kraja, na katerem te bodo sipali, pobegne in se umakne vsako slepilo in zloba ali zvitost vražje prevare in vsak nečisti duh, zaroten po njem, ki bo prišel sodit žive in mrtve in svet z ognjem. * In Spet: »...karkoli se nje dotakne - -, naj bo ... brez vseh napadov zlobnega duha,« Pti vodi: , . da postaneš zarotena voda, S katero naj se prežene vsa oblast sovražnikova, in da boš mogla izruvati in iztrebiti sovražnika samega in njegove odpadle angele., . Vsako zalezovanje skritega neprijalelja naj odstopi ... da se povsod, kjer bo kropljena, na klicanje tvojega svetega imena odvrne sovražnost nečistega duha in daleč prežene strah pred strupeno kačo,« Zato je zelo koristno, ako ljudje zaupno rabijo blagoslovljeno vodo in blagoslovljene predmete sploh. Zanimivo je, kar nam poroča sv. Terezija Avilska, Mnogo se je morala boriti proti hudobnim duhovom. Cesto je rabila z uspehom blagoslovljeno vodo. »Pogosto sem izkusila, da ni bolj uspešnega sredstva, da preženetno hudobne duhove in zabrrtnimo, da se več ne prikažejo, kakor blagoslovljena voda. Pred križem sicer tudi beži, pa se spet vrnejo. Potemtakem mora imeti blagoslovljena voda veliko moč.« Ko je šlo za njeno beati-[ikacijo, je častitljiva Ana Jezusova izjavila, da je na potovanjih vedno nosila s seboj blagoslovljeno vodo." 5 Prim, P, Notker Dudli, O. S. B.. Das Segenbuch der heiligen Kirch? (Paderborn 1936) Ii—77. * A. Alkofier, Das Leben der Iii. Theresia von Jesus. Von ihr selbst beschrieben, V zbirki Sämtliche Schriften der hl. Theresia vun Jesu I (München 1933) 296- Tudi siceT je vredno prebrati to poglavje, kdor hoäe spoznali borbe, ki jih je imela sv. Terezija s hudobnim duhom. 2B5 5. Rast v duhovnem Življenju zelo ovirajo mali grehi. Mali grehi sicer ne raztrgajo vezi med dušo in Bogom. Vendar pa zmanjšujejo v duši ogenj ljubezni (fervorem caritatis), Zakramenti nam dajejo milost, da se varujemo malih grehov; pa tudi zakramentali. če jih pobožno in zaupno rabimo — ex opere Operantis. Zakramenti nam posvečujoče) milost podeljujejo ali primerno naravi vsakega zakramenta pomnožujejo, Milost pa se nam po-množuje tudi po zakramentalih, seveda na drug način. Tako v duši, ki ima dobro voljo, raste Kristus do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove« (Ef 4, 13}, Posledice greha so tudi časne kazni. Z zakramentali pa Cerkev kliče božji blagoslov tudi za človekovo časno srečo. Zato blagoslavlja njega samega, blagoslavlja hišo, kjer stanuje, orodje, ki ga rabi, blagoslavlja vse. kar prihaja z njim v zvezo. Saj je tudi časno blagostanje v načrtu božjem; seveda ni samo sebi namen, ampak je le pot h Kristusu. Kjer je Kristus in njegov blagoslov, je delo veselo in Življenje srečno, čeprav ne brez trpljenja. Tako Cerkev prinaša z zakramentali blagoslov in srečo v vse človekovo življenje in delo, najprej za večnost, potem pa tudi za čas, 6, Preglejmo na podlagi Rimskega o b r e d n i k a , kako lahko duhovnik spremlja človekovo življenje S cerkvenimi blagoslovi, kako blagoslavlja njega samega, hrano, ki jo uživa, prostor, kjer prebiva, delavnice, kjer dela, pota, ki po njih hodi itd. Pri poroki blagoslovi Cerkev mladi par z željo, naj bi med novo-poročenccma vladala ljubezen in zvestoba. Za zakonsko sobo je določen poseben blagoslov. Cerkev ima skrb za nosečo ženo v nevarnosti pri porodu. \ veselju in žalosti, v otroški in mo^ki dobi hodi za človekom s svojim blagoslovom; prim. na pr. blagoslov otrok, zlasti kadar pridejo v