URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lelo XIV V LJUBLJANI, dne 25. aprila 1957 Številka 13 VSEBINA: G6. Zakon o spremembah zakona o gozdovih. 67. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdnih skladih. 68. Odlok o potiditvi statuta okraja Ljubljana. 69. Sklep o izvolitvi sodnikov Vrhovnega sodišča LRS in o izvolitvi .sodnikov okrožnih sodišč. 70. Sklep o izvolitvi sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS in sodnika okrožnega gospodarskega sodišča. Odloki ljudskih odborov: 65. Odlok o gradbenih okoliših v občini Dobrepolje. 66. Odlok o gradbenih okoliših v občini Draga — Loški potok. 67. Odlok o gradbenih okoliših v občini Kočevje. 68. Odlok o gradbenih okoliših v občini Lašče. 69. Odlok o gradbenih okoliših v občini Predgrad. 70. Odlok o gradbenih okoliših v občini Ribnica. 71. Odlok o gradbenih okoliših v občini Sodražica. 66. UKAZ N-a podlagi 1,1. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene im politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o spremembah zakona o gozdovih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 23. aprila 1967 in ki se glasi: ZAKON o spremembah zakona o gozdovih 1. člen 14. člen zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/5>) se spremeni tako: 1. V drugem odstavku se črta stavek: »Spravilo posekanega lesa ni dovoljeno, dokler posekani les ni žigosam«. 2. Zadmji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Drevje odkaže pooblaščeni gozdarski uslužbenec«. , 2. člen V 31. členu zakonu se v 12. točki črtajo besede: »kdor spravi iz gozda les, preden je žigosan«. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradmem listu LRS«. St. U-83/1-67 Ljubljana, dme 25. aprila 1967. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 67. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdnih skladih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 23. aprila 1967 in ki se glasi: ZAKON o spremembah In dopolnitvah zakonu o gozdnih skladih 1. člen 5. člen zakona o gozdnih skladih (Uradni list LRS, št. 38-162/66) se dopolni tako, da se doda na koncu nov četrti odstavek, ki se glasi: »Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je pooblaščen, da predpiše povprečne cene lesa na panju po vrednostnih razredih ter vrstah in sortimentih lesa<- 2. člen 6. člen /.akoua se spremeni in dopolni tako, da ee glasi: »Prispevek se ne plača od lesa, ki ga lastnik, posestnik, upravitelj ali koristnik gozda na podlagi sečnega dovoljenja poseka v svojem gozdu oziroma v gozdu, ki ga upravlja ali uživa, ter neposredno uporabi za potrebe lastnega gospodarstva ali gospodinjstva. Izvršni svet predpiše, ob kakšnih pogojih se lahko zavezanci oprostijo plačila prispevka od lesa, ki ga posekajo v svojem gozdu oziroma v gozdu, ki ga upravljajo ali uživajo, ler brezplačno oddajo za javne namene«. ^ ^jeu Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. U-84/1-67 Ljubljana, dne 23. aprila 1967. Izvršni svet Ljudske skupščino Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marink« 1. r. Boris Kraigher 1. r. 66. i\a 'podlagi 7. cl-ena splošega /.akoiia o ureditvi občan in ökrajev (Uradi lis-t FLRJ, št. 26/55), je Ljudska skupščina LRS am seji Republiškega zbora', dae 23. aprila 1957 sprejela ODLOK o ixdrditvi statuta okraja Ljubljana % 1. Potndi se statut okraja Ljubljana, ki ga je okrajni Ijudiski odbor Ljubljana sprejel na seji okrajnega tabora in na seji zbora proizvajalcev 30. julija 1955 ter spremembe in dopolnitve k temu statutu z dne 22. maja, 11. septembra 1956 in 19. aprila 1957. 2. Ta oddok velja takoj. St. US 61/1-37 Ljubljana, dne 25. aprila 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik:. Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Jusap Rus 1. r. 09. SKLEP 4 izvolitvi sodnikov Vrhovnega sodišča LR Slovenije in o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč Na podlagi 49. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) so bili na skupni seji Republiškega zbbra in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS dne 25. aprila 195” izvoljeni za sodnika Vrhovnega sodišča LRS Jože S e g e d i n, tajnik Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani; za sodnike okrožnih sodišč I. pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Franc Pol j an ec, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu; II. pri okrožnem sodišču v Mariboru: dr. Milan Gorup, sodnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici; III. pri okrožnem sodišču v Celju; Bogomir Roš, sodnik okrajnega sodišča v Celju; Benjamin Marušič, sodnik okrajnega sodišča v Celju; IV. pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Živko Zobec, predsednik okrajnega sodišča Videm-Krško. Št. LS 58/2-57 Ljubljana, dne 23. aprila 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 70. SKLEP o izvolitvi sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS in sotlaika okrožnega gospodarskega sodišča Na podlagi 30. tu 31. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št.'31/54) sta bila na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 23. aprila 1957 izvoljena za sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS: Marjan Bele, sodnik okrožnega gospodarskega sodišča v Celju; za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani Karel Pl ei weis, sodmk okrajnega sodišča v Ljubljani. St. LS 58/1-57 Ljubljana, dne 23. aprila 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS:' Miha Marinko I. r. Odloki ljudskih odborov b9. Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), po,2, odstavku 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/32) ter ua predlog občinskega ljudskega odbora Dobrepolje je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Dobrepolje 1. člen Zg gradbene namene se sinejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu. 2. čleu Za gradbene okoliše v občini Dobrepolje se določijo tale območja občine: a) Za gradbeni okoliš Videm se določi ozemlje, ki ga omejujejo na severu Cestne njive in Jamnica, na zahodu njiva Karlovica, ua vzhodu meja k. o, Pod-gora in ua jugu križišče ceste lil. reda pri gasilnem domu Videm. Zemljišče v gradbenem okolišu Videm se sme uporabljati v gradbene namene ob tehle pogojih; 1. Parcelna št. 2/1, 2/2 (del), 51 in 431/1 k. o. 'Videm so določene za zidavo javnih zgradb, to je za gasilni dom, povečanje prosvetnega doma in pokopališča ter se v druge namene ne sme uporabljati. 2. Parcelna št. 59/1, 59/2, 425, 443/1 (del), 442 (del), 444 (del), 441/1, 431/2, 432. 440/1 in 440/2 k. o. Videm se smejo uporabljati samo za zidavo stanovanjskih hiš. b) Za gradbeni okoliš Freds trüge se določi ozemlje, ki ga omejuje na severu vaška pot do Apnenice, na jagu ozemlje Gajžni hri'b, na vzhodu paroela št. 1279 in ua zabodli brli išče ceste lil. reda do križišča železniške proge, razem zemiljišča pare. št. 1210/1, 1210/3, 1210/4. 1048/311, 1048/512, 1048/313 in 1048/314 k. o. Videm, ki so določene za novo apnenico, kamnolom in industrijski tir. Severni del parcel št. 1280, 1239, 1261, 1262. 127.3. 1276. 1277, 1278 in 1279 k. o. Cesta se smejo uporabiti «a zidavo stanovanjskih hiš. * 3. člen Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ož.ja lokacija se določa po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati ua to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem jva nerodovitna in manj rodovitna zemljišča. , 4. člen Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, 5. člen Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbenem okolišu urbanistično osnovo vsaj za-predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let. , ,, 6. člen Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka. * 7. člen Pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen na področju prometa, zvez. elektrifikacije in' vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok o gradben iti okoliši li. