Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena lit v
Štev. 208.
V "Ljubljani, v sredo, 10. septembra 194i-XIX
I^to VI.
Izkljočna pooblaščenka za oglalevanje italijanskega in tujega	|	Uredniitro in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana,
izvora: Union« Pubblidti Italiana S> A* Milano,	g	Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6> Lubiana.
Concessionaria esciaiiva per la pnbbllcitA di provenienza italiane ed estera: Unione PubblicitA italiana S. A-, Milano«
Neprebojen nemško-finski obroč
okrog Petrograda
Mesto je odrezano od vseh kopenskih zvez - Zaplenfeno ogromno vojnega materijafa - Sovražnikova vojna industrija uspešno bombardirana
Hitlerjev glavni stan, 9. sept. Kakor je že posebno poročilo javilo, si hitre divizije nemške ■vojske, podprte od letalstva, vzhodno od Leningrada na široki fronti dosegle Nevo. Mesto Schliis-selberg ob Ladoškem jezeru je z napadom zavzel nek pehotni polk. S tem j^ nemško-finski obroč okrog Leningrada sklenjen in mestu je odrezana vsaka pot po suhem.
Letala so včeraj podnevi in ponoči bombardirala naprave vojne industrije in oskrbe v Leningradu. Drug napad letalstva je bil nad Moskvo.
Podmornice so v severnem Atlantiku potopile štiri trgovske ladje z 21.500 tonami.
Nad Anglijo je letalstvo v noči na 9. september bombardiralo vojaške naprave v grofiji York in pristaniške naprave v Greath Yarmouthu. Napad nemških letal v noči na 7. sept. na sovražne ladje v pristanišču in na ladjedelnice v Suezu je imel velik uspeh. Uničena je bila petrolejska ladja s 7000 tonami, pet nadaljnjih velikih trgovskih ladij pa je bilo težko poškodovanih.
Sovražnik je letel preteklo noč nad zapadno in jugozapadno Nemčijo. Poškodovani so bili stanovanjski deli predvsem v Kasslu in je civilno prebivalstvo imelo mrtve in ranjene. Protiletalski topovi so sestrelili en bombnik.
Pri izvrševanju nalog za preskrbo na visokem severu bojujočih se čet je šolska topničarka »Bremse« (1400 ton) v sevemo-norveških vodah pri slabi vidljivosti presenetljivo zadela na britanske pomorske sile, sestoječe iz ene križarke in dveh rušilcev. V obrambo izročene ji spremljave je »Bremse« pričela boj z mnogo močnejšim sovražnikom in je po kratkem, trdem boju zadeta od več torpedov utonila. Vse ladje iz spremljave so zaradi pogumnega boja »Bremse« nepoškodovane dospele na cilj. Del posadke je rešen.
Stockholm, 10. sept. e. Londonski dopisnik lista »Dagtns Nyheter< poroča, da izraža večina angleških vojnih dopisnikov, ki se nahajajo na vzhodnem boj.išču, prepričanje, da je sovjetski vojaški položaj zelo kritičen. Celo vojaški sotrudnik »Daily Telegraphac in znani dopisnik »Daily Mailac Lid-del Hart pravita v svojih poročilih, da je najbolj nevarna stvar v sedanjem položaju to, da Sovjeti ne morejo začeti z odiočno ofenzivo. Liddel Hart piše v svojem dopisu med drugim: »Bralci se ne smejo dati premotiti od posameznih sovjetskih krajevnih protinapadov in ne smejo teh naipadov istovetiti z obsežno protiofenzivo. Razlog, zakaj je izostala sovjetska protiofenziva, leži v dejstvu, ker Sovjeti nimajo zadosti rezerv za operacije takšnega obsega.« Člankar končno poudarja, kako velik pomen in vpliv na potek nadaljnjih dogodkov bi utegnil imeti padec Petrograda.
Berlin, 10. sept. s. Po poročilih, ki so prispela na DNB, so Sovjeti izgubili 8. septembra 86 letal, in sicer 81 v letalskih spopadih, 5 pa je bilo uničenih na tleh.
Neki nemški lovski oddelek pa je v ponedeljek opoldne zbil 16 sovjetskih bombnih letal tipa Martin.
Berlin, 10. sept. s. Iz vojaške strani se je izvedelo, da se je v času bojev okrog Schliisselburga posrečilo nekemu nemškemu topniškemu oddelku, da je dosegel reko Nevo vzhodno od mesta in začel s svojimi topovi streljati na sovjetske ladje, ki so hotele pripeljati oj..čenje v trdnjavo. Močan in točen ogenj nemških baterij se je osredotočil na pet sovražnih topniških ladij, ki so bile vse po-top1jene._
Budimpešta, 10. setpt. s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da so zavezniške čete, ki sodelujejo pri bojih v Ukrajini, uspešno odbile nove srdite sovražnikove protinapade. Na madžarskem odseku bojišča je sovražnik poskušal z bojnimi čolni priti čez reko Dnjeper. Toda vsi sovjetski poskusi so bili zatrti. Med boji je en madžarski oddelek uničil en sovjetski bataljon. Sovražnikove izgube so velike. Madžari so ujeli mnogo ujetnikov. Madžarsko letalstvo je učinkovito bombardiralo zbirališča sovražnikovih čet in prometne zveze. Vsa madžarska letala so se vrnila na svoja ^oporišča. Protiletalsko topništvo je zbilo dve sovražni letali.
Carigrad, 10. sept. s. V listu »Tasvifi Efcar< Je turški general Ihsan Sabis napisal članek, v katerem podaja neke podrobnosti o vzhodni fronti. Pravi, da sovjetskim industrijskim podjetjem na Uralu ne bo mogoče izdelovati bojnih sredstev, tudi če hi se ruski armadi posrečilo, da bi se pre-osnovala na uralski črti. Vojaški strokovnjak nadaljuje, da so industrijska podjetja sestavljena zlasti iz plavžev, ki bi mogla nuditi samo železo in jeklo, ne pa podrobno izdelan material.
Nato preide turški general na položaj okrog
Petrograda, ter meni, da so nemške čete z zasedbo Carskega sela, ki je staro prebivališče ruskih carjev, prebile bistveno točko petrograjske obrambne črte.
Pregled operacij zadnjih dni
Vzhodno bojišče, 10. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Odločilno dejanje, ki je privedlo do zasedbe mesta Schliisselburga na južnem obrežju Ladoške-ga jezera, označuje položaj sovjetske vojske na desnem krilu kot zelo ogrožen. Rezultati, ki jih je to dejanje prineslo po srditih večdnevnih bojih, pomenijo velik vojaški uspeh. Treba je najprej pogledati na položaj sovjetske mornarice, ki je tičala na Baltiškem morju. Ta mornarica je izgubila tudi svoje oporišče Petrograd, ki je sedaj pod ognjem nemških daljnostrelnih topov. Sedaj ima na razpolago edinole oporišče Kronstadt, katero pa stalno obdelujejo nemški bombniki. Kronstadt ne bo mogel biti več zavetišče za sovjetsko vojno mornarico, ker nad njim stalno bdijo in ga učinkovito bombardirajo nemška bombna in strmoglav-ska letala. Zasedba skrajne vzhodne obale Baltiškega morja je sovjetski mornarici odrezala sleherno možnost, da bi se preskrbovala. Bitka za Petrograd se približuje svojemu zaključku. V dobro poučenih krogih trdijo, da vse zaloge, ki so nakopičene v mestu, ne bodo mogle pokriti potreb za prehrano oblegancev več kakor za teden ali dva. Vedeti pa je treba, da se v Petrogradu in okolici nahaja vse prebivalstvo, ki tam redno prebiva, zraven njih pa še veliki in številni vojaški oddelki. Z vojaškega stališča je treba r»6i, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo po vsej verjetnosti zbralo v mestu in okolici velike in pomembne zaloge streliva in orožja. Petrograd nima naravnih obrambnih postojank, kakor jih ima n# primer Odesa. Okrog Odese se proti Črnemu morju razprostirajo grički in jezera, ki tvorijo naravne obrambne postojanke, katere branijo prodor sovražnika tako na čelni strani, kakor tudi ob bokih. Treba je tudi vedeti, da sovjetske čete v Petrogradu načrtno rušijo vse, da bi si postavile naravne obrambne postojanke. Bitka, pa čeprav bo
le tako srdita, bo brez vsakega smisla, kajti spričo ogromnega obsega in moči nemškega topništva in zaradi izvežbanosti nemških napadalnih sil ruski odpor nima nobenega smisla.
Bitka divja sedaj na vzhodni strani, kjer nemške sile z uspehom uničujejo sovjetske čete ter jih pritiskajo in odbijajo čez železniške zveze, ki se stekajo v najvažnejše prometno križišče Petrograd. Prekinitev prometa na teh železniških progah pomeni hud udarec za sovjetske sile, ki so obkoljene v Murmansku, obenem pa je tudi pretrgana zveza z Moskvo. Tako je popolnoma preprečeno dovažanje ojačenj iz srednje Rusije na ves severni odsek bojišča, prav tako pa tudi dovoz ojačenj in živil za sovjetske čete, ki se bore na skrajnem severu in v Barentskem morju. V Murmansk je mogoče dovažati ojačenja le po morju in sicer iz pomorskega oporišča v Arhangelsku. Če se Človek zamisli v težke pogoje, ki jih ustvarjajo slabe ceste na sovjetskem ozemlju, posebno v nordijskih predelih in če upošteva nemožnost, da bi po železnici prihajala ojačenja in preskrba, si potem lahko ustvari sliko o kočljivem položaju sovjetskih sil, ki operirajo na bojišču pri Murmansku in ob Ladoškem jezeru. Vojska maršala Vorošilova je poskušala napasti vzhodno od II-menskega jezera in se skušala v srditih bojih prebiti skozi nemški obroč, da bi si osvojila južne postojanke sovjetskih čet, ki so obkoljene v Schltis-selburgu. To so bili le brezupni poskusi, ki 60 zahtevali velikanske žrtve. Ne samo, da se maršalu Vorošilovu ni posrečilo doseči s tema dvema brezupnima akcijama nobenih rezultatov, temveč so nemške čete z odličnimi taktičnimi krajevnimi akcijami delovale ob bokih kolon, ki so se skušale prebiti naprej na področje, ki je ostalo odprto, da bi s tem naredili majhne žepe, obenem pa eo nemški oddelki takoj posegli vmes in razbili sovražnikove sile, ki so se tukaj zbirale. Nemško bdno letalstvo je .sodelovalo pri vseh operacijah Okrog Petrograda na čudovit način. Posegi nemškega letalstva so imeli namen zlomiti sovražnikov odpor in preprečiti množinske napade motoriziranih in pehotnih sovjetskih oddelkov in so tako ustvarili položaj, ugoden za delovanje nemških oddelkov, ki so v večini primerov zmagovito zaključili vse kopenske akcije. Nemško letalstvo je razbilo in razpodilo sovražnikove letalske oddelke, ki so podpirali kopenske sile sovjetske vojske.
Uspešni napadi na angleška oporišča v Severni Afriki
Oddelki v vzhodni Afriki sovražniku ne dovolijo nobenega oddiha
Glavni Stan Oboroženih Italijanskih Sil po-
roča:
Na bojišča pri Tobruku znatno delovanje našega topništva. Nemške in italijanske zračne sile so uspešno obstreljevale pri Tobruku, Marsa Ma-truhu, Giarabubu in Sidi el Baraniju skladišča streliva, topniške postojanske, taborišča čet in prevozne parke. Nemški lovci so napadli letališče pri Sidi el Baraniju in so uničile na tleh eno letalo tipa Hurricane.
Ponoči so sovražna letala zopet preletela Palermo in odvrgla nekaj bomb, ki pa so skoraj vse padle v morje, škode je malo in nobene smrtne žrtve. Žrtve med palermskim prebivalstvom,
jih je povzročil predsinočnji polet, so narasle na 27 mrtvih in 38 ranjenih. Zadržanje prebivalstva v pogledu miru in discipline je bilo vzorno.
V Vzhodni Afriki so naši oddelki, ki pripadajo posadki v Sella in Kulkvabertu, napravili izpad in razkropili sovražne oddelke. Na bojišču v Uolchefitu je naš napad iz zraka s strojnicami sovražniku povzročil velike izgube.
