79
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
II. pismo.
Danes, dragi brate! zavoziva jo v duhu naprej od Sevnice naprej proti Zagrebu. Od Sevnice naprej se savska dolina zopet malo bolj stisne, je pa vendar dovolj prijetna. Kmalu smo bili na postaji trga Rihen-berga, kjer smo dobili nov „Zuwachs". Ne zameri mi, če ktero vmes tudi po nemški rečem; vsaj jekondukter tudi vedno le vekal „fertik", akoravno smo se vozili skoz in skoz po zemlji slovenski. — Daljava med Ri-henbergom in postajo Krško-Videmsko ni dolga. Kmalu se nam je pokazalo na desnem bregu Save Krško mesto, ktero je bilo poslednja leta z mostom zvezano z vasj6 Videm na štajarski strani. Pač velika dobrota je ta most za ljudi, zlasti ob velikih povodnjah. — Iz daljave pozdravljal sem Krško;   veselil pa se še bolj
bližnje postaje železnične, ker tukaj nas je pričakovalo lepo krdelo součiteljev, dobrih znancev in prijateljev. Kmalu so vozovi napolnjeni, in zvonec zabinglja na odhod. Odšle je šlo kaj živahno in veselo naprej. Po vozovih izvrstno petje, raznovrstne šale, zabavno pomenkovanje; okolica pa, po kteri nas je drvil močni hlapon v urnem teku, čarobno prijetna. Od Krško-Vidma naprej se namreč svet hipoma odpre. Na desni tam unkraj Save se kaže na prvo v mični legi Lesko-vica z znanim S rajbarskim turnom zadej na griču. Tam gori je svoje dni sam žlahni grajščak , znani- po svetu pod imenom „Zelen Anastazij", iz slovenskih narodnih pesem koval nemške ter proslavljal narod naš resnično po zasluženji; al naredil je ta gospod pozneje silen „prekucius", ki bi jo menda zdaj rad dognal do tega, da bi dandanes slovenski k6zji pastir že na paši duhtal nemške poezije. — Od Leskovice dalje se razprostira okolica Cerkljanska, K o s tji n j e v i š k a ter se polagoma odpira široka dolina proti St. Jerneju in Novemu mestu, ali po nemški novokrščenenemu „Ru-dolfovemu". Visoki gorjanci delajo mejnik temu razgledu. Nič manj sprelep pa je tudi razgled na levico tje po okolici Artiški, dalje gori proti Vizelu itd.
Zdajci smo bili v Brežicah, to je, na postaji tega imena; o mesticu samem pa je komaj sled. Lepo moraš prositi kakega sopopotnika, da ti pokaže, kje se ti iz daljave brežki mestni stolp nasproti blišči izmed poljskih dreves. Res, kaj prijetna komoditeta to za popotne ljudi zimski čas, ko vlak le-sem dospe že v tamni noči! Mi smo se danes vendar vozili še ob času, ko se je solnce ravno jelo nagibati v zaton, in je spre-lepo okolico res rajskomilo razsvetljevalo. Na daljnem potu smo imeli na levici prostrani razgled proti Bizelskim goram; na desno pa unkraj Save proti Čatežu, Jesenicam, Samoboru itd. Kmalu smo zdrčali memo lepe nove, v bizantinskem zlogu pozidane farne cerkve D6bovske; še malo naprej, in urno pihajoči hlapon prestopil je z nami rečico S o ti o  — mejo hrvaško.
Razlika na polji se je kmalu poznala, ko smo bili čez jnejo, in le dvojno seje moglo soditi: ali je bila na Stajarskem boljša letina memo Hrvaške, ali pa imajo v drugi deželi veliko več polja, in ga ne morejo toraj tako dobro ob dela vati, kakor v prvo imenovani. Bližnja postaja „Zaprešič" je s svojim imenom naredila med šaljivimi filologi nekoliko smeha; naprej vozivši pasmo se kmalu približali zopet gorovju in neposrednji bližavi naše stare znanke Save. Se ena mala postaja „Pod-sused", nas je ustavila za kaka dva trenutka, potem pa se je jela sukati železna tir vedno bolj tje na levo, svet se nam je odpiral čezdaije bolj, in kmalu smo iz daljave pozdravili zidine stolnega mesta trojedine kraljevine, slavnega Zagreba. Kedar železnični popotnik kako mesto iz daljave vgleda, v6, da zdajci je tudi tam; toraj smo jeli tuai mi zbirati svoje popotne mavhice, in komaj smo imeli jih v rokah, že je prisopihal utrujeni hlapon v dvore obširne postaje Zagrebške.
Se le zdaj, ko smo se jeli vsipati z vozov, videli smo, kako resnično železno dnino je imel danes „luka-matija". V hipu je bil ves kolodvor poln raznovrstnih popotnikov, se ve, po večem delu učiteljev. Zagrebška deputacija, ki nas je tu pričakovala, vabi nas, naj stopimo v „kolo", in ko se to zgodi, bili smo z navdušenim ogovorom pozdravljeni. Na odzdrav našega vrlega g, A. P. napotimo se proti mestu, kjer nam je bilo naročeno oglasiti se v pisarni hotel-a pri „avstrijskemcaru", kjer je deloval „stanbeni odbor". Ondi dobil je vsak učitelj listič odkazanega mu stanovanja. Mene je doletela sreča, da sem dobil stanovanje pri častitem rojaku našem g. Jeglič-u, ki me je s posebno gostoljubnostjo sprejel ter odkazal   sobo   z vsem mogočnim komfortom
vravnano. Vedi, dragi moj, da kmalu nas je bila cela kopica prijateljev skupaj , kajti premili naš kuče-gazda je nas popotnikov še več vzel pod svojo gostoljubno streho. Ko nas je pogostil z izvrstno kapljico rumenega vinca in ukusno veČerjico, smo se vsi napotili v gostil-nico k „caru avstrijskemu". Ondi se je bilo namreč po dokončani predskupščini, pri kteri so se bila določila vprašanja, ki so se imela razpravljati v zboru, — ustanovil se poslovni red, izvolil se predsednik, podpredsednik itd., zbralo obilno učiteljstva. Celi obširni dvor nastavljen je bil z mizami, ki so bile vse zasedene z odgojitelji raznih slovanskih stebel. Videl^ si tu vrle možake iz trojedine kraljevine, Slovence, Cehe, Mora-vane, Srbe, Črnogorce; — povsod je vladala bratovska sloga, ter culi se živahni razgovori; — vmes pa je svi-rala vojaška godba polka Kusevič-evega izbrane narod-ske melodije. Tudi brez petja ni bilo; in zlasti naši slovenski učitelji so pokazali ta večer, da sme se glasiti njihove pesmi d6n v vsakem odličnem, pa tudi muzično-izobraženem krogu. Pozno v noč je že bilo, ko pridemo na gostoljubni dom ter k sladkemu počitku. — Da pa Te ne utrudim z predolgim listom, vtrgam tu za danes svojega potopisa črtic s srčnim pozdravom.
Zvesti Tvoj
Josip L. Železodolski.
80
102
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
VI. pismo.
Ljubi moj!   Po obljubi pričnem  danes s popisom druzega   dneva svojega bivanja v Zagrebu.    Sprem
Dobiček takega denarnega nalaganja je dvojen; a) vise obresti nego v hranilnici, in b) obresti se računijo od dne, ko se vloži, do dne, ko se iz banke vzame denar. Pri nalaganji v hranilnici pa se lahko primeri, da posojevalec od svojega denarja dva meseca ne dobi cel6 nobenih obresti.
Vred.
me najpred na trg, kjer stoji cerkev sv. Marka. Cerkev sama na sebi nima nikake zanimivosti. Zidana je v go-tiškem zlogu; a zelo nizka in temna je. Al trg pred njo, ki je opasan po eni strani od gledišča, po drugi strani pa od banove rezideneije, je zgodovinsko znan. Pred več ko tristo leti so tu hrvaški plemenitniki po zatrtem velikem uporu seljakov (kmetov) seljačkega kralja Matija Gubca kronali z železno, v ognji z beljeno krono, razsekali mu tel6 na drobne kosce, ter razmetali jih na vse štiri dele svetL Ce se ne motim, je tudi leta 1846. ravno na tem trgu tekla hrvaška narodna kri vsled nasilstva magjaronskega. To je bila nekaka predigra leta 1848.; kajti že takrat se je hotelo, naj Hrvat pleše tako, kakor mu „fučka" ali žvižga Magjar.
Ker je bilo še dovolj časa, sem gledat šel tudi še gimnazijalno poslopje, ki je prav lepo. Prestvarjeao je iz nekdanjega Jezuitskega samostana. Tudi v sprelepo poleg gimnazije stoječo bivšo samostansko cerkev sem pri tej priliki pogledal. Naj govori naš vek o Jezuitih, kar mu drago, to čast jim more pustiti vsak prijatel resnice, da zidati so znali izvrstno.    Stopi v ktero koli
f)o njih zidano cerkev, in potrdil mi bodeš, da je druga epša mimo druge.
Ob pol 10. uri se je pričela 2. seja učiteljskega zbora. Kakor včeraj, so se tudi danes brali najprej raznovrstni, od mnogo bližnjih in daljnih krajev do-spevši telegrami in dopisi. Omenim naj le enega, ki je dospel iz Savinske doline. Sam nisem vedel, ali prav slišim ali ne. Bil je prav ričet; kajti prekuceval se je iz slovenščine v nemščino, in iz nemščine zopet v slovenščino. Pisano je bilo vse, kakor Nemci pravijo, „hoch". Neskončno me je trla radovednost, kdo da je zbrlozgal to čobodro,   dokler nam poslednjič prvosednik ne pove
5odpisanega imena.    Ali je to mogoče, si mislim ?   Oni . B.,  ki je   bil  leta 1869,  ob  času gospodarstvenega kurza na Dunaji tako neskončno srdit na cilindre, kteri je šibal javno v nekem časniku celo one slovenske učitelje, ki so se drznili pisati svoja imena z bohoričico, — oni ostri „narodni" sodnik se spozabi, da pošlje slovensko-nemški „quodlibet" iz slovenske štajarske zemlje kot pozdrav v narodni Zagreb!   Naj mi le še kdo reče, da se svet res ne suče! — Ker sem ta dan že imel v rokah tiskano 2. vprašanje: „Da ljudska šola svoji svrhi  (namenu) zadovoljiti more,   kakošna   mora  biti  njena notranja vravnava?"  in 3. vprašanje:   „Kako  se imajo v dosego dobro vredjenih ljudskih šol vravnafci  preparan-dije (učitelj, pripravnice)?", zato sem razpravam tuai lože bolj natančno   sledil.    Ker pa je  bila  o vsakem vprašanji najprej generalna debata,   in   se je  še  le  potem prestopilo na posvet posamesnih toček,   kterih je  bilo, kakor  sem Ti že  v pre šnjem pismu pisal,   po   mojih mislih veliko preveč, zato me oprosti, da Ti vseh bolj na drobno ne razkladam.    Bereš  to   lahko tudi v lanskem in letošnjem „Tovaršu",   če  morebiti tudi Ti nisi eden izmed tistih „mlačnežev",   ki  našemu  edinemu slovenskemu učiteljskemu listu celo zapirajo duri!