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnim vestniku okraja Kočevje«. Št. 1928/1 Kočevje, dne 27. februarja 1957. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.' ,» • Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni last LRS, št. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona p okrajnih Ijudtskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na predlog občinskega ljudskega odbora Draga—Loški potok je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbpra 27. februarja 1937 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Draga—Loški .potok 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu. 2. člen Za gradbene okoliše v občini Draga—Loški potok se določijo tale območja občine: Zemljišča od stanovanjske hiše št. 20 na* Hribu proti severozahodu na križišču poti, ki volji s Hriba oz. Travnika na Tabor, od tu dalje po cesti proti gostilni »Lovec«, kjer zavzema parcelo št, 251/1 in 279, 'ter dalje ob krajevni polj Hrib—Ret je do meje kata^tralme občine Retje, nato proti severu do okrajne ceste Hrib-—Sodražica, kjer nad cesto v smeri proti Hribu zavzema deloma parcelo št. 185/2, 183/4 in parcelo št. 193/1 ter parcelo št. 210 k. o. Hrib. Meja gradbenega okoliša poteka od tu proti severozahodu do južne mej« parcele št 180 ter dalje proti vzhodu do parcele št, 143/2, od koder v ostrem kotu zavije zopet proti severozahodu do poti ob parceli št. 105. nato pa proti v/.liodu ob severni meji parcele št. 35, od tu dalje pa pravokotno proti severu na vaško pot ob'parceli št. 55/1, Od tu vodi meja gradbenega okoliša proti jugu ob vaški poti db parcele št, 573/1, od koder zavije vzhodno na poljsko pot do parčele št. 372/2, nato ob poti proti jugu, ter dalje ob južni meji parcele št. 368 in 383 ter od tu na severozahodno mejo parcele št, 543 in dalje proti severozahodu na severozahodno mejo parcele št. 343 in dalje proti severozahodu do ju/.ne meje parcele štev. 399, nato pa proti vzhodu, kjer zavzema parcelo štev. 1113/6 in litT3/5, Od tu poteku meja do vaške poti ob zahodni meji parcele št. 323/2, od koder krene na jugovzhodno mejo parcele št. 336/4 ter v loku db par-cele št, 301, kjer zavzema del te parcele ter v nadaljevanju del parcele št. 297 in 295 ter zahodni del parcele št. 286/1 kakor tudi parpelo št. 1125, od koder poteka do Izhodiščne točke ob hiši št. 20 na Hribu, Parcele št. 281, 285 ter 284, ki spadajo v opisani gradbeni okoliš, so določene za zidavo ob posebnih . pogojih, to je za zidavo javnih zgradb. 5. člen ' Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija s.e določa po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ,' ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj vredna zemljišča. * 4. člen . Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se. ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi ze.mjjišč za gradbene namene. 5. člen Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbenem okolišu urbanistično osnovo vsaj za predvidele gradbene potrebe prihodnjih dveh d<> petih let. 6. člen Pregledne situacije gradbenega okoliša so sestavni del tega okoliša. 7. člen Pravica, izdajati dovoljenja po 9, členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem. ko začne veljati odlok o gradbenem okolišu. , 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan' po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. St. 1928/1 Kočevje, dne 27. februarja 1957. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. . * 67. Na podlagi 2. 61 en a zakoma o uporaid zemljišč za gradbene namene (Uradni list LM, št. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona o okraj n ili Ijiudskih odborih (Uradni List LRS, št. 19-80/52) ter na predlog občinskega ljudskega odbora Kočevje je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zibom 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel ____. ODLOK o gradbenih okoliših v občini Kočevje 1. člen ' Za gradbene namene se, smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu. 2. člen Za gradbeni okoliš Kočevje se določi tale meja: Meja naselja na jugu poteka po južni in zahodni meji pare. šL 724/1, zahodni meji pare. št. 725, vzhodni meji parcel na zahodni meji pare. št. 729, jugozahodnem robu pare. št. 760, 759, 761, 762, 764, 240, prečka Podgorsko ulico, se nadaljuje po robovih parcel št. 985, 991, 1007, 1004, 1003, seka na pare. 1004 Rinžo, dalje po zahodnem robu .pare. 1023, po severnem robu pare, št. 4 prečka pot proti stari elektrarni in nadaljuje po jugozaboduem robu pare. št. »4/1, 85/1, 80/l, 78/1, 73/1, 71/1, 70/3, po južnem in zahodnem robu pare. št. 69, 110, zahodnem robu pare. 60/2, 59, po južnem robu pare. 58/1, nato seka parcele št. 63, 64/1, 64/2, 65, 66, 90, 91, 92, 93, 94 in 95 na severni polovici za stavbami po zahodnem robu pare. 95, prečka Rožno ulico, se nadaljuje po zahodnem robu pare. 2901/2 in 2901/1, seka pare. 2901/1, 2900, 2897/2, 280, 2894/1, 2892, 2888/1, 2887 in 2084/1 ter se priključuje na skrajni jušni kot pare. 2872. Od tu poteku po zahodnem robu parcel 2872, 2871/3, 2869, 2867/2, 2867/1, 2864, 20^3, 2860, 2858, 2846, 2843, 2841/2, 2563, dalje po južnem robu in zahodnem robu parcel 2840/1, 2840/2, po severnem robu pare. 2099/2, 2100/2, 2100/1, 191/2,in 2101/1, po zahodnem robu parcele 2706 do poti št. 221/5. Meja se nadaljuje ob poti, ki prečka glavno cesto št. 3041 proti vzhodu, nadaljuje po poti pare. št. 3043/2, do železniške proge. Ro šev, zah. strani poteka meja naselja po železniški progi vse do vzhodnega roba pare. št. 1724/2 do poti št. 3052/1, jo prečka, dalje po vzh. robu 1550, 1553, 1554 po sev. robu parcele 1557 im seka s potjo 3056, od te točke poteka meja v ravni črti do sev. vzh. kota parcele št. 1281/2, pri tem seka tele parcele im ceste: 1515, 1518, cesto Kočevje—Rudnik pare. št. 1517, 1520, 1536, 1448, 1446, 1445, 1443 im cesto Kočevje—Gvišlerji. Meja se nadaljuje po sev. vzh. robu parcele 1281/2, 1294/4, prečka poljsko pot, se nadaljuje po zahodnem robu parcel 1296/1, 1296/2, 1296/3, 1296/4, 1296/5-6-7, po južnem robu pare, 1296/7. Od lu poteka v ravni črti na vzh. rob parcele 1105/2, pri tem seka pare. 1216/1, 1255, 1253 in Rinžo (št. 3064). Od tu poteka po jugovzhodnem robu 1105/2 do glavne ceste Kočevje—Livold in po cesti do izhodiščne točke na južnem robu pare. št. 724. Površine za razvoj železniškega prometa v omenjenih mejah naselja zadostujejo za dobo 5 let. Izven meje naselja na severnem robu pa je predviden za razvoj tovornega železniškega prometa velik kompleks med železniško progo in glavno cesto Kočevje— Ljubljana (oznaka v priloženem načrtu). Razvoj industrije: V mejah bodočega naselja se bodo nadalje razvijale samo tele industrijske proge; 1. jkemična industrija potrebuje za nadaljnji razvoj še zemljišče s pare. št. 1000/3, del pajc. 1601/1, nadalje parcele 1641, 1642, 1646, 1647/3, 1647/1, 1643, 1647/2 z deli parcel 1640 in 1650. 2. Gradbena in ključavničarska industrija bosta v celoti zavzemali parcele 1103, 1105/1 in 1105/2. 