Ladja >Esperia< je bila v Sredozemlju potopljena od sovražne podmornice. Spremne ladje so rešile skoraj vso posadko in osebe, ki so se nahajale na ladji, vse ■ Kraljevo letalstvo je preteklo no* napadlo irtne j pomorska oporišča na Malti. Izbruhnili so požari i, ki I in je škoda velika. Vrnilo se ni eno naše letalo.
Padec Petrograda, hud udarec za sovjetsko težko industrijo
Rim, 10. sept. s. Padec utrdbe Schliissel-burg je razblinil vsa potvorjena poročila in tendenčno propagando Anglije in Rusije, ki je objavljala o položaju pri Petrogradu popolnoma potvorjena poročila. Zasedba mesta Shliis-selburg dokazuje, da je Petrograd popolnoma obkoljen in da je prekinjen tudi rečni promet po Nevi in zato ni sedaj več zvez med Petrogradom in Kronstadtom na eni strani ter med Ladoškim jezerom in Kaspiškim morjem na drugi strani. Korak za korakom se zožuje svo-
Churchill izjavlja, da bitka za Atlantik za Angleže še ni dobljena
Bern, 10. sept. s. V poročilu o razvoju vojnih dogodkov, ki ga je včeraj podal v spodnjem domu, je Churchill rekel, da so Rusi med drugim zaprosili tudi za material, ki ga ni na razpolago v britanskem imperiju niti ne pri angleških zaveznikih.
O	tem materialu, je rekel Churchill, se bodo začeli razgovori v Washiingtonu in na konferenci v Moskvi. Rusija ima velike potrebe, ker je precejšen del njene vojne industrije prišel v sovražnikove roke. Zavedamo se, je rekel govornik, da bo imela konferenca v Moskvi spričo nadaljevanja tako raz-sežnega boja nalogo preštudirati organizacijo preskrbe za rusko vojsko. Rešitev tega vprašanja bo zahtevala tudi žrtve na angleški strani, kolikor se tiče njenih lastnih preskrb s strelivom. Težava ob-
stoji v tem, ker oi mogoče v celoti razviti pomorskih prevozov in ker ni na razpolago zadosti kopenskih poti za podpiranje naše zaveznice. Angleški predsednik vlade je potem razlagal razvoj bitke za Atlantik in opozoril zbornico naj nikar ne veruje, da je ta bitka že dobljena. Ko je prešel na znano atlantsko izjavo, je Churchill rekel, da se ta izjava v nobenem pogledu ne nanaša na posebni jx>men ustavnega režima v Indiji in v Burim ter za druge dele britanskega imperija. Churchill pa je tudi potrdil, da je na svojem zadnjem sestanku z Rooseveltom govoril tudi o skupnem stališču, ki naj bi ga Anglija in Združene države zavzele do Japonske.
bodni pas okrog Petrograda in tako postaja vedno težji jjoložaj tudi Kronstadta in letalskih oporišč, ki leže v neposredni bližini bivše ruske prestolnice. Tudi vojno oskrbovanje mornariškega oporišča Hango na Finskem in obeh otokov Dago in Oesel pred Estonijo je postalo silno težko in omejeno. Petrograd je za Moskvo največje središče železarske, topil-niške, kemične in elektrotehnične industrije Sovjetske Rusije. Mesto samo s svojo okolico predstavlja 50% vse pomorske in ladjedelni-ške industrije v Rusiji. Zaradi nemškega napredovanja na odseku pri Volhovu in zaradi finskega predora do reke Svira, so ostale mnoge petrograjske tovarne brez svoje pogonske sile in zato so morale ustaviti obrat. To pomanjkanje električnega toka in pretrgan dovoz vseh surovin, je ustavil delo v mnogih industrijskih napravah, ki jih nemško topništvo še
Sprejemi pri Duceju
Rim, 10. sept. s. Duce je v okvira rednih letnih sprejemov sprejel včeraj v Beneški palači prefekta Donpierija iz Ancone, Delicatija iz Ascoli Pičeno, Venditellija iz Macerate in Mosconija iz Pesaro Urbino.
Rim, 10. sept. s. Duce je na predlog ministra za ljudsko vzgojo izdal odlok in nakazal tudi ustrezajoče zneske za pospeševanje praktičnih potreb italijanske glasbene vzgoje, ki naj bi se usmerila v domačo smer. Gre za delo velikega pomena, ki bi ga ne bilo mogoče začeti v ugodnejšem trenutku, kakor sedaj, ko je narod popolnoma zedinjen.
Duce je sprejel tudi ministra za ljudsko vzgojo, ki mu je poročal o svojem nedavnem obisku v muzeju šole v Firenci in o delih za opremo tega šolskega narodnega središča, ki bo, kakor je bilo določeno že v fašističnem koledarju, odprto 28. oktobra v XX. letu fašističnega režima.
Vesti 10. septembra
Gibraltarska ožina je praktično neuporabna.
Odkar so Nemci potopili v vzhodnem Atlantiku 23 ladij, ne prihajajo nobene spremljave več v Gibraltar. Promet je omejen le na majhne ladjice, ki plujejo ponoči v skupinah v Tanger.
Švedski dopisniki Hz Ankare poročajo, da v Turčiji prevladuje mnenje, da se bo Turčija tudi to zimo mogla držati izven vojne. Pogajnja med iransko vlado in med angleškim in sovjetskim poveljstvom ne potekajo v redu, piše »Miinchener Neuerste Nachrich-ten«, ker vlada ni pripravljena sprejeti prehudih pogojev. List pravi, da vlada tudi nesoglasje med sovjetskim in angleškim poveljstvom, ker so sovjeti zavzeli tudi tiste predele, ki so bili namenjeni za Angleže.
Maršal Antonescn jo včeraj vodil sejo romunske vlade in podal poročilo o vojaškem položaju. Potem so ministri govorili tudi o raznih upravnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih. Najvecji del razprave se je nanašal na obnovo Besarabije.
Štiri parnike je sklenila poslati japonska vlada v Malesijo, Indijo, v Afriko in v Evropo, da bi vzeli na krov japonske državljane, ki bivajo v tujini in jih prepeljali domov. S parnikom, ki vozi proti Evropi, se peljejo tudi vsi japonski diplomati, ki so bili na novo imenovani v razne evropske prestolnice.
Ameriški vojaški izdatki so znašali v avgustu 1 milijardo 172 milijonov dolarjev. V celem eo znašali vojni stroški Združenih držav v trinajstih mesecih 9 milijard in 272 milijonov dolarjev.
Predsednik portugalske republike general Carmo-
na je več dni potoval po portugalski meji ix» si ogledal mnogo krajev.
Več ameriških letalskih inženirjev, uslužbenih pri družbi Pan American Airways je prišlo v prestolnico Liberije v Monrovijo, da bi tam uredili letalsko pristanišče za severno-| ameriška letala. Novo letališče naj bi bilo postajališče za polet ameriških letal iz Združenih držav na Bližnji Vzhod. Ameri-kanski časopisi pravijo, da bodo v Liberiji Amerikanci zgradili več letališč.
Deset bivših francoskih komunističnih poslancev, senatorjev in županov je objavilo odprto pismo, ki so ga naslovili na bivše ministre in v katerem izjavljajo, da se odkrito odrekajo komunizma. Najprej obso-
i'ajo v svojem pismu podtalno rovarjenje ^omunistov v Franciji in izražajo prepričanje, da bodo sile Osi zmagale nad moskovskimi hordami.
Predsednik kitajske narodne vlade VaneHnvej, se je vrnil v svojo prestolnico po obisku v pokrajini Kiangsu. Po svojem obisku je rekel, da se je na lastne oči prepričal, da je ljudstvo hvaležno njegovi vladi za vse obnovitveno delo na področju, nad kate-v rim vlada nangkinška vlada. Doslej se je že nad 130.000 Kitajcev vrnilo na svoje domove in se posveča rednim dnevnim opravilom.
Slovaška vlada je potrdila odredbo, ki se nanaša na pravni položaj Judov in je obenem ukazala, da se Judom naloži poseben davek.
ni obstreljevalo. Različni industrijski pasovi so stalno deležni toče nem. topovskih strelov. Nemci se korak za korakom pomikajo bližje in naglo ter sistematično zožujejo svoj obroč okrog Petrograda. Poročila, s katerimi! skuša angleška propaganda zbuditi vtis, da bi zavzetje Petrograda ne imelo nobenega večjega pojnena in da bo mogla ruska industrija, ki leži v notranjosti države, nadomestiti vso industrijsko proizvodnjo Petrograda, so popolnoma brez podlage. Izostanek industrijske proizvodnje v Petrogradu se ne bo dal nadomestiti z nobeno morebitno preobrazbo in morebitnim povečanjem v drugih industrijskih središčih, kakor to zatrjujejo vsi, ki so se pobližje seznanili z industrijskim in gospodarskim življenjem Sovjetske Rusije
Nemško letalstvo trgovsko brodovje
Berlin, 10. sept. s. DNB poroča, da so v noči na 9. september nemška bojna letala napadla letališče v Abu Sueir in dosegla vidne uspehe. V polno je bik zadeta popravljalnica letal, kjer je bilo slišati močne eksplozije. Razen tega je bilo zažgano bencinsko skladišče. Strmoglavska letala 60 s svojimi bombami popolnoma razrušila letališke naprave.
neprestano napada v Sueškem prekopu
Med napadom na naprave vojne mornarice je bila težko poškodovana tildi ena trgovska ladja 6 4000 tonami. V Sueškem zalivu je bila težko zadeta z bombo neka druga trgovska ladja z 8000 do 10.000 tonami. Ta ladja je takoj potem, ko je bila zadet* začela oddajati znake SOS.
Prestopki proti uredbi o brezmesnih dneh
Razprava o telečjih zrezkih - Trošarina na pivo
in razprava o .pivu
Ljubljana, 10. septembra.
Na okrožnem sodišču je sedaj tekočih več kazenskih zadev proti ljubljanskim gostilničarjem, ki so dajali gostom razna mesna jedila tudi ob dnevih, določenih od oblastva za brezmesne. Gostilničarji pa so dalje tudi obtoženi, da so prodajali mesna jedila po višjih cenah, kakor so bile določene v uradnem ceniku. Ljubljanski mesarji že vedno prihajajo pred kazenskega sodnika-poedinca, ko so obtoženi, da so goveje meso maja in junija prodajali po pretirano visokih cenah.
Kazenski sodnik-poedinec je te dni vodil prav poučno in zanimivo razpravo proti neki gostilničarki Štefaniji Š. Ta je bila obtožena dveh prestopkov. Prvič prestopka po uredbi z dne 6. junija t. 1.. da je 18. junije v sredo na brezmesni dan v svoji kuhinji imela pripravljene 3 telečje zrezke in drugič prestopka po členu 7 uredbe o cenah, da je prodajala odnosno imela v ceniku navedene cene za razna jedila, ki so bile previsoke, tako za hrenovke 8 din ali 3.04 lire in za zrezke 18 din ali 6.84 lir, ko so bile uradno določene cene za hrenovke in zrezke mnogo nižje.
Gostilničarka se je izgovarjala, da so bili zrezki »tari od prejšnjega dne in pripravljeni za domačo družino, ne pa za goste. Kakor vsi gostilničarji, je tudi ona smatrala za dovoljeno, da lahko od brezmesnih dneh peče in prodaja telečje zrezke, ker ni prva uredba z dne 6. junija glede brezmesnih dni v svojem besedilu vsebovala in naštevala telečjega mesa.
ZasliSana sta bila dva organa kontrole živil. Izjavili sta med drugim, da prva uredba o brezmesnih dneh res ni naštevala telečjega mesa posebej, marveč je bilo telečje meso že upoštevano med govejim, pozneje je izšla dopolnitev k tej uredbi, ki je tudi točno in jasno določevala, da se ne sme prodajati ob brezmesnih dneh telečje meso. Gostilničarka Štefanija Š. p» je imela pripravljene telečje zrezke v času, ko še ni izSla dopolnitev k omenjeni uredbi.
Gostilničarka Štefanija Š. je bila sicer oproščena prvega prestopke po uredbi o brezmesnih
dneh, toda bila je po členu 7 uredbe o cenah obsojena na 10 dni zapora in 500 lir denarne kuni, ker je imela junija v svojem ceniku navedene višje kakor od oblasti dovoljene cene za posamezna jedila in jestvine.