Napotil sem se potem v realko, ogledat si bolj natančno razstavo učiteljskih pripomočkov. Naj Ti povem o njej zdaj kaj več. Razstava je bila v 2. nadstropji palači enake više realke. V prvi sobi je stal na zapaani strani prelepi prestol z baldahinom; vse je bilo sestavljeno iz dragocene robe in narodnih barv. Poleg tega so bile videti v tej sobi po stenah obešene raznovrstne slike za kaz&vni poduk, po mizah pa mnogo fizikalnih aparatov, knjige podučnega zadržaja, naravoslovne stvari itd. — V drugi sobi si mogel videti po stenah obešene raznovrstne slike za kazavni poduk, po mizah pa raznovrstno usnje; mlinske izdelke zagrebškega parnega mlina; umetno ponarejeno sadje; fizikalne aparate; zbirke žužkov in metuljev; čuda veliko raznoterih
školjek, mnogo kamenov, veliko naphanih (našopanih) ptic itd. — Tretja soba Ti je zopet kazala po stenah zemljovide raznih oblik, po mizah mnogo šolskega orodja: tek, tablic, peres, slik; — po sredi sobe je bilo nastavljeno mnogo zemeljskih 6bel (globusov), razne velikosti, modelčekov kmetijskega orodja, bark (morskih ladij), čolnov; — premične abecede in računice; — knjige mnogovrstnega obsega, fotografne slike iz Hrvaške itd. Po mostovžu, ki se poteza vštric ravno omenjenih treh sob, se je videlo po stenah zopet mnogo zemljovidov; po mizah pa posušene ribe, morski raki in školjkad; obilo modelčekov gospodarskega orodja, — tudi muzikalije itd. — V nasprotnem traktu realkinega poslopja je bilo kot v 4. razstavni sobi zopet mnogo zanimvega videti. Pri vhodu so stale male orglice, ktere je izdelal realni učenec Hutter v Rakovcu poleg Kar-lovca. Po stenah je bilo obilno raznih slik poobešenih, po mizah so bile razpostavljene različne knjige; največ pa je bilo tu videti izdelkov ženskih rok, izmed kterih so mnogi svedočili veliko umetnost dotičnih delalk. Zlasti Varaždin je bil v tej zadevi obilno zastopan. Mnogo slikarij raznih struk pa je bilo razpostavljenih v 5. sobi, ktera je bila koj pri tleh. Reči se sme, da je bila razstava dovolj dobro osnovana in vravnana; a prostora je bilo premalo; pogrešali smo marsičesa, kar je bilo iz Slovenskega va-njo poslano. Kakor kaže nalašč v to natisnjena in izdana knjižica (60 strani debela), seje 179 razstavnikov udeležilo izložbe; omenjena knjižica vse reči na drobno popisuje.
O popoldanskem izletu v „Maksimir" hočem Ti v prihodnjem pismu kaj več povedati, zato s tem za danes končam.                           Tvoj
Josip L. Železodolski.
103
109
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
VII. pismo.
Preljubi prijatel! S popisom popoldanskega izleta v „Maksimir" ali „Jurjo-ves" (po novejšem izrazu) Ti imam pričeti današnji list, kar tudi rad storim. Ondi je bil namreč 24. avgusta ob dveh popoldan „svečani banket" za učitelje, kteri so po 2 n. 50 soldov hoteli plačati. Jurjo-ves je krasna grajščinica ali vila nad-Ikofova. Da bi svojemu hrabro-slavnemu patronu skazal na stoletja naprej dostojno čast, dal je napraviti rajni kardinal Jurij Havl i k znotraj vhoda in tako rekoč ob čelu perivoja na obširnem prostoru velikansko podobo sv. Jurija, jahajoČega na ponosnem vrancu , ter proti vsemu s hrabro desnico srditemu zmaju, ki se zvija pod vrančevimi nogami. Vse to je vlito iz svitlo-olikanega brona, ter postavljeno na visoko skalnato stojalo. Res pravi kinč za perivoj, in tudi sto- in stoletni spominek na slavnega rajnega kardinala! Od spominka naprej se širi perivoj na vse strani. Od gostilnice, ki je kmalu pri vhodu, se pride najpred k neki prostorni odprti lopi, ki ima na notranjem okrogu klopi za poči-vanje. Tu se je kmalu zatem tudi produciralo na Čast učiteljske skupščine zagrebško pevsko društvo „Kolo". Od tod  naprej  kreneva s prijatlom v senci gosto žara-
zaraščenih dreves na desno, in prideva najpred do jezercu enacega ribnjaka,  čez  kterega se ličen mostič drzovito pospenja. Na levo tam za ribnjakom stoji na zmernem, zeleno poraščenem holmcu v sredi temnih  logov visoki „vidikovac",  to je,   nalašč v to napravljeni stolp,   da ljudje raz njegovo višino vživajo krasen razgled na vse strani  perivoja.    Kmalu  naprej   od  ribnjaka   stoji   na drugem nizkem gričku  lična mala cerkvica, posvečena sv.  Juriju.    Zidano   v  gotiškem  zlogu   v obliki  križa kaže  Ti to svetišče zopet  veliko   radodarnost rajnega kardinala Havlika;  kajti  vse, karkoli tu  vidiš,   Ti je umotvor ene ali druge struke.   Tri okna z dragocenimi stekleno-barvanimi  slikami razlivajo  sprelepe sence po tej svečano-tamni cerkvici.    Kmalu naprej tje na desno je poletna  vila  nadškofova.    Naprej   smo  prišli do gospodarskih poslopij, kjer je bilo nekdaj boje vse drugač, kakor je zdaj.    Ogledali  smo  tu mlatilnico (mašino za mlatvo),   ktera  je   ravno   obdelovala   pridelani   poljski plod.    Druzega posebnega ni bilo   videti na tem kraji. Sploh naj tu še  to omenim,   da „Maksimir" je zasadil ŠKof Maksimilijan Vrh o ve c,   ter  imenoval  ga po sebi; — izvrstno   nadaljeval   ga je  kardinal  H avli k, in prekrstil   na  im6  „jurjevae"; — zdaj  pa je vse neskončno zanemarjeno in razpadu prepuščeno.  Od gospodarskih poslopij zaobrnili smo se po ovinku po peri-voji  nazaj in  prišli  kmalu   do   skalnate   piramide;   na njenem   podnožji je v latinščini obširno popisan   z zlatimi v kamen vrezanimi  črkami namen Maksimirskega, zdaj Jurje vaškega perivoja.    Skoz   gaj ček   raznovrstnih nenavadnih   dreves   prišli smo zdaj   do  „vidikovca",   o kterem   sem   zgoraj   govoril.    Iz   osredka   velike   štiri-ogelne lope,   ktere   vse  štiri   strani   nosijo stebri in po ktere  ravni   strehi  se hoditi  more,   vzdiguje se visoki stolp,   vrh   kterega je   napravljen   zopet   mostovž,   od kodar se sprelepo vidi na vse strani. Zapustivši „vidiko-vac" smo se napotili nazaj proti  perivojski krčmi,   poslušali še enkrat izvrstno  pevajočo  družbo „Kolo",   — do krčme prišedši pa poživili se po dolgem sprehodu s hladivno pivo.    Med  tem   se je bil približal večer,   in perivoj se je razsvetlil z razno  barvanimi baloni.   Raz-govori  obilno   zbranega   občinstva    so   bili   vedno  bolj živahno-prijetni: ko pa naši slovenski fantje zdaj še popevati priČno,  je vrel svet skupaj ko na klic zvona. Kar  brž   so   bili   pevci in  sploh Slovenci  okroženi od obilne množice poslušalcev;  vsaka pesem je bila sprejeta s ploskom in živio-klici, in menda bi bili imeli do pozne ure dovolj poslušalcev,   ako se poslednjič skoraj s silo ne bi bili odpravili od tod.    Svitli balon,  zvezdi enako pred nami bliščeč,  nam kaže pot med velikimi množicami odlične gospode;   ko  pa  pridemo do ponosnega kipa sv. Jurija, se ta hipoma zablišči kot o svitlem dnevu, obsijan od narodno-barvnega bengaličnega ognja. Tu se še enkrat ustavimo,   v brenčečim koru zadonijo zopet slovenske pesme glasovi, in po končanem pesnem voščilu „lahko noč!" odrinemo slednjič proti Zagrebu.
Po vsej poti je odmevalo živo vneto petje in veseli šunder; vse je bilo „židane volje". Ko pridemo v laške ulice, odpiralo se je okno za oknom, mestjanstvo je vrelo iz hiš, ter radovedno gledalo, pa tudi prijazno pozdravljalo dohajajoče uČiteljstvo. Sploh res moramo radostni reči, da so nas Zagrebčani preprijazno sprejeli. Bili smo, kakor doma. Na Jelačičevem trgu pred kipom nepozabljivega bana ustavili smo so, ter zaklicali spominu hrabrega moža iskreno „živio"; al, žalibog, čutili smo v daljavi, da nekterim, ki so se luči bali, to ni bilo po  volji!    Razvideli smo  iz   tega žalibog!   dovolj
i*asno, da, kakor imajo Slovenci med seboj razno šaro, :i se je izneverila svojemu rodu , ter črti in oskrunja rodoljube, tako se tudi na Hrvaškem enakega mrčesa ne manjka!   Luči in svitlobi je namreč vedno senca in
tema nasproti;   al bogme!  da vendar luč ostane vedno le luč!                            Tvoj
Josip L. Železodolski.
110
118
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
VIII. pismo.
25. dne avgusta smo učitelji bili povabljeni že ob 7. uri zjutraj po programu v Stern-evo „povlaščeno kožarnico", to je, v strojarsko fabriko, ki je v severnem oddelku mesta ob onem malem potočiču, ki Zagrebu o nalivih mnogokrat velike komedije dela. „Ko-žarnica" je bila nakitjena z narodskimi zastavami, ka-zaje nam, da smo jej gosti dobro došli. Sli smo po fabriki od oddelka do oddelka; pričeli smo ondi, kjer mašine režejo lubje ter pripravljajo čreslo; dalje smo prišli v mlin, ki melje jezice; dalje po prostorih, kjer se kože namakajo, per6, snažijo dlake, mažejo in ko-nečno izdelujejo. Tedaj od lubja, jezic in surovih kož prišli smo poslednjič do zgotovljenega usnja razne debelosti in barve. Ogled tacih naprav je dobra djanska šola za vedoželjne učitelje, in po njih tudi za mladino. Stern-eva „kožarnica" je še le nekako začasno osnovana; ravno o naši nazočnosti so se stavila poleg nje nova in veča poslopja. — Stopivši iz fabrike zagledamo pred njo v hladni drevoredni senci kakih šestero miz; pogrnjene z sneženo-belimi prti šibile so se skoraj od množine steklenic,   ki   so   bile  napolnjene  z raznobar-
vanimi in raznookusnimi pijačami, ktere sv6t poznd pod imeni rozolije, slivovke itd. — Vmes so stali krožniki z izbrano kruhovino. Prijazno povabljeni k temi mizami smo se radi nekoliko odteščali; kdo bi tudi ne sprejel tacega uljudnega, pa tudi zapeljivo-mikavnega vabila. Napili smo hvaležnega srca blagemu gostoljubu, želeči mu veliko srečo pri njegovih kupčijskih podvzetjih.