3. Mesina živilska industrija zavzema parcele št. 1261/16, 1261/17, 1261/1, 1262/2 ter dele parcel 1263/1, 1259 im 1260. t ' Za rekreacijo in šport «o namenjene vse površine od jugozahodne meje naselju po podnožja hriba Stojne tar v bližini Seškov ega doma ležeče pare. št. 1256, 1257/2, 1257/1, 1258, 1260 ter pretežni del pure. 1259. Vse druge površine v nakazanih mejah so zazidljive v splošne gradbene namerne. Ker pa mestna občina še nima uiti potrjenega idejnega miti zazidalnega urbanističnega načrta, si pridržuje pravico, da po svojih gradbenih organih im svetih .odloča, kako se bo naselje zazidavalo glede na ceste, kanalizacije, vodovod in druge komunalne naprave. Za posebne gradbene namene pa .se rezervirajo pare. 1716/2, 1717/2, 1718, 1719, 1720, 1721, 1722/1, 1722/2, 1731, 1732, 305'l/2, 1754/2, 1722,' 15M, 1512, 1513, 1514, 1515, 1518, 1919, 1557 tea-del parcel 1550, 1555, 1554, 1557, 1558, 1561, 1562, 1545, 1542, 1541, 1538, 1451. Za gradbeni okoliš Trata se določi tale meja: Zazidalmi okoliš gre po vzhodnem robu industrijskega tira do zahodnega roba parcel 1996/2, nato po sev. robu'is te parcele, nato zavije po vzh. meji 1996/2 in 199,7/1 do sev. kota parcele 1940/21, nato po severnem robu ište parcele do poti št. 3043/2 v smeri ob poti do parcele 194020 dm se nadaljuje po vzh. robu te parcele proti jugu im pride na vzh. rob parcele št. 1940/17 im gre do roba pare. 1855/1, preseka pot št. 3043/3 in se nadaljuje po vzh. robu 1855/2 do poti, preseku pot in gre približno ca. 30m, nato gre proti zahodu ob zasebnih parcelah do južnega roba parc. 1850/3 in naprej po južnem robu 1849/4, 1847/4, 1846/43, 1846/3 do poti, nato ob potu do sev. roba pare. 1677 in nato ob poti, ki gre po pare. št. 1677 proti jugozahodu, nekako do sredine te parcele, od tu proti sev. zahodu preko pare. 1678, 1679 do pare, 1682/3 in po južnem robu v smeri sev. 1682/3 do južnega kota pare. 1682, od tu po zahodni strani iste parcele do pota. Od tu po poti po južni strani 2004 naprej 2164 se nadaljuje ob poti do parcele 2162. Za vrtnarijo KGP se rezervirajo parcele: 2035, 2054, 2033, 2010, del parcele 2009. 2116, 2P119 . 2120, 2123, 2124, 2126, 2118, 2131, 2122. 2125 , 2127, 2128, 2129. 2130, 2131, 1682/3 del pare. 1679 in 1678. Za gradbeni okoliš Rudnik se določi tale meja: Parcele, ki so navedene, veljajo za zazidljive, in sicer: stavb. 486, 1500/2, 1508/5. stavb. 441, stavb. 534, 1768/6, 1507, 1501/5, 506. 1506, 150*1. 1501/1, 1502/2. 1504/2, 1504/1. stavb. 415, 1503/1, 1503/2, 1503/3, 1503/4, stavb. 554, 1503/6, 1505/3, 1505/4, 1303/5, 1505/5, stavb. 496, 1501/2, 1501/4, 149*). 1438, 1471/2. 1471/1, 1473, 1492/2, 1492/1, 1491, 1490, 1409, 1488/1. 1488/2, 1484, stavb 368, 1482, 1480/1. 1480/2, 1479/1, 1479/2, 1477, 1474. 1476.1475,, ,s-tavb. 172 in 137 (pričetek z vzhoda): 1796/3, 1796/1, stavb. 330. 1797/1, 1798. 1795/1, 1795/2. (pričetek z zahoda): 1510, 1500/1, 1508/5, stavb. 495. 1508/4. 1766/3 in stavb. 313 do 327 (15 kom) 1767/4. Varovalni cestni pas je 10 m. I.Na južni strani: Meja med pare. 74 in 32.81. pare. 3278. 3277/1. 3273. 84. 3268. 3266. 3265 . 3262, 3260, 3257 . 3250. 3247 , 3246. 3242, 3240. 3238. 2621 2. N & v z h o d in. i strani: Po poljskem kolovozu 7041/1 v sev. zahodni »mori do 2698/1, 2594, 2591, preko poti do 3206, 3156,3154,3150, 3149/2, v ravni črti do 314o sev. robu pare. št. tl in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 9, preseka parcelo-v sredini št. 8/2. 16, 20 gre po zahodnem robu pare. št. 22. 27, preseka ,parc. št. 29, še nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 35, 54, 38, 41, 47,,53, ?2, 65/1, 65/2, 71, 72, 79, »1, 84, 85, kjer gre po j užini strani pare. št. 45 do stranske poti št. 4077/1, jo prečka in gre po jugozahodnem robu pa.rc. št. 93 in se nadaljuje po jugovzhodnem robu parcel: 93, 95, 98, 99, 101, 102, 104, 109, 110, 113, nato po južnem robu pare. št. 114, 192 , 449 , 50, 203, 454, zavije proti severu dn prečka glavno cesto $1. 4073/1 in se ob južnem robu pare. št. 931 nadaljuje do sredine, kjer preseka v jugozahodnem delu parcele: 931, 933, 936, 937, 938, 939, 940 , 941, 942, 943 ter pot št. 4072. Nato gre po severovzhodnem robu pare. št. 185, 182, 181, 124, 126, 127, 130, 169, 168, 135, 137,' 139, 140, 142, 144, nato ob severnem robu pare, št., 144 prečka pot št. 4059, gre ob sev. vzh. in sev. robu pare. št. 238 in se priključi izhodiščni točki pare. Š4. 1259. Za modernizacijo ceste ,pa je določen 10-metr-ski varovalni pas. •Posebnih gradbenih namenov tu ni. . Za gradbeni okoliš Banja Loka se določi tale meja: 1. Izhodiščna točka na sev. zah. kotu pare. št. 10 in se nadaljuje po južnem robu iste parcele po zahodnem in južnem robu pare. št. 12, zah. in juž. robu parcele št, 38 in 37 zahodnem robu parcele št. 15/1, .16 31/3, 20, 19 (20 in sev, zah. robu parcele št. 22) 21/1, prečka pot 4091 po zahodnem robu parpele št. 400. južna meja pa poteka po' južnih robovih parcel št. 400, 416, 417/3, 417/2, 431, 432, 434, prečka pot 4093 parcele št. 743, na jugovzhodnem robu parcele štev. 744, 750. Od vzh. kota parcele št. 750 poteka meja na vzh. kot parcele št, 761. od tu poteka meja v ravni črti preko glavne ceste 4125 do sev. roba parcelp št-775. Severna meja naselja je odrejena s premo črto do križišča, poljske poti št. 4093 ter se priključi izhodiščni točki. 2. Za posebne gradbene namene so določene parcele št. 748, 747, 749 in 750 — šola. 1 Pobočje na severnem delu naselja je rezervi rano izključno za modernizacijo ceste Kočevje—Brod. Natančne oznake so priložene v situaciji. Pare. št, ceste je 4125. Varovalni pas ob cesti št. 4093 v naselju je 4 m, varovalni pas ob glavni cesti št. 4125 pa 10m. Za gradbeni okoliš Fara se določi tale meja: Izhodiščna točka je.v južnem kotu parcele štev, _ 82 in prečka cesto pare. št. 1807, se nadaljuje ob robu parcele št. 2, del parcele št. 1, seka parcele št. 4, 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17 se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 18/2 in dalje po južnem robu parcele št. 9/1, 18/3, 9/2, 21/2, po vzhodnem robu parcel št. 21/1, 22, prečka cesto št. 1809, zajema parcelo št. 25/2, poteka po vzhodnem robu parcele št. 26, nato po južnem robu pare. št. 1644, preseka 1643, nato se nadaljuje po južnem robu parcele št. 1642/1, 1641/4, 1641/3 od južnega kota parcele št. 1641/3, gre ob jugozahodnem robu iste parcele do sredine, nato preseka ceslo parcele št. 1821/2, gre po severnem robu parcele št. 32, se nadaljuje ob zahodnem robu parcele številka 1664, t. j. pokopališča ob isti parcelni številki, t j. na severnem robu, gre, od zahodnega roba parcele št. 1663 do skrajnje severne točke, t. j. severnega kota pare št. 1676/1,'ob severno zahodnem robu iste parcele, se nadaljuje do sevetnega roba parcele štev. 86, preseka v sredini parcele št, 87 do levega brega, poteka. parcelo št. 1824, ki meji ves zahodni del, kar je razvidno iz situacijskega načrta, ter se zaključi z izhodiščno točko,'ki je v skrajnjem južnem kotu parcele št. 82. V posebne gradbene namene pa je določena parcela št. 2, itn «ucer za manjšo živilsko industrijo — mlekarno. Parcela št. 82 pa se rezervira za teiesno-vzgojne namene. ID-metrski varovalni pas ob glavni cesti pripada cestišču, pri drugih cestah pa 4 m. Za gradbeni okoliš Vaš pri Fari se določi tale meja: Skupna meja zazidalnega okoliša na severozahodu je sredina'parcele št. 2.159, ki se nadaljuje ob zahodnem robu iste parcele dp južnega konca, kjer preseka severni del parcele št. 991/3, 991/2, 99il/l, 990, 989, 987, gre čez sredino parcele št. 986, 1006, 1004. 1007/1, 1007/2 do vzhodnega konca paroele št. 1008'2, preseka severni del parcel 347, 346, 345, 343, 42, 41, 340/1, 339/1, 358, nato preseka cesto štev. 2550, se nadaljuje ob cesti proti severu dt/*parcele 334, kjer gre po južnem robu iste paroele 331, 329, 327, preseka parcelo št. 10il4 do Kolpe, kjer gre,ob Kolpi oziroma južnem robu parcel št! 1014, 1016, nato gre oib vzbodnerp robu parcel št. 1016, 1017, 1021, prečka potok št. 2570, gre ob južnem robu parcel št. 1024/1, 1033, nato ob isti parceli na vzhodni rob na isti strani, se nadaljuje ob robu parcele 1034 do glavne ceste, kjer zavije na desno ob cesti in jo prečka pri severnem robu -parcele 1040, se nadaljuje Ob vzhod/ ,em robu parcele HOt, nato ob severnem robil pare. št. 116t, 62, prečka cesto 2555, se nadaljuje ob severnem robu parcel 1168, 1169, 117Q, 1171, 1172 ob part. št. 1172 na zahodnem robu presejva potok štev. 2566 in cesto št. 2557, gre čez sredimo pare. št, 2081 in 2082, nato gre ob severnem robu pare. št. 2085, 2084, 2085/1, 2085/2, 2085/3 im 2080, preseka sredino parcel 2088, 2090. 