Zanimive 60 tudi zadeve o cenah piva. Neki gostilničar Stanko Z. je bil obtožen prestopka prekoračenja najvišjih cen, da je junija točil pivo po previsokih cenah in sicer malo pivo po 1.70 lir, ko je bila uradno določena cena za malo pivo 1.50 lir, dalje je bil obtožen, da je zahteval za razna jedila višje cene, kakor so bile uradno do- | ločene. Gostilničar je v svojem zagovoru navajal, da je bil prisiljen prodajati malo pivo po 4.50 din ali 1.70 lir, kar res presega maksimirano ceno za malo pivo, veliko pivo pa je prodajal pod maksimirano ceno, kajti stroški režije in povišanje trošarine so ga v to prisilili, da je nastavil višjo ceno za malo pivo, ker ga je šlo več, kakor pa veliko. Glede prodaje jedii pa je navedel, da je bila v ceno vračunana tudi že režija, postrežba in pa kruh, ki ga gostom ni posebej zaračunaval.
Kot izvedenec je bil zaslišan tajnik Združenja gostilničarjev dr. Pavlič, ki ie omenil, da je bila od 1. aprila letos zvišana trošarina na pivo in sicer banovinska od 22.80 lir na 38 lir pri hi, mestna pa od 57 na 76 lir. Cene vinu so takrat bile katastrofalne, zato so ljudje rajši pili pivo. Gostilničarji so sploh prodajali malo pivo po 1.70 lir, veliko pa po 2.40 lir. Na ta način, da so prodajali malo pivo nekoliko višje in veliko nekoliko nižje od maksimirane cene, so skušali gostilničarji ostati nekako v okviru maksimiranih cen. Cena za kruh ni bila določena v cenikih.
Obtoženi gostilničar Stanko Z. je bil obsojen na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, pogojno za 1 leto ter v plačilo povprečnine 114 lir. Oproščen pa je bil od obtožbe, da bi bil jedila prodajal po pretiranih cenah. Sodnik je izrekel v tem primeru pogojno sodbo, ker obtoženec ni zvišal cene pivu iz kakega koristoljubja, marveč, ker je bil v to prisiljen, ko je bila prav takrat zvišana trošarina na pivo.	—d.
Iz sadja delajmo sadne sokove ali pa v sušilnice z njim
Kakor kaže bo letos dobra sadna letina. Ali ne bi bilo dobro, 5e se malo pogovorimo, kam leto6 a sadjem?
Letos bomo sadja le malo izvozili. Skoraj vse bo ostalo doma. Prizadevajmo si, da ga bomo koristno uporabili, da nam bo prineslo velikih koristi. Prav važno je vprašanje uporabe domačega sadja. Znano je, da se največ sadja uporabi v surovem stanju in v obliki alkoholnih pijač. Uporaba svežega 6adja postaja tudi pri nae važno vprašanje prehrane. Ljudje kaj radi posegajo po sadju, le doseči bi bilo še treba, da bi se sadje primerno pocenilo. Saj vendaT ne gre, da bi zdravo sadje prodajali še naprej tako drago kakor ga prodajajo zdaj. Vemo, da si mnogo prijateljev sadja ne morejo le tega privoščiti, kolikor si ga jim srce po-
4	želi. Kaj še? Ce si kupijo pol kilograma hrušk, že
-EKirakup čutijo v svojem žepu, kajti 8 ali 4 L za pol kilograma, je le preveč. Kaj Sele za takega, ki malo zasluži.
jsrreir. V mestih, letoviščih in industrijskih krajih se poraba svežega in auhega sadja od leta do leta veča. Sedanja poraba svežega sadja je razmeroma še majhna, če primerjamo porabo z drugimi deželami, kjer je ljudem sadje neobhodni živež. Uporaba sadja pri nas, ko pride na vsako osebo povprečno samo 12 dkg, je za potrebe narodovega zdravja veliko premajhna. Treba je čim bolj priporočati uporabo domačega svežega sadja. Povečanje domačo potrošnje svežega sadja ne bo samo v korist prodajalcu, ampak tudi kupcu.
Uporaba sadjevca Je v vinorodnih, posebno pa še v nevinorodnih krajih zelo velika. Sadjevec je zdrava in dobra pijača. Malenkostna količina alkohola, ki je v njem, delavnemu človeku pač ne more škodovati. Sadjevec je postal pri nas že prava narodna pijača. Boljše je namreč, da se ta sadja prideluje skoraj neškodljivi sadjevec, kakor pa da bi iz sadja kuhali žganje, ki je za narod pogubno. In prav zaradi tega bi bilo potrebno izdajaiti kratka in cenena navodila, kako pridelamo in ohranimo dobro sadno pijačo.
Ali no bi kazalo, da bi se Iz sadja prideloval tudi sadni sok, ki je brez vsakega alkohola? Da, prav bi bilo. Saj sadovi niso prepojeni alkohola in zaradi tega zdravi. Sadni sokovi se proizvajajo v naravnem in zgoščenem stanju. V naravni gostoti se pripravljajo z mehanično sterilizacijo in s pasterizacijo sokov, s shranjevanjem soka v mrzlih prostorih, ali pa z dodatkom kemikalij, da preprečimo alkoholno vrenje. V zgoščeni obliki pa sokove lahko vkuhavamo ali pa pustimo, da sok zmrzne. Ti sokovi se potem uporabljajo razredčeni * navadno vodo, sodavico ali slatinami kot izborna pi* jača v vročih dneh. Ali ne posvečamo sadnim so-
kovom le premalo pozornosti? Pri nas je proizvodnja in prav tako tudi potrošnja sadnih sokov zelo majhna. Največ naredo še malinovca. V gospodarskem in zdravstvenem oziru naroda pa je, da z vsemi silami pospešujemo proizvodnjo naravnih brezalkoholnih sokov. Na vseh kmetijskih šolah bi bilo postaviti naprave za pouk in za proizvodnjo teh sokov.
Svoj čas so na kmetih mnogo sadja sušili. Sadje so sušili kar na pečeh ali pa na sušilnicah za lan. V novejšem času pa se kmetje lahko poslužujejo posebnih sušilnic za sadje. Z vsemi razpoložljivimi silami si moramo prizadevati, da pospešimo sušenje sadja v dobrih sušilnicah. Sušenje pa mora biti seveda načrtno. Pri nas sušimo v glavnem le tepke, češplje in jabolčne krhlje. Pospeševati pa moramo tudi sušenje žlahtnih hrušk, posebno zgodnjih, dalje marelic, breskev, lupljenih sliv in jabolk za domabo porabo m za izvoz.
Tudi predelavi sadja v razne mezge, sadni Iris moramo posvetiti vso pažnjo. Sleherni kmečki dom mora imeti v domači zalogi dovolj posušenega sadja, sadnih mezg in sadno pijačo, saj vse to dajejo domači vrtovi in kaj malo stroškov je s tem. Tudi sadnega kisa mora imeti vsaka kmečka gospodinja za vse leto dovolj. Naša zemlja ima dovolj najrazličnejšega sadja, posebno Bela Krajina in kočevski okraji so bogati raznih sadnih vrst. Iz teh krajev je namreč mnogo ljudi potovalo po svetu in so videli marsikaj. Iz tujine so prinašali domov razne sadne cepiče in na domačih vrtovih boljšali sadne vrste. Mnoge ameriške in ruske ter najnovejše angleške vrste so se pri nas izredno hitro udomačile.
Prav bi bilo, da se sadjarji z vsem srcem posvetijo svojemu vrtu, svojemu drevju, da bo bogato obrodilo. Z vsem srcem naj se tudi posvetijo misli, kako bodo čim bolj koristno uporabili tisto, kair jim bo zraslo na drevesu, kar jim bo dala narava. Eno naj velja: Ne kuhajte žganja, ampak «adje v mezge, sadne sokove, največ pa v sušilnice. Pozimi namreč suho sadje kaj prav pride.
Novi mostič čez Gruberjev prekop odprt
Skoraj neopazno v širši javnosti 60 bila zaključena tudi zadnja dela pri novem mostiču v podaljšku Streliške ulice čez Gruberjev prekop. Okusna železna ograja je dobila temno sivo barvo, padle so zadnje deske, ki so branile prehod in odstranjena je tablica- s prepovedjo. Prebivalstvo, ki je prej kršilo to prepoved in mostič kar brez dovoljenja uporabljajo, se ga sedaj poslužuje v še večji meri. Prav okusno so izdelane tudi svetilke pri kra-
jeh mostu in enako signalne naprave pri stopnišču čez železniško progo. Tudi obe poti, ki vodita z mostišča na Hradeckega cesto sta lepo posuiti s peskom. Mostič je tako izročen prometu v veliko zadovoljstvo prebivalstva Hradeckega ce6te, ki si ga je tako dolgo želelo.
Zdravniška avtokoiona na Notranjskem
Ta teden se mudi zdravniška avtokoiona pod vodstvom cav. dr. Duceja na Notranjskem, kjer obiskuje tamkajšnje kraje ter pregleduje predvsem šolsko mladino, pa tudi skoraj vse odraslo prebivalstvo, ki se v velikem številu zglaša v obeh velikih avtomobilih in na vseh šestih oddelkih v pregled. Povsod krajevni zastopniki in prebivalstvo prireja avtokoloni, voditelju dr. Duceju, zdravnikom in zaščitnim sestram prisrčen sprejem in je povsod hvaležno za velik trud, ki ga ti vlagajo za zdravje naše mladine in liudstva. Prva dva tedna se je zdravstvena avtokoiona mudila v Logatcu, nato pa je odšla v druge notranjske kraje.
Novice iz Države
Romanje na grob Ducejevih staršev in sina Bruna. Fašistovska organizacija v Luganu je dala pobudo za skupno romanje Italijanov, ki žive zdaj v Švici, v Predappiu, kjer je doma Duce in kjer so tudi pokopani njegovi starši in pred nedavnim umrli sin Bruno. Zdaj poročajo iz Rima, da je ta pobuda naletela na navdušen sprejem med švicarskimi Italijani, ki se žele v čim večjem številu udeležiti tega romanja v Predappiu. Določeno je tudi že, kdaj bodo odšli na pot. To bo 20. in 21. septembra in se bo romanje končalo z žalnim obredom na grobovih Mussolinijevih staršev in 6ina.
Smrt generala Buffa di Perrera. V Rimu je nenadno umrl general grof Vittorio Buffa di Per-rero. Njegovo truplo so položili v rodbinsko grobnico v Cavurju. General Buffa di Perrero je bil doma iz Firence in je dosegel visoko starost 77 let. Udeležil se je med drugim tudi prejšnje svetovne vojne kot poveljnik topništva 20. armadnega zbora in je bil tudi odlikovan s Savojskim križcem zaradi izrednih zaslug, kii si jih je pridobil v bojih
1.	1918. za časa avstrijske ofenzive ob dolnji Piavi Divizijski general je postal 1. 1923. in je bil tedaj določen za poveljnika salermske divizije. Tri leta pozneje pa je prevzel važno nalogo inšpektorja artilerije.
Wagnerjev koncert v Benetkah. Ob priliki otvoritve VII. mednarodnega glasbenega praznika so v ponedeljek priredili v palači »Vendramin« glasbeni koncert, posvečen nemškemu skladatelju Richardu Wagnerju, ki je v neki sobi te palače 13. februarja 1883 umrl. Na slavnostnem koncertu sta bila navzočna tudi Vojvoda d’ Aosta in turinski grof, grof Volpi di Misurata, visoki zastopniki krajevnih oblasti, nemški konzul, številni uradniki nemškega zunanjega ministrstva, ki so nalašč zato prispeli iz Berlina in mnogo drugih nemških državljanov. Koncert je sijajno uspel in občinstvo ni varčevalo 6 priznanjem. Nastopila je tudi nemška operna pevka Jenny Wolf.
Velik požar v bergamski papirnici. Iz dozdaj še neznanega vzroka je v ponedeljek izbruhnil v papirnici v Bergamu hud požar. Ogenj je nastal v prostorih, kjer izdelujejo celulozo, od tam pa se je z veliko naglico razširil tudi na druge prostore. Prihiteli so takoj gasilci, ki so ogenj najprej omejili, nato pa popolnoma pogasili. Lastnik trpi veliko škodo. Cenijo jo na 300.000 lir.