Prisedši od „kožarnicea nazaj do prvostolne cerkve je bila ura že blizo 9. Z visocega stolpa je ravnokar vabil zvon k kapitelski maši; meni pa je bilo to še nekako posebno vabilo, naj bi se pospel na višave stol-pove, ogledat si od tam rajskolepo panoramo. Napotim se toraj naravnost proti cerkvi, kjer so kanoniki ravnokar opravljali svoje jutranje molitve. Po kamnenih tamnih stopnicah tavala sva z nekim sotovaršem vedno više in više, tako, da so me že prav noge bolele, predno prideva jdo prvih zvonov. Že od tod je lep razgled na mesto. Se eno nadstropje više prideva k velikemu zvonu, ki ie res pravi velikan. Vlit leta 1843. tehta blizo 150 centov in ima ogromen glas. Se više gori tik pod vrhno streho napravljen je železen mostovž tako, da moreš okrog in okrog zvonika. Da me je radovednost tudi še tje gori gnala, ume se samo po sebi. Kdo bi tudi tacega rajsko-lepega jasnega jutra ne želel vživati slad-kote neizrekljivo krasnega daljnogleda raz to strmoglavo višino. Rajski krasnovid ima človek od le-tod na vse Štiri dele sveta, zlasti pa na južno stran, kjer se razprostira doljne mesto z Jelačičevim trgom, Ilica, samostan usmiljenih bratov; lepa pravoslavna cerkev; še lepši „izraelitiški hram"; samostan usmiljenih sester itd. Pa tudi na daljavo vidiš tu tisočero reči po neizmernih planjavah proti Sisku, vojaški granici, Jaški, Kar-lovcu itd. Vidaželjno oko se ne more nasititi slasti, s kterimi ga napaja razgrinjajoči daljnogled. Ko po dolgem trudapolnem tapanji po tamnih, polževo-zvitih ka-menenih stopnicah (menda jih je mnogo čez 200) prideva s tovaršem nazaj doli v cerkev, je bila ravno ko-rarska sv. maša, ktera se vsaki dan z azistencijo ali z leviti opravlja. Krepki orgeljni glasovi na stranskem koru so mnogočudno odmevali po cerkvi, in svirali med-igre k masni latinski pesmi, ktero so pevci po grego-rijanskih melodijah in šegah brez orgelj in enoglasno (unisono) prepevali.
Danes dopoldne je bila že tretja in zadnja učiteljska skupščina; razpravljalo se je vprašanje IV. o dolžnostih in pravicah učiteljev. O sklepu razprav venčan je bil najpred kip slavnega pedagoga Komen-skega; temu sledile so mnogostrane zahvale raznim odborom; slavoklici Njeg. Veličanstvu kralju, mestu Zagrebu , predsedniku, podpredsedniku itd. Konečno je predsednik še naznanil, da se je programu dodala še produkcija na velikih stolnih orglah popoldne ob 4. uri, in na to smo se razšli. Nisem mogel drugače, da bi pred odhodom iz redutne dvorane se ne bil približal slavnoznanemu pedagogu in pisatelju Mijatu Stojano-vic-u iz Zemuna ter ga srčno pozdravil. Bral sem namreč že mnogo njegovih izvrstnih spisov, ter poslovenil za „Novice" leta 1857. njegovo v „Neven-u" natisnjeno povest „Zločinac" (Hudodelnik). (Omenim naj tu le memogrede, da pred malo leti je nekdo posnel to mojo prestavo ter jo priobčil pod novim imenom in pod svojo „firmo" v nekem slovenskem časniku. Mislil sem takrat tega gospodiča opomniti 7. zapovedi Božje; al prizanesel sem mu bil. Osebno ga ne poznam; če bode pa bral le-ta moja pisma, bo že lahko vedel, da je on). Mijo Stojanovič je že bolj prileten mož velike plemenite postave; po odlikovanji, s kterim se mu je mnogo učiteljev doljnih krajev bližalo, spoznal sem, da ga jugoslavenski svet visoko ceni. Drago je bilo toraj tudi meni, spoznati ga po licu.
Zapustivši redutno dvorano napotil sem se naravnost proti muzeju. O tem vendar prihodnjič kaj več. Z Bogom!                  Tvoj vdani
Josip L. Železodolski.
119
126
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
IX. pismo.
O zagrebškem muzeji Ti imam, dragi pobratim, danes po obljubi kaj malega povedati. Osnažili in prebarvali so bili v njem menda malo poprej dotične omare, in je bilo toraj vse še bolj novo in tudi še ne dovolj vredjeno. V peterih sobah je razpostavljeno na ogled mnogo raznovrstnih reči, in sicer v 1. sobi sta-rinstvo, med kterim me je posebno zanimivala odvita mumija iz Misira v Egiptu. V 2. sobi je mnogo slik, orožja, oklepov itd.; v 3. se vidijo zopet slike, okamnine , starinsko orodje itd.; v 4. se stavlja na ogled zlasti veliko starodavnega denarja; v 5. pa narodne oprave in več enacega. Bolj na drobno je ta muzej popisal že naš rojak g. Dr. Ž. leta 1864. v »Novicah", kjer na 359. strani lahko kaj več o tem bereš.
Popoldne sem šel še enkrat pregledat razstavo učnih pripomočkov; pri tej priliki sem zapazil med drugim dragoceno knjigo z fotografiranimi obrazi hrvaške zemlje, in na svoje veselje videl v tej zbirki tudi oddelek daleč slovečih „plitviških jezer", v ogulinski graničarski polkovini, kterih sliko nam je bil obljubil darovati zamrli „Slavjanski jug". Skoda, da ni bilo časa, pregledovati zanimive te knjige bolj na tančno. Pa tudi še drugo znamenitost sem bil zapazil o tej priliki, namreč potopis (v rokopisu) z ročnimi slikami našega vrlega rojaka Jak. Sašel-a, ki je bil v svojih mladostnih letih pod rajnim dr. Knobleher-jem ud cen-tralno-afrikanske misije, ter prišel bil noter do Hartuma. Neugodne podnebne okoliščine prignale so bile tudi tega rojaka nazaj v domovino, in biva zdaj kot dobroznani puškar, graveur in slikar v Karlovcu. Omenjeni potopis obsega njegove pototne spominke v Afriki.
Ko sem bil tedaj razstavo še enkrat pregledal, sem se poslovil od lepega realkinega poslopja, brž ko ne, za vselej, ter napotil se proti prvostolnici. V bližavi stolne cerkve se je že nahajalo mnogo učiteljstva in odlične gospode obojega spola, in ko ura odbije štiri, hiti vse v znotranje prostore. Zdajci zadonijo ogromne orgije v polnosti vseh spremenov; njihov orjaški glas odmeval je po obširnih prostorih tako, da se je vkljub svoje velikosti skoraj stresala cerkev v svojih podslom-bah. Zatem so se preskušali posamesni spremeni, pa tudi združenih njih več skupaj; iz vsega se je moglo spoznati, da roke skušenega veštaka (domačega stolnega organista) izmikujejo ogromnim orgijam harmonične glasove. Med tem, bi djal, cerkvenim koncertom šel sem pregledat poleg zakristije stoječo zakladnico , k+era je bila danes odprta,   in je njene dragocenosti razkazoval
neki duhovnik (brž ko ne stolni kaplan). Koliko se tu vidi zlata, srebra, biserov itd., težko je povedati; — kdor pa take dragocene zaklade pregleduje, ta se tudi ne čudi, da dandanes tako pogostoma kričijo liberalci: čemu je toliko bogastva „mrtvi roki"! Se ve, da mar-sikteri bogatinci naših Časov, zlasti oui „s kljukastimi nosovi" bi radi kupovali za strgane in zamazane bankovce dragocena cerkvena orodja in oprave. Tako bi se na pr. vlastniku keliha, ki tehta 5 funtov suhega zlata; — dragocene zlate skrinjice, v ktero se veliki četrtek shranijo sv. hostije; prekrasne monštranice iz suhega zlata, ki je vsa nakitjena z raznovrstnimi biseri in žlahnimi kamni, in sploh premnogih dragocenosti, ki se tukaj shranjujejo: takim vlastnikom bi se ne bilo treba potem bati, da bi utegnil danes ali jutri „kr6pati"
1>apir. Pravijo, da je ta zakladnica vredna nad 5 mi-ijonov goldinarjev; toraj bi bilo treba šteti lepe kupe bankovcev, če tudi bi sami „tavžentarji" bili, ako bi se vse to plačati hotelo. Take nesreče naj vendar Bog milostno obvaruje zagrebško prvostolnico vse sedanje in tudi prihodnje čase.
Ko pridemo okoli 5. ure iz Kraljeve cerkve, za-gromi od zgornjega mesta na enkrat strel. Kaj pomeni to? Po programu se je imela ob 5. uri vršiti velika produkcija zagrebškega požarnega društva, in sicer na Jelačičevem trgu. Vdrugič in tretjič ponovljeni strel kliče društvo kakor tudi gledavce skupaj, in hipoma se je vse trlo ljudstva po imenovanem trgu. Kmalu začu-jemo iz daljave glas trombe; zdajci za tem rožlanje bližajočih gasilnic in druzih vozov z raznovrstno novo-Šegno gasilno robo; ko je vse to dospelo, začnejo jaderno gasilci vzdigovati sestavljene lestvice od dveh strani na 2 nadstropji visoko, palači enako g. Stankovic-evo hišo, ki stoji na zapadnem vogalu Jelačič-evega trga. Od južne strani so zlezli gasilci po teh lestvicah noter gori na streho, razbili posamesne opeke, pospenjali se po narejenih luknjah v strehi celo na njen vrhunec, dr-' zovito hodili po njenem slemenu, in jeli zdaj od dveh strani v tako polnih curkih vodo po „mešinah" (hrvaški izraz za „Schlauch") brizgljati po strehi, da je bila hipoma mokra, kakor bi bila polita od najhujše deževne plohe. Dokončani tej skušnji sledilo je ponarejanje rešitve pohišja in ljudi iz gorečih poslopij. Po navpik k hišni steni prislonjeni lestvici pospeli so se nekteri gasilci v drugo nadstropje, zlezli skoz odprta okna, potegnili k sebi po vrvci široki platnen, noter do tal segajoč žakelj , ter jeli spuščati, potem ko so ga pred hišo stoječi gasilci nekoliko na pošev zategnili, po njegovem osredji enako po dolgi cevi pohišja in tudi otroke iz sobe druzega nadstropja doli na trg. Veseli smeh je pozdravljal vsacega pobalina, ki je skoz dolgi žakelj prifrčal iz druzega nadstropja v naročje na trgu stoječih gasilcev. Kakor je bila ta poskušnja zabavna in smešna, tako resnobna je bila druga, ko so posamesni gasilci skakali z visocih oken druzega nadstropja doli na trg v ta namen po njihovih tovarših razpete rjuhe (rantahe). Precej pogumen, da, celo predrzen mora biti ta, ki poskoči raz tako visočino. Srečno pa se je izšla tudi ta poskušnja. Poslednjič so se gasilci spuščali še po samih vrv6h s strešnih oken in z oken druzega nadstropja doli na trg, in ko so bili vsi zopet na tleh, ter se je razna gasilna priprava naložila na vozove, zagodla je društvena godba novo, nalašč za to produkcijo sestavljeno popotnico, in vsi gasilci s sikalnicami in drugimi vozovi, ki so bili naloženi z za take potrebe pripravljenim orodjem (sodovi za vodo, lestvicami, vrvmi itd.), so de-filirali po ban Jelacic-evem trgu. Ljudstva je bilo vse črno; ves Zagreb je bil menda na nogah, ter gledal produkcijo te zares koristne naprave. Se v6, da taka družba mora tudi ob času, kedar res kje gori, vedeti,
127
zakaj da je; ne sme pa biti taka, kakor nekje drugod, kjer o požarih boje tako išče ognja, kakor Ribničan svojega „kojička". -— Tu Te za danes zopet zapustim s srčnim pozdravom.
Ves Tvoj
Josip L. Železodolski.
140
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
X. pismo.
V zadnjem pismu, predragi prijatel, Ti nisem mogel vsega našteti, kar sem videl in doživel 25. avgusta v Zagrebu.   Slušaj me toraj še dalje.
Po končani ognjogasilni produkciji sem šel ogledat še izraelitiški hram, to je, judovski tempelj. Oni stoji blizo Jelačičevega trga, in reči se mora, da je zal od zunaj, prekrasen od znotraj. Ta čast se Abrahamovemu zarodu mora dati, da za blišč svojih tempeljev ima veliko vnemo in skrb, kar mu je tem lože, ker imajo ti ljudje dovolj „pod palcem". Videl sem krasni judovski tempelj na Dunaji; al reči morem, da zagrebški mu ni zadej; da, kmalu bi mu dal predstvo. Lepi de-narci so se morali potrošiti za to stavbo. Ker je bil ravno petek, tedaj predvečer sobote — judovskega praznika — šli smo tudi proti noči še k njihovi božji službi. Glasno-vršeče orgije so prav dobro pospremljevale vbrano
petje na koru, kakor tudi res vrlo umetne glasove ra-binarjeve, ki je pel pred oltarjem. Ta mož kot pevec boje na daleč okrog slovi. Tudi osvečava po svetišču bila je posebno blisčeča.