2092, 2091, nato ob sev.ernem robu parcele št. 147, nato se nadaljuje ob severovzhodnem robu parcele št. 2118/1 ob isti pare. št. na severnem robu 2118/1, 2118/2,( preseka v severnem delu parcele 2119. 2120/1, 2120/2' Nato gre -po severnem robu parcele 2121 po severovzhodnem robu do sredine parcele št. 2138, kjer jo preseka, nato še nadaljuje po severnem robu parcel št. 2124, 2123, 32/3, preseka v sredino par-dini parcelo 2150/3, 2152, 2133, 2154, 2155. 2156, nato gre ob južnem robu parcele št. 2150/1, preseka v sredini parcelo 2150/5, 2152 , 2133, 2154, 2155, 2156, nato gre ob severnem robu pare. št, 2157, 2158/2, preseka v sredini parcelo 2159, kjef se stika z izhodiščno točko. Varovalni 10-metrs'ki pas ob glavni cesti številka 2554/5 prijlada cestišču. Za gradbeni'okoliš Osilnica se določi tale meja: Zazidalna meja se razteza od zahoda proti vzho» du. Od izhodiščne točke od severozahodnega/ kota parcele št. 658 poteka meja po -zahodnem robu parcele št 657 Južna meja poteka po južnem robu parcele št. 657 nadalje 633, 162, 618, 163, 615, 614 ier po zahodnem robu parcele št. 614, po južnem robu parcele 612/3, preseka severni del parcele št. 611/1, se nadaljuje po južnem robu pare. Št. 593, 216, preseka severni'del pare. št. 595 , 588, 594, 587 , 584, 585, 582, 580. 570/1, 572, 567, nato gre ob poljski poti št. 3529 do križišča s poljsko potjo št. 35?0, kjer gre ob poti proti vzhodu do ceste št. 3524, jo prečka, gre ob južnem robu parcele št. 1, preseka parcelo št. 89, nato ob jugovzhodnem in severnovzhodnem robu iste parcele, nato preseka parcelo št. 94, 95 , 96. 100, 101, 102. 104. 105. 114, 116, 110 in 118. se priključi na južni kot parcele št. 122. poteka po jugovzhodnem robu pareel 122. 125, 130. 134. 140. seka poljsko pot št. 3523/2, poteka po njenem robu do parcele 169, po meji med parcelnima št. 169 in 170 do glavne ceste št. 3534/2, jo seka ter se nadaljuje po severnem robu parcel št. 264/2, 284/1, 290, 294/1. 294/3, 299, 214/4, seka poljsko pot št. 3525 ter se nadaljuje po sev. oz. vzhodnem robu parcel št. 8, 322/1, 320, 319,' 318, 317, 316, 30S, seka parceli 307 in 713/5, se nadaljuje po meji pare. št.# 712, preseka poljsko pot 3526 ter pare. št. 713/3, poteka po severni meji pare. št. 699 in 696, zopet preseka poljsko pot št. 3531 in se nadaljuje po pare. mejah 692 , 684, 685, 683, 682, 684/1 in 680, ponovno preseka poljsko pot št. 3532/2, poteka po robu te potj p,roti jugu do parcele št. 676, nadalje po sev. in vzh. robu iste paroele in pare. št, 671 do glavne ceste, ter od tu poteka do izhodiščne točke, to je sev. zah. kot parcele št. 658. V posebne gradbene namene se določijo površine okoli osnovne šple, ki so zajete v mejah zazidljivega naselja in označene s parcelnimi številkami: 121, 122, 119, 110, polovica parcele 105, polovica parceil 104, 102, del parcel št. 101, 100, pare. št. 95, del pare. št. 94. parcela št. t in parcela št. 89. Na teh parcelah se bo razvijalo zadružništvo kot obrtne delavnice, skladišča in podobno. . Površine ležeče ob glavni cesti so vse zavarovane za modernizacijo cest z 10-metrskim pasom. 3. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in naravno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturni in zgodovinski Zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana z^emljiča jposebej določil za urbani-' zem pristojni republiški Ägan. 4. člen Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa Organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se določa po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za gradbene .namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jčdru naselja, zatem pa nerodovitna in -manj rodovitna zemljišča. člen Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene,-izjeme določa 6. člen zakona t> uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Občinski ljudski odbor izdela na podlaga odloka o gradbenem okolišu urbanistično osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let. , _ ’ 7. člen Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka. 8. člen Pravica, izdajati dovoljenje po 9. členu zakona o uporabi zemljišča za gradbene namene, razen na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok o gradbenem okoliš u, 9. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje*. St. 1928/1 Kočevje, dne 27. februarja 1957. Predsednik ÖLO; Jan«z Pirnat 1, r. 68. Na podlagi 2. člena zaikona o uporabi zemtljiišč za gradbene namene (Uradni list LRS; št. 13/36), po 2. odstavku 13. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na predlog občinskega ljudskega odbora Lašče je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja an na seji zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Lašče 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu. 2. člen Za gradbene okoliše, v občini Velike Lašče se določijo tale območja občine: A. Velike Lašče — meja' gradbenega okoliša poteka : i Izhodiščna točka je jugozahodni kot parcele št. 1951/1. Južna m^ja proti vzhodu poteka po južni strani pare. št. 19^1/1,#1950/1, pp sredi pare. št. 1935, 174-3, prečka cesto proti Vel. Blokam in gre po južni strani pare. št. 2093/8 mimo pare. št. 1716. 1711, 1709, 1708, 1703. 1681/4, 1677, 1673, od tu proti severu. Vzhodna meja — vzhodna stran pare. št. 1672, 1672/2, 1671/1, prečka cesto pare. št. 1025/1, gre proti severozahodu po sredini pare. št. 536, 537/1, 534, do njenega severozahodnega kota in od tu proti severu po vzhodni meji pare, št. 532/2, 329, 532/1, do poti . Pare. št. 3084!/l, ki jo seka od vzhod a proti zahodu in poteka dalje proti zahodu. Severna meja seka južne dele pare. št. 461/1, 462, 771, 474, 462, 485., 490, 483, 496, 489/1, 505, 507, 508, prečka pot pare. št. 2094/5 in dalje v južnem delu pare. -št. 248, 245/1, 244 in 241, prečka cesto proti Ljubljani {pare, št. 2077/1), od, tu proti jugu in jugozahodu. Zahodna meja — južni del pare. št. 17/1'18, 19, 20, 21, 25, 24, severni del pare. št. 7 in 6/1, južni del pare. Št. 28, 30, 31, 38, 38, 40, prečka severozahodni kot pare. št. 41/2 jugovzhodni kot pare. št. 41/1, 42 in zahodni kot pare. št. 41/2, prečka kol pare. št. 2076/2 in gre dailje proti jugu po .zahodnem robu pare štev. 1953, 1954/1 in 195il/l do izhodiščne točke v jugozahodnem kotu. Za posebne gradbene namene so rezervirane parcele: 1950/1, 1951/1, 1952/1, 1951/3, 1954/2, 1954/1, 1947, 1952/2, 1951. B. Železniška postaja Velike Lašče; meja gradbenega okoliša poteka: Izhodiščna točka je jugozahodni kot pare. št. 308/4, od tu gre meja proti vzhodu. Južna meja — južni rob parcele št. 308/4 prečka I>ot pare. št. 2094 in gre po njena južni strani mimo pare. št. 395, 316/50, 316/23, 316/75 in 317, zatem pa Proti severu. Vzhodna meja — prečka pot pare. št. 2094 in gre dalje proti severu po vzhodnem delu pare. št 316/15, 316/13, 316/12, 316/9, 316/8, 316/7, 316/5, 316/4, ^JVl, zatem pa proti severozahodu in severu. Severna moja — po severnem robu parc.’