Novice izhajajo v Ljubljani II vsak teden dvakrat, namreč v sredo in saboto. narodskih v r reci Odgovorni vrednik Di% Janez Bleiueis Veljajo za celo leto po pošti « 4 fl. \ it., scer 3 fl., za pol leta}, ||2fl. po pošti, scer 1 fl.30kr. || ÏÏ Večaj XL saboto 26. marca 1853 List 25 Podúk hmeljoreji (Dalje.) Po obrezovanju pride na versto raznošba in stavba natiča Koli ali rahle za natič po danem popisu po in proti kolu preganejo. Po pogodni privezbi se še na tléh ostale mladíke spulijo, da štora ne slabijo. Kakor hitro so koli postavljeni, in mladíke pri vezane, pride na versto okopovanje hmeljnika. Narpred se vès še poverh ležeći gnoj v jamce zimi pripravljene se peljejo dô hmeljnikâ in delávci zmeče, in z zemljo pokrije, potlej pa celi hmelj jih raznesejo med hmeljne štore dobro jih vmes, ne pa na štore ne pokladajo pažljivo, da nik prekopa, da ? pa tudi , da jih ker po ne prevec in tudi ne premalo ne nanesejo, znejši donašba ali odnašba veliko časa vzame. Vsâko jič za seženj in tudi za poldrugi seženj visoko se plevél zatare in da zemlja bolje dežnico pozira. Odrašene mladíke, ktere se same ne ovijajo, je treba se drugič, včasihtudi tret • •v V • « i 1 • « « • V • • « pot naj neseta dva delavca po da vse verste štorov dopolnita. kolov, tako dolgo, od tal privezovati. Doli viseće mladíke, če so skup zapletene VCISIC SIUI UV UUJJOlllilčl. J^un »iovi/1/ liuaumv , cj\j oivup ^ttpiciciil^ , je Kadar začnejo hmeljove mladíke iz zemlje bu- treba okoli poldne odplesti, kadar so prevenjene, ne pa zjutraj ali zvečer, ko so ćverste, in se lahko odlomijo. Če se pripeti, da še pri narvečji mar ljivosti verh kake mladíke odletí, je treba na taki Ijovi s tori. kati, je pravi čas kole postavljati, ker se vidi: kam natič zabiti, brez da bi se odškodovali hme Kdor ima velik hmeljnik, in se boji y da bi ga mladiki razun enega odrastelka vse druge odlomiti y postavba kolov utegnila zlo muditi, jih zna tudi koj da ostali z vso mocjo naprej rastejo in lep hmelj po doveršenem obrezovanju začeti postavljati, naj luknjo ravno zraven kupca napravi, kteri hme pa III« I JUHU jU A l» T II /JI ti T VII im w v I* M T I J i\ W V À 1 1J I1J V--v w • ^ ». v w v ljov štor zakriva. Železni drog (štanga), s kte- lja ne doneslo. donašajo. Več odraselkov bi šibko raslo, veliko sence v škodo drugim mladikam delalo, panic hme rim se luknje delajo naj bo čevlje dolg in pave Mladíke, ko so verh natiča dosegle odga debel, sicer okrogel, spodej špičast, in, od špice gor njajo stranske odraselke. To je zadnji čas vsemla po pervem treblenju odgnale, potergati en čevelj visoko,, enak okrogli zagojzdi, zgor 3 pavce dike, ki so tli ťv » LIJ uíjuiw, Lima uivi u^ii ^a^uj /iiu^ i u jjatv/i/ 5 *** v f ^ J } debel, naprej se pa spet do pavca debelosti na in hmeljnik še enkrat okopati, da se plevél s pri zgubo stanjša, brez robiča, da se lahko iz zemlje tem luknjačem naredi delavec luknjo y dom zatare. potegne. tikama vštric kupca , pod kterem hmeljov štor tičí, nik z lojtrami Po doveršenem tem delu je treba včasih hmelj pregledati, kar v drugoletnem hmeljniku čevelj in 3 pavce, v več vati, in marljivo paziti, je treba, se povezo da se stranskih odraselkov letnem pa čevelj in 9 pavcov globoko, v ktero pride kaj ne polomi in tako pridelk ne krati, kol ali rahla terdno vsajen. Okoli kola je treba 1 t * m m m m ~b i 1 1 1 a • r (Dalje sledí.) zemljo dobro zabiti, da kol terdno