Iz judovskega svetišča prisedši napotili smo se naravnost proti reduti k svečanemu koncertu, kteri se je imel pričeti ob 8. uri na slavo dvestoletnice Jana Komenskega. Glediščni oder je bil nakitjen s kipom Komenskega; vse točke so se vršile posebno dobro, tako, da po končani vsaki ni bilo ploskanja in slava-klicev ne konca ne kraja. Slišali smo pa ta večer tudi res izvrstne glasove tako v petji, kakor tudi na glaso-viru in druzih muzičnih orodjih. Tudi Nedvedova ^Popotnikova pesem" (slovenska) je stala kot 5. točka na programu; dalje srbsk zbor, česk zbor itd. 2. točka je bil prolog, sestavljen in vrlo dobro prednašan po gledališkem ravnatelju Josipu Freudenreich-u. Zlasti sklepne besede:
„Skupštini toj slava uviek cvala Ko ju sebi ona stvovit znala" so bile s posebnim navdušenjem pozdravljene, od galerij doli pa je prifrčalo med tem enako belim golobičicam na stotice lično tiskanih iztisovprednašanega prologa, kterega smo raznesli kot drag spominek menda po vseh pokrajinah velečastne majke Slave. — Po končanem koncertu smo si šli v družbici dobrih prijatlev iskat kaj večerje, za ktero se nam je pa dovelj tesno godilo. Se ve, da toliko tujcev je lahko djalo Zagreb že za mar-sikako reč v teh treh dnevih na „suho". — Pa še nekaj druzega se mi je bilo pripetilo ta večer; zgodilo se mi je bilo namreč enako unemu popotniku, ki je šel iz Jeruzalema doli v Jeriho. Kaj? kaj? me utegneš pra-šati: ali si bil med razbojnike padel? Da, da! dragi moj, bilo je blizo tako, samo z razliko, da mi ni slo ta večer v penkije za denar, ampak za — Iasč. „Otekle" lase mi bi bili radi priskrbeli po hrvaško-narodni šegi neki dobri prijatli za prihodnje jutro , in treba mi je bilo res skoraj orjaškega boja, da sem prišel — o pravem času k počitku in tako otet bil proteče sile. —
Čas mojega bivanja v Zagrebu tedaj je bil minul, minul pač prezgodaj, kajti dnevi, ktere sem ondi preživel, ostanejo mi v naj prijetnejšem spominu, ter nepo-zabljivi za čas življenja mojega.
Zgodaj zjutraj 26. dne avgusta vstanem. Ta dan je bil namreč napovedan za izlet v Križevce v on-dotno gospodarsko šolo. Ker se človek mora učiti, dokler je živ, zato sem se hotel vdeležiti tudi tega izleta, česar tudi ne obžalujem. Prvo, kar sem to jutro storil, bilo je, da sem se srčno zahvalil gostoljubu gosp. Jeglič-u za preprijazni sprejem v njegovem stanovanji. Ni namreč mala reč to človeku, ki ima vsak trenutek dneva odločen za mnoga svoja opravila, sprejeti za cele tri dni sedem gostov pod svojo streho in v svoje lastno stanovanje. (Naj bode toraj blagemu g. rojaku srčna zahvala s temi vrsticami še enkrat izrečena!). Potem pa sem spravil v naglici skup svoja mala kopita, poslovil se od Zagreba ter napotil se proti kolodvoru. Na tej poti sem videl prvikrat in slišal streljanje z mitre-lesami — onimi novimi topovi, na ktere kot na svojo znajdbo so stavili Francozi pred zadnjo vojsko s Prusi posebno zaupanje; al poslednjič bili so od svoje lastne znajdbe prav po besedah prislovice: „kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade" neusmiljeno kropljeni. Ko prihitim na kolodvor, bila je tu pri denarnici tolika gnječa, da je bilo strah. Res ne urnem, zakaj da na večih kolodvorih, in zlasti kedar več vlakov hkrati odhaja, samo en denarničar oddaja vozne listke. Blizo cele ure smo se bojevali okrog malega okenca, pa vse zastonj; ni bilo moč blizo priti. Ker pa se je bližal že čas odhoda, grem na dvor, kjer so vozovi že pripravljeni
stali. Tukaj mi je bilo naznanjeno, da se smem kar vsesti v voz, ter da morem plačati voznino med potjo kondukterju, kar se je tudi zgodilo. O daljnem potovanji proti Križevcem itd. zveš kaj več v prihodnjem pismu.   Zdravstvuj!    Ves Tvoj
Josip L. Železodolski.
141
157
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
XI. pismo.
Preljubi! Zvest svoji obljubi Ti hočem danes opisati izlet v Križevce dne 26. avgusta. Ob pol 8. uri onega jutra odrinili smo bili po novi, nedavno dodelani ogerski železnici, ktera je vez južne železnice med Z a-grebom  in Zakany-om na Ogerskem.    Po prostra-
nih planotah, ki so pa zarad močvirnosti celo malo obdelane, in so le bolj pašniki, prevozili smo postaje S ve svete („Vse Svete", z lično dvostolpno cerkvijo na levo), Dugoselo, Vrbovec (od kodar pelje cesta v Belovar in v nedavno razpušena Varaždinska graniČar-ska regimenta) inv Gradec (z mično cerkvijo na prijaznem homcu). Se eno postajo smo prevozili, in bili smo v Križevcih. Ni se bil še ustavil hlapon, in že smo culi nam na pozdrav ob postajskih poslopjih vršečo godbo Križevsko, ter ugledali zalo tribarvno narodsko zastavo. V velikih trumah zapustivši postajski dvor, smo se radovedni ozirali okrog in okrog, kje da je mesto; al zastonj! ne sledii ne tiru ni bilo o njem. Tedaj tudi ogerske železnice skrbijo za zaslužek fija-kerjem. V veliki vročini in v še večem cestnem prahu, pa med vednim sviranjem godbe korakali smo blizo pol ure, dokler se nam niso pokazali, zmerni homec prestopivšim, prijazni Križevci. Ljudstvo je radovedno vrelo iz hiš; javna poslopja, in tudi nektere privatne hiše bile so okinčane z narodnimi zastavami; na kratko : Križevci so preprijazno pozdravili svoje goste. Pred krasno okinčano glavno šolo čakal nas je drugi pozdrav ter primerni ogovor. Zdaj se je učiteljstvo razšlo na razne strani mesta. Kar nas je bilo Slovencev, smo se skup držali, da se ne bi razgubili. In le zopet nam je bila prilika, prepričati se o hrvaški gostoljubnosti. Grede memo neke trgovske hiše, stopi njen gospodar pred nas ter prijazno reče: „Poštovana gospoda! ali ne bi se hoteli morebiti nekoliko odpočiti od dolge vožnje v hudi vročini, ter poslužiti se moje gostoljubne hiše? Izvolite, gospoda, potrudite se v zgornjo nadstropje; moja sopruga vam bo prav voljna in rada na službo lt€ Tolika priljudnost nas je v srce ganila. Podali smo se v nakazane sobe, kjer nas je gospa (Cecilia Brever je njeno spoštovano ime) enako priljudno sprejela. Rekla nam je v pozdrav: „Dobro mi došli, gospodje! Jaz sem mati šesterih otrok; čutim in skušam, kaj se pravi, mladino odgojevati; vem tudi, koliko se učitelji s podukom trudijo, rada toraj, kolikor morem, postrežem potujočim^ vam gospodom". In postreženi smo bili izvrstno. Se bi nas bili radi dalje gostili, al čas nas je priganjal k ogledovanju znamenitosti Križevskih, toraj smo se poslednjič hvaležnega srca poslovili od prijazne Breyer-jeve rodbine, ter šli najprej v šolo, kjer se pod-učuje „viši odiel'', to je, visi oddelek sloveče Kri-ževske šole, obstoječ v ukih višega gospodarstva, gozdarstva itd. Bila je v šesterih sobah te šole tudi razstava učnih pripomočkov; — vse jako znamenito! Tako smo na priliko videli v 1. sobi razne slike in mnogovrstne ponarejene cvetke, ki so pa bile povek-šane tako, da se je vsaki najmanjši delček lahko natančno razločil. — Posebno zanimive reči so bile videti v 2. sobi. Tu so bili namreč na ogled postavljeni raznovrstni gospodarstveni modeli in za pluge, brane, se-tevne, žetevne, senokosne mašine; dalje miniaturna kazala, kako se, na priliko, prideluje tabak, hmelj, kako se namakajo travniki, prideluje vino; — razpostavljena je bila tu tudi volna mnogih sort; veliki konjski kost-njak itd. — V 3. sobi so stali na ogled razni fizikalni aparati, mnogo načrtov za stavbe in enake reči. 4. soba je kazala zopet bogate zbirke naravoslovstva, našopane živali, tiče; rudnine, šolnine, kamenje itd. V 5. sobi je bilo videti mnogo ponarejenega sadja, dalje razna orodja in priprave za cepljenje sadja; čuda veliko peškd, semen, botaniških rastlin, tudi žganih pijač, ki se na-pravljajo iz sadja, jagod in drugih enacih rastlin. 6. soba nam je stavila na ogled zopet mnogotere fizikalne aparate, izmed kterih sta se zlasti odlikovala telurium in elektromašina. Se ve , da se v veliki naglici vsaka stvar ni mogla do pičice fta tanko ogledati;   vendar pa
smem reči, da se učni pripomočki križevske šole onim v dunajski politehniki vredni vrstnjaki. Že samo ogledovanje tacih reči nekako vnema človeka za visi napredek. Ko smo bili ogledali vse to, smo prejeli po-slednjič kot za spominek v dar „Izviešče", to je, program te šole za leto 1865/66. do 1868/69., kteremu je dodan na čelu tudi „Zemljovid kr. gospodarsko-šumar-skega učilišta v Križevcih". Pričela se je ta učilnica leta 1860., ter daje po svojem ustrojstvu soditi, da je izvrstna. Ko smo še pri izhodu iz šolskega poslopja vpisali svoja imena v spominske bukve, šli smo odtod v zalo in prostorno glavno šolo. Iz vsacega okna tega lepega poslopja ste vihrali po dve narodni zastavi. Učne sobe so zel6 velike, svitle, zračne in visoke; po stenah je viselo mnogo slik za kazalni poduk, pa tudi posebno veliki zemljovidi, kakoršnih po šolah naših krajev še nisem nikjer videl. Poslednjič smo še gledali drugi oddelek gospodarske šole, ratarnico ali djansko šolo, ki stoji pod zmernim homcem zunaj mesta. O tem vendar drugo kaj več.       Tvoj vdani ^
Josip L. Železodolski.