št. 316/1, vzhodnem robu pare. št. 311 in 312. po severnem in zahodnem robu pare. št. 312, 2080/3, 306, zatem pa Proti jugu. Zahodna meja — po zahodni meji pare. št. 306, 305/2, 305/3, 308/3 in 308/4 do izhodiščne točke. C. Dvorska vas — meja gradbenega okotoša poteka: Izhodiščna točka je v zahodni tretjini severne meje part. št. 2186/2, od tu poteka proti jugovzhodu. južna meja — preko -pare. št. 2il88/2, 2193/2, 3679 (pot) po zahodni meji pare. št. 2193, po severni meji pare. št. 1844, 1847/2, 1852/2, 1854, 1858, 1862,1872, prečka pot pare. št. 3577, gre dalje proti vzhodu preko .pare. št. 1926, 1827, 1937, 1945 .po vzhodni meji pare. štev. 1943, po severni meji pare. št. 1946/i, 1947, 1950, 1951, 1954, 1955, 1953, I960, po južni meji pare. št. 1912, prečka pöt pare. št. 3577 in gre dalje proti severu. Vzhodna meja —- preko pare. štev. 1910/1, 1909, 2012, 1906/2, 1905, 1904, 1905, 1902, 1901/1, 1900,1899, 1898. 1897, 3576. 2106, 2107, 1896 in dalje proti severozahodu. Severna meja — preko pare. št. 1895/1, 3658, 1892, 2116, 2117, 2118, 2119, 2120, 2124, 3572, 2130 ter dalje proti jugu. Zahodna meja — preko pare. št. 2130, 2155, 2156, 2158, 2160, 2162, 1821, 2164, 1821, 3591, 1890, 2967, 2168, 3682, 1888, 2174, 1881, 1800, 1279, po zahodni meji pare, št. 1876/1 preko pare. št. 2184, 2186, 2187/1, po severni meji pare. št. 1874/2, 2188/2 do izhodiščne točke. C. Prelesje — meja gradbenega okoliša poteka: Izhodiščna točka je vzhodna tretjina južnega roba pare. št. 2941 in gre od tu proti vzhodu. Južna meja — po južnem robu pare štev. 2941, 3552/1, 2942/1, 2947, 2947/1, 3135/3, prečka cesto Ko-čevje—Ljubljana (pare. št. 3547), prečka pare. štev. 3134/3 in gre dalje proti severozahodu. Vzhodna meja — po zahodnem robu pare. štev. 3132/22, 3134/1, 3111, zatem .pa proti jugozahodu. Severna meja — prečka pare. št. 3106 in 3107 ter cesto Kočevje—Ljubljana (pare. št. 3547) in gre po severnem robu pare. št. 2951 in 2950, tu zavije proti jugovzhodu. Zahodna meja gre po zahodnem rohu pare. št. 2950, prečka pot (pare, št. 2947/3) in pare. št. 2942/1, pot (pare. št. 3552/1) im parcelo št. 2941 ter se zaključi na izhodiščni točki na tej parceli. Dosedanje jedro naselja je izven gradbenega okoliša, . D. Sv. Gregor — meja gradbenega okoliša poteka: Izhodiščna točka je severozahodni kot pare. št. 189/1, od tu gre meja proti vzhodu. Južna meja — zahodni rob pare. št. 189/1, prečka pot (pare. št. 1849/1), gre po južnem robu pare. št. 214, prečka pot (pare. št. 1848/2) ter zavije proti severu. Vzhodna meja — po vzhodnem robu pare. št. 214. južnem in vzhodnem robu pare. št. 220, prečka pot (pare. št. 1840-1), po vzhodnem robu pare. št. 1700/4, 1700/t, zatem pa zavije proti zahodu. Severna meja — po severnem robu pare. štev. 1700/1, 1700/2, 1699/2, po zahodnem robu pare. štev. 1699/1, prečka pot in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 21/3 proti jugu. Zahodna meja — po zahodnem robu pare. št. 21/3, 1, 3/2, 3/1, vzhodnem robu pare. št. 20/2, zahodnem robu pare. št. 20/2, prečka pare. št. 1850/4, po severozahodnem robu pare. št. 20/1, prečka pare. št. 1850/2 in gre po severnem robu pare. št. 189/1 do izhodiščni točke. E. Raščiea — meja gradbenega okoliša poteka: Izhodiščna točka je jugozahodni rob pare. št. 2709 in se nadaljuje proti vzhodu. Južno meja -r prečka pare. št. 2?>3/1, 2732, 2735/2, v jugovzhodmi smeri, nadalje gre po zathodmem robu pare. št. 2733/3, 2739/1, prečka cesto Kočevje—Lja>b-Ijama (pare. št. 4000) im se nadaljuje po južnem robu pare. št. 4000 mimo pare. jt. 2739/1, 2744, 2743, prečka pare. št. 2749/2 in gre po južnem robu pure. št. 2749/3, 2749/1, 2796/1, tu pa zavije proti severu. Vzbodma meja —. prečka pare. št. 2796/1,. vzhodni rob pare. št. 2749/1, 2793/1, prečka pare. št. 2794, 4010 (cesta Raščica—Dobrepolje) in se nadaljuje po južnem robu pare. št. 2369, vzhodnem robu l>arc. štev. 2390, 2591, prečka pare. št. 2593, 2593, 2599 vzhodni roib pare. št. 2601, 2605, severmi rob pare. štev. 2604, vzhodni rob pare. št. 3614, 2613, prečka pare. štev. 4011-2 (pot), vzhodni rob pare. štev. 194, 2410, 2407. 2403/1, zatem pa zavije proti jugozahodu. Severozahodna meja — pri tem prečka pare. št. 2405/2, 2406. 4002-9 (pot) in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 2629, severnem in zahodnem robu pare. št. 2828, zahodnem robu pare. št. 2624/1, „prečka pare. št. 2624/1, 2623, 2619/1, po zahodnem robu pare. štev. 2618., po zahodnem robu pare. št. 2616 prečka pare. št. 3996-1 (pot) in. se’nadaljuje po -.a hod nem robu pare. št. 2720. 2724, 2723 , 2728, 2729 do izhodiščne točke na tej parceli. F. Male I^ašče — meja gradbenega okoliša poteka : Izhodiščna točka je severozahodni kot pare. št. 2991. Meja zatem poteka proti severovzhodu, pri tem prečka pare. št. 2991. 3000/3, 2999, 2998, 3006/1, 3092, 3093, tu zavije proti severu, pri tem pa prečka pare, št. 4007 (pot) 3094, 3093, 3996, 3097, tu spremeni smer proti zahodu in prečka pare. št. 3098, 3101, 216, 4007, 2875, 4007, 2876/2 m proti jugu po zahodnem robu pare. št. 2876/2, 2876/1, 2883, po južnem robu pare. št. 2683, po zahodnem robu pare. št. 2682, 2681, prečka pare. št. 2860. 2934/1, 2934/2, 2941, 2943, 2943. 4007 (pot) in se priključi izhodiščni točki v parceli št. .2991. G. Sv. Trojica — meja gradbenega okoliša poteka : Izhodiščna točka je skrajni zahodni kot pare. št. 3320. od tu pa poteka proti jugovzhodu. Južna meja — po zahodnem in južnem robu pare. št. 3320, 3322/1. južnem robu pare. št. 3322/2, od tu pa proti severovzhodu. Vzhodna meja — po zahodin.erti robu pare. štev. 3322/2,-3323, 3353, 3354, 3355.3336, 3342, 3345, tu pa zavije proti severozahodu. Severna meja — po severovzhodnem robu pa.rc. št. 3343, 3344 in 333 ter severozahodnem robu pare. št. 3333, Tu spremeni, meja smer proti jugu. Zahodna meja prečka pare. št. 3339, 3335, 3334, 3335. 3323. dotikajoč se skrajnjega zahodnega dela pare. št. 3320, to je do izhodiščne točke na tej parceli. 3. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in naravno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturno m zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški organ. 4. člen Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se do- loča’po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to. da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrstit še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj rodovitna zemljišča. 5. člen Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbene111 okolišu urbanistično osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjiiih dveh do petib let. 7. «len Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka. 8. olen Pravica, izdajati dovoljenje po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok o gradbenem okolišu. 9. člen Ta odlok prične veljati osmi ^lan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. Št. 01 1928/1 Kočevje, dne 27. februarja 1937. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 69, Na podlagi 2, člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona o ograjnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter na predlog občinskega ljudskega odbora Predgrad je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora .proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel odlok: o gradbenih okoliših v občini Predgrad 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabljati samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu. 2. člen a) Predgrad — meja gradbenega okoliša poteka: izhodiščna točka je prečkanje meje zazidalnega okoliša s potjo pare. št. 3458. Od tu gre meja proti jugovzhodu. Južna meja — preko parcele št. l3/l, 7/2, 7/1 proti vzhodu preko pare. št. 7/2, 13/1, 6/t, 6/2, 1, 2, 13/3, tu prečka cesto proti Staremu trgu (pare. št. 3431/2) in zavije proti severozahodu po južnem robit 'parcele št. 3452/1 (pot). ‘Vzhodna meja — Pri pare. št. 2705/1 zavije-meja proti severu ob vzhodnem robu pare. št. 2705/1, 2699'5, 2696/2. .2699/2, 2699/1, 2692. V severovzhodnem kotu pare. št. 2692 zavije meja proti zahodu po' Severnem robu pare. št. 2692. 2691. 