stoji. Je to storjeno, pride čez malo časa, kakor hitro mladíke dva čevija dolge odrasejo, zadevah poslov napeljevanje in privezovanje mladík kolom (Dalje.) Tožbe zavolj slabih poslov se slišijo na kmeti h na versto. namen se pripravi čevelj dolge re- ravno tako kakor po mestih in gotovo je t da so na zene slame, se preveze v dva do tri pavce debele kmetih ravno tako resnične, kakor po mestih. Pa tudi sope ? ki se dobro namočijo, da voljni postanejo, vzroki so si močno enaki, le s tem razločkom y kar ali pa bičje poparjeno in spet osušeno. Vsak delà- se sploh loči mesijansko življenje od kmečkega. Napake vec vzame en tako pripravljen šop, ga vtakne za so si med ljudstvom večidel močno podobne, le v una pas ali jermen, ki je zategnjen okoli života ; odbere pri njih oblikah , v stopnjah višjih ali nižjih itd. najdemo vsakterem hmeljnem štoru zmed odgnanih mladík razločke. nar lepšili in moćnejših čvetero do petero, odterga Na kmetih se pa vendar manj nravnespačenosti najde, posamezno vse dru^e skerbno; iz ostalih se vza- kakor v mestih, ker na deželi je človestvo veodar se me do nar lepsih in debelejsih, ki , vselej tako, da se se po pedi bolj na svoje zemljise navezano ; sege in navade so bolj mla enojne in proste. Akoravno že tudi na kmetih lišp in med posli kraljuje, poglavna kuga sveta narazen h kolu privežejo dike od desne strani proti levi po kolu ovijajo. Na- sopirnost sproti navité mladíke bi se odvile in padle na tla. vendar plačilo, priložnost in druge okoljsine ne pripu Povoza mora biti ohlapno privezana, da se mladíke sajo y ne pretisnejo. Povezovanje se pa tako opravlja, da se konci povoz ravno čez mladiko vkup zasukajo žele 9 da bi se posli tako prevzeli, kakor v mestih. Znano je pa tudi, da je nar veči del poslov iz de da ženski spol saj večidel nepo in reci smemo y 98 kvarjen od doma v mesto pride, si službe iskat. Ne vedno dekle, ki v mesto pride, ima pervo službo ve- taisto brez opora oddati. zalezejo, se mu orozje preci odvzame, in on je dolzan. čidel za učilnico celega svojega življenja; kar tù sla bega in malopridnega #«• • i t V i vidi in slisi ? se ji globoko v serce vse druge naprej po vtisne, in če je spervega na več tacih siužb zadela, bo tem merilu cenila, ker razločka se dobro ne pozná, akoravno v poštenih hišah vse drugač najde. Le prehitro se dekle in fant iz dežele vsih spa-čenost mesta navadita — in navada je železná srajca ! Hlapca popačijo kmalo njegovi tovarši, ki so že na-vdani mnozih zvijač in napak ; Evinim hčeram pa lepotnija vedno v oči bode, ker lišpati se jim je že prirojeno; včasih se pa tudi morajo, ker tudi tacih služb se ne manjka, kterim prosta kmečka obleka poslov ne dopade; Orožni list komu druzemu prepušati je prepove-dano, in zavoljo tega prelomljenja patenta se kaznuje (štrafuje) ti, ki je orožni list drugemu dal, in tudi uni, ki se ga je posluži!. (Iz »deže). vlad. lista, X. del, V. tečaj 1853.) Kmetijske zastavice Druga zastavica v 21 listu lahko iz p takole: 105 vaganov rezi vaga 8400 funtov; ti se pa (vsled perve vganjke) dajo nadomestiti s 7140 funti ali z 84 vagani p Ali se vagán i v r rezi 24 kr po 4 i . * P s pšeničnim kruhom blizo 147 kmalo se morajo v gosposko obleko preobleči; namest jim overati, da bi celi zaslužek za nečimerne cape ne zapravljali, se jim še večkrat obnošene obleke za dragi denár prodajajo, tedaj nagib poslov k šopirnosti podpirajo, ktera, ako zaslužek