cerkev; blagoslov bolnih otrok, bolnika, romarjev, ki potujejo na svete kraje, romarjev po vrnitvi. (Zakra-mentaiov, ki so pri nas splošno v navadi, ne naštevam.] Cerkev blagoslavlja vse, kar ohranja in obnavlja moči v človeku, kar mu služi v hrano ali odkoder hrano dobiva, tako na pr. drobnico in živino, grozdje, jedi. kruh, kolače, maslo ali sir, olje, novino, piruhe, pivo, ptice, sadeže in vinograde, semena, slanino, studence, vino na dan sv. Blaža, vino na dan sv. Janeza Evangelista, vino za. bolnike, vodnjake, žitnico ali požeto žito in končno katerokoli jed. Cerkev kliče božji blagoslov na prostor, ki v njem človek prebiva; prim. blagoslov hiše, hiš na praznik razglašenja Gospodovega, hiš na veliko soboto in v oslalein velikonočnem času. hiš izven velikonočnega časa; temeljnega kamna v vsaki zgradbi; blagoslavlja tudi delavnice, hleve in staje, opekarne, pašnike, planine in polja. Iz vsega se vidi, da ima Cerkev veliko spoštovanje pred kmečko grudo, pred kmetskim, kakor tudi pred vsakim drugim poštenim stanom. Ročno delo spremlja z blagoslovom, pa tudi duševno delo je deležno njenih molitev in blagoslova; prim. blagoslov knjižnice, tiskarskega stroja. 286 Blagoslov svete Cerkve se razteza tudi na človekova pota in na prometna sredstva. Zato blagoslavlja voz in železnico, ladjo in zrakoplov, konje in avtomobile. Ako omenim še blagoslov planinskega orodja, apneniee, klaje alt soli, krede na praznik razglašenja Gospodovega, blagoslov zoper poplave, blagoslov sveč, zastave, zdravila, zelišč na praznik vnebovzetja bi. Device Marije, zlata, kadila in mire na praznik razglašenja Gospodovega, blagoslov za vse, bi bili našteti glavni blagoslovi, ki niso pridržani in jih torej lahko rabi vsak mašnjk brez posebnega dovoljenja. Dajmo ljudem priliko tudi za te milosti, ki jih prejemajo po zakramentalih. ter radi blagoslavljamo, ko smo zato prejeli pri mašniškem posvečenju oblast in naročilo. To se mi je zdelo potrebno pripomniti h knjižici, ki jo je spisal p. Matija Kulu ni ifi D. J., z naslovom U I a ji o s I o v i n t. Mala S", str. 76. Nukkid;i Hrvatske krijižare. Split 1937. V uvodu omenja, da se je pri vsem točno drial knjip£e Dr. Fr. S c h trii d , S a k r a m e n t a I i e n ti e r k a l h o I i -»c h e n Kirche. Rrixen 18%. Knjiga je torej le nekak posnetek obširnejše Sehmidove knjige, Razdelitev je pregledna. Najprej govori o pojmu zakramentalov; potem o podobnosti med zakramenta!! in zakramenti[ o učinkih z ak ramen ta lov: razdelitvi za kratil en ta lov; o postavitvi Zakramentalov; o vrednosti in moči zakramentalov; o njih delovanju: o delilcu in prejemniku zakramentalov. Marsikaj je v knjižici dohrega. Avtor je za svoj predmet ves zavzet in knjižica gotovo ne bo brez koristi. Težko bo pa zagovarjati vse trditve, ki jih je o. Kulunčič povzel po Schniidu, Da bi bil inkrnmentale ustanovil direktno Jezus Kristus, ne bo držalo, Fosredno. indirektno pač. Težko bo tudi dokazati, da bi zakra-mentali delovali e x opere uperato, Saj v tem je ravno bistveni razloček med zakramenti in zakrametitali: zakramenti delujejo ev opere o perut o. Zakramenta!! pa ex opere opurantis Hieelesiae, ei impetTatione h'cclesiae. MnE' zakramentalov je odvisna od pobožnosti in molitve vse svete Cerkve; tudi od duhovnikove pobožnosti. ki je njen posebno odličen ud. Zato zgled, ki ga navaja avtor na str. 53 ni povsem točen. Trdi namreč, da je moč zakramentalov ista, na p jih izvrSi duhovnik v smrtnem grehu ali v stanju