2690/1. prečka pare. št. 2674. 2671/5.'2671/1 po severnem robu pare. št. 2675. 2676. 2678/2, prečka pare. št. 2661/1. 2061/t, od tu gre dalj4 * 6 proti severu po vzhodnem robu pare. št. 2635 . 2633, 2658, 2632/1. tiadalje prečka parci št. 2649. *3453/1 (pot), 1729. 1727,1725/1. po severnem robu pare. št. 1724. p« vzhodnem robu pare. št. 1718. 1716,2. ITIbl prečka pare. št. 1713. >3434/1 (pot); 1711. 1710. 1702. 1703/3. 1708/2. 1708/, 3434/5, 1704/2, 1679/2. Tu zavije meja proti jugozahodu. Zaliodom meja — po severnem robu parcele štev. 1704^2 prečka pot proti Kočevju (pare. štev. 34M/1), uatlalje gre po zaliotkiem robu pare. ŠL 34>1; 1 do križišča pare. št. j4>37/l, nakar gre po njenem zahodnem robu pare. št. 733, 737, 757/3, 739/1, 717/2, 717/1. Tu prečka pure. št. 3437/1 (i(H*t) nadalje še pare. štev. 719/3 in gre po zahodnem robu pare. št. 708/1, .707/2. 705/2 in 3437/3 (pot). Zatem prečka pare. št. 704/11, 704/V, 704/10, 3437/1, 703, 3437/3, 453/4, 454/2, 452/5. 452/5, 123. 3437/3 , 404/1, 407/1, 407/2, 309/4, 309/1, 399/2, 399/5, 590'I. 396/3, 396/4, 396/2, 395/2 . 372/2, 372/3, 379/5, 369/3, 369/2 in gre po zahodnem robu pare. štev. 369/1, 369, 367, 367/1 prečka j>are. št. 367/1, 366/1, 366/2 in se priključi izhodiščni točki (pare. št. 343«)_ Za posebne gradbene namene se rezervirajo tele parcele: Parcele štev. 2679/3, 2692, 2685, 2694, 2679/1, 2674, 2699-/1, 2689/2, 2693, 2690/5 , 2690/2 , 2690/1, 2691, 2692, 2699/1, 2699/2, 2699/3, 2699/4, 269S. 2-696/2, 2699/5 , 270V1 in 2705/2. b) Stari trg — meja gradbenega okoliša poteka; Izhodiščna točka je prečkanje mpje gradbenega okoliša s cesto pare.'št. 3542. (XI tu gre 'meja proti vzhodu. Južna, meja — preko pare. štev. 2, ob južnem i« vzhodnem robu pare. št. I, nato gre proti severu. Vzhodna meja — prečka pare. št., 3530/1, 1438 t. 1435/2, 1496, 1497, 1488. 1489, 1490/1, 1490/2, 14903, 1509. 1509/1, 1509/2, 1510, 1502 2, 1502/1, 1501/2, 1500/2 po severovzhodnem robu pare, št. 1501/1, po vzhodnem robu pure. št. 1500/10 in od tu zavije proti zahodu. Severna meja — preko pare. št. 1500/10, 3530/3, 1517, 1521, 1534. 1535, 1516. 1537'2, '1537/5. 1520 po vzhodnem robu pare. št. 1547/2 po vzhodnem in severnem robu pare. št. 1550, prečka pot (pare. štev. 3530/2) prečka pare. št. 1405 in zavije proti jugu. Zahodna meja — ob zahodnem robu pare. štev. 1410/1, 1411/1, 1410/3, 1411/2 ^&verni rob parč. št. 1415. zahodni roli pare. št. 1415, 1416, 1417, 1419, 1419. 1420, 1421 prečka pot (pare. št. 3327/5) in pare. št. 1426/4, 1426/2, 1427. 142«, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 53/2, 53/1, 52, 5529 do izhodiščne točke na pare. štev. 3542. Za posebne gradbene namene se rezervirajo tele parcele: « Pare. št. 1520. 1546, 1547/1, 1547/2 in 1550. c) Močile — meja gradbenega okoliša poteka: Izhodiščna točka je, kjer seka mejo gradbenega okoliša cesta (pare. št. 3530/3). Od tu gre proti vzhodu preko pare. št. 2453/2. 2455, 2456, 2463, 2466 (severni, rob), 2468 . 5530/4. 63 , 2479/2. 2479/1, 2480. 2514/1, 2514/2, 2516L 2516, 3524, 2372/6. 2372/5. Od tu gre proti zahodu preko pare. št. 2438. 2436/1 iu po sever-nam robu pare. št. 2437/1, 2437/2, 2444, 2450. 2449. ob vzhodnem robu pare. šl. 2533/4 do izhodiščne točke. 3. člen Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se določa po občih urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora glt^ dati na to. da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti Se nezazidana, zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj vredna zemljišča. 4. člen Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišč za gj-adlbene namene. 5. člen Občinski ljudski odbor izdela ua podlagi odloka o gradbenih okoliših urbanistično Osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do pe-• tih let. 6. člen Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka. 7. čletn Pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakoni 0' uporabi zemljišča za gradbene namene, razen na področju prometu, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok o gradbenih okoliših. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. St, 1928/1 Kočevje, dne 27. februarja 195-7. Predsednik QLO: Janez Pirnat/|. r. 70. Na podlagi 2, člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LR.S, štev. 13/56), po 2. odstavku 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52) ter na predlog občinskega ljudskega odibora Ribnica je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in zbora proizvajalcev 27. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ribnica 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbončm okolišu. 2. člen Za gradbene okoliše v občim Ribnica se določijo tale območja občine: Trg Ribnica: 1. Zu gradbeni okoliš je določeno ozemlje v mejah: Na severnem delu ga omejuje naravna meja med zemljiščem železnice in njivami Gorenje vasi, ob novo projektirani poti. Dalje poteka meja vzporedno s Kolodvotkko cesto, oddaljeno cca 170m od cSste (pare. št. 2419), naravnost do hiš ob cesti IV. reda. Ob tej cesti so v «meri proti Gorenji vasi vključene v gradbeni okoliš še pare. št. 2461/1 in 31 k. o. Gorenja vas. Dalje poteka meja po parceli 8/1 za zidom do potoka Bistrica, zajame ves kompleks zemljišču « športnim stadionom in pomol v loku potoka Bistrica na severni strani, kjer je predvideno kopališče. Ob cesti proti opekami je v gradbeni okoliš vključen še del parcele št. 979/1 k. o. Ribnica, od koder poteka za hišami do parcele št. 974. kjer v smferi proti jugu zajame tudi parcele na obeh straneh poti. Naselju nu območju Zupristuve ni dovoljeno razširjati. Južne strani Velike in Mule Mlake ni dovoljeno širiti in poteka meja, za jedrom. Izjemoma je dopustno zazidali parcelo štev. 935/3. k. o. Ribnica ob poti proti vojašnicam in del zemljišča na jugozahodni strani Bistrice. Meja zazidalnega okoliša se zaključi tako z zadnjimi hišami ob republiški cesti II. reda. Desno od glavne ceste v smeri proti Goriči vasi se n.e sme zazidavati, leva stran pa se lahko zazida od parcele št, 119/8 ki o. Ribnica do ceste, 'ki vodi v Hrovačo. Naselje je samostojen gradbeni okoliš in je ob republiški cesti 11: reda. Na nasprotni strani ceste je zemljišče last JLA. Povečanje naselja ni dovoljeno, smejo se pa zazidati Še vmesne nezazidane pajcele. Na skrajnjem delu trga Ribnica je predviden, odcep glavne prevozne ceste za lesno in kovinsko industrijo, za skladišča in drug promet. V bodočnosti bi ta cesta vezala Ribuico z vsemi okoliškimi naselji z magistralo Ljubljana—-Kočevje, katere trasa je predvidena ob vznožju Male gore. Jugozahodno od te ceste, na zemljišču vrtnarije, bi bilo prepovedano zidanje stavb vseh vrst, razen za vrtnarijo. Celotno območje ob poti Hrovača — lesno in-dustrijski odirat in ob novo projektirani vezulni cesti se ne sme zazidavali toliko časa, dokler ne bo izdelan sprejemljiv zazidalni načrt in pretehtana varianta trase zamišljene vezalne ceste. Meja zazidalnega okoliša poteka dalje ob mejah lesnoindustrijskega obrab in se konča ob zemljišču jugoslovanskih železnic. Ribnica — naselje sv. Rok (Opekarna); Meja gradbenega okoliša se začenja z zemljiškimi parcelami ob zemljišču TVD Partizana za hišo na parceli št. 765/1 k., o. Ribnica, vzporedno s cesto, dalje za hišami do ceste, ki vodi v Sajevec. Parcela štev. 1075, posebno del ob cesti, mora ostati prosta zaradi bodočega giiuokopa, ki je predviden na zemljiščih severno od te parcele. Ob cesti od križišča cest proti Sajevcu je na severni strani dovoljeno zazidati do parcele št. 110C/18 in v njeno globino za en stavbni prostor. Na južni strani ceste je vključena v gradbeni okoliš še hiša na parceli št. U07/25, od koder potek» vzporedno s poljsko potjo po parcelah 1107/52, 53, 54 do ceste, ki vodi v Bukovico Ob cesti proti Bukovici se od zadnje hiše ne dovoljuje zidava na obeh straneh ceste. V tem okolišu je želeti, da se stanovanjske hiše zidajo ob poljski poti, ki veže cesti Ribnica—Sajevec—Bukovica. Zemljišča južno od opekarne, ki je uničeno zaradi izkopa gline, se začasno ne sme zazidavati. Opekarna in ved njeni objekti se lahko širijo, kakor narekujejo gospodarski načrti. Naselje Lepovče na vzhodni struni trga se ne bo povečalo, ker so otežkočene prometne zveze. V bodoče se prepoveduje širjenje naselja na teni terenu. Prav tako se prepovedujejo vse nove stavbe ob cesti proti Ugarju in ob cesti na južni strani vojašnic. 