158
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
XII. pismo.
O Križevski ratarnici (poljedelski učilnici) Ti imam, dragi prijatelj, danes kaj več povedati. Graj-ščini enako Ti stoji glavno poslopje na izhodni strani obširnega dvora, kterega opasujejo na ostale tri strani razne gospodarstvene sgrade, namreč: mlatilnica, šupa, hlevi za konje, goveda in ovce, svinjak, kovačnica itd. Na severni strani zunaj ravno imenovanih poslopij so vrtovi za sadje-, vino- in hmeljerejo in druga rastlinstva itd. Neposrednje za šolskim poslopjem so vrtovi gosp. prednikov; zadej prostori za krmo; še naprej prostori za razne poljske poskušnje, za pridelovanje rsja, in poslednjič je mlada šuma in gozd. Na južni strani so murvinjak, prostori za žitarstvo, pašniki itd. Sploh se mi je osnova te šole jako jako dopadla, in še le zdaj pomilujem, ko razpeti zemljovid njen pred menoj leži, da nam je premalo časa bilo odmerjenega, vse to še bolj natančno ogledati. Ratarnica ima na leto po 40 učencev (ali po hrvaškem izrazu učenikov); šolati se morajo po 3 leta. Opravo imajo vsi enako, prav lično; tudi se mladenčem vidi na obrazu, da stradajo ne. Pa kako bi tudi? vsaj je po kuhinji, v ktero smo, ogledovaje obširno sgrado, tudi prišli, in kjer se je ravno opoldanski obed pripravljal, tako lepo dišalo, kakor bi se v njej kuhalo za mize najbolj slovečih mestnih gostilnic. Konečno naj omenim še to, da razgled na Križevec je od ratarnice posebno lep; — kaj ponosno se odlikuje med mestnimi poslopji stolnica grško-katoliškega škofa, čegar dušnih ovčic imamo tudi nekoliko mi po našem Metliškem.
Ko smo zapustili ratarnico, je učencem ravno pozvonilo k obedu; naš želodec nam je pa tudi dovolj glasno pravil, da poldan je že zdavnej proč. Prišli smo tedaj v gostilnico, kjer smo si bili pred dobrima dvema urama naročili obed; al skušali smo vkljub temu, da tudi na Hrvaškem ved6 za prišlovico : „Kdor pred pride, pred melje". Dolgo in dolgo smo morali čakati in moledvati, predno smo dobili malo kumerne juhe. Z idrijskim Felikskom sva morala iti poslednjič že v kuhinjo rekognoskovat, ali dobimo še kaj ali ne, — in to je hasnilo. Prišla sva obložena, kakor una dva, ki sta prinesla na palici grozd iz obljubljene dežele; al tudi drugim je najino škontrovanje v kuhinji pripomoglo, da
164
smo se vendar poslednjič za skope denarce zmerno na-južinali. Dobra volja in obilni smeh sta nas kratkočasila med obedom. — Po južini bi bil rad šel gledat še škofijsko cerkev; al ker stoji precej daleč na severni strani mesta in ker je solnce grozno pripekalo, šli smo še raj še malo „na hlad". Prišli smo tej priliki v družbo vrlih Križevčanov, ki so nam zdajci jeli nazdravljati s kozarci „friškega" vina, po preprijaznem hrvaškem običaji. Toda varovali smo se ter hoteli pošteni ostati v očeh vrlih Križevčanov; skazali smo se jim pa posebno hvaležni v besedi in obnaši za njihovo gostoljubno sprejembo.
Proti 4. uri se začnemo odpravljati zopet na odhod. Čakala je sopet mestna godba, da bi nas bila „in gre-mio" spremila na kolodvor; al zdaj sem vendar hotel biti zarad voznega listeka v malo manjši zadregi, ko zjutraj v Zagrebu. Hitel sem toraj naprej do železnice, a vendar sem se gnjel skor pol ure, predno sem dobil v roke zaželeni listič. Veseli se vsi potaknemo zopet po vozovih, in med živahnim sviranjem godbe, med medjusobnimi stoternimi živio-klici ter vihranjem z belimi rutami od strani spremljajočih nas Križevčanov in Križevčank zavozil nas je hlapon iz kolodvora in v urni vožnji je šlo zdaj zopet nazaj proti Zagrebu. Po vagonih je bilo mnogo petja hrvaškega, še več pa menda slovenskega. Zvedel sem tudi Še le nazaj gredč, da se vozimo po zgodovinskih tleh onega glasovitega Lonjskega polja, zarad kterega ostane bivši ban baron Levin Rauch v večnem nečastnem spominu. Lonjsko polje se prične, na priliko, eno uro takraj Križevcev, sega do Dugosela, potem prek Save do reke Bune, in od tam noter doli do Siska. Da bi take močvirne planote res osušili, koliko sprelepega in rodovitnega polja bi to dalo! Našim ljudem ne bi bilo se treba seliti v daljno Ameriko — po večem — muh lovit, sosedna hrvaška zemlja dala bi njihovim rokam obilno dela, gladnim želodcem pa čez in čez dosti ljubega kruhka.
Bilo je že proti noči, ko privozimo v Zagrebški kolodvor. Kmalu potem pa sem sedel v vozu, ki je jahal vKarlovec, in zdajci me „Morfeus" poboža po licu, in kar brž sva se milo pobratila. Noč je bila oblačna in temna, vožnja po bolj pustih krajih; zraven tudi ni bilo nič znanih ljudi v vozu; poskrbel sem toraj le še dobro za žepno uro in denar, potem pa sam pri sebi djal: Lukamatiček, zdajci nas pa le „furaj" kakor veš in znaš! In šlo je polagoma, kakor je na tej cesti že navada. Bilo je že prav pozno, ko pridemo v Karlov ec. Nadjal sem se že koj na kolodvoru najti pri-jatelskih src. Gledam in gledam, pa vse mi je bilo tuje. Napotim se toraj proti mestu, pridem do dobro znane mi hiše, potrkam, odprejo mi, a začudijo se, da sem le sam. „Saj so Ti šli trije naproti na kolodvor" — se mi reče. Cez dolgo se še le prismejajo uni za menoj, prašaje me, kod da sem vendar hodil? „Trije bili bi lože videli enega, ko eden s 3/4 zaspanimi očmi tri" — dal sem za odgovor. Po kratkem razgovoru odkaže se mi mična stanica z dobro mehko posteljo. In kmalu zatem sva se vnovič „bigecala" z „Morfejem". Kaj več o Karlovcu prihodnjič.
Tvoj vdani
Josip L. Železodolski.
165
181
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.) XIII. pismo.
Ljubi prijatel! O mojem bivanji v Karlovcu naj Ti pove kaj več moj današnji list. Ko se v jutro 7. avgusta prebudim, stalo je solnce že precej visoko. Takrat počivaj, kedar imaš čas — si mislim, in hajd s postelje! Po dobrem zajutrku napotim se v trdnjavo, to je, v znotranje mesto. Ker je bila nedelja, bila mi je prva pot v cerkev. Faro oskrbljujejo tukaj frančiškani iz provincije sv. Križa, ktera ima svoje samostane (dvanajst jih je) v južni Stajarski, v zapadnem oddelku hrvaške zemlje, po Kranjskem in v Primorji. Karlovška farna cerkev — izvzemši zvonik s krasno streho — ni lepo zidana, kajti v primeri k daljavi je preozka in prenizka; sicer je čedna in ima velike nove orgije — delo našega Goršič-a. Samostanu oo. frančiškanov ti-koma prislonjena je gimnazija. Le-sem so svoje dni zahajali radi v šole dijaki slovenski, kjer so se med krepkim domoljubnim hrvaškim narodom, ki v Karlovcu „per eminentiam" biva, navdušili tudi za vredno čislanje svojega jezika. Slavnoznani gg. Jeran, Pintar in mnogi drugi odlični narodnjaki so porok mojim besedam. Ob času prestroja gimnazij v zgornje in spodnje je tudi Karlovec zgubil 5. in 6. „latinsko" šolo; zadnji čas pa so pridružili prejšnjim samostanskim duhovnim učenikom tudi nekaj svetnih, o kterih se hočemo na-djati, da vnemajo ter bodo vnemali še za naprej jugo-slavensko mladino za sveto narodno reč tako vneto-živo, kakor so delali to njihovi slavni spredniki. Da je Karlovec resnično se narodnosti zavedal že zdavno, temu priča je med drugim tudi to, da je imel na Hrvaškem prvo čitalnico, ki ie stara neki že okoli 33 let.
Ko sem po skončanem duhovnem opravilu prišel iz cerkve, oglasili so se ravno tudi zvonovi od bližnje nasproti stoječe pravoslavne cerkve sv. Nikole, vabeč k božji službi. Hotel sem tudi to cerkev čez mnogo let zopet enkrat pogledati, ter slušati starodavnih slav-skih cerkvenih napevov glase. Kot stavba novejših časov je ta cerkev resnično lepa; ne manjka jej pa tudi bogatega lišpa glede znotranje oprave. Obhajali so ta dan ravno veliko Gospojnico ali veliki Šmaren (od 15. do 27. avgusta je namreč ravno 13 dni, za kolikor si je navskriž časomerje katoliško in staroversko). R§či moram,  da  se mi je cerkveni  obred  jako dobro dopadel.
Tudi oziroma pravilno-vbranega petja sem zapazil velik korak naprej memo preteklih let. Iz te cerkve stopivši, ktera z mnogimi drugimi poslopji vred opasuje glavni trg Karlovški, podal sem se proti sredi trga na ono mesto, kjer so se nekdanja leta moj nepozabljivi rajni oče s svojim vrlim bratom vred mnogo trudili, prislužiti naši rodbini ljubega kruhka. Ne bom Ti popisoval, kako mnogotere misli in občutki so mi prevzemali duha na tem mestu, kjer sem poznejša leta tudi sam preživel mnogo veselih a tudi tužnih ur; — kaj tacega se tudi popisati ne da. Srce pa bi moralo človeku biti bolj trdo od jekla in kamna, da bi se na tacih krajih hvaležno ne spominjalo svojih največih zemeljnih dobrotnikov !
In tako je bilo le kmalu poldne. Pri dobro obloženi mizi in v sredi milih prijateljev sem preživel kake dve uri tako veselo, kakor se mi je to zgodilo le redko kedaj v življenji. Skoda, da taki blagi trenutki so tako redki!
Ne morem se od preljubega mi Karlovca ločiti, da ne bi Ti nekoliko zgodovinskih črtic napisal, ki Ti morebiti niso znane. Kot trdnjava je bil zidan po avstrijskem nadvojvodu Karolu 1. 1579., tedaj blizo pred 300 leti, in sicer se je pričelo delo 10. julija tistega leta (glej Val vaz or, Zv. IV. knjiga XII. str. 60). Notranje mesto, to je, trdnjava, obdano je okrog in okrog z visokim nasipom, kterega opasuje globoko-široki prekop. Na dnu tega prekopa je še drugi mali in oži prekopič, v kterega bi se ob času kake sovražne sile menda lahko voda spustila. Ob notranji strani ravno omenjenega vodnega prekopiča je napravljen po celem okrožji  kakih 5 čevljev  debel   zid  s strelnimi pred6ri.
V  trdnjavo peljejo trije vhodi, in sicer čez prekop po vlsocih mostovih, kteri so tako napravljeni, da se poleg mestnih vrat lahko kvišku vzdignejo. Svoje dni bi bila taka naprava sovražnike lahko zadržavala, kar se je, kakor spričuje zgodovina Karlovca, mnogokrat tudi zgodilo; vendar bilo je to takrat, ko so Turčini, kakor je „Slavjanski Jug" leta 1868. šaljivo rekel, imeli še „le-sene topove". Dandanašnje bi se Karlovec mogel braniti le kako uro, in to zato, ker bi se notranje mesto vsled mnogih z lesom pokritih streh lahko naglo zažgalo.