10.000 romarjev na Sr. gori pri Gorici. »II
Gazzettino« poroča iz Gorice, da so povsod po Goriškem tudi letos, kakor prejšnja leta, zelo pobožno praznovali Mali Šmaren. Po vseh cerkvah so bile številne tlužbe božje, ki se jih je udeležilo veliko število vernikov. Zlasti mnogo romarjev iz vseh krajev pa je na ta praznik prihitelo ra slovito goriško božjo pot, na Sv. goro. Mnogo jih je prišlo tja že v soboto popoldne, še več pa v nedeljo in v ponedeljek, na praznik. Prenočevati so morali kar na prostem okoli samostana, ker za vse ni bilo na razpolago prenočišč. Računajo — piše omenjeni goriški časopis — da je v dneh od sobote do ponedeljka prišlo na Sv. goro do 10,000 romarjev. Na Malega Šmarna dan je bila tam ob 11 dopoldne slovesna sveta maša, ki jo je darova1 msgr. Valentinčič ob asistenci dveh bratov s svetogorskega frančiškanskega samostana. Sv. maše se je udeležilo toliko ljudi, da jih je na stotine moralo ostati zunaj cerkve, čeprav je velika.
Hitler je poslal španski falangi v Ovfedu v dar
spominski album s slikami, ki kažejo jde-lovanje legije »Condor« v španski držav-Hanski vojni. Svojčas je namreč falanga i? Ovieda poslala Hitlerju v dar kip k°jjCa v bronu ter kos kamna iz oviedske katedrale.
Kakor poročajo švedski časopisi, so našli ubite vse skandinavske državljane, ki so bili po priključitvi Letonske Rusiji ostali v Rigi. Ti množinski umori bo nepobiten dokaz za upravičenost napada na Rusijo, ki je tudi Letonsko osvobodila sovjetskega jarma.
Prijavite mestnemu preskrbovalnemu uradu, koliko krompirja potrebujete!
Že 600.000 kg dobrega krompirja je prehranjevalni odbor doslej Ljubljančanom priskrbel ter ga je preskrbovalni urad oddal prebivalstvu po najnižjih cenah in s tem zadržal draginjo tega najvažnejšega živila. Da bo pa Ljubljana tudi prihodnjo zimo in do nove letine dobro založena z zdravim in poceni krompirjem, bo ta akcija še razširjena s preskrbo še večje količine krompirja, ki naj bi skušala kriti vso potrebo ljubljanskega prebivalstva.
Ker je pa treba založiti vse prebivalstvo s krompirjem do kraja meseca maja in je za to množino krompirja na razpolago premalo primernih skladišč in kleti, namerava mestni preskrbovalni urad razdeliti interesentom krompir s posredovanjem za to določenih trgovcev še jeseni, da bodo sami spravili krompir v svoje kleti.
D« pa preskrbovalni urad lahko o pravem času nanavi dosti krompirja, je treba takoj zbrati podatke, koliko krompirja prebivalstvo potrebuje.
Zato mestni preskrbovalni uran vabi vse one družinske poglavarje,, ki niso samj pridelali dosti krompirja ali si ga pa niso še zagotovili, naj naznanijo pri svojem trgovcu, kjer dobivajo živilske karte, koliko krompirja bodo
ftotrebovali, da bodo z njim založeni do nove etine. Na četrtinko pole papirja naj napišejo ime in priimek ter stanovanje družinskega glavarja, število družinskih članov in potrebo krompirja. Zaradi pravične in pravilne razdelitve naj pa naznanijo resnično potrebo krom-
fiirja. Prijav naj ne vlagajo oni, ki sami pride-ujejo krompir, in tudi ne oni, ki se bodo lahko sami _ založili s krompirjem. Da pa množina krompirja, ki naj jo nabavi mestni preskrbovalni urad, ne bo prevelika ter jo bo mogoče tudi v resnici priskrbeti, naj si vsak skuša zagotoviti^ vsaj večji del potrebnega krompirja. Samo, če mu to ne bi uspelo, naj vloži prijavo s prošnjo za dodelitev krompirja do lt. t. m. pri tistem trgovcu, kjer je dobil živilsko nakaznico.
Civilne zavodne družine in gostinski obrati naj pa vlože prijave tudi do 11. septembra neposredno na mestnem preskrbovalnem uradu v
II.	nadstropju Mestnega doma v sobi št. 3.
Opozarjamo vse prebivalstvo, naj se — kolikor je mogoče — vsak sam o pravem času založi s krompirjem za vso zimo, edino tisti, ki si ne morejo drugače pomagati, naj pa pri svojih trgovcih vlože prošnjo, da ga jim poceni priskrbi mestni preskrbovalni urad.
Zasedba Spitzbergov je popolnoma brezpomemben dogodek
Newyork, 10. sept. Posebno poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo kanadskih čet v Qttawi v ponedeljek ob pol dveh ponoči, javlja, da so kanadske čete zasedle Spitzberge. Poročilo je izzvalo v Newyorku veliko senzacijo.
Ameriški izolacionisti pravijo, da je bila ta akcija podvzeta, ne da bi sovražnik branil otoke,
Er a v tako kakor je bilo na Islandiji. V dodatnem anadskem poročilu pravijo, da so hoteli Angleži s tem preprečiti Nemcem, da bi si ti oevojiliTpre-mogokope na Spitzbergih. Izolacionisti pa zatrjujejo, da Nemčija ni imela namena zasesti otokov za izkoriščanje rudnikov.
Med tem, ko ves svet občuduje velike uspehe zavezniških vojska na ruskem bojišču, skušajo Angleži na vsak način doseči kak uspeh, ki naj bi vsaj začasno obrnil pozornost 6veta na druga bojišča. Tako so si sedaj izbrali norveške otoke Spitzberge in jih zasedli, da bi s tem dopovedali svetu, da imajo nadoblast nad morji in da so le tako mogli izvojevati takšen strategičen uspeh. Svetovna javnost pa se s takšno reklamo ne bo dala zbegati, ker ve, da Nemci otokov niso zasedli, niti jih potem tudi braniti ni60 mogli pred napadalcem. Ce bi imelo to otočje za Nemce kak pomen, bi ga bili že davno zasedli in se z njimi okoriščali v sedanji vojni. Zatorej velja, da so Angleži rabili nov tolažilen uspeh za 6vojo javnost, ker kronika vojnih dogodkov v zadnjem času v dobro Angležev ni zabeležila nobenih uspehov.
Iz Srbije
V	Srbiji je letos dosti sadja. Mod tistimi pokrajinami, ki so letos lahko zadovoljne s sadno letino, je prav gotovo tudi Srbija. Vse dobro kaže — letina na polju, v vinogradih (zlasti župskega vina, pravijo, bo izredno mnogo), prav tako mnogo pa je tudi sadja, posebno sliv. Posledica tega je, da je letos slivovka v Srbiji izredno poceni. Prodajajd jo po 10 din liter, ponekod pa še ceneje. Ponekod so nenavadno dobro obrodila jabolka. Vsega sadja, kolikor so ga oziroma ga bodo še pridelali letos Srbi, ne bodo mogli pojesti doma. Mnogo ga bo ostalo za izvoz. Pravijo, da bodo letos iz Srbije samo jabolk izvozili približno 500 vagonov.
J.	N.	V O L K H	A	MER
OSOJANI				
Z	G O	D O V 1 N S K 1	R	OMAN
»Kakšna žalost,« je nadaljeval pater Ecelin, »je prevzela gospo Vihburgo in njene pastorke ob tej novici, mi pač ni treba pripovedovati. Vendar je bila grofica žena, ki je vedela, da s samo žalostjo nič ne opravi. Ker ni bila mačeha, temveč je ljubila svoje pastorke in so jo one ljubile kot pravo mater, so bile vse enega srca in ene duše. Tako je z njimi sklenila in prodala vse, kar so imeli v Gorici, da bi šla k svojemu bratu Hartviku, stolnemu proštu v Salzburgu, ta se z njim posvetovala, kaj naj napravi. Moj oče in še nekaj služinčadi so jih spremljali.
Prošt in grofica sta ugibala, kam naj bi bil odšel gospod Otvin, ter sta končno menila, da se je napotil v Sveto deželo, hoteč se spokoriti na božjem grobu za svoje prestopke. In gospa Vihbnrga je potem poslnšala bratov nasvet, da ne bi mogla storiti nič boljšega in ne bi mogla Otvinu napraviti nič prijetnejšega, kakor če bi uresničila njegovo ustanovo in spet sezidala cerkev in samostan. V ta namen je določil Hartvik svoji sestri, ker ima nadškofija velika posestva na Koroškem, grad Studenec blizu Šentjurja in ji dal spretne zidarje. Z zidanjem so začeli leta 978 — v mojem rojstnem tetu — in obe zgradbi dovriili leta 995. V teh sedemnajstih letilh sem večkrat videl gospo Vihburgo, ki je skoraj dnevno prihajala s Studenca nadzorovat in vzpodbujat delavce. Bila je visoke rasti, a postavna gospa, tedaj med štiridesetimi in petdesetimi leti. Tisto leto, ko
sta bila cerkev in samostan dograjena, je prišel v jeseni na Koroško Hartvik, ki je postal medtem nadškof. Napravili so ustanovno pismo in posvetil je cerkev in samostan. Ker gospa Vihburga ni mogla postati redovnica, dokler ni vedela, ali je gospod Otvin umrl ali vstopil v kakšen samostan, je postala njegova najstarejša hči Hildburga prva opatica v Šentjurju. Družina se ni hotela ločiti, zato sta tudi mlajši sestri postali nuni ta še grofica sama je živela v samostanu do svoje smrti.
Mene je vzel nadškof s seboj v Salzburg in me dal v samostan št. Peter, kjer sem se učil. čez osem let sem bil' posvečen v duhovnika in pred tridesetimi leti, ko je bil obnovljen samostan na Osojah, so me poslali tu sem.
Vidim, da bi še radi vedeli, kaj je bilo z grofom. Kar vam morem povedati, sem izvedel od svoje sestre Irmengarde, ki še živi v Šentvidu in je bila že kot petnajstletna deklica v grofičini službi, ko sc je ta nastanila v samostanu.
Medtem, ko je dobra gospa mislila, da živi grof Otvin v Sveti deželi, je bil le blizu nje. Grof je bil nekoč na lovil odkril na gori, ki se poslej imenuje Otvinovec, globoko votlino. Nanjo se je spomnil in sklenil v njej živeti kot puščavnik ter to pokoro, ki sl jo je sam naložil, poostriti še s tem, da bi gledal pod seboj razvaline, namesto cerkve ta samostana, kar naj bi mu dan za dnem obnavljalo spomin njegove krivde.
Človek obrača, Bog obrne.
Slišali ste, kako je gospa Vihburga spet zgradila cerkev is samostan, ne da bi imela kaj dosti upanja, da bi potrti Otvin kdaj izvedel o njenem namenu in videl svojo ustanovo obnovljeno. In vendar je videl, kako je dan za dnem rastla in uspevala. Ko sta bili zgradbi dovršeni ta je videl pri posvečenju množice ljudstva in kako so šle njegove hčerke kot nune z drugimi redovnicami v samostan ta zn njimi še njegova žena s svojimi služabnicami, je bilo njegovo veselje tako veliko, da ga od pomanjkanja izhirano telo ni moglo prenesti in je umrl. Kmetje, h katerim je prišel včasih sredi zime in poprosil za
skorjo krnha in včasih tudi *a ponošeno obleko, so ga tisto zimo pogrešili in domnevali, da ga je pobrala smrt. šele pozno spomladi so našli njegovo votlino in v njej — samotarja, ki se je bil mrtev zgrudil pred križ, narejen iz dveh neobtesanih polen, in bil nespremenjen... Znano je, kako se je širil sloves o njegovi svetosti in da je pokopan v šentjurski cerkvi; poleg njega počiva tudi njegova zvesta žena, ki je šla pet let za njim v večnost.«
»Ubogi Otvin 1
»To je bilo vendarle prestrogo!« so zavzdihnile gospe v tišino, ki je nastala, ko je končal pater s svojim pripovedovanjem.
»Jaz pa pravim: srečni Otvin, ki se je tako stanovitno pokoril za svoj pregrešek,« je blagroval Rambert Dietrichsteinec spokorjenega pokojnika.
»In jaz pravim: še srečnejši tisti, ki jim ni treba pokoriti se za težke prestopke!« jc rekel Lichtensteinec in napil vsem, ki imajo čisto vest
Vsi so vstali in trčili in pili, samo Dietrichsteinec je obsedel in se ni dotaknil čaše. Neznansko so se začudili in ga vprašujoče gledali.