2. Zemljišča v gradbenem okoljšu se smejo uporabljati ob tehle pogojih: a) Zemljišča ob Kolodvorski cesti, ki so še prosta, se lahko uporabljajo za zidanje javnih zgradb in se za stanovanjske namene ne smejo ^uporabljati. b) Zemljišča v območju stanovanjskega bloka za Šolami se smejo zazidati šele takrat, ko je zazidana večina sedaj nepozidanih površin v strnjenem naselju. Zazidava je dovoljena Šele po izdelanem zazidalnem načrtu. Na tem območju je treba rezervirati zemljiške površine za zidanje novih šol. V daljši prihodnosti je tu predvidena zazidava z večjimi bloki in stolpnicami, ob Gorenji vasi pa z individualnimi vrstnimi hišami. c) Parcela št. 3/1 k. o. Ribnica je rezervirana za zidavo javne zgradbe, prav tako parcela štev. 1/6 na Pungrtu. č) Zemljišča ob bodoči novi cesti Arkovega in drugih vrtov do Straške ulice in dalje do priključka na predvideno vezalno pot se dovoli zazidati takoj, vendar je treba poprej preskrbeti zazidalni načrt, oskrbi ga občinski ljudski odbor. O m en j ena zemljišča so predvidena za stanovanjske vrstne hiše z najmanj enim nadstropjem ter dvojčke in fetvorčke na severni strani projektirane ceste. d) Vsa zemljišča na območju sv. Roka in Velike> Mlake se lahko zazidajo s stanovanjskimi pritličnimi, visokopritličmimj in nadstropnimi hišami. Ob cesti ni dovoljeno graditi premajhnih hiš, te naj se zidajo ob stranskih poteh. e) Mala Mlaka je značilen zgodovinski del nase-. ija ob gradu in je zavarovana s tem, da se tam «e zida niti ne vrši prezidava v večji meri brez dovoljenja občinskega ljudskega odbora Ribnica. f) Grad z zemljiščem in obzidjem je zavarovan in se na tem območju ne sme zidati bre/. dovoljenja Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. g) Vzdolž potoka Bistrice je prepovedana vsaka zidava toliko časa, dokler ne bo izdelan izvedbeni načrt regulacije potoka. h) Zemljišče v območju športnega stadiona je rezervirano izključno za Športne objekte. Zemljiške parcele štev. 770, 774, 776 in 765/2 pa so predvidene za telovadili dom in pot, ki bi vezala Gorenjo vas s cesto na Mlaki. Pomol na severni strani Bistrice je predviden za kopališče. i) Zazidava celotnega območju okrog mlina pri Ilcu bo dovoljena šele takrat, ko bo izdelan zazidalni načrt z natančno izpeljavo predvidenih cest: križišče pri LIP, Stadion—Mlaka in priključek poti ob betonskem most it, j) .Zemljišče ob vzhodni strani glavne ceste, vštev-ši 'Malo Hrovačo, se sme zazidati le z večjimi viso-kopritličnimi in enonadstropnimi hišami. V območju predvidene ceste je mogoča zazidava šele tedaj, ko l>o napravljen izvedbeni zazidalni načrt jugovzhodnega dela trga, vštevši vrtnarijo in deloma vas Hrovača s cesto proti lesnoindustrijskemu obratu. Na tem delu Je dovoljena zazidava z večjimi cisokopri-tličuimi hišami, z individua Ini ni enonadstropnimi vilami, dvojčki, četvorčki in manjšimi bloki. V zazidalnem načrtu je predvidi« prostor za kavarno afi hotel z vrtom. k) Lesna industrija in galanterija se lahko razširi severovzhodno od sedanje meje, pustiti pa je potrebno dovolj širok zeleni pas z visokim drevjem, ki bo ločil industrijo od naselja. Isto velja tudi ob cesti na jugozahodni strani, kjer ni dovoljeno zidati stanovanjskih hiš. l) Gradbenemu podjetju se izjemno dovoli uporabiti zemljišče ob cesti na vzhodni strani lesnoindustrijskega obrata, ki je sicer izven gradbenega okoliša. • m) Za zidavo individualnih manjših hiš je predvidena razširitev naselja Lepovče na severni strani • trga. Občinski ljudski odbor mora poskrbeti za ustrezni zazidalni načrt tega naselja do 30. junija 1957. Do tega datuma je mogoče lokacijo izbrati P° danih okoliščinah. n) Na območju nakladalnih ramp in avtoparka se dovoljuje le zidanje poslovnih prostorov in skladišč, ki so potrebna za nemoteno prodajo in sprejem lesa. Zabranjuje se vsaka kombinacija poslovnih prostorov in stanovanj. o) Izjemoma se izven gradbenega okoliša dovoli zazidava parcel 213/3. 214/4.. 248/4 k. c. Ribnica (T.p' povče na vzhodni strani trga) in parcela št. 1306/20 k. o. Ribnica ob cesti Ribnica—Ugar. Vas Breg: Načelno maj se zazidava v vasi omeji na stanovanjske hiše s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Za gradbeni okoliš se določi ozemlje, ki ga omejuje oh glavni cesti na vzhodni strani vasi parcela št. 664/4, meja poteka proti železniški progi za obstoječim naseljem, kjer se priključi glavni cesti. Parcele št. 692/1 in 692/2 se ne smejo zazidati. Meja gradbenega okoliša poteka dalje za hišami olj poti, ki vodi v Dolenje Laze. Ob tej poti je dovoljeno zidati m a obeh straneh do steze pred parcelo 706/4. Meja gradbenega okoliša zajema dalje le poslopja naselja ob glavni cesti. Vmesne nezazidane parcele se ue smejo zazidati. Na jugozahodni strani ceste poteka meja za naseljem in razširitev vasi v tej smeri ni dovoljena. Izjemoma se lahko zazidajo le še primerne parcele ob glavni cesti. Prav tako poteka meja gradbenega okoliša na jugovzhodni strani vasi za naseljem in je prosto za zazidavo le zemljišče št. 218/8 k. o. Gorenja va,s ob poti, ki vodi v vasi. C e bo zmanjkovalo zazidalnih površin v zgoraj opisanem okolišu, se vas lahko razširi ob poti proti Pungrtu. Zemljišče z razvalino je zavarovati zgodovinski spomenik in ga je treba pri odrejanj^ lokacije upoštevati. V Goriča vas: 1. Zemljišče, za katero se šteje, da je v gradbenem okolišu, je določeno s temile mejami: Od glavne republiške ceste na koncu industrijskega obrata se začenja meja zazidalnega okoliša na vzhodni strani s prvo hišo v strnjenem sistemu in poteka do njiv, dalje obsega parcelo štev. 507/1, preseka pot, ki vodi v Hrovačo, in teče dalje za jedrom naselja. Na vzhodnem delu so zajete v gradbeni okoliš hiše ob poljski poti in vmesne še nezazidane parcele. Meja poteka nadalje ob poljski vezalni poti do vključno kozolca na parceli št. 155 k.o. Goriča vas, kjer se lomi in gre do parcele št.. 166, zajema parcelo ob Rupah in poteka vzporedno z Bistrico do poti, ki vodi na glavno cesto. Ob cesti nadaljnja zazidava ni dovoljena, razen na odseku hiše na parceli 5180 — most južna stran lesnoindustrijskega obrata, 2. Zemljiške parcele na jugozahodni strani vasi od naselja do potoka Bistrice (tako imenovane Ograde) so nezazidljive vse do tedaj, dokler ne bo razčiščeno vprašanje o regulaciji Bistrice. 5. Zemljišča \ gradbenem okolišu se smejo zazidati z večjimi ali manjšimi kmečkimi hišami s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Ob glavni vaški poti ni dovoljeno zidati manjših hišic, ki bi kvarile lice vasi. Dovoljeno j.e zidati obrtne delavnice in poslovne prostore. ‘V jedru naselja je treba rezervirati prostor za primerno gostilno in trgovino. 4. Ker je še precej prostili zazidalnih parcel v jedru naselja, se nuj najprej zazidajo ta zemljišča, šele potem je dovoljeno širjenje do skrajnjih meja zazidalnega okoliša. 