V  drugem pa je notranje mesto dovolj pravilno zidano, ima prav velik glavni trg (o kterem sem Ti že nekaj omenil in kterega bodo, ali pa so ga že krstili na im6 rajnega slavnega bana Jelačič-a), široke in ravne ulice, ter mnogo cesarskih, pa tudi druzih odličnih poslopij. Na severni strani zunaj prokopa opasuje Karlovec mični drevored, „promenada" imenovan, in poleg tega se razteza v dolgem polokrogu obširno predmestje. Vidijo se tu palačam podobne hiše, ki so pa vse, kakor naši Gorenci pravijo, „na goljufijo" postavljene. So namreč do malega vse paradane, to je, lesene, ter zunaj in znotraj z apneno mavto ometane, kajti ostra vojaška zapoved je njega dni zabranjevala letod staviti trdnih poslopij; dandanašnje se vendar več ne gleda na to, in je tudi popolnoma prav; trgovci so namreč vsi milo-vanja vredni, ki v tacih nevarnih hišah svojo kupčijsko robo pospravljeno imeti morajo. Zadej za predmestjem teče reka Kolpa, ki je tu že precej velika. Po visokem lesenem mostu pride se unkraj nje na Banijo in proti kolodvoru. Od tod drži tudi dalje glavna vozna cesta na Jasko in Zagreb. O okolici Karlovca, kakor tudi o mojih daljnih hojah po tem mestu povem Ti še v naslednjem pismu kaj.    Da si mi zdrav!
Tvoj zvesti prijatelj
Josip L. Železodolski.
197
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
XV. pismo.
Po obljubi Ti, dragi moj, hočem danes še govoriti o Karlo^vcu. Hod6 po opravilih sem prišel tudi v mestno hišo. Čakati sem moral th dolgo nekega gospoda, ktere Hrvatje imenujejo „fiskale", mi Slovenci jih imamo za „jezične dohtarje",   Nemci pa jih častijo  kot „prijatle
1>ravice". Med dolgim svojim čakanjem sem imel pri-iko opazovati mnogovrstne ljudi, ki so hodili tu ven in noter, in prav lahko sem spoznal, čem manj ima človek opraviti v tej  in   enacih hišah, bolje je za-nj.    Danda-
iiašnji je mnogo krika o prostosti, pa pogostoina se popolnoma napačno tolmači ta, imenovati jo smem, sveta beseda. Blagor mu, kdor ima mirno vest; njega smemo srečnega imenovati, kajti on je najbolj prost. Takim pa, ki kvasijo o prostosti, ne vede, kaj da prav za prav je, svetujemo ogledati se včasih po prostorih, kjer za težko okovanimi durmi sedijo raznovrstni jetniki, ter milo pogledujejo skoz mala oknica memogredoče, ki se, obsijani od zlatega solnca, rado vati morejo pod milim nebom sicer pogosto težavnega, al vendar prostega življenja. V tacih hišah tudi človek lahko spozna sam svoje lastno srce, ter ga dati more na poskušnjo: mu je li trdo kot jeklo, ali pa mehko ko vosek. — Neki pandur (tako imenujejo po Hrvaškem policaje) je prinesel , ko sem ?e vedno čakal „fiskala", pod pazduho nekaj lesovja, kterega pri nas po domače imenujemo leskovice, ali pod olepšavnim izrazom „leskovo mast". Spoznal sem zdajci, da to niso „spazierstockelni" za gospode od magistrata, in da to tudi niso na priliko palice, s kterimi se morebiti pandurji namesto s puškami „soldate igrajo", kakor smo svoje dni mi mali dijaki v Ljubljani in Celovcu delati navado imeli, ampak da na Hrvaškem še ne poznajo novoskovanega izraza „Frei-heit wie in Oesterreich", pač pa da se držijo o potrebi še starih „dvadeset i pet" batin., ali po okoliščinah še več. In popolnoma prav imajo. Ce kmetic ali kdor koli, ki v potu svojega obraza kruhek služi, stoka pod bremenom velikih davkov, bo li razbojnik, ki je človeški družbi le v nadlogo in v strah, brezskrbno sedel v zaporu in ondi le toliko delal, da od tožljivosti ne segnjije, zraven pa morebiti bolje jedel ko kmet, ki s svojimi krvavimi žulji za-nj hrano plačuje? V tacih in enacih mislih in po dolgem stanji sem poslednjič vendar pričakal svojega „fiskal-a", kteri svoj posel prav dobro ume, odpraviti človeka s praznimi obljubami pa s sladkimi besedami.
Zapustivši magistrat obiskat sem šel nekega svojega starega prijatelja, s kterim se že dolgo let občujem. Prijatelstvo njegovo pa je tako, kakor se dandanašnje prav pogosto nahaja. Kedar nekteri ljudje človeka rabijo, so mu prijazni; mnogokrat cel6 čez mero; — ako pa brez njega opraviti morejo, pade termometer prija-telstva cel6 pod ničlo, al kakor Nemci pravijo, „unter den Gefrierpunkt". Pa, kaj se hoče: svet tako plačuje!
Na  daljnem šetanji po mestu sešel sem   se   čisto
?o naključji z rojakom gosp. Sašel-om, o kterem sem 'i že v IX. pismu govoril. Povabil me je, da naj ga pospremim na njegov dom, kar sem tudi rad storil. Marsikak lep izdelek njegovega bistrega uma sem imel tu priliko občudovati. Stanuje ta naš rojak v trdnjavi blizo mestnih vrat, ki držijo proti Turški strani, in kjer navadno slepi goslarji s svojimi milo-tužnimi narodskimi pesmami kratkočasijo cele trume radovednih poslušalcev. Odtod sem prišel vnovič na glavni trg. Tukaj navadno prodajajo seljanke iz okolice zelenjavo, sadje, kuretino itd. Kdor hoče bolj na tanko opazovati krotko bitje in tiho marljivost hrvaških žensk, le-sem naj pride! Da Hrvat možak ni posebno marljiv delavec, to je stara resnica; vzlasti pa graničarju tega tudi ni zameriti; zakaj kdor more vedno držati ušesa kvišku ter pripravljen biti na zapovedni glas: „hajdi! puško v roke ter v boj!" — ta se ne briga veliko za opravila ognjišča. Ce kje toraj, na Hrvaškem gotovo je ženski naloga evangeljskega izreka, podpirati tri vogle hiše. Zato pa teh sirot tudi ne vidiš z lepa brez dela. Povesmo pre-diva za ruto, ktera jej pokriva glavo, prede Ti svojo nit — bodi-si na trgu pri svojem jerbasu stoje ali pa grede od doma ali zopet na dom — na dobro ped dolgo vretence, ktero kar z rokami suče in vrti.
Da  bi  se seznanil tudi nekoliko z novimi stav-
bami Karlovca, šel sem dalje gledat, kako so delali most čez Kolpo, ki bo služil novi železnici Karlovsko-Reški. Ni bila podoba še takrat, da bi bil kmalu narejen. Pri tej priliki sem se pa le zopet prepričal, kako da je res vse minljivo pod solncem. Svoje dni je bilo videti ob Kolpi skoraj vedno po več velikih ladij, „br-tonov" zvanih, ki so dovaževali na tisoče vaganov žita iz Banata in Siska. Na stotine ljudi je imelo pri tem svoj zaslužek, ker so nosili žito iz ladij v magazine, kterih je polno ob visokem bregu. Al vse to je prestalo. Magazini medlijo prazni; ljudstvo pa se je razšlo po vseh vetrovih. Zvedel sem, da je bilo ravno tisti dan vseji mestnega odbora sklenjeno, potezati se za to, da bi se vodotoč Kolpe med Siskom in Karlovcem vredil, za vožnjo s parniki vravnal, ter da bi se žito iz Banata zopet neposredno cel6 do Karlovca voziti moglo. Sklenjeno je bilo tudi, poslati nekoliko mestnih odbornikov v Ljubljano in Reko, da bi tudi ondi kaj pripomogli v ta namen. Ali se je bilo to res spolnilo, ne vem; slišal ali bral vsaj nisem nič o tem. *) Gotovo je, da bi Kar-lovec po taki zvezi s Siskom mnogo si pridobil, —brez dvombe tudi Reka; — koliko pa bi bilo to Ljubljani na korist, ne morem razsoditi.
Kot prijatelj novih lepih stavb šel sem pogledat odtod tudi ravnokar dozidano judovsko svetišče, ki je blizo železničnega mosta. Abrahamovi zarod ima v Karlovcu boje le majhno „srenjo", vendar pa se mora priznati, da je veliko storila za Božjo službo svoje vere ter tudi za šolo, stanovanje rabinarjevo in učenikovo. Pri tleh je namreč na eni strani prostorna in lepo vrav-nana šola in stanovanje učenikovo, na drugi strani enako lepo stanovanje rabinarjevo; v prvem nadstropji pa je po celi dolgosti poslopja kaj okusno vravnana in krasno zmalana shodnica. Prav prijazno se mi je vse razka-zalo, in ni bil dotični varh tako košat in ohol, kakor v Zagrebu.
Pred, kakor sem mislil in želel, bil je poldan* bližal se mi je pa hkrati tudi z urnimi koraki čas mojega odhoda iz Karlovca. O potovanji nazaj proti domu zveš kaj več v prihodnjih pismih.   Pozdravljen!
Tvoj prijatelj
Josip L. Železodolski.
198
*) Tudi nam ni nič znano.                                Vred.
205
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
XVI. pismo.
Predragi prijatelj! Če si se morebiti že malo naveličal pospremljati me na mojih potih po Hrvaškem, bodi utolažen; kajti danes se napotim v duhu s Teboj vred zopet proti domači zemlji. Zveza ali vožnja železnice med Karlovcem in Zagrebom jeza popotnike jako nerodno vravnana. Ako prideš namreč na en dan v Karlovec, moraš ostati tukaj dve noči, ker železnica navadno le enkrat prihaja, in sicer zvečer prav pozno, zjutraj pa odhaja prav zgodaj. Le pondeljek in petek delata izjemo; ta dva dneva se človek tudi lahko popoldne ob 5. uri proti Zagrebu odpelje. In to je bilo ravno dne 28. avgusta mogoče.
Da. ločitev od prisrčnih znancev, zlasti ako je odmerjena morebiti zopet na mnoga leta, ni lahka stvar, to je stara resnica; — tudi meni ni bilo lahko pri srcu o mislih: zdaj smo skupaj, Bog v6, se li še kedaj, in v kakošnin okoliščinah zopet vidimo. Saj me je ravno sedanja nazočnost v Karlovcu podučila, da gr6-barjeva lopata skoraj nobeni dan počivati noče, in da mi je zasula, odkar sem bil zadnjikrat tukaj, dvoje blagih src. Pa kaj se hoče; — na kaj tacega moramo, ker smo enkrat že „likof" popili, tudi vsi prej ali pozneje pripravljeni biti. Segli smo si toraj s prijatelji v roke, poslovili se po lepi hrvaški narodni navadi, in urnih korakov pomeril sem jo proti kolodvoru, kamor je bolje, da se pride pol ure pred, kakor eno uro prepozno. Ljudi se je odpravljalo mnogo na odhod, zlasti veliko je bilo vojaških dopustnikov, ki so šli k orožnim vajam v Zagreb. Tudi jez sem zvedel pri tej priliki, da nisem še tako star videti, kakor sem si že sam včasih mislil; kajti ko sem pokazal kondukterju svojo „pol-karto", me je zavprašal: Ste li tudi Vi „urlaubar"? Ne, sem odgovoril, — al v srcu si mislil: pač sem, pač, urlaubar-trpin, ki sem odšel le za malo dni svojim mnogoterim stiskam, res pravi vojski življenja; zdaj pa grem zopet nazaj v morebiti še veče težave, kakor sem bil poprej. (Pač se nisem motil!) Kdor ne verjame resnice narodnega pregovora: „sedemnajst antverhov pa osemnajst nadlog", ta naj vpraša mene; toliko težav mu bom naštel, da bo poslednjič že rad djal: zdaj pa le jernaj, — dosti imam!