posvečujoče milosti. Gotovo, zakramental ju v ubeli primerih izvršen, Voda je blagoslovljena, olje n,i veliki četrtek posvečeno, ah vendar je moč zakramenta I a večja, če je vodo blagoslovil duhovnik v milosti bodi kakor če jo ic blagoslovil duhovnik v smrtnem grehu. To pomenijo tudi besede ex inipetraticme Ecclesiae. £ Potočnik 287 Slovstvo. Gredi Josephus O, S. B , Elementa Philosophise Aristotclieo-Thomisticae. Ed. seplima recognita. Vol. I: Log i Ca, Philoso-phla Naturalis; vol. II: Metaphysica, Ethica. Fri-burgi Brisgoviae 1937, Herder et Co, 8". XXIT-i-501 et XVI-j-170 pag. M 6.40 pro volumine. Veliko je Število učbenikov za sholastično filozofijo, pa še vedno izhajajo novi, Gredt je nied dobrimi eden najboljših. Posebno se odlikuje po svoji zvestobi do čistega Tomaževega nauka. Kdor hoče poznati pristno Tomaževo Filozofijo brez poznejših primesi, ki so ji često v kvar, bo našel v Gredtu najzanesljivejšega vodnika, Pa vendar tomizma ne podaja kot zgodovinar, ampak kot filozof, ki si je ta nauk prisvojil, ga v temeljitih monografijah poglobil in ga zaradi tega razvija kot svojega. V začetku poglavij je navedena skrbno izbrana literatura, posebno dragocene pa so številne, včasih izčrpne reference iz Aristotelovih in Tomaževih del ob koncu tez, V novi izdaji so neknliko predelana poglavja o deju in možnosti, o vzročnosti ter dokazi za bivanje božje. Tudi kdor se poslužuje drugega učbenika — bodisi učitelj ali učenec — bo vedno s pridom poprašal Gredta. Seveda so v tolikem delu tudi poglavja, ki marsikoga ne zadovolje. Zlasti se zdi. da avtor nima vedno sreče, kadar si skuša priličiti misli sodobnega naravoslovja ali filozofije. Tak zgled je kralko poglavje v kozmo-logiji, posvečeno zakonu o ohranitvi energije 11, 276—78), temu posebej poudarjali glede nekaterih kakovosti, kar velja v sholastični filozofiji Za vse kategorije bitij? Da hi si pridobili ugled pred naravoslovei7 Tem se pač ne bomo prikupili, kajti avtor tako Omeji njihov zakon, da bi ga tisti, ki so v prejšnjem stoletju prisegali nanj, S pomilovanjem zavrnili. Njegovo veljavnost dopušča namreč samo za neživo prirodo (in tbesi intelligimus niundum anorganicunt tantum) in izrečno uči, da duäa množi Fizično energijo. quamquam augmcrttunl hoc lia exljuum est, ut ab homine observer! non possit- (I. 277. op. lj. Poleg tega herumo v teodiceji. ko govori o božjem vplivu na delovanje stvari, sledeče: *Deus est causa efltcicns immediata c uj use urn que entis, quod novum oritur, Atqui actio CTSaturae et huius actionis terminus auttt ont ¡a, quae nova uri un tur. Ergo- (Ii, 287, St. 336), Ah ni s tem rečeno, da Bog po delovanju stvari neprestano množi stvarnost vesoljslva in s tem pač tudi njegovo • energijo.: ? Res je bil avtor iz vzel vsako viijo, torej Uldi božjo vzročnost, toda kdaj potem naj zakon (trži? Ker pri vsaki spremembi Bog sam neposredno nekaj novega povzroči, bomo morali reči, da se samo tedaj energija nc spremeni — kadar ni nobene spremembe. Lep zakoni — Tomizem, ki liti, dfi Rog Še vedno ustvarja duie in neprestano deluje v svetu —- zlasti Se, ako božje sodelovanje v stvareh tolmači tako kakor Gredt — bo pogoj, ki ga zahteva avtor glede zakona ohranitve energije: »abstrahendü etiam ab intervenlu virium snperioriim' II, 2761, zavrnil kot protisloven. Božjega vptiva na vesoljstvo ni mogoče odmisliti. Tudi se ne bo vsakdo strinjal z avtorjem, ko ta podrobneje razvija Tomažev nauk o veljavnosti Čutnega zaznavanja. Hotcč Se Čim bolj oddaljiti od subjek tivizma in idealizma, zavrača sholaslike »in tcrprctacioniste«, ki uče, da je treba občutke pravilno tolmačiti, če hočemo vedeli, kakšen je retmčni- svet. ki te občutke povzroča. Mi sicer vidimo barve in slišimo glasove, vzrok teh zaznav so pa morda kaki tresljaji, lurej nekaj ¿¡slo drugačnega (pri nas zastopa ta nauk filozof dr. Zimmermann: prim. BV XVII [1937|. 