Pa je Dietrichsteinec sam spregovoril:
»Čeprav je tega že kmalu dvajset let, se vendar ne morem še pomiriti, ker smo tako neusmiljeno, da, kar grozno kaznovali tiste rudarje v Seličah. To je, kar mi teži vest kakor svinec in mi je zadržalo roko, da nisem zgrabil z vami vred za čašo.«
»Ali nisem bil tudi jaz zraven, Rembert?« je zaklical Kol-ničar. »In glej. vendar mene vest prav nič ne peče! Saj nisva delala na lastno pc»t, vojvoda je ukazal in hudobneži kaj boljšega tudi zaslužili niso! Zahrbtno so umorili grofiča, edinega otroka dobrodušnega Viljema in pobožne Heme iz rodu našega koroškega cesarja Arnulfa in iz sorodstva saške cesarske hiše. Kje je še tako plemenita rodbina? In ti psi so se spravili nad zadnje njene potomce!«
V Ribniški dolini so dnni vsi pogoji za čebelarstvo
Ribnica, 9. Beptembra 1941.
Ko potujem Čez vasi in naselja Ribniške doline, po dolini ali položnih pobočjih, rad večkrat pogledam na vrtove, na sadonosnike, na njive, na vse, kar obdaja prijazne domačije. Tako veselo diha iz teh hiš domače življenje, sicer polno skrbi kakor vsepovsod, vendar domače in toplo. S koso v roki od jutra do večera po zelenih travnikih, sekira poje v gozdu, da ječijo orjaška debla pod njihovo ostrino, plug reže svetle brazde in konja hrzata med razori po njivi. Saj je težka borba za kruh in marsikatera kaplja znoja se otre s čela in pade v zemljo. Pa je kljub temu prijetno sesti zvečer pred hišo in se hladiti in počivati, ali Vzeti v žuljavo roko kolač doma pečenega kruha ter si ga odrezati kos s hreščečim škrajcem, da ti zaječi pod zobom.
S temi mislimi hodim med hišami. Nekaj, kar je pristno naše, po čemer smo znani v širokem svetu, se mi zdi da manjka po teh prijetnih domovih. Čebelnjakov z drobnimi brenčečimi živalcami ne vidim. Ne vidim rojev, ki bi se v jutranjem soncu zapodili iz žrel čez brade ljubkih panjev in se v zraku nad čebelnjakom razgubili na vse strani. Le redko kje vidiš tak čebelnji dom, kjer ti prijazen domačin lahko postreže s koščkom satovja, zalitega z medom.
Pri marsikateri hiši bi lahko stal čebelnjak. Saj je kraj tukaj precej ugoden za čebelarstvo. Res je sicer, da ni paše, kakor jo daje v jeseni na Štajerskem ajda, vendar bi se tudi brez te dalo čebelariti. Širni travniki, kjer raste visoko seno in otava, polna drobnega cvetja, celo po gozdovih in vseh pobočjih Male in Velike gore so raztegnjeni lazi z medenim cvetjem. Še sadnega drevja je precej in če je pomlad ugodna, more nuditi prav dobro pašo. Prav velike vrednosti pa so velikanski in nepregledni jelkini in smrekovi gozdovi, ki se razprostirajo po Veliki in Mali gori tja proti Kočevju in ki v dneh, ko jelka medi, naravnost polnijo panje s sladko strdjo. Znano je, da so med te gozdove celo veliki čebelarji prevažali na pašo svoje čebele v takem ugodnem času in se jim je trud bogato poplačal. Neprecenljive vrednosti pa je prav izdatna in zgodnja pomladna paša: ogromno leščevja zacinglja v zgodnjo pomlad in trosi čebelam tako potrebni cvetni prah iz svojih abrankov. Tudi češminovega opojnega cvetja je obilo. O lipah mi ni treba niti govoriti, saj naletiš na nje na vsak korak. In to prav blizu hiš, kar je velika prednost za čebele, če jim lipove strdi, ki je precej vodena, ni treba nositi predaleč, sicer bi je med potjo mnogo porazgubile.
Dobri pogoji so dani za čebelarstvo v teh krajih. Treba bi bilo samo še v pravi luči pokazati ljudem to koristno rjavo živalco, da bi jo vzljubili in je ne bi poznali le po pekočem strupu ostrega žela. Res je sicer, da je treba za začetek
ISTITUTO FACCHETTI - TREVIGUO
(presso Milano)
Ai giovani Sloveni, per i orescenti rapporti com-merciali con 1’Italia, is oggi di crande utiliti la conoscenza della Lilngrua Italiana. I/Istituto Fac-chetti A l’unico in Italia specializzato per Corsi rapidi di Linsua italiana, di linRue Moderne e di materie commerciali per piovani di Ijincua fctraniera. Diplomi. Športa. Chiedere prosrammi.
Za mlade Slovence je danes radi naraščanja stikov z Italijo zelo koristno znanje italijanSSlne. 'frttitnto Facchetti je edinstven zavod v Italiji, specializiran v hitrih tečajih italijanščine, modernih jezikov in trgovinskih predmetov za mladino tujih jezikov. Diplome. Šport. Zahtevajte _	programe.
VnBBgnanraBnnHnranBnnHSSEflai
CORA
TORINO «1835
CORA - CORA
1'aparltlvo dl gusle moderno.
Si prond« con sels.
aperitiv modernega okusa«
Pije se a sodavico.
nekaj kapitala, a to bi ne bilo za te kraje prehudo. Marsikdo ima dovolj lesa na svojem, da ga čebelni panji in čebelnjak, kar je najdražja stvar, ne bi preveč stali. Ko bi imel pa enkrat že te stvari, je vse drugo malenkost. Z malim orodjem se lahko opravljajo čebelarska dela, kdor je le malo sam vešč, bi si lahko tudi to po večini naredil sam. Po domače in preprosto. Potem ni treba drugega, kakor da ima dobro voljo in da žrtvuje od časa do časa nekaj minut ali ur. Seveda, mnogo dobre volje in veliko ljubezni je treba. Saj je še pri zemlji treba mnogo ljubezni in vztrajnosti, ki je mrtva, veliko več pa je je treba za živalce, ki ne vedo niti govoriti niti se potožiti o svojih potrebah.
Na onih, ki pridejo z ljudstvom veliko v stik, leži naloga, da utrejo pot čebelicam na vrtove ali sadovnjake na kmečkih domačijah. V šoli in izven nje bi se dalo predvsem mladim kmečkim sinovom vliti v srce tudi košček ljubezni za to panogo gospodarstva, ki ob najmanjšem trudu in stroških dela kmetijam in vsej slovenski zemlji največ časti, katera je naš ponos po vsem svetu kazala in ki je ob dobrih letih vrgla v žepe marljivih čebelarjev tudi že lepe denarce. Pa tudi za domačo hišo je kozarec sladkega medu neprecenljive vrednosti.	j	-jkc.
Iz Cerkniške doline
Občni zbor Rdečega križa. Zaradi izkazovanja učinkovite pomoči neštevilnim brezdomcem ter da se narod oddolži zahtevam, ki mu jih zastavlja sedanji čas in nove razmere, se je tudi v Cerknici ustanovilo društvo Rdečega križa, katerega naloga je, da s prispevki, ki jih bo zbralo pri tukajšnjem prebivalstvu, vsaj malo odpomoglo in ublažilo bedo tisočev, ki stoje pred velikim vprašanjem: kaj in kako čez zimo?
Na občnem zboru, ki je bil na praznik, je bil izvoljen odbor, v katerem so: gg. dr. Pliberšek, Bojc in sodni starešina Slabe. Izvoljeni in imenovani so bili tudi ostali člani odbora.
Novo športno igrišče. Ker staro igrišče SK Javornika na Rakeku ni moglo več služiti svojemu namenu, so poiskali novo igrišče na res prikladnem mestu ob novi cesti med Rakekom in Cerknico, na mestu, kjer so med svetovno vojno stale vojaške barake. Toda preden bo igrišče res moglo zadovoljiti, bo še morala peti lopata. —
V	nedeljo je bila »krstna« tekma med domačim moštvom, in sicer so nastopili stari kanoni proti mlajšim igralcem. Od starih naj omenimo nekaj tedanjih »zvezd« in »asove: Zgonc, Skuk, Škulj, Koblar, Alič in Strošek. Igro, ki ni bila prav nič zanimiva in skorajda nešportna —o čemer govori steklenica žganja, katerega so (pralci pili kar med igro, in neke bunke — se je končala v prid mladih z izidom 5:0. — Po tem srečanju pa eo nastopili vojaki Minatori in Guardie di frontiera. Pokazali so lepo igro. Rezultat 3:2 ni nobenega razočaral.
Naročnikom »Slovenskega doma«. Ker sedanji raznašalec lista ne more več opravljati tega posla, prosimo naročnike lista, da naj list dvignejo sami na pošti že ob pol devetih zvečer, dokler se vprašanje ne reši tako, da bodo naročniki list dobili v roke še isti dan. V kratkem bo dostava spet urejena.
Nedeljski izleti kolesarjev iz Lfublfane
Prejšnje čase so Ljubljančani hodili na izlet na Šmarno goro. Po večkrat na leto so jo mahnili nanjo, nekateri celo vsako nedeljo. Dobil se je celo človek, ki je vztrajno hodil m Šmarno goro prav vsak dan naj si bo v lepem ali slabem vremenu. So ljudje, hodijo po eni in isti poti, pa jim ne postane dolgočasna.
Sedaj ko ne morejo več na šmarno goro, so si izbrali drugo smer. In ta smer je sedaj Iški Vintgar! Ljubljančani hodijo nedeljo za nedeljo samo v llko. Vsako nedeljo vidiš hiteti po dolgi in tudi dolgočasni Ižanski cesti ene in iste obraze. Ižanci poznajo že sedaj vsaj pol Ljubljane in njene prebivalce. V Iškem Vintgarju ali kakor se pravilno reče v Iški — kar mrgoli Ljudi, tako je polna, da pravijo hudomušneži, da nimaš kam pljuniti!
Sedaj, ko so si že vsi Ljubljančani ogledali Iško, bi bilo dobro, da si ogledajo še kak drug kraj. Pa Ljubljančani 60 že taki, da gredo le tja, kamor jim s prstom pokažeš. Umestno bi bilo, da jim vsak teden pokažemo, po kateri cesti naj vozijo biciklisti. Naj za danes omenimo lepo gladko cesto, ki pelje v Polhov Gradec. Ker mnogi Ljubljančani ne vedOj kje je ta Polhov Gradec, jim povemo, naj se peljejo 6kozi Vič na Dobrovo od tam pa zavijejo po novi cesti pri šoli na desno. Cesta je lepo gladka in kakor nalašč za kolesarjenje. Ob tej cesti je več izletniških točk. Za take, ki niso navdušeni za daljše ture, bo zadostovalo, če se oglasijo na Hru-ševem. Vas Hruševo leži kmalu za Dobrovo na prijaznem holmcu z lično cerkvico na levi strani ceste, če vozite iz Ljubljane. Nekoliko dalje je v rebri vas Babna gora, tudi na levi strani ceste. To sta dve točki, ki sta dosegljivi za začetnike kolesarje, ki še niso trenirani. Ob Babne gore dalje je vas Dvor z dvema cerkvicama. Kmalu potem je pa Polhov Gradec. Je to zelo slikovit kraj z večimi cerkvicami okoli sebe. Iz Polhovega Gradca je več
Kaznovani trgovci
Oddelki Kr. Kvesture, ki jim je zaupano tržno nadzorstvo, so zadnje dni ugotovili, da 60 naslednji trgovci in obrtniki prekršili izdane odredbe na ta način, da 60 j>osamezne vrste blaga prodajali po previsokih cenah: France Kham, kolonialno blago, Kongresni trg 8; Josip Koščak, čevljar, Vidovdanska 1; Julij Zupan, gostilničar, Ulica 3. maja 4; Anton Miklič, gostilničar na Tržaški cesti 50; Ivan Kunovar, trgovec s kolonialnim blagom na Vodnikovem trgu 1; Frančiška Martinc, trgovka s kolonialnim blagom na Tyrševi c. 17; Marija Šmrajc, prodajalka zelenjave v Tomačevem 18; Ivan Maček, trgovec z mešanim blagom v Horjulu; Viktor Krašnja, trgovec z mešanim blagom v Skocijanu, Andrej Petrovčič, trgovec z mešanim blagom v Horjulu; Tomaž Vrhovec, trgovina z mešanim blagom v Horjulu; Ana Škrjanc, prodajalna zelenjave v Bizoviku 44 in Marija Mačar, prodajalka zelenjave v Šmartnem ob Save 43; Alojzija Dremelj, prodajalka zelenjave v Jurčkovi ulici 78; Marija Starec, prodajalka zelenjave v Cerkveni ulici 13; Marija Ambrož, prodajalka zelenjave v Sostrem 10; Marija Kocjančič, prodajalka zelenjave v Dobrunjah 67. Imenovani so bili prijavljeni sodni oblasti.