Kar mi je bilo posebno ljubo, bilo je to, da sem se po dnevi iz Karlovca odpeljal, ter tako priliko imel, občudovati rajsko lepoto okolice med Karlovcem in Jas k o. Planota, zlasti proti desni, je neizmerna, krasna, zemlja plodonosna; proti levi tam pa ob kraji obširne ravnine visoki Gorjanci, ki se od Metlike sem v velikem polkrogu privij6, ter naprej gori prek Okiča zopet proti Samoboru in Kranjsko-Dolenskim zaobrnejo, celi nepopisljivo mični okolici, — res pravi panoramski sliki — dajajo dostojno ozadje. Da pa ne boš mislil, da moje pero lepoto teh krajev presiluje, beri le, kar je pisal leta 1852. rajni slavnoznani tržaški prost Mihael Vrni o njej, rekoč: „Vsa ta ravnina ali cela okrajna od Karlovca do Zagreba, je res tako lepa, da se ne bojim reči, da bi se smela z Lombarškimi okrajnami meriti, ko bi bila obdelana kakor grč. Zemlja je dobra in rodovitna, dasiravno so tla s&m ter tj h nekoliko mo-čirna; še nikjer nisem lepše turšice videl, ko v ti ravnini, posebno okrog Jaške. Ko bi tedaj rok in denarja ne manjkalo — pa menda obojega manjka — bi se dala okrajna, ki je že sama na sebi prekrasna, v kratkem v pravi raj spremeniti, kjer bi se mnogovrstnega žita,  sočivja, vina  in najžlahnejšega sadja obilo obilo
pridelovalo". (Glej „Novice" 1852, str. 174). Zel6 sem bil toraj zadovoljen, ker se je na postaji v Jaški, odkoder se trg enacega imena kake pol ure od železnice na levo sprelepo vidi, vlak posebno dolgo pomudil (s hlaponom so namreč dolgo vlačili vagone skupaj, ter pripregali jih). Navadno pa „lukamatija" popotnike takim in enakim naravskim lepotam pač vse prehitro odmakne. Človek bi se mnogokrat kmalu srdil nad njegovo urnostjo; kajti oko bi se rado napajalo še dalje o tacih lepovidih, ki so mu, in hkrati tudi duši in srcu sladkih občutev vir.
Od Jaške naprej dobi okolica vsled tega, ker vodi bolj skoz gozde in ščumuje, tudi bolj enotno, skoraj bi rekel, dolgočasno podobo. Obilno lepe in plodne zemlje leži tu neobdelane; in kar sem premišljeval sam pri sebi o vožnji čez Lonjsko polje, sililo se mi je tudi v spomin, nevedočemu, da je že pred 20 leti naš slavni rojak Vrne o teh okolicah izrekel enako razsodbo. Res: Hrvaška zemlja ima še mnogo kruha oddati po besedah Vodnikovih: „Grlej! stvarnicavse ti ponudi, le jemat7 od nje ne zamudi!" — Kogar pa presilno mika v daljno Ameriko, temu svetujemo natančni pogled v dopis g. bogoslovca Luke Možina (glej „Danico" leta 1871., št. 40). Za denar, ki se more plačati edino le za pre-vožnjo v Ameriko, bi se na Hrvaškem morebiti že kupila kaka prijetna mala domačija. Vrh tega pa ostane človek pri sobratih slovanskih, in kar je čez vse vredno: ako bi se naveličal kraja ali ko bi bil preganjan od nezgod, bil bi kmalu zopet lahko na starem domu.
Srčno želim, da bi te moje vrstice brali vsi oni, kterim se zdeha po pečenih prepelicah oddaljene Amerike!
Bližnja postaja nam je bila „Zdčnčica". Pomudili smo se tu le prav malo; stoji tudi v dovolj dolgočasnem kraji, vendar pa je snutek današnjega pisma na-nesel tako, da Te ravno tu. morem v duhu zapustiti. Potrpi! koj v prihodnjem pismu Ti hočem kazati zopet bolj prijetne kraje.    Božja pomoč!
Tvoj prijatelj
Josip L. Železodolski.
206
213
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu p obrati mu.
(Dalje.)                                         \
XVII. pismo.
Hitiva, mili brate, da se naglo odpeljeva zopet od dolgočasne postaje „Zdenčine" dalje. Sv6t se začne odtod kmalu zopet odpirati. Razgled na hribe v ozadji Zagreba na levo tje, na desno pa planote Turopoljske dad6 zdajci okolici zopet novo lepo podobo. Po precej počasni in dovolj dolgi vožnji dospeli smo poslednjič na mesto, kjer se zedini Karlovški in Siseški železnični tir. Po velikem ovinku in čez orjaški Savski most privozili smo se poslednjič na Zagrebški kolodvor. Ravno sta se ločila dan in noč, ko smo dospeli le-sem. Na kolodvoru se je pa vse trlo prihajočih in zopet za odhod na razne strani namenjenih ljudi.
Večer je bil lep, ker svitla polna luna je v vsi svoji krasoti razsipala blede svoje žarke nad kraljevi Zagreb in njegovo slovečo okolico; vendar pa sem bil tudi zadovoljen, ko se je poslednjič dalo znamenje za odhod. Pri mesečnem svitu sem ogledaval razne okolice, po kterih smo se vozili; sopopotnikov je bilo le malo, toraj je toliko lože deloval moj duh v tihih čutih. Od postaje Videmske dalje se nam je stisnil zopet svet; ozka Savska dolina sprejela nas je v svoje krilo, pa dala nam tudi čutiti bližnje hruščeče reke hladni zrak. Bilo je že okoli 11. nočne ure, ko do-spemo v Selnico. Nadjal sem se za gotovo, najti ti kakega človeka, ki bo vsaj peš šel v trg, a ni je bilo žive duše.    Urnih korakov jo  pobrišem  toraj  v svitli
mesečini proti Selnici; pot ta bila bi v kaki tamni noči ali pa o dežji dovolj dolga in tudi ne preprijazna. Zunaj trga dotečem nekega mladega gospodiča, ki je bil tako dober , pokazati mi bližnjo gostilnico, kjer so me radovoljno vzeli pod streho, ter mi na prošnjo tudi kmalu pokazali sobico, v kteri sem brzo prav sladko zaspal.                      »
Naslednje jutro (29. avgusta) sem bil zgodaj  zopet na  nogah.    Sel sem gledat ličnega trga, ki ima mnogo prav  lepih hiš; — najbolj pa me  je mikalo   videti tukajšnjo  nedavno   na   novo  sezidano farno cerkev.    Postavljena v čistem bizantinskem  zlogu  (razdeljena je v tri ladije) ima tudi vso svojo znotranjo in zunanjo opravo narejeno po enakih stavbinih pravilih.    Vse je tu novo, res lepo; vendar pa sem zapazil na rnarsikaki reči neko neodpustljivo zapuščenost,   ali bolje reči zanemarjenost, kar bi lepoto cerkve kmalu postaralo, ako bi kaj tacega dolgo trpelo.    Pričakovali  so  tačas v Selnici ravno novega   župnika.     Gotovo   je   gospod   gledal,   kje   bi   za zob časa najprej glodati utegnil. — Po izstopu iz cerkve sem hotel obiskati  vrlega ondotnega   učitelja g. T. D., s kterim sva že pred mnogimi  leti  v osebno nepoznani tovaršiji   obdelavala   vrtec   Celovškega   „Solskega   pri-jatla";   al ker je bil ravno  poskušenski   dan in  so   se otroci že shajali, nisem mu hotel biti nadležen. Tudi na grad, ki ponosno vlada nad trgom, bi bil rad pogledal ter  poživil   si  duha   z   lepim   razgledom   od   tam,   pa „ultra  posse   nemo  tenetur".     Urnih   korakov  sem jo mahal   proti kolodvoru   in   dalje   proti   Smariji.     Lepo jasno jutro,   dobro  uglajena  cesta,  zraven pa hladivni vetrič,  — to vse mi je obetalo peš-popotvanje prav prijetno delati.    Vrh tega se  mi je še okolica jako dobro dopadla; kajti tako štajarska stran, kjer sem bil, kakor tudi kranjska unkraj Save,   kamor sem se na bližnjem brodu zdajci prepeljati hotel,   vse  se   mi je videlo nekako posebno lepega naravskega obraza.   K temu so pa delila dobro   obdelana  polja  z bogatim plodom  okolici kaj ljubko mikavnost.    In  da je  tukajšnji narod zlasti za olepšavo Božjih tempeljnov posebno  vnet,   to videti sem mogel koj na tešče v Selnici,   zdaj   pa zopet nad novo Boštanjsko cerkvijo,  ki mi je neizrečeno ponosno z   nizke   višine  unkraj   Save  svoje  tudi  nedavno novo postavljene zidine,   zdaj   od  jutranjega  solnca kakor z zlatim bliščem nakitjene, kazala na ogled. Mislil sem si: Res, lepa čast za tukajšnje stanovnike; evo, dve sosedni fari ste si čez Savo kakor v zvezo  večne  prijaznosti z zidanjem novih  farnih   cerkva segli  prijatelsko v roke. Naj bi vživali v   nekaljenem  miru Božji blagoslov! — Tako  zel6  me je mikalo,   pogledati  si  tudi novo Boštanjsko cerkev,  da kar nič nisem pomišljeval, ampak kakor   hitro   me  je   brodnik  prestavil  unkraj Save na Kranjska tla, Jse   sem  bil  tudi  na  potu proti  lepemu Bo stanju.    Čudil sem se,  prisedši na zmerno višino, videti   tu  tako   prostrana  in   tudi  tako  bogato  plodna polja.    Pa tudi razgled nazaj   doli  na   prijazno ravnino po obeh straneh Save se mi je zdel  tako  prijeten,   da bi bil koj zadovoljen, ako bi mi bil kdo djal: tukaj-le bo tvoj prihodnji dom, kjer boš mogel živeti bolj mirno, zadovoljno in srečno, kakor pod svojim gorenskim Ra-titovcem. — Ako sem Te, blagi prijatel, o sklepu zadnjega pisma popustil  na  dolgočasni postaji „Zdenčini", dovoli mi,   da   se  danes  kot v povračilo v  obličji  res mičnega Boštanja poslovi od Tebe   Ves Tvoj
Josip L. Železodolski.
214
221
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
XVIII. pismo. V obličji  lepega Boš tanj a popustil sem Te, pre-srčni moj brate!   o  sklepu  zadnjega  pisma,  danes  pa
Te vabim,   da me  spremiš  v duhu  v ravnokar imenovano vas.
„Gliha skup štriha" — pravi ponemčeno - narodski pregovor, in na podlagi njegovi oglasil sem se bil tudi jez koj v šolo. Prijazni učitelj g. F. K. mi je z velikim veseljem razkazal novo cerkev, enako oni v Selnici zidano tudi v bizantinskem zlogu. Kakor od mnogo let sem vsako novo svetišče iz posebnih vzrokov precej na tanko pregledam in nekako ,,preštudiram", tako sem isto storil tudi v Bo stanj i. Mislil sem včasih že tudi, da o tem toliko vsaj že urnem, da vem nekoliko razloček delati med lepim in nelepim; pa menda se še nisem dovolj naučil. Vsaj drugi nekako mislijo tako. Ako bi bili — vsaj po moji pičli razsodbi — pri Boštanjski cerkvi nektere reči malo drugač napravili, bila bi ona posebne lepote; vendar pa morejo farani tudi take veseli biti. Ko sem se bil memogrede še poklonil gosp. župniku, mnogoletnemu svojemu znancu, in še nekoliko ogledal šolsko poslopje , sem se napotil, spremljan od priljudnega g. učitelja, po sprelepo gleštanem polji, kjer je ravno ajda cvela, ter bil zrak napolnjen z medenimi vonjavami, proti bližnji dolinici, ki odpira pot v notranje strani kranjsko-dolenske zemlje. Pri vhodu v imenovano dolino se poslovim od g. spremljevalca, in čisto sam se podam po samotnem jarku po ravni cesti, ki se vije ob reki Mirni. Ta dolina je res dolgočasna. Pospeševal sem toraj korake, kar se je le dalo, pa tolkel in tolkel sem skoraj brez konca in kraja, predno se mi je svet jel malo širiti, ter je dobila okolica nekoliko bolj prijazno podobo.