202 '03). Avtor pa vztraja pri nazoru, da je svet prav taki en, kakor se javlja v občutkih / viefrli ■'prvotnimi'; in -drugotnimi« kakovostmi. 288 kakor su barve, okusi, glasovi, toplota, mraz itd. (>. . . haec scnsibilia formaliter transsubicctiva esse- ti, 92). Kako dokazuje svuj nauk7 Predmet, ki ga naj spoznam, mora vtisniti svoj lik spoznavni zmožnosti. Ta lik, ki v zmožnosti nadomešča predmet {forma vicaria objeeti), nazivajo sholastiki especies impressa . Zmožnosti, ki ne zahtevajo, da je njihov predmet izkustveno navzoč, kakor razum, domišljija. spomin, si v spoznanju same proizvedejo Se terminus; to jc specic* expressa . Čutne zmuž.nosti pa potrebujejo navzočnost predmeta samega Predmet sam je terminns spoznavnega čina. ne »Speciei exprussa [prim. I, 364—67|. l'rnv rato pa so tudi Čutne zmožnosti absolutno nezmotljive: »■Quapropter cognitio sensuum exlernorum numquam pnaitive t r r Ii I. ñeque per se ñeque per accidcnf, circa objecta sensibus exter-nis per s e sensibilia,..■< {II, 69), Ako namreč predmet ni navzoč, ni zmote, saj sploh ni čutnega zaznavanja, ker manjka terminus spoznavne ja odnosa; ako jc pa predmet navzoč, je zopet izključena zmota v spoznanju, ker je stik čutne zmožnosti s predmetom neposreden {attingit immediate. i. e. nuil a mediante speci« expressa). Zato sklepa: «Ergo sensus appre-hendunt r«», prout sunt, non tantum secundum qualit&tea primarias, sed etiam secundum secundarias: admittendus est rea lis mus naturalis intejrnlis fll. 92, Coroll.). Toda če so čuti absolutno nezmotljivi, kako naj razložimo tako imenovane Čutne prevnre? Kje SO listi predmeti, ki jih neposredno in z nezmotljivo izvestnuStjo doieulatno? Odgovor nas nekoliko preseneča. To niso morda predmeti vsakdanjega izkustva, kakor miza, človek, sonce, ampak slika na očesni mrežnici, glas, ki pretresa ušesno opno lam. kjer se dotika sluSnejJn živca, diieči delci, ki dražijo konce vonjaluih živcev, pritisk in toplota, ki prodreta do čutnih točk. To in samo to so res neposredni predmeti čutil, vse drugo dojemamo posredno (I, 360—61; II, 77—781, Ta nazor ima n* videz velike prednosti, ker utemeljuje iloveiko znanje na nezmotljivem izkustvu in vnaprej onemogoča vsak subjektivizem in skepticizem, pa kljub temu z lahkoto rešuje navadne ugovore proti za nesljivosti čutov. Zakaj slišim glas, ki Se mi približuje, višji. kakor ie -v resnici-, nižji, ko se odmika? Ker ne zaznavam i resničnega ■ glasit, ki ga proizvaja donefe telo, marveč tistega, ki v mojem ušesu draži slušni Živcc-Ta jc pa Tes višji, kadar se zunanji glas bliža, ker tresljaji hitreje zadevajo uhu, Zakaj vidim zvezdo, ki ju ugasnila že pred tisoči let? Ker ne zaznavam zvezde same in tam. kier bi naj bila. marveč le njeno svetlobo, kadar dospe dn mrežnice. Ta svetloba jc pa resnična. Zakaj se mi zasveti ob udarcu na oko? Ker v očesu morda res nastane svetloba [i-irritatione me-chanica otuli in utulo etiaru vera lux, elsi minima, causar! posset- II. M), Toda žal, ta elegantna rešitev zbuja toliko pomislekov, da se bo pač težko uveljavila Kako pa vem. da