ni dostojen, po vsih pripomočkih vel jati, ako vagán rèki veljá pa po 4 il. 48 kr. rajta, se prihrani • v ise da bi se zadostilo lišpu. To je ze eden tistih sto. tožiti zoper nezmerno šopirnost sedanjih poglavnih vzrokov, da se posli spačijo, ko pridejo v me- Slišali smo scer že marsikrat kakošno gospodinjo poslov, in zdiho-vati: da nekdaj so časi vsi drugačni bili, da se kaj ta-cega ni vidilo, da bi se bili posli čez svoj stan no-sili ! dilo Tretja zastavica. Koliko bi imel vagán (meceni krompir j a ,24 kr. ? (Za polajšanje prerajta povémo. da 100 funtov reži toliko tekne (ali hrane v sebi imaj kakor 550 fun-tov krompirja, in da 1 vagán krompirja 74 funtov vaga). Slovanski popotnik. Svitli Teržaški škof gosp dr. Jernej Lesat ? Res je, da se tacih nalispanih poslov kadaj ni vial — ko bi marsiktera gospodinja, ki tako govori, so druztvu sv. Mohora 30 fl. iz obresti tistega kapitala poslal ? ki so ga rajni škof Ravnihar nakupovanje sama sebe, svoje svilnato krilo, zametasto jopico, dobrih knjig določili; družtvo Jim bo za ti denár nekaj drage špice in zlate uhane pogledala in se spomnila družtvenih knjig poslalo. Tudi svitli Kerški knezoškof, svojega stanu, kaj nek bi mogla po pravici rêci ? Al g. dr. A. Li dm an sky so se za poslane knjige lep ni ta napčnost po vsih kotih ! Al taka nespodobna noša hvalili in družtvu 6 fl. izročili. Gospod minister dr. B ach lepo Gosp ? Hanka se je za ceskemu muzeju poslane knjige zahvalil in družtvu poslal vse knjige ondašnjega el. muzeja. zvezek '' Ze o teh dnéh bo prise! v Pragi pervi cesarskih postav latinsko-ceskega in gerčko-čeakega slovnika na svitlo 'I* I Vukm je bil v poslednjej seji dru Po Předpis zastran posesti orozja. . 17. v našem listu že omenjenega cesarskega stva za jugoslavensko povestnico za tajnika izbran i'»* i Znana povest „Stric Toma gospe Slowove ima koslovenskih v patenta od 24. oktobra 1852 je za posest orožja orožni list (WafFenpass) potreben. C. k. ministerstvo je po ukazu od 29. januara t. 1. določilo obraz, po kterem naj se po raznih kronovinah orožni listi v tistih dežel-skih jezicih spisujejo , v kterih se potovanske pisma dajejo. Predpisani obraz je pa sledeči : Oro&ni list. Od Njegovega c. k. apostolskega Veličanstva Cesarja : na svitlo priti v dveh prestavah cee Pragi in v Bernu, v prestavi horvaški v Zagrebu, v kjer se že -tiska, in v Bel- prestavi bski na Dunaju gradu v lepoznanskem delu Serbskih novin, v prestavi poljsk ej v Lvovu, v prestavi slovenski v slovenski Bčeli v Celovcu.j vV Nekdanji Kanadski škof L je zagotovil Kresija : dá so stanom v dovoljenje, orosje nositi, in sicer do obsirno delo o stanju kersanskih prebivavcev na Turškem ki bo to leto na svitlo prišlo. mesca je umerl znani rusinski piša- V* Preteklega telj Balugyansky V Dr. Lany i je spisa! v česko-slovenskem narečji r> Dejep dst (zgodovino ljudstva). Pervi del (Dan in leto.) (Podpis kresijskega predstojnika.) Posnetek iz najvišjega patenta 24. oktobra 1852. je ze na svitlo přisel na Dunaju in velja 1 for. 24 kr Radolinsky je v Budi izdal knjigo pod našlo- 'i* om 5? Sobranie ruskiech propoviedej" (zbirka ruskih Ti orozni list velja samo za tisto orožje, tisto osebo, pripovest) tisto namembo in za tišti čas, kakor je v njem povedano i >t/ Društvo mat bske oglasuje tri darila in se mora pred pretekom tega časa zopet ponoviti. za najlepše spise sledečega obsežka Za Orožni list velja v