Zdajci pridem k sv. Trojici; farna cerkev z vasjo vred stoji na zmernem homcu na levi cesti. Valvazor imenuje ta kraj „sv. Trojica v ravnini". Tukaj biva zdaj dobro znani pisalec „olikanega Slovenca", vrli narodnjak gosp. J. V.; obžaloval sem, da ga ni bilo doma. Koj unkraj sv. Trojice se pospne cesta v grič* Nazaj gledajočemu mi je kazala vas vse drugo, novo, res prav miČno podobo. V sredi obraščenih vrhov, na zmerni homec postavljena, predočuje popotniku sliko idilično-tihe, od sveta ločene mirnosti, tako, da bi človek kmalu zavidal ljudi, ki domujejo v tacih milih dolinicah.
Od tod me je peljala pot bolj po vrhovih gričev, zaokrenil sem se bil tudi kmalu na levi, in prej ko sem se nadjal, pokazala se mi je, stoječemu na obrobku zmernega homca, unkraj doline na okroglem^ griču sloveča „Zalostna gora" poleg Mokronoga. Se ene korake stopim dalje, in pod manoj v zakotji doline razprostrt se mi razgrne ravnokar imenovani trg, venčan v ozadji s ponosno grajščino. Po strmem klancu pripelje me pot doli v trg, kjer sem bil koj blizo vhoda pri dobrin znancih preprijazno sprejet in sem ostal celi dan.
Drugo jutro, 30. avgusta sem šel v prijetni družbi na „Zalostno goro". Akoravno ima ta homec otožno ime, vendar je posebno prijetno, nakitjen s prostorno romarsko cerkvijo Matere Božje. V njej se vidi poleg umetno narejenega velikega marmeljnastega oltarja na steni cerkve obešen kratek konec silno debele vrvi, ktera priča o čudoviti rešitvi nekega mornarja, kteri je, v sredi razsrdenih morskih valov Marijo na pomoč klicaje, od nje zadobil pomoč, ter v zahvalo zato postaviti dal sv. stopnice, ki se nahajajo malo zdolej vkraj cerkve v mični kapelici. Zraven romarske cerkve pa hkrati tudi ponuja obiskovalcu razgled odtod toliko lepo panoramo po obširni okolici, da si človek skoraj mora sam sebi prizadjati silo, da se zopet loči raz te višine od krasnega lepovida. Prav res je, kar je, v mojih pismih zdaj že v tretje navedeni slavni tržaški prost Vrne, popisovaje ta kraj, rekel, da mu „po krivici" žalostna gora pravijo. Sprelepa okolica St. Ruperška,
Rakovnik,   Vesela gora,   okolica  Mirne;   —  v daljavi zlasti Zaplas  in Kum;  brezštevilno cerkva, vasi, viših in nizih gričev,  vinskih goric, plodonosnih njiv in travnikov,   — vse   to  se  spleta kot zali venec pred očmi začudenega obiskovalca, in imeti si želi človek fotografne  priprave,   da   bi vkradel  maj ki naravi njena  dela,   pa  tudi  po  ljudčh  skoz  stoletja   zidane cerkve, gradove, vasi itd.,  ter vtisnil si jih na papir v stalni spomin.   Izzad svetišča kaže se nam razgled na obširni trg v podnožji, ki je bil po besedah Valvazor-jevih nekdaj mesto; —   še  skor bolj  pa zanimuje nas grajščina  na   homcu na desni,   njene  zidine spričujejo dovolj   slavno,   pa tudi  burno  preteklost.    Popis  tega grada si vendar moram prihraniti za prihodnje,   poslednje pismo.             Ves Tvoj
Josip L. Železodolski.
222
236
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu.
(Dalje.)
XXI. in zadnje pismo. ***)
Na zdravje! Ti, dragi moj, kličem danes z višine Žalostne gore poleg Mokronoga; slušaj nekoliko o zgodovini ondotnega grada.
***) Morali smo zadnjičzarad prostora odložiti na danes.
Vred.
Da bi ga bili zidali na razvalinah starodavnega nunskega samostana, to je komaj verjetno; o tem je dvomil tudi Valvazor. Kot prve vlastnike naš slavni kronista imenuje grofa Viljema Selškega in Breškega in njegovo blaženo soprugo Hemo, ktera poslednja se je po žalostnem vsmrtenji svojih dveh sinov po puntarskih rudokopih odpovedala svetu, ustanovila Krško škofijo, ter okrog leta 1072. odstopila last Mo-kronoške graj šine imenovanemu škofij stvu. Okoli leta 1437. si je v vojski med Celjani in Kranjci prisvojil ta grad Ivan Vi t o vi 6; po sklenjenem miru pa so postali vlastniki zopet Krški Škofje. Leta 1515. so pun-tarski kmetje grad skoro popolnoma razdjali in pokončali. Leta I6lt5. (ta čas je bil Krški škof Jan. Jakob pl. Lamberg) sivje menda kupil grad neki Mahor-čič; za njim pl. Sernburg, od njega pa ga je prevzel pl. Kaj zel, čegar vdova, Marija Marjeta, ga je o Valvazorjevem času tudi v lasti imela. Kdo so bili poznejši posestniki, ne vem povedati. Valvazor L, ki je ljubil čast svoje domovine čez vse, nam je umrl; Valvazor II. pa, ki bi nam take reči natančno preiskoval in popisoval, se še ni rodil.
Z Žalostne gore grede sem ogledoval še zeleno gričevje, ki se dviguje v ozadji grada ter zakriva vhoda proti Trebelnem in Skocjanu; pomudil sem se tudi nekoliko pri farovžu in razveseljeval se nad mičnim cve-tečim vrtečem, ki ga obdaja. Prisedsemu zopet nazaj na gostoljubni dom treba bilo mi je pa misliti že tudi na odhod, kajti hotel sem biti zvečer že v Ljubljani. Dobro obložen a miza mi je ponujala opoldan obilo okusne hrane; al kedar se človeku mudi, zlasti če že vpreženi voz pred hišo čaka, takrat se še želodec nenavadno in vse drugače obnaša. Poslovil sem se toraj kmalu prav težkega srca in odšel zopet po strmem klancu iz Mokronoga, pač ne misle, da bodo po malo tednih hudi potresi stanovnikom Mokronoškim prizadjali toliko brit-kih skrbi. Urna vožnja po gričastem svetu me kmalu pripelje do imenitne cinkove fabrike gosp. Ludovika Kušel-a, ktera je postavljena v kotlu samotne doline. Rad se bi bil tu zahvalil gosp. ravnatelju za one lepe eksemplare cinkove rude, ktere mi je predlanskim za mineralno zbirko naše Železniške šole darovati blagovolil; al zelo sem moral hiteti naprej.
Po samotnem^ potu dospeva z voznikom vrh strmega klanca v okolico St. Janško; farna vas stoji tu prav prijazno v sredi gričnatih poljan. Kmalu naprej vkrenila se je pot na levo v dolgo samotno dolino, ter pospenjati se jela po dolgem in strmem klancu čez Briinik. Pod prijazno cerkvico sv. treh kraljev, ko sem ravno nameraval voznika svojega domu poslati, da ne trpinči uboge živine po tolikih bregovih, privozi priljuden človek za menoj in me vabi k sebi na voz. Ker voziti se je navadno bolj prijetno kot hoditi, sem raji sprejel prijazno ponudbo; naglo se odpeljeva naprej. Se bolj strmo, kot dozdaj, je šla cesta po uni strani v Savsko dolino navzdol; miloval sem res uboga živinčeta, ki morajo le todi služiti z vožnjo sebi živež, gospodarjem pa pičle grošice.
Čem bliže smo bili ravnini, tem bolj se nam je kazala hrvaška železnica in prijazna štajarska zemlja un-kraj Save: na tej strani pa me je pogled na zale Rateče posebno razveseljeval.
Prej ko sem mislil, bili smo v ravnini na gladki cesti, ki pelje od Krškega za Savo gori ven. Zdajci smo bili v Radečah. Imenoval sem ravnokar ta trg „zali" trg; ponavljam to besedo še enkrat. Vsaj meni se tako dopada, da ga štejem med kraje, kjer bi se človek koj lahko vdomačil. Pred 22 leti sem ga videl vprvič, pa že takrat se mi je bil toliko priljubil, da sem vselej nekako vesel, kedar me pripelje moja pot v ta trg. Stoječ
na desnem strmem obrežji ponosne Save ter pod visoko kamnito goro ima on dovolj znamenito preteklost. Iz-rastel je iz starega rimljanskega selišča „Praetorium La-tobicorum", ki je stalo ob cesti, peljajoči iz Ogleja v Sisek. Nekdanji grad nad trgom, čegar zarujovele in žalujoče škrbinaste razvaline memogredočim pridigujejo svoj „memento mori", bil je sezidan po nekem sorodniku slavnih Ostrovrharjev, ki se je zval plemič Ra-deški. Kdaj prav se je to zgodilo, ni natančno znano; leta 1206. ga je imel v lasti Robert Radeški, ob Valvazorjevem času pa Daniel Mordaks. Posestnik pa že takrat ni več bival v njem, in brž ko ne je potem počasi razpadel. Lutrova vera je morala imeti o svojem času v Radečah mnogo privržencev. Že leta 1574. je neki Jurij Kočverčič oznanoval tu novo vero; pozneje je bil tudi znani Primož Trubar nekoliko časa v Radečah za „protestantovskega pridigarja", dokler ni poslednjič ostra postava njemu in enakim možem posvetila pot iz dežele slovenske in države avstrijske. Radeče imajo mnogo lepih hiš, trgu se vidi na obrazu, da stanovniki zel6 gledajo na njegovo snago. Skoda, da je lega farne cerkve nekako nepripravna; da pa je RadeČanom vendar mar za kinč veže Božje, spri-čuje dobro vbrano zvonilo. — Akoravno se mi je zel6 naprej mudilo, sem se vendar malo oglasil pri dobrem starem znancu in pobratimu A., s kterim sva ob za-me srečnejših časih mnogokrat skupaj sedela pri gostoljubni mizi prespoštovanega bivšega gosp. dekana F. K. v St. L. Ker je bilo potovanje moje vojaško-natančno odmerjeno, za prihod do železnice pa čas že tudi pičel, moral sem kmalu zapustiti predrazega prijatelja, ki me je prijazno spremil do Zidanega mosta. Gesta pelje iz Radeč pod navpično skalnato steno, in se prestavi ne daleč nad trgom po brodu na Staj ar s ko stran. Snuje se že zdavno, da bi se tudi tu, kakor v Krškem, zvezali obrežji — Kranjsko in Stajarsko —po mostu. To bi bilo pač pripravno za popotnika na vsako stran; naglo bi se namreč vselej lahko prišlo naprej, živina pa bi bila tudi rešena dveh hudih klancev. Med prijetnimi pogovori prideva s prijatlom kmalu na Zidani most; ker pa „krompirjevca" (tako namreč nekteri „mešani vlak" šaljivo imenujejo) še ni bilo tu, sedla sva še k kozarcu dobre kapljice. Kmalu vendar pripiha hlapon in v družbi visokocenjenega gosp. grofa Barbo-ta in gosp. profesorja dr. Kreka, ki sta ravno popotvala kletnemu zboru slov. Matice, se peljem v Ljubljano. Drugi dan zasedem voz gorenske železnice, ki me pelje v Loko, odkodar sem pozno ponoči dospel pod krilo domače strehe, in odkodar Ti, mili prijatelj, v sladkem spominu na desetdnevno zanimivo potovanje pošilja srčen pozdrav
Ves Tvoj                           
Josip L. Železodolski.
237