Izhajm vamk O&trtBk
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Poaamozna it. 30Ur
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
It/us
TRST, ČETRTEK 14. MARCA 1957, GORICA
LET. VI.
PO OBJAVI DVEH SPOMENIC O JUŽNEM TIROLU
Manjšinsko vprašanje kvari odnose med Italijo in Avstrijo
Mnenje bivšega državnega italijanskega poglavarja Einaudija -»Potrebno je pohiteti"! - pravi avstrijski zunanji minister Figi
S tem da sta Rim in Dunaj sklenila objaviti spomenico o južnem Tirolu, iki jo je 8. oktobra 1956 poslaila Avstrija Italiji, in obenem italijanski odgovor, ki ga je avstrijska vlada prejela iz Rima 30. januarja tega leta, je vprašanje tirolske nemške manjšine iznova stopilo v ospredje mednarodne pozornosti.
Avstrija očita Italiji, da še danes — 11 let po podpisu De Gasperi-Gruberjevega sporazuma — mi zajamčila »nemško govorečemu prebivalstvu zaščite njegovega narodnega značaja ter kulturnega in gospodarskega razvoja« ter s tem pogazila svoje mednarodne obveznosti,
Glavno sredstvo, s katerim naj bi manjšina branila te svoje pravice, bi morala bi-
ti samovlada Južnega Tirola. Toda Italija je vključila vse nemško ozemlje v skupno deželo Trentinsko-Južni Tirol, v katere zakonodajnem svetu imajo Italijani 33, Nemci pa le 15 poslancev. O usodi Južnega Tirola odloča torej več kot dvotretjinska italijanska večina.
Res je sicer, da so Južni Tirolci dobili v okviru skupne dežele tudi še lastni pokrajinski zbor z lastno vlado, tako kalkor zahtevajo sedaj zase n. pr. Tržačani. Vendar pravice avtonomne Južne Tirolske so zelo majhne in niti teli ji po enem desetletju še niso vseh priznali. De Gasperi in njegovi nasledniki so torej manjšino za obljubljeno samovlado kratkomalo opeharili.
Kaj je z narodno enakopravnostjo?
V avstrijsko-italijandki pogodbi iz leta 1946 je bilo med drugim določeno, da bosta na Južnem Tirolskem oba jezika, nemščina in italijanščina, enakopravna, in to ne /le v samoupravnih, temveč tudi v državnih uradih. Avstrija je menila, da je bila s tem nemščina priznana za drugi uradni jezik v deželi.
In res je narodna manjšina po vojni marsikaj dosegla: dobila je svoje osnovne in srednje šole, vsi javni napisi na Južnem Tirolskem so dvojezični, nemške napise vidiš tudi na železniških in orožniških postajah, Nemci se lahko poslužujejo svojega jezika pred državnimi oblastvi in na sodnih razpravah, uživajo skratka marsikatero svoboščino, na katero mi Slovenci danes niti misliti ne smemo.
Todja dunajska vl/ada sodji, da Italija s tem, kar je dala manjšini, ni še izpolnila svojih obveznosti iz De Gasperi-Gruberjeve pogodbe. Nemščina kljub vsemu ni enakopravna italijanščinti, ni uradni, temveč samo pomožni jezik. Velika večina državnih uradnikov ne razume jezika manjšine ter se poslužuje, če nemška/ stranka hoče govoriti nemški, tolmačev. Uradniki se no morejo naravnost sporazumevati z domačini. Če naj se manjšinska pogodba izpolni po črki in duhu, bi morali vsi državni uradniki na Južnem Tirolskem poznati oba deželna jezika.
Da bi se dvojezičnost laže izpeljala, je bilo v avstrijdko-italijanskem sporazumu določeno, naj bo v vseh javnih uradih nameščeno tudi primemo število nemških domačinov. Ker tvorijo t/i v deželi še vedno dve-tretjinsko večino, bi morali Južni Tirolci
tvoriti danes veliko večino tudi v javnih uradih svoje domovine.
Avstrijska spomenica pravi, da Italija tudi v tem pogledu ni izvršila svojih podpisanih obveznosti: pri železniškem ravnateljstvu v Bocnu je 93 in pol odstotka Italijanov, a le 6 in pol odstotka Nemcev. Pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu tvorijo Italijani približno štiripetinsko večino. Pri policiji je Nemcev manj Iko en odstotek. Na> sodiščih zavzemajo italijanski sodniki in uradniki več kot štiri petine službenih mest. V finančni upravi ni nemških domačinov nastavljenih niti za en in pol odstotka. Celo pri občinah je velika večina tajnikov in uradnikov italijanske narodnosti.
Ista pesem na Južnem Tirolskem kot pri nas, kjer bi