5. Če bodo potrebne nove gradbene površine, se na severni strani vasi zazidalna meja lahko razširi do parcele št. 775 k. o, Goriča vas. 6. Razširitev lesnoindustrijskega-obrata je dovoljena v sklopu gospodarskega načrta. Gorenja vas: Na severovzhodni strani vasi se naselje ne sme širiti in poteku meja gradbenega okoliša za sedanjimi poslopji do poljske poti. Ob tej poti se sme zidati na levo in desno stran po ena hiša. Meja poteka dalje na p-arc, št. 507/2 k. o. Gorenja vas preko ceste II. reda na jugozahodni strani ceste za .zadnjo hišo u a parceli št. 326 k. o. Gorenja vas. Tudi tukaj je mogoče zazidati parcele ob poti, ki pelje v mlin. Meja poteka nato za sedanjim jedrom do parcele št. 86/1, kjer se odcepi zaradi pridobitve, novih stavbnih površin ob poli proti mlinu. Tukaj je dovoljeno zazidati zemljišča na obeh straneh poti. Južni del vasi (del ob glavni cesti) se ne sm-e širiti toliko časa, da bo zazidana večina novo pridobljenih površin in nezazidanih parcel v jedru naselja. Meja gradbenega okoliša se zaključi ob glavni cesti s hišo pare, št, 1% k. o. Gorenja vas na južni strani in hišo št, 2/1 k. o. Gorenja vas. Vas Hrovača s pokopališčem: 1. Za gradbeni okoliš se določi ozemlje, ki ga omejuje na severozahodni strani gozdna por, ki vodi v Malo goro. do konca Hrastovja v prvi fazi oziroma v daljšem razdobju do konca parcele št. 1188. V isti črti se lahko zazidajo tudi, parcele ob poti, ki vodi od žage LIP v Hrovačo. Ob lokalni poti Hrovača-Ribnica ni dovoljeno zidati. Zazidalna meja poteka dalje ob jedru naselja do cerkve, nato do poljske poti, kjer se sme napraviti na parceli št. 986 še eno kmečko gospodarstvo. Meja zazidalnega območja se nato priključi na .izhodišče predvidene zazidalne meje. 2. Zemljišče v gradbenem okolišu se sme uporabiti po možnosti le za zidanje kmetijskih posestev « pripadajočimi gospodarskimi poslopji. 3. Pokopališče za Ribnico in bližjo okolico, ki se razprostira južno od vasi, se lahko razširi proti glav-ni cesti in jugovzhodni strani, kakor bodo narekovale bodoče potrebe. Sirjenje pokopališča proti severozahodni stran: ni dovoljeno. Vas Jurjeviča: Meja gradbenega okoliša poteka načelno ?.a jedrom naselja. V glavnem je -treba pozidati še nezazidane parcele, ki bi jedro povezale, in sicer parcele ob cesti št. 2194/91. 670/1, 1901/2, 695 , 697/2, 698, 699 ob občinski'cesti proti Ribnici parcele št. 1810, 1819, 1807, 1806, 1905, Predvideno je tudi podaljšanje naselja proti zadružnemu domu, in sicer severno od občinske ceste ter se vključujejo v gradbeni okoliš parcele 813/2, 803, 806. 805/2, 805/1. 804, 802, 797. 827/2, 828/2, 795/2, 794 in 793 k. o. Jurjeviča. Zemljišča okrog zadružnega doma se dovoljuje zazidati izključno z obrtnimi delavnicami in drugimi gospodarskimi staivbami, ki jih kmetijska zadruga potrebuje. Vas Žlebič: Vas Žlebič se razprostira ob glavni cesti. Zato naj se tu ne zidajo manjše hišice, ki bi kvarile lice va-si. Zazida naj se predvsem z visokopritličnimi in nadstropnimi hišami s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. V zazidalni okoliš se določijo tale zemljišča, ki naj strnejo dosedanjo raz.streseno zazidavo in omogočijo interesentom, da zazidajo prazna zemljišča: 1, Zemljišče ob pare. št. 1014—1531. in to ob glavni cesti iu ob poljski cesti proti gozdu; 2. zemljišča ob vaški poti v vas Slavnik na parcelah. ki so primerne za zidavo. V splošnem pa je jedro zazidave ob pare. št. 1550 in.poteka ob glavni cesti do potoka Tenterja, tu prečka glavno cesto in poteka ob potoku nazaj — navzgor do mlina in od tu proti jugu do pare. št. 1485 pod Slatnikom. Tu prečka vaško pot in se obrne ob njej do glavne ceste, ki nato ob njej poteka pare. It. 789/13, kjer se tudi zaključi. ‘V območju novih hi-šic preko proge je dovoljeno zazidati še ves razpoložljivi prostor. 3. člen Za vsa druiga naselja, za katera tiiso zazidalni okoliši določeni s tem odlokom, velja, da se lahko zida le v jedru naselij. 4. čipu Ta odlok me posegu v arheološka, turistična in naravno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški organ. 5. člen Ožjo lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljuskega odbora. Ožja lokacija sc določa po občih- urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj rodovitna zemljišča. 6. člen Zemljišča zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišča za gradbene namene. 7. člen Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbenem okolišu urbanistično osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let. 8. člen Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni dol tega odloka. 9. člen Pravica,, izdajati dovoljenje po 9. členu zakona o uporabi zemljišča za gradbene namene, razen na področju prometu, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok O gradbenem okolišu. 10. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. St. 1928/1 Kočevje, dne 2". februarja 1957. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 71. Na podlagi 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št, 13/56), po 9 odstavku 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-89/52) ter na predlog občinskega ljudskega odbora Sodražica je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora 27. februarja 1957 in na seji zbora proizvajalcev 27. februarju 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Sodražica 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu. 2. člen Za gradbeni okoliš Sodražica se določi ozemlje, ki ga omejujeta na severozahodu desni breg potoka Bistrice in cesta II. redu Sodražica—Žimarice do para. št. 1852. Leva stran ceste Sodražica—Žimarice do pare. št. 2147, 2167 in 2226 je zemljišče, ki je določeno za posebne gradbene namene, t. j. za razvoj Lesne industrije. Od križišča ceste 11. reda Sodražica—Žimaricp in križišču omenjene ceste v smeri Jelovec, zemljišča med cestami od parcelne št. 2224 do parcelne št. 2524. ter od istega križišču leva stran ceste Sodra/ica-Jelov.ec do pare. št. 204. Cesta lil. reda Sodražica—Loški potok do parcelne št. 1078, 1036 do pure. št. 258 ter parcelne štev. 1213 do pokopališča. Občinska cesta IV. reda Sodražica—Podgora, med omenjeno cesto in potokom Bistrica do pare. št. 5. Levi breg jpotoka Bistrice v smeri Sodražica—Ribnica do pare. št. 6 ter južni del Sodražice do pare. št. 1492/15«, 1492/1. 1510/2, 1492/63, 1765 in levega brega potoka Bistrice. 3. člen Ožjo Lokacijo v gradbenem okolišu določa organ občinskega ljudskega odbora. Ožja lokacija se določa po občili urbanističnih načelih in po veljavnih predpisih. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati nato, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna in manj rodovitna zemljišča. 4. člen Zemljišču zunaj gradbenega okoliša se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme določa 6. člen zakona o uporabi zemljišča za gradbene namene. 5. člen Občinski ljudski odbor izdela na podlagi odloka o gradbenem okolišu urbanistično osnovo vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh do petih let. , 6. člen Pregledne situacije gradbenih okolišev so sestavni del tega odloka. 7. člen Pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč z.u gradbene namene, razen na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva, preneha z dnem, ko začne veljati odlok o gradbenem okolišu. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. Št. 1928/1 Kočevje, dne 27. februarja 1957. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. Izdaja Časopisno zalointSko podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: tvo Lapajne — Tiska tiskarna • Toneta Tomnra» vsi ” Ljubljani — Naročnina: letno BOO din — Posamezna «tevflka do 8 strani 10 din vsake nndal.lnie ‘ strani 5 din ve? — Reklamacije «e upoštevalo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana Erjavčeva jSa ooStnJ oredal 338 — Telefon: direktor In knllcovodstvo: 30-701 uredništvo In uprava: 33-579 — Čekovni ra?un: 60-KB-5-2-399