imam Čutila in živce, da imam mrežnico in sliko na njej? Ker sem vse to s čuti Zaznal. Toda sem Ii res to neposredno zaznal? Avtor bo moral reči, da ne. Tudi predmete sem Zazna! le, kulikor je njihovo delovanje zadelo moje čutne živce. Slike na mrežnici n. pr. nisem vide! same, neposrednu, marveč le drugo sliko, ki jo je prva povzročila v mojem a'i v drugem očesu itd. in infinitum. Z drugo besedo, samo s pomočjo navadnega posrednega zaznavanja, tistega, ki nam zbuja neomajno prepričanje, da vidimo mizo ali človeka lam, kjer sta, smo ugotovili. da imamo take in take čute in da povzročajo ZUrlanji predmeti v njih to. kar naziva avtor "iensibile intuí. Samo s posrednim zaznavanjem smo dognali, da imnmo tudi neposredno zaznavanje, zalo dejstvo, da tako zazna vanje sploh imamo, in vsi zaključki, Iti pih iz tega zaznavanja izvajamo, ne morejo imeti večje izvestnosti, kakor jo ima posredno zaznavanje. Ves trud. da bi se dokupali do zanesljivejšega izkustva, kakor je »posredno zaznavanje predmetov, je bil brezploden Zdelo se nam je, da bi se utegnila veja, ki preprost človek tako varno na njej sedi. kdaj odčesniti. zato smo zabili vanjo močan klin in sedli nanj . . . Pa tudi čc bi postavili svoje znanje na nezmotljive temelje me-posrednega zaznavanja, mar bi s tem dosegli, kar smo nameravali, mar bi se izognili "¡nterpretacionízmu", ki ga avtor Zavrača? Recimo, da je objec- 289 tum intraorga nicum« točno la k ¿en, kakor ga naši čuti zaznavajo. Koga pa tO zanima? Kadar gre za vrednost čutnega zaznavanja, takrat t« vpraSujemo pred vsem o tem, kakšen je v resnici svet. ki ms obdaja. Tudi interpreta c ion i št i se poslužujejo vzročne metode edino zalo, da iz občutkov sklepajo na "resnično" vesoljstvo, To pa dela tudi naš avtor. Skoraj V M ugovore, ki jih našteva proti svojemu nazoru na straneh II 92—95 rešuje tako. da loči dvojen čutni predmet, enega, ki je v telesu in ki £a neposredno dojemam, in drugemu, ki je izven telesu in ki nanj sklepam: mene sicer fiic et nunc voda ^reje, toplomer pa bi pokazal, da sama II a Sebi ni topla: v mojem uiesvt je sicer lak in tak glas, zvon, ki ga poslušam in ki me predvsem zanima, pa v resnici poje dnijiače. Ali trde inter-pretacionisti kaj bistveno drugega? Se več. Ali nista toplota in mraz, kakor ju čutimo, dve izrazito različni kakovosti, tako izraziti in tako različni, da so jih stari smatrali za dve izmed Mirih temeljnih lastnosti prvin? Tudi čutne toike so različne za mraz in za toploto. Ce kdaj, bo pa£ tukaj naie dojemanje nezmotljivo in morata bivali ras dve različni kakovosti, vsaj kol »objeclum intra-organicuni' . Toda kaj beremo? Avtor je kakovost mraz kar črtal: ^Suppo-nimus contra veterum sentcnti.im frijjus nihil posítivi esse ([, 306, op ll-Iz česa sklepa, da biva >v resnici^ samo ena kakovost, dočtm ¡UtirtlO raz* ločno dve, in ali je ta edina kakovost .sama na sebi« mraz ali toplota ali morda kaj tretjega, kar povzroča v nas obojni občutek? Odgovor je lahko lak ali tak, za nas je važna ugotovitev, da se tudi avtor ne zanese na neposredno dojemanje, temveč tolmači občutke. Dejansko tudi on priznava, da imajo kakovostno različni ohíutki včasih le kclikostno različne vzroke. Morda je Se več takih lastnosti, ki imajo skupen vzrok? KakSnt so prav za prav predmeti »sami na sebi*? - - Ali nismo sredi čistega inter-prelncionizma? Velik del sodobne filozofije se suče okoli teh noetičnih vprašanj, zadovoljive rešitve pa še nihče ni našel. Zato je tem bolj treba