Nadalje so bili z globo kaznovani naslednji trgovci in obrtniki, ki niso razstavili cenikov: trgovec z železnino Jurij Verovšek na Tvrševi cesti 16, gostilničarka Olga Dobovšek v Jaršah 73, gostilničarka Olga Schwentner v Jaršah 38 in prodajalka sadja in zelenjave Ludvika Jarc na Tržaški cesti 5.
NI bil prvi april
Morda se še spominjate, ko so časopisi prinesli prvega aprila sliko, kako vlečejo konji ljubljanski tramvaj. V ponedeljek se je pa res zgodilo nekaj podobnega, kajti tramvaj nič ne gleda na pratiko. Naenkrat je začutil v sebi preveč življenjskih sil in ravno pred bolnišnico na kretnici hudomušno poskočil ter se koketno postavil povprek ceste, češ: tramvaj komanda, pili me v uh 1 Se bomo malo odpočili. Saj ne bodo gordnjali name, ampak na vas. Uporno je stal povprek ceste in posmehljivo mežikal, češ: kje je Martin Krpan s svojo kobilo. In glej ga spaka. Sicer ni bil Krpan, ampak navaden voznik, toda imel je dve kobili. Zapregel je voa v tramvaj in skušal upornika spraviti v spodoben položaj. Toda ta je nekajkrat tenko zapiskal na kamenitih kockah in Krpanove kobile so morale popustiti. Pri tem bi se pa še kmaln zgodila nesreča. Tramvajski sprevodnik je odpel voz, medtem pa sta kobilici porinili voz nazaj in za las je manjkalo, da ni kason sprevodnika pritisnil ob tramvajski voz, kar bi bilo za sprevodnika lahko usodno. Potem so prišli na pomoč že »udomačeni« tramvaji in potegnili divjaka naizaj, kakor krotjjo v Indiji z udomačenimi sloni njihove še necivilizirane sobrate. Grdo je cvilil in pri tem se je marsikdo spomnil za današnje čase lepe misli vzbujajoče prašičje krulbe. Ker še nimajo v bolnišnici injekcij proti firbcu, ga je bilo seveda mnogo.
Žensko atletsko prvenstveno tekmovanje v letu 1941
Letos se bodo pomerile ženske sekcije Elana, Hermesa in Planine v Novem mestu 14. t. m. dopoldne. Bo to nekak troboj. Po poročilih sodeč, bodo Hermežanke prevladovale pred Planino in Elanom. Nekako izbirno tekmovanje je včeraj izvedla Planina z naslednjim rezultatom: tek 80 m Hvale 12 sek. V Novem mestu bo pa nastopila še Sušteršičeva, ki je bila zadnjič druga na 60 m.
V	metu krogle je zmagala Tometova z 8,56, kar je za štiri in pol kilogramsko kroglo precej ter jo ta rezultat postavlja za favoritinjo. Skok ▼ višino je bolj slab. Vsaj 135 cm bo potrebnih za prvakinjo. Včeraj je Tometova skočila 120 cm. 26,93 v metu diska je dobro, kaže pa, da ga bo Sušteršičeva še zboljšala in nastopa tudi kot favoritinja. Letošnji najboljši met ima Rupnikova (H) za 26 cm boljše. Met kopja: Tometova 28,72 cm. Skok v daljavo: Škerlj 3.98 m. Štafeta 4 X BO m je tekla v postavi Hvale, Musar, Škerlj, Šušteršič 36 sekund.
NovomeŠSani so se letos prebudili. Zadnjič so žrtvovali, da so poslali moško ekipo na tekmovanje, sedaj pa že sami prirejajo prvenstvo. Zadnji njihov ženski nastop je dal presenetljivo dobre rezultate, ki so pa z ozirom na prejšnja tekmovanja v Novem mestu precej sumljivi.
izhodišč v bližnjo okolico. Ce greste na celodnevni izlet s kolesom v Polhov Gradec, priporočamo, da obiščete goro Sv. Lovrenca. Je ta gora malo višja kot Šmarna gora. Od Sv. Lovrenca je krasen razgled na vse strani. Spotoma si ogledate tudi polhograjsko graščino in pa Blagajev spomenik pod goro. Druga izletna točka iz Polh. Gradca je pot na »Ljubljanico«. To je lepa soteska med hribi, po kateri teče Gradaščica in je dolga 0 kilometrov e prvovrstno cesto za kolesarje. V tej soteski si tudi izberete lep kotiček za taborjenje, če vas to veseli. Ce ste bili enkrat v tej soteski, se prav radi še povrnete drugič in tretjič.
Sirite naj bolj Si slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
S HrvaSkega
Zagreb, 10. septembra, s. Pod naslovom »Velik uspeh italijanskega paviljona na zagrebškem velesejmu« prinaša »Hrvatski narod« članek, ki je posvečen Italijanski razstavi, ter pripominja, da so letos morali razstavne prostore razširiti, da pa so kljub temu še vedno pretesni. Omenjeni hrvaški časopis podrobno opisuje razne izdelke, ki so tam razstavljeni, ter poudarja, da je pri vseh, ki so si razstavo ogledali, vzbudil največjo pozornost in zanimanje oddelek, kjer so razstavljeni poljedelski stroji, prav tako pa tudi tisti oddelki, kjer so razstavljeni tekstilni izdelki, zdravila in olepševalna sredstva. List končno piše, da bo italijanski razstavni paviljon prihodnje leto moral biti še razširjen.
Nova mošeja ▼ Zagreba. V prestolnici poglav-nikove Hrvaške bodo, kakor pravi poročilo iz Zagreba, dne 21. oktobra letos slovesno odprli veliko novo mošejo. Stroški za njeno zgraditev bo znašal! skupno 36 milijonov kun.
Število hrvatskih delavcev v Nemčiji. Uradno poročajo, da je od 20. maja do 20. avgusta odšlo s Hrvaškega v Nemčijo 40.391 delavcev, med njimi 4920 žensk. Po veliki večini so to rudarji, ki delajo zdaj po najrazličnejših nemških rudniških podjetjih.
Zarnikova uHca dobiva nove vile
Pred kratkim so v Zarnikovi ulici zgradili dve novi viili, ki sta v surovem stanju že dograjeni, sedaj pa so pričeli 6 temeljnimi deli še za tretjo vilo, katero upajo spraviti še do konca jeseni pod streho, tako, da bo v surovem stanju pod streho. V vzporedni Strosmajerjevi ulici pa grade pravtako vilo večjega obsega. Sploh 6e v tem kraju mesta, med Poljansko cesto in Streliško ulico letos prav mnogo gradi, zakaj okraj je miren in ima ugodno sončno lego sredi vrtov.
Koledar
Danes, sreda 10. septembra: Nikolaj, Tol
Četrtek, li. septembra: Milan, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, M -rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Skladišča za krompir potrebuje mestni preskrbovalni urad, ker namerava, kakor smo že čiitali, Ljubljančanom za zimo zagotoviti čim največje množine zdravega krompirja po najnižjih cenah. Zato mestni preskrbovalni urad prosi lastnike primernih skladišč, naj mu taka skladišča čimprej ponudijo.
Mestni tržni orad zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek in torek 15. in 16. t. m. ne bo posloval za stranke.
Slikarji I
Za naslovne strani knjig v zbirki »Slovenčeve knjižnice« iščemo dobrega akvarelista. — Ponudbe na npravo »Slovenca«.
O zatvornici pri stari enkrarni 6mo te dni brali, da je načrt za nje arhitektonski del napravil mestni gradbeni urad. Zaradi talcih zmotnih informacij med našim občinstvom sploh prevladuje mnenje, da mestna občina ljubljanska regulira Ljubljanico, ali pa, da vsaj odločuje pri regulacijskih vprašanjih. Zato smo že večkrat opozarjali, da vsa regulacijska dela vodi terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki je bila vedno podrejena ministrstvu gradb. Pri teh delih torej ljubljanska mestna občina ne odločuje, pač pa mora plačevati velik del stroškov ter prispeva tudi osebje. Tako je tudi načrte za jez in zatvornico pri Sv. Petru napravila terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice, nato je pa na predle« Ljubljane univ. prof. Jože Plečnik načrt še arhitektonsko izoblikoval in mu dal zares lepe oblikke, da bo zatvor-nica mestu tudi v okras. Ministrstvo za gradbe je seveda rado pristalo, da bo nova zatvornica imela tudi arhitektonsko čim najlepšo obliko. Res je, da se mestna občina ljubljanska vedno prizadeva za pospešenje regulacijskih in melioracijskih del ter v ta namen tudi vedno žrtvuje določene velike vsote, saj ta dela smatra za svoje življenjsko vprašanje, nikakor pa nima pri teh delih toliko vpliva, da bi bila kolikor toliko odgovorna za izvedb-' *’ za hitrejši tempo pri regulacijskih delih.
Shod v Studenem!
O shodu na Planinski gori, o katerem smo pred kratkim poročali, smo zdaj prejeli s pristojnega mesta naslednje pojasnilo: shoda na Planinski gori letos zaradi nepredvidenih ovir ne bo, pač pa bo samo v Studenem. V toliko radevolje popravljamo svoje prejšnje poročilo.
Stari rimski mozaiki v Švici
Nekje v bližini Berna v Švici so pred kratkim naleteli na zanimivo starinsko najdbo. Odkrili bo dragocene stare rimske mozaike, o katerih mislijo, da so še iz prvega stoletja po Kr. Mozaiki predstavljajo starodavna rimska morska božanstva. Nanje so naleteli med razvalinami neke starodavne rimske vile. (Gazzettino.)
Igor Zagrenjen:
Zavetje v pečevju
Ko je stari Vresk, ki je kar zapored Poskušal sina, če se mu bodo vdale oči
ne in če bo začel oklevati, vse te stvari na hitro, vendar v popolnem miru obtesal, se je vzdramil iz odrevene-1°® ’’ Jv Je razen Burge pri hiši prav gotovo m znal razložiti živ človek, in dejal počasi:
»Tone, rekel sem ti, da imej zdaj Vreskovino ti v skrbi! Francozi so blizu, nemara, da ne bo treba dolgo čakati, ko bodo prav pri nas! Ampak eno ti rečem: z milo me z Vreskovine ne boš spravil! Da bi se zdaj podajaj g tole nogo kam ven, kjer bi t*>’l itak samo v napoto in v strežbo, ko bo treba obravnati tisoč zares potrebnih reči — tega si kar ni treba misliti! Tam, kjer sem prišel na svet, tam bom tudi umrl, da veš, in od te moje besede me ne pripravi nobena reč več!«
Tone se ni bil nadejal, da ga bo stari zavrnil na ta način.
Poskusil ga je pogovoriti, da je neumno ostajati doma, ko pridejo Francozi, vzamejo vse, kar najdejo in nikomur ne prizaneso.
Stari je ostal trmast.
Povrhu se je pa oglasil še Peter.
Peter je vskočil, preden je Tone
utegnil zagovoriti očeta.
»Ce vi ne greste nikamor, bom pa še jaz ostal na Vreskovini!«
atari Vresk ga je pogledal z očmi, v katerih se je kar videlo, da niso daleč od solza.
»Peter, Peter, kajne, midva sva na tem gruntu prebila marsikakšno uro in zato naju tudi nobena reč ne bo ž njega spravila! Ce sva skupaj preživela dobre čase, pa dajva še žalostne! Stara sva, tudi če naju smrt ujame na Vreskovini, čeprav bodo dejali, da po neumnem, tukaj ostaneva! Ali ne?«
»Res je, France! Lahko mi verjameš, da se z Vreskovine ne bom premaknil prej kakor ti, razen, če mi je sojeno, da me bo smrt prej pobrala kakor tebe!«
Tone je od teh dveh zvedel dovolj.
Ošinil je z očmi Burgo, ki sama nikoli ni začenjala govoriti.
»Kaj pa ti, Burga?« jo je vprašal.
Ta se je zdrznila kakor bi jo kdo na lepem predramil iž sanj.
iA jaz? Kamor bo šla Liza, tja bom šla pa jaz tudi!« je rekla.
Tone je očeta še poskušal pogovoriti, pa brez uspeha.