povernjenje sicer tudi zunej vino bske g a naroda; dařilo je postavlj g o dona 60 okraja, za kterega je bil dan; ako pa posestnik orožja cekinov; spis se ima poslati najdalje do sv. Petra in se med tem, ko je ti list veljaven , svoje stanovališe v Pavla 1S54; dařilo se bo v velikern zboru naj boljemu kak drus: UDravni okraj preloži, mora orožni list v še- dělu snoznalo: 2^ za stanie srosDodarstva v vsih da ga vidira; ? stih tednih oblastníi oudi pristojni podati ako tega ne storí, pride orožni list ob veljavo. Ako se ti list zgubi, se smé za dvojnik ali dupli kat prositi. delu spoznalo; 2) za stanje gospodarstva v vsi o d del k i h; dařilo znese 80 cekinov; čas spise poši-ljati terpí do 7. januara 1854; razsodilo se bo dařilo v glavnem zbor«, • «V in vi sj šole in 3) kako bi se dale serbske Jlep v • nizj dit i in tako ohraniti Imetuik tega oroznega lista ga more vsigdar pri dařilo znese 100 cekinov ; spisi se imajo poslati do 7 sebi imeti, kolikorkrat orožje nosi; ako ga mma in 8a januara 1854 « Z or j a G a I i c k a j a" je jela zopet kot lepoznansk 55 in podttcen list na dvéh listih v tednu izhajati. etila je stare čerke in se popravljenih poprijela. Popu- Veljá po pošti 3 for. kaj razsojevati. Zná biti, da sta godbe mojstra — pra vična razsojevavca pa nista, ker sta, kolikor jele nam znano, pohvaljenim înim tudi orglavca pritisniia, kteri je, po spričbi ravno tako če ne bolj kakor sta onadva v godbi V krátkém bode v Pragi přišel na svitlo pervi veljavnih mož, manj hvale vreden, kakor orglavec v zvezek povedk iz Cernogore od K. Her loša, pre- Premu na Notranjem, ktere mu sta breme v . etavljenih v česko od dr. Pich la. y* M motenja naložila, kar vse tukajs prijatle sole ( orgla V ^ > — * r ^ ---- v. r? — Znani slikar Adam se je v Cernogoro podal, vec je tù tudi učitelj) močno žali. Ni nam scer mar y ondi bolj slavne moze vpodobiti. i*«. V Zagrebu pri Županu je přišel na svitlo vzdigovala al sta hobista hvale vredne ali nevredne orglavce po zali nas pa močno da je od svojega pervi zvezek „Vienca zabavnoga književstva a 9* fajmoštra in faranov spoštovani orglavec od dvéh nepo od Vezica. Obseže dvé vesele igri, „Gospodične iz St. Cyra znanih ljudi očito ogerdjen, v kterih spisu ne enega do brega namena u in Ijene. n čaša vode" iz francoskega přestav y Veljá 1 for., po pošti pa 1 for. 14 kr. • v Druzega tečaja pedagogiškega časopisa „ ki bi nju djanje odobril, zaznati ne mo-remo. Da vse oznanovanje hobistov (?) orglavca na le ušesom ugodno igrati prisiliti ne Škola" pokvarj org je přisel pervi dvomesecni zvezek pred nekterimi dnevi more, je jasno, ko beli dan, kar je bilo hobistomo na svitlo, ki zapopade mnogo zanimivih sostavkov od na Premu temno; da pa tako nepremišlj dr. Cer ma ka, prof. Rozuma, dr. Cupraiha. y/ delo: 3no razobčenje orglavca samega v serce boda, da mu veselje do cer-V Vilni bo začelo skoraj izhajati verlo važno kvene godbe (ktero skoraj zastonj opravlja) in veselje naukov prirodoslovnih od najstarših ča- do šole jemlje , je istina, ktere tudi hobista ovreči ne Zgodovina eov do 18. veka spisano po ustnem prednašanju slavnega moreta N bi se bili nadjali, v zakladu C uvi era iz St. Agé in na poljsko prestavljeno od Ga- prijatla" tako prederzno zabavljico stava Belkega in Aleksandra Kremera, pomnoženo z obraćamo kakor jo hoćemo, od nob najti 55 ktera znanstvi v poljskem jeziku. Leon Kuricki je doversil cziva