ceniti vsak resen trud, četudi ne doseže takoj popolnega uspeha. Zlasti tudi ne smemo pozabiti, da ima nazor, ki ga avtor zavrača, vsaj toliko nejasnih strani, kakor smo jih našli v njegovem, morda pa celo več. Ali se je mogoče ustaviti, ako se je kdo podal na pol interpretacio-nizma? Ali mu ne bo postal zunanji svet kmalu nedostopen »Ding an f^ich kakor Kantu? In kam vodi Kantov nazor, so pokazali Fichte, Sehelling in Hegel. Toda logika sistema tira še dalje, do solipsizma, ki je pa očividno nesmiseln. Da je avtor, ki je pregledal te usodne in nesprejemljive posledice, krenil nekoliko predaleč na drugo stran kdo bi se temu čudil? Sicer pa ni glavni namen njegovega dela, da bi podalo nove rešitve, ampak — elementa philosophiae aristolelico-thomisficne, O teh pa je treba reči, da so podani res vzorno. J. Janžekovič. Joseph De V r i e s S, J,, Denken und Sein. Ein Aufbau der Erkenntnistheorie. Freiburg im B. 1937. Herder & Co. S, X„ 304 (= M e n s c h . Welt, Gott. Ein Aufbau der Philosophie in Einzeldarstellungen, hgg. v. Ecrchmans-Kolleg in Pullaeh, II, Band), Profesorji filozofskega instituta v Pullachu pri Monakovem so sklenili izdati nov zbornik sholastičnu filozofije v posameznih zvezkih. Prisegati nočejo na nobeno slrujo, niti se vtikati v zastarele Šolske spore, ampak driati se Je večno veljavnih načel sliolastične filozofije, izkazali njih bogastvo, življenjsko moč in plodnost v sodobnih vprašanjih in jih slvarilno dalje razvijati. Izšel je najprej drugi zvezek s spoznavno teorijo. 290 De Vlies je, kakor ze nckaleri drugi misleci, zapustil tako zvani dogmatizem o 'treh prvih resnicah in skuša osnovati vse spoznanje na zavesti [poročevalec je napravil ta poskus že pred leti v svojem Uvodu v filozofijo). Če se nekateri boje, da vodi ta pot v idealizem, pravi De Vries, bi bilo i.ito reči o poskusu, ki začenja s prvimi načeli, saj n, pr. načelo protislovja ničesar ne pove o realnem bivanju, do-Čim stavek eogiLo<-, povzet iz neposredne zavesti, izraža neposredno realno bit mislečega subjekta, Se manj upravičeno očitajo nekateri temu poskusu kartezijanstvo«, saj je najtrdnejšo podlago vse izvest-nosli v ¡amöivesti našel že sv. Avguštin in tudi sv, Tomažu je spoznanje svojega bitja iz zavesli najtrdnejše spoznanje, Na tej osnovi je torej zgrajeno to delo. V prvem delu govori o možnosti izvestnega spoznanja v obče, v drugem delu o možnosti transcendentnega spoznanja, to je spoznanja realnih predmetov zunaj spoznavajočega subjekta, v tretjem delu o možnosti znanstvenega spoznanja (prirod os lovnega, zgodovinskega in metalizičnega). Delo je temeljito, podaja skrbne analize, prodira postopoma od spoznave do spoznave, vedno v stiku z modernimi nazori. Poročevalca ni zadovoljilo poglavje o Spoznanju vnanjejia sveta. Avtor brani posredno spoznanje s pomnijo vzročnega načela, pri otrocih in živalih pa nagonsko prehajanje i t. notranjega üvela v vnanji realni svet- Vsa razprava je zelo bistroumna, vendar ne da več kakor neko verjetnost, in se tudi zdi, da nikdar več dala ne bo, Vzročno načelo pove res, da mora biti 7_unaj nekaj, a kaj, o tem ne more ničesar povedati. Saj je morda tisti vzrok le naličen (causa analoga), morda Bog, morda kaj nemirnega, neki X. Ber-keleyev idealizem se tudi lahko sklicuje na vzročno nadeln. Kljub vsem tefkodartl se zdi, da bo treba izdelati teorijo o neposrednem spoznanju. Ali ne tiči v pojmu _ n intenclonalnosti« taka reiitev? Etienne Gil S on und Philo I heu s B