S	Petrom sta se vzela skupaj, kakor bi bil bob metal ob steno je zalegla be-
seda, ki jo je obrnil, da bi starega pripravil do svojih misli.
»Tone! Ti, pa Liza, vidva kar pojdita gor, kjer imaš pripravljeno! Nikari ne misli, da te nisem spregledal! Dobro vem, kje si bil zadnje čase ponoči, ko si pravil, da ti je tako vroče! Ti imaš na skrbi to, da Vreskovina ne bo minila ali se zapravila na kakšnega nevrednega! Pri nas mora ostati, naše krvi gospodar jo mora ravnati! Z menoj je pa taka: na njej sem zrasel, če bi kam šel, bi bil samo vsem skupaj v nadlego, — rajši umrem na njej, če mi je bilo že tako sojeno, kakor bi se potikal po duplih in nemara niti v smrtni uri ne zvedel, kako je z domom! Sicer je pa tako! Peter nama bo kuhal, ali ne Peter, in se brigal za mojo nogo, Burga ti boš pa skrbela za Lizo, kajne? Tone, zdaj pa ukreni kakor si bil skrivaj premislil, čeprav to ni bilo lepo, lahko bi mi vse rekel in bi ti bil nazaj rekel prav tisto, kar ti zdaj. Pa da mi ne črhneš več besede! Ujezil bi me! Prav je tako, nič se ne sme spreminjati!«
Liza, Burga in Peter so jokali, stari Vresk tudi. Kar nanj je šlo od teh zvestih ljudi.
Tone pa je dejal:
»Ata, tako bo kakor ste rekli! Zmerom vas bom pa prišel nazaj pogledat, dokler se ne bo sijet spremenilo.«
Za ta letni čas je bilo neverjetno soparno.
2e v ranem jutru je soparica pritiskala na zemljo. Od ledine je kar že-htelo, peklo je v lica. Popoldne se bo prav gotovo napravilo k nevihti. Na višavah se je kuhalo. Celešnik si je bil že zgodaj dopoldne nataknil kučmo, Pruka se je le redko prikazala izza megla, plava je bila videti in preteča, kadar jo je veter tam zgoraj na kakšnem kraju razgalil. Vroč piš, prav soparen, se je zaganjal skozi grmovje po bregu kakor togoten pes na prekratki verigi.
Tone je skočil po lazu nizdol do pa-robka, odkoder je bilo moč videti kar celo dolino.
Res, uniforme, ki si jih lahko razpoznal tam doli, kjer je bila pot bela, široko razhojena in prašna, — to ni mogel biti nobeden drugi kakor Francozi.
Zakadil se je nazaj gor bregu, zdaj ni bilo več nobenega časa za obiranje.
čez čas so bile povezane tri cule.
Največjo si je oprtal sam, tisto, ki je bila še enkrat manjša in lažja od njegove, je dal Burgi, Lizi pa je potisnil v roke najmanjšo.
Potem pa je krenil pred očeta.
»Ata, zgrda vas ne bom spravljal od doma! Toliko pa rečem, da jaz ne bom ostal na Vreskovini, ko bi moral gledati kaj na njej počno ti pesjani! Jaz grem v hribe in Liza tudi, že veste za-
kaj. Eno je gotovo. Če bi pričakala Francozov, porod ne bo v redu. Vas ni mogoče spraviti preč, ker sami ne marate, s silo pa vas nisem v stanu goniti. Nikari mi ne zamerite, da imam take besedel Težko mi gredo, zares, iz ust! Burga pojde, kakor je bilo rečeno, z nama, Peter pa bo ostal pri vas, da vas bo stregel, vas prevezaval in vam kuhal. Bati se vama ni nema*a nič! Na starega moža, ki ima bolno nogo se tudi Francozi ne bodo spravljali, pa saj se tudi ne bodo imeli zakaj. Da bi pa Petra prijemali? Kaj jim naj bi neki bil na poti? Porabiti ga nimajo za kaj, nevaren se jim pa tudi ne bo mocel zdeti, saj mora vsak videti, da je najbolj pri volji, če mu dado mir in če se mu ni treba vtikati v stvari, ki druge srbe! Ali ni res tako, Peter?«
Peter ni vedel, kaj naj bi dejal. Mencal je nekaj z nogami, besede pa ni spravil iz grla. Ni bil navajen, da bi ga drugi spraševali za misel. Če je že kdai kaj drugačnega povedal, potem je takrat, kadar mu je samemu prišlo na misel, da bi bilo dobro reči, če je kai prav ali če bi kazalo drugače narediti.
Stari Vresk je dolgo naslanjal glavo med dlani, petem pa je pogledal vse tri, ki so stali pred njim, počasi, skoraj slovesno, jih je ogledoval.
Bil pa je tako dolgo tiho, da jim je že začelo prihajati nerodno.
Končno je vendarle spregovoril:
Dalje
Andrejčkov J,o ž e:
Žalost in veselje
Roman v slikah
j Risal Jože Beranek m Besedilo priredil Mirko Javornik J
'
I
i
10.
Gosposki človek s puško na rami in z lovskim klobukom ter šopom na glavi se je naslonil na hrastovo deblo. Zaničljivo in sovražno je gledal na dete, ki mu je ležalo ob nogah. Hlapec je gospoda neprenehoma gledal, kakor da čaka njegove zapovedi.
Peter je spočetka menil, da je dete mrtvo in da sta tujca hudodelnika, ki mislita zdaj otroka naskrivaj pokopati.
k
11.
Otroče pa je začelo zdaj jokati in se valjati po tleh. Petru se je uganka zdaj zdela še bolj čudna.
Bradati mož je zarenčal:
»Boš molčalo vražje seme! Sicer ti zavijem vrat!«
»Tudi jaz mislim, gospod,« se je režal hlapec, »da bi bilo najbolje stopiti temu črvu za vrat in ga razčesniti, kakor mlado mačko; če ne, bo prišel kdo mimo, pa bo vse zastonj.«
w/
12.
Gospodar je majal v dvomu z glavo: »Ko bi s* dalo kako drugače narediti?«
Hlapec se je krohotal in kazal vrsto belih zobt »Drugače? I no, pa ga obesimo za pete na vejo, potem si ne morete očitati, da ste ga zadavili, poginilo bo pa le. Kaj pa je tako otroče! Vi pa konec koncev le dobite petdeset tisoč tolarjev! Tule ga pokopljiva! Nobena lisica ne bo vedela zanj.«
Drzen načrt za nov polet v stratosfero
Izvesti ga namerava italijanski inženir Olivero iz Buenos Airesa
V	argentinski prestolnici Buenos Airesu živi italijanski inženir Eduardo Olivero, ki je v zadnjem času zaslovel tudi po tem, da namerava poleteti v stratosfero. Njegovi nažrti so vzbudili veliko pozornost, saj se omenjeni inžeuif misli dvigniti s svojim stratosferskim balonom kar 30 km visoko.
Oliverov balon je že skoraj dogotovljen. Zanj so porabili 22.000 metrov z gumijem prevlečene svile. Njegova prostornina znaša 124.790 kub. m. Napolniti ga Olivero namerava s 4500 kub. m vodika. Pilot in opazovalec bosta sedela v*- kroglasti kabini, ki bo obdana s 4 mm debelo aluminijasto ploščo. Kabina bo merila v premeru dva in pol metra. Poleg drugih instrumentov za najrazličnejša opazovanja bo v kabini tudi radijski aparat Kabina bo med dviganjem nepro-
duino zaprta. S pomočjo posebne priprave bodo v kabino lahko dovajali svež zrak, da se posadka ne bo zadušila. Tako bodo vsak čas lahko izmenjali 75 litrov zraka, kolikor ga bo v kabini.
Gondola bo imela posebno padalo, s pomočjo katerega se bo lahko varno spustila na tla, če bi se odtrgala od balona, ali če bi se balon razletel.
Tudi to je že določeno, kje se bo Olivero s svojim spremljevalcem dvignil v zrak. Za polet v stratosfero je določen kraj pri San Fafaelu, kraj, ki leži 1(XX) m nad morsko gladino in je v vremenskem oziru za takšne polete posebno prikladen.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj misli o tem Oli-verovem načrtu stari sloviti belgijski stratosferni letalec Piccard.
Vojna brodovja, ki so zdaj - v pozabljenju
Poleg sedmih pomorskih velesil je še 36 drugih držav, ki imajo tudi
svoje vojno ladjevje
Da mornarica igra tudi v sedanji vojni Tele-važno vlogo, lahko sklepamo že iz tega, da vojna poročila s tolikšnim poudarkom govore o vedno novih potopitvah sovražnih ladij, ali z drugimi besedami, o večjih ali manjših zmagah nad nasprotnikovim b rodov jem. Zdaj, ko se odločuje boj med glavnimi svetovnimi pomorskimi silami, pa imamo navadno pred očmi le brodovje teh velesil, vojno brodovje vseh drugih, manj odločujočih držav, pa je takorekoč nekje v pozabljenju, saj njena vloga v tem svetovnem spopadu res ni nobenega odločilnega pomena. Konec boja med velesilami bo prinesel odločitev tudi za vse druge, ki se bodo morale hočeš nočeš prilagoditi velikim odločitvam in novemu redu. Pred očmi imamo danea torej v prvi vrsti bojna brjdov:a vojskujočih se velesil, skoro nikdar pa nam ne pride na misel, kakšno je brodovje drugih, manj pomembnih, čeprav tudi ne tako majhnih iržav.
Držav, ki lahko tudi na morju uveljavljajo svojo veliko moč, in jih upravičeno amma imenovati pomorske velesile, je v glavnem sedem in sicer: Anglija, Italija, Nemčija, Amerika, Francija, Rusija in Japonska. Poleg teh glavnih sedmih pa je še drugih 36, ki imajo svoje vojno brodovje, pa čeprav se po svoji moči Še daleč ne more niti
primerjati z brodovji velesil. Tako ima na primer vojno brodovje južnoameriške države čile samo eno križarko, pa še ta je bolj zastarelega tipa, čeprav je 28.000 tonska. Kuba razpolaga kljub svoji otoški legi samo z eno 2.000 tonsko križarko, Kolumbija pa ima le dva rušilca. Videti je, da je bila Islandija še manj v skrbeh, da bi jo kdo napadel, vsaj tako bi človek sklepal iz moči njenega vojnega ladjevja. Ta razmeroma veliki otok ima namreč vsega skupaj le tri stražne vojne ladje. Tudi Portugalska, čeprav velja za veliko kolonialno državo, da ne rečemo imperij, ima razmeroma zelo majhno vojno ladjevje, vsega skupaj le štiri križarke in nekaj pomožnih križark. Zelo neznatno je dalje tudi bolgarsko vojno brodovje, čeprav ima ta država lep kos morske obale ob Črnem morju in v zadnjem času tudi lep kos ob Egejskem morju. Italijanska revija »Sa-pere«, ki navaja te podatke, piše, da ima Bolgarija vsega skupaj zdaj le štiri patrolne ladje s 97 tonami. Še dosti šibkejše pa je vojno ladjevje Uruguaya, ki šteje eno samo ogledniško ladjo in nekaj oboroženih ladij, s katerimi nadzorujejo urugvajski pomorščaki svojo obalo.
Zahtevajte povsod naš list!
Knjiga, ki je niti zlato ne odtehta
Med drugimi številnimi zanimivostmi in dragocenostmi imajo v Vatikanu tudi zelo staro knjigo hebrejskega svetega pisma. Knjiga je nenavadno velika in težka, da mora odrasel človek kar precej napeti svoje moči, če jo hoče dvigniti. Leta 1512 so se nekateri bogataši, ki so se zanimali za takšne dragocene starine, zelo prizadevali, da bi jo kupili.* Ponujali so bajne vsote, pa kljub temu niso nič dosegli. Nekateri med njimi so tedanjemu papežu Juliju II. ponujali za to hebrejsko sveto pismo toliko kilogramov zlata, kolikor knjiga tehta. Pa je bila tudi ta ponudba zavrnjena.
Tuji delavci v Nemčiji
Ker se od vseh strani vedno znova oglašajo številne skupine delavcev, ki odhajajo na delo v Nemčijo, bi bilo zanimivo vedeti, koliko tujih delavcev je zdaj že tam. Iz Berlina, torej z najpri-stojnejšega mesta, poročajo o tem naslednje:
Dne 1. aprila 1941 je bilo v nemški industriji in pri delu na polju zaposlenih poldrug milijon tujih delavcev, in sicer poleg 1,400.000 vojnih ujetnikov, ki eo tudi zaposleni v nemškem gospodarstvu. Tuji delavci, ki so zdaj v Nemčiji, so doma iz raznih evropskih držav. Potemtakem jih je zdaj tam že več, kakor pa jih je bilo malo pred prejšnjo svetovno vojno, kajti računajo, da je bilo tedaj v Nemčiji zaposlenih okroglo en milijon delavcev iz drugih krajev.