szlachta (pošteno plemestvo). dolgo povest: 55 Po Fr. Kunjasic, ki je leta 1848 umerl, je zapu etil pesem iz 16 pevanj obstoječo pod naslovom „Vrati elav" in več druzih manjših pesem v ilirskem jeziku. Ozir po svetu Der&avopis Turškega carstva. Tursko carstvo v Europi, Azii in Afriki obsežo 43.500 štirjaških milj. Turško europejsko ima 15 milionov in pol, a z i a ti ško 16,050.000, in afrikansko 3,800.000 , bivavcov. skupej tedaj 35 milionov in 350.000 pre- 0 z m je v E 1.100.000 5 v A 10.700.000, SI o v an o v 7.200.000. R Ar na ut 4 mil 1,500.000, Gerk 1 mil. v Europi in 1 mil. v Azii, Armenov 400.000 v Europi in 2 mil. v Azii. Po véri je Mohamedanov 3 milione in 800.000 v Europi, 12 milionov in 950.000 v Azii, 3 milione in encov v Europi 800.000 v Afriki; Gerk in Arm 11 milionov in 370.000, v Azii 2 miliona in 366.000 mskih katol y v Europi 260.000, v Azii 640.000; judov v Europi 70.000; v Azii 200.000 Vojsk m deržavna armada se delí na 6 madnih oddelkov, polovica je je v službi, polovica doma Pri vsakem armadnem oddelku so trije pešni polki, dvs polka konjikov in 1 polk delostrelcov. Cela deržavni namena , ne dobrega vspeha ne otovlj šolskega , naj jo i dobrega Toliko v imenu častitega Premskega gosp. fajmoštra in tamošnih faranov v zagovor orglavca v Premu na Notranjem. s > Senoéeč 23 susca Učiteljski prijatelj. . Tudi pri nas smo veselje otetbe Njih veličanstva presvitlega cesarja slo-vesno obhajali. Komaj se dan sv. Jožefa napoči, se za- sliši terdi pok doli s starega g rada kamor so sosesčani že poprejšni dan okolj 200 let stari top z velikim trudom pritirali. Ob desetiluje bilo v cerkvi velko opravilo z zahvalno pesmijo, h kteremu je velika množica ljudstva přivřela. Kaj lepo so pridigovali gosp. fajmo-šter, in močno je v serce seglo popevanje „cesarske pesmi". Na večer so bile okna cele vaši osvetljene v Bog živi Franca veseli spomin slavnega praznovanja. Jožefa ! Iz Ljubljane. 15. dan t. m. je bilo v zahvalo srečnega ohranjenja presvitlega cesarja Franc Jožefa tudi v tukajšni oskerbnišnici malih otrok slovesno praznovanje. Bila je namreč v omenjeno zahvalo péta maša pri sv. Florjanu z zahvalno pesmijo , pri kteri je bilo razun malih otrok in častitih veliko druzih dobrotnikov imenovane oskerbnišnice pri čijočih ; po maši so otroci v oskerbnišnici pred krasno okinčeno podobo premilega cesarja nalaš za to praznovanje zloženo molitev molili, po molitvi pa so zapeli„cesarsko gospa i zavetnic, tudi • v pesem", ktere so • v « v • se vsi pricijoci enoglasno vdelezili. Na tisnjena molitev je bila med pričijoće v spomin razdeljena otročičem pa so bile razne dařila podarjene. y armada šteje 448.860 vojakov. Brodništvo obstojí iz 74 bark in šteje 25.000 mož. Dohodkov ima turška deržava 731 milionov pia- etrov (ali 44 milionov in 848.000 tolarje v), str o ško v pa na leto 731 milionov in 800.000 piastrov (ali 44 milionov in 871.000 tolarjev). Novičar iz slovenskih krajev Iz Prema na Notranjskem V 8 listu 55 Sol Novičar iz mnogih krajev Razglas pomilostenja, ktero so unidan dodelili presvitli cesor vsim v Mantovsko preiskavo zapletenim Lahom, je bil v Mantovi, Milani in Brešii z nepopislji- Za Dunajsko cerkev se je vim veseljem sprejet na Dunaji nabralo v ze čez 457.070 Vojakom je nar višji ukaz došel, da cesar ne zeli, da bi vojakikaj za napravo nove Dunajské cerkve darovali, ker je njih . in da plaćil tako odmerj da ne morejo