Na Japonskem izhaja 1100 dnevnih časopisov
Poročevalska služba je tudi na Japonskem izredno močno razvita. O tem priča ogromno število časopisov, ki izhajajo vsak dan. Kakor je namreč Japonska zelo napredna država, tako je takšno tudi z njeno poročevalsko službo, oziroma s časopisi, ki izhajajo, vsaj nekateri najvažnejši in politično najpomembnejši, v naravnost ogromnih nakladah.
V	dokaz temu le nefoaj podatkov: Na Japonskem izhaja okrog 1.100 dnevnikov. Največjo naklado med njimi ima časopis »Osaka Mainiči Šimbun«. Kakor pove že njegovo ime, ga izdajajo v Osaki. Njegova vsakodnevna naklada znaša približno 2 milijona. Trije naslednji, politično nič manj pomembni japonski dnevniki izhajajo vsak dan v milijonski nakladi.
Najtežji ljudje na svetu
Hanson s svojimi 453 kg, potem pa po vrsti Daniel Lampert (369 kg), Gray Jewet (364 kg), L. Whitton (Kanada, i&l kg), Škot William Campbell (340 kg), najlažji med temi >težaki< pa je neki Bright, ki tehta >samo< 305 kg.
Prav preveč srečni ti ljudje gotovo niso, čeprav najbrž niso nikdar v svojem življenju vihteli krampa in lopate ali sploh kaj težjega delali. Tudi prevelike skrbi jih najbrž niso nikdar preveč morile, če ne se gotovo ne bi bili tako lepo zredili. Napačno bi bilo misliti, da so to nadvse srečni ljudje. Ali si namreč morete predstavljati, kako je takšnemu »orjaku«, kadar pritiska huda poletna vročina? Človek si pač dosti lažje pogasi žejo, če je po svoji teži le bolj skromen, recimo normalen. Ne gre pa seveda samo za pogašenje žeje.
Za najtežjega Človeka na svetu velja zdaj lerikanec Hopkins. Tehta nič manj ko 495 kg. joj za njim sledi po teži spet Amerikanec
Bezeg zori
Letos je sadje tako drago, da ga marsikatera gospodinja ni mogla dovoli nakuhati. Sedaj pa zore bezgov« Jaffod«, ki se daijo krasno upoHttHtl za marmelade, džeme, soke itd. Čaj iz bezgovih jagod, ki smo jih posušili na soncu ali na topli peči, je izredno okusen, dober in zdrav.
Bezgova marmelada. Dobro zrele jagode tMH od pecljev in jih kuhaj v lastnem soku vsaj pol ure, na kar^ jih pretlači skozi sito, da ostanejo peške in kožice zgoraj. Mnoge gospodinje pa bezgovih jagod ne pretisnejo in skuhajo vse skupaj. Na 1 kg soka daj sok ene limone in lupino ter 60 dkg sladkorne sipe. Ko je kuhana, jo shrani v kozarec in dobro zaveži.
Bezgov kompot. Jagode kuhamo prav tako v lastnem soku, le da jih ne zmečkamo, marveč jim dodamo na 1 kg soka M kg sladkorja. Dobro kuhane stresemo v kozarce, ki jih zavežemo. Pozimi vzamemo 1 žlico kompota na skodelico toplega lipovega čaja. Iz bezgovih jagod kuhamo tudi dobro žganje in likerje.
Bezgove jagode — fructus sambuci recentis — pa se mnogo rabijo tudi v ljudski in znanstveni medicini. Zaradi raznih kislin in eteričnega olja, ki jih vsebujejo jagode, zdravimo z njimi razne katarje, nahode, hripavost, kašelj, zasluzenost želodca, naduho itd. Čaj žene močno na vodo, greje telo in pospeši potenje. Zaradi barvila zdravi vnetje grla in ustne dupline, prav tako tudi grižo in drisko.
Za čaj nabiramo če zrele in če je le mogoče nekoliko uvele jagode, ki jih moramo čim hitreje posušiti. Na soncu sušene jagode so boljše ker vsebujejo več sladkorja. Če pa imamo grm doma na vrtu, pustimo kolikor časa je mogoče, da jagode pozore oziroma se posuše. Te jagode so zelo sladke, zato jih jemljemo za čaj precej manj.
ČdRCKINM
pustolovski roman
'Čitala sem v svoji sobi,« je hitela pripovedovati, »in sem vse natančno slišala, kaj se je godilo nad menoj. Slišala sem Gedeonove korake. Saj jih dobro razločim, ker prihaja večkrat tudi k meni, da ga pošljem po kakšnem opravku. Veste, gospod komisar, stanujem v tej hiši že več let. Prišla sva sem z mojim možem, ko je bil upokojen. Tudi ko je on umrl. sem ostala tukaj... Saj se človek tako privadi, da bi bilo kar neprijetno, če bi se morala seliti... Človek svoje stanovanje kar valjubi...«
»Dobro,« jo je prekinil komisar; »slišali ste torej Gedeon«, ko je odšel.«
»Da, ekscelenca.« je odgovorila starka s sladkim glasom.,
»Nisem nikaka ekscelenca,« jo je mirno prekinil komisar.
»Nič ne de, gospod. Pozorno sem torej poslušala, kdaj bo Gedeon odšel, ker sem ga hotela prositi za neko uslugo. Prositi sem ga hotela, da bi mi prinesel danes zjutraj nekoliko surovega masla, ker sem ga sama pozabila kupiti. Veste, zelo rada ga imam pri zajtrku ...«
»Prav. Ali ste ga torej videli, ko je šel mimo?«
»Da, gospod. Čakala sem ga na vratih in mu naročila to, kar sem potrebovala. Moj Bogi Kdo bi si bil mogel takrat misliti, da se bo kmalu nato zgodilo nekaj tako strašnega! Saj on mi je še rekel... Toda, saj to nima pomena.«
»•Kaj je rekel?« je vprašal komisar in jo pozorno pogledal.
»Dejal mi je, da nastaja vedno večja draginja in da bi bilo prav, če bi si naredila nekoliko zaloge.«
»Prav. In kaj ste nato še slišali nad seboj?«
»Slišala sem gospodične, ko so odhajale. Zadnji je oašel dr. Berthel. Ta mladenič je zelo ljubezniv in zelo od ličen človek.«
»Prav. In ko je odšel tudi ta, kaj ste še slišali v pisarni?«
»Od časa do časa sem slišala odvetnika Legrosa, ki je godrnjal sam s seboj. Imel je vedno to navado, kadar je bil sam. Toda njegovih besed nisem mogla slišati, ker sem že nekoliko v letih, in kadar se človek začne starati ...«
»Dobro. Tn potem?«	y
»Čez nekaj časa sem slišala nek ropot, toda se nisem zmenila za to, ker
sem pač mislila, da je kakšna stvar
Eadla na tla. Nato sem slišala nekoga oditi, toda teh korakov nisem mogla prepoznati.«
' »Ali niso bili odvetnikovi koraki?«
»Ne morem reči zagotovo, ekscelenca.«
»Ponavljam, da nisem ekscelenca. Pravite, da ste slišali samo en strel, ali kakor se je vam zdelo, en sam udar. Ali nista mogoče bila dva?«
»Prepričana sem, da je bil samo eden!« je odločno dejala starka. Zdelo se je, kakor da bi bila užaljena, ker nekdo dvomi o njenih izjavah. Z nestrpno kretnjo si je popravila čepico.
»Ali ni mogoče, da ste en strel preslišali, prej ali pa pozneje?«
»Nikakor ne!«
»Ali se vam ni zdelo čudno, da odvetnik ni odšel iz pisarne, kakor po navadi?«
»Ne, gospod. Vedela sem, da je gospod Legros včasih zelo pozno še v pisarni. Jaz pa sem ostala v svoji delovni sobi le do pol devetih. Potem sem odšla v jedilnico in ob desetih sem odšla spat. Ničesar drugega nisem slišala. Šele danes zjutraj sem izvedela, da so našli odvetnika mrtvega.«
»Kdo še stanuje pri vas?«
»Služkinja. Snoči je bila v kuhinji in je pripravljala večerjo.«
Komisar je na vsak način hotel zaslišati tudi služkinjo. Toda ta ni mogla povedati drugega kot to, kar je njena gospodinja o njej že povedala.
, Zaslišal je tudi druge stanovalce,
toda izvedel ni ničesar drugega več. Nihče ni opazil nič izrednega.
Komisar je razmišljal o dejstvu, da je gospa Roger slišala en sam strel. Vprašal je torej pisarniško osebje, če j§ kdo izmed njih že prej opazil eno izmed lukenj. Toda zaman. Vsi so izjavili, da je prej ni bijo. In vendar sta bili obe luknji tako zelo vidni, da bi bilo nemogoče, da bi jih ne, bili opazili tisti, ki bi ju imel vsak dan pred očmi, če bi bile že od prej. Niti Gedeon, ki je vsak dan brisal prah po sobi, ni opazil do tedaj nobene izmed obeh.
»Dobro,« je dejal komisar, kakor bi govoril sam sebi: »to je dokaz, da sta bila oba strela oddana snoči. Saj zadošča že samo pogled na obe luknji, da se človek more prepričati, da je tako.«
V	tem se je vrnil policist, kateremu
t'e komisar bil naročil, naj vzame obe :rogli iz lesa. Kakor mu je bilo naročeno, je zavil vsako posebej v papir in nanj napisal, kje se je krogla nahajala. Pojasnil je:
»Obe krogli sta kalibra 6.75 in sta popolnoma enaki. Ona, ki sem jo vzel iz zgornje luknje, ima še sedaj znake krvi. Obe sta bili izstreljeni včeraj zvečer, kar je jasno razvidno po luknjah v omari in po kroglah samih, ki sta obe enako svetli.«
»Jasno je, da, ker se je prvi strel ponesrečil, je morilec oddal drugega. Gospa Roger je sicer slišala samo en strel, toda nemogoče je zanikati dejstvo, da sta bili izstreljeni dve krogli.«
Zadeva je postala še bolj zapletena, ko se je vrnil drujji policist s samokresom in podal izjavo o tem, kar je mogel dognati.
»Ta samokres je tipa Browning, kaliber 6.75. Prstni odtisi, katere sem mogel posneti, odgovarjajo odvetnikovim odtisom. Izstreljena je bila ena sama krogla.«	.
»Ena sama?« je razburjeno vzkliknil komisar. »Tu imamo pa vendar dva izstrelka! To je nerazumljivo.
Policist je nemudoma izvršil poveljnikov ukaz in PraY kmalu našel dva naboja, ki sta si bila popolnoma enaka. Komisar ju je nekaj časa zamišljeno gledal. Polagoma se je v njegovih mislih začelo nekaj svitati, čez neka^ časa je dejal:
»Edina mogoča razlaga je ta. da je bila tukaj še neka druga oseba, ki je s samokresom , enakim odvetnikovemu, izstrelila drugo kroglo. Gospa Roger je slišala samo en strel. Zelo verjetno je, da sta bila oba oddana v istem hipu. Neznanec ni mogel oditi skozi vrata, ker so bi!a še danes zjutraj zaklenjena. Torej...«
Pri teh besedah se je približal oknu, ki je bilo navidez zaprto in se ga dotaknil. Opazil je tedaj, da je bilo le priprto. Okrenil se je k navzočim in vprašal:
»Ali je bilo to okno navadno odprto?«
»Ne,« je enoglasno odgovorilo več prisotnih. Odvetnikov namestnik pa je še pojasnil:
Za Llndoko tiskarna f LlnhlUnl« Jale KramarN — Izdajatelj: Int Jo*e Sodja — (Jrednlk: Mirko Javornik — Rokopisov n« vračamo — »Slovenski dom« Ithala »sak >*nili oh IS U e se# na na ročn In. Je • Ur. «.	»0	Ut	- UredolilTOt Kopitarjeva alle. 8/111 - Upr.,.; Koplurje,. ali« S. Ljublj.n. - lelel.a «... «0-01 do 40-05 -
Podralaleii Novo aiesta