lahko kaj dati ekega Prijatla" naznanita dva izslužena hobista (?) eta popotvaje za svojem kruhom skoraj v vsih farnih in vdanost cesarju skazali podfarnih cerkvah po Gorenskem in Notranjem pri očit- je v polajšanje fajmoštrom in kaplanom dovolilo , da scer so vojaki že mnogokrat o druzih prilozuostih svojo . k. ministerstvo denarstva nih božjih službah bila tehtovala > sta orglavce in pevce pre- placíla, ktere jim iz duhovsk » klad grejo, y následek tega pretresa je očitna pohvala zamorejo pri bližnji c. k. davkini vradnii potegovati ter ih, in obrekovanje dvéh. Al bi ne bila ime- Bivši minister Bruk novana hobista modrejši storila gre tresov druge, aji za , ako j kruh bi bila, namesto pre ročnik v Carigrad ? godla, nečemo tu- verstnega zastopniku Austrie potreba nek zares ko austrianski poje o sedanjih okoljšinah iz- Zcleznico od 100 Zidanega mosta v Zagreb bojo berž začeli delati 9 Vojvoda Voj a tic je zares umerl 9. t. m. v Her kakor hitro bo vreme za to; veliko kamnarjev (stam- cegovini tisto smert, s ktero je umoril grozoviti Omer carjev) in navadnih delaveov bo ondi za delj časa delà Ali-pašata. Milovanja vredni Vujatić se je preveč za- dobilo y kdor hoće y naj se oglasi pri dotični pisar- nasal na sebe, na svojo kulo in pecovje C. k. derzavnim pravd do je nemilo poginul. nici na Zidane m mostu. nijam je od c. k. deželnih nadsodnij naukaz došel, bro znane zakotne pisače naravnost pred kázeňsko bojeval zoper Turke. lil, kakor dragi Grahovljani in za to Ko bi se bil on v Cernogoro prese danes se bi se živ in zdrav y sodbo poklicati. Ze gre blago iz našega cesarstva v Gosp. Stratimirovič je osnoval v Černogori žan Turske dežele brez cola čez mejo Strasno veliko dar mari j o po enakem načinu kakor je zandarmarija austrianska. Đosihmal je zapisanih 30 žandarjev in en zgornjem Au snega je padlo te dní po spodnjem in strianskem, Ogerskem, Marskem itd., tako da je mnogo četnik. Perjanci černogorski, kteri so knezova straža cest zametenih; na Dunaji je přetekli pondelk — samo (garda) imajo na kapi dvé veliki (ćirilski)pismenkiD. I. f v mestu brez predmestij 1700 delaveov iz ulic sneg to je, Danilo I. (pervi). kidalo, kterega so tišti dan 6800 vóz iz mesta peljaii. y Za Turčsjo je nastopil te dni sila važin cas o 12. t. m. so se zbrali v Kotoru knez Danilo vojvoda Juri i Pero in mnogo veljavnisih Cernogorcev pravdi z Rusom je zares poklical Turk Angleško obiskati gosp. generale Kelnera, Mamula, Desirnona in in Francosko vlado na pomoč, ki ste nanagloma po- polkovnika ruskega Kovalevskega ; ž njimi je bil gosp. v slale vec vojnih bark proti Turčii. Vládni list fran- Stratimirovič. coski vendar upanje daje, da se bo turško-rusovska Knez Černogorski je Grahovljanom ukazal, nika zadeva brez vojske poravnala; kar pa pravdo o bož- kor napadati Turkov , ker bo vsako silnost oštro kazno jem grobu vtiče, pravi list austrianske vlade, se val; če jih Turki žalijo, naj se pritožijo pristarasinstvu > je nadjati, da se bo z lepo resila ker V) nad tr robom ki jih bo branilo. Izveličarja bi si imele vse kristianske ljudstva bratovsko roke podati, ne da bi v sveti reci kdo le priložnosti malo dnéh se bo zvedilo Spet pravijo nekteri iskal kako se bo ti klobčič izmotal. 5 vec dezele si pridobiti 9 novičarji, da sv. oče ne bo šel Napoleona za cesarja bla goslovit, in če papez ne pridejo > ga bo blagoslovi! V Jeruzalemu je to zimo tako nadškof Reimski. malo deževalo, da na zadnje ni bilo skor nič vode vere vode, ki derži poltretji bokal, je veljal 4 piastre y (22 kraje.) ; gerški klošter je za velikonoene praznike 35.000 vercev vode iz daljnih krajev za 36.000 pia- strov (3600 n. srebra) kupiJ; pravijo, da so jo še po ceni kupili. v Cernogore od i2. t. m. naznanjajo „Narod. Novine" dnevni ukaz, svoji armadi razposlal. kterega je Omer-pasa 1. marca tistega ževje od ter do včeraj primorali so casa Tako se glasi : ,,Neprestano de ko smo v Bělopavliče došli no i gosta megla in slana v visocih gorah, me za cas mali ustaviti vojsko proti puntarskim Cernogorcem, in povratiti se v bližnje terdnjave, truda odahne. Vi ste mi priča, da se armada velicega da bi morala Cernogora danes moja biti, ako nam bil Allah le dva dní vedro v mm nebo podařil (?); le gèrdo vreme nepremagljivega je Cernogorce do danes resilo mojega orožja (?). Ali jez vas zamorem uvériti, da je to še huje za one puntarje; ker, če dalje bodo tako razujzdano živeli, še huje se bo nad njimi razlila jeza slavnega našega , moja in vaša jeza. Po tem bojo oni naš padisa trud plaćali z mi priča, da je moje orožje vedno glavami in premozenjem svojim zmagovalo . Vi ste (?) in da je nam bilo gerdo vreme od veče škodev ko palos kerv-nički. Gotovo je , da so nas napadali Cernogorci o nar hujšem vremenu na našem marsu , ker oni so prokleti tolovaji, ki nemorejo dražiti vredjene vojske. Do novih določil ukazujem, da se vsa neredna armada razpustí in v kuce povrati, nizam (redna armada) pa naj se razdeli po mestih in terdnjavah zunaj puntarske Cernogore. Kadar Begovi dobijo moje nove ukaze, naj se vsa raja in ljudi (?) vzdignejo ko en mož, da sovražnike (dušmane) naše vere iztrebimo ali podložimo u Tako se Omer baha sam sebi, in laže armadi in Arbanii. Tz ravno tistega dopisa zvémo, da je Omer-paša s silo vzel sebi za ženo neko kristiansko deklč iz Pod-gorice in jo si lom a poturčil. Takošne stvari nemorejo dolgo terpeti! „Več previre kapa na sve strane". (Dalje.) To rekši, sam verši naproti, Mládenců vpije te besede: »Velika hvala, golobradec, »Da si junake tam ustavil, »Ki so se lio tli umaknuti, »Predno spoznaše turske sablj »Saj celi svet enacih nima, >>Ne brušenih ne tak kovanih »I tako smertno kaljenih 9 »Pa tud junakov tacih nima »Ko sokolovi ljute Bosne ? Gorj kdor jih derzno skuša Mládenec sliši zabavljico , Zadela ga je v živo serce Vendar odgovora ne dade 5 Al huj se pali ? Al huje iz oči zabliska gromen I bolj korak podviza Kakor oblaka ob neuri Nasprotnimi vetrovi gnana Na nebu srečata se ćernem ? 9 ? Ko střela se za strelo vtrinja y Gromeci žarek njune jeze Tako zdaj sreča silen silna. Ko vpervo mahneta junaka, I porat z ljutim šestopercem V junaškem boji se objame, Sta se oba raztreskotala. Ko v drugo mahneta junaka I sabljo sreča kruta sablj ? > P ti eh enkotajo ko Ko sta se v tretje zaletela Terdo sta se, strasno objela Kostí iečiio pod rokami 5 Podobno hrastu, kadar pad Mlade pa je Bog poni Od tal visoko Turka dvigne, Ter ga ob zemljo terdo trešći, Obedve vojske ste čutile, Tako zemlja dergetala > Tako je padel silni aga Z sladko ga zapusti ? Mládenec pa izterga nože, Izterga agu izza pasa, Od trupla bledo glavo loci. Tadaj ska k tabor } Popade Turke merzla groza, Brez uma so se zavertili, Beže brez uma proti gradu, Kj minulo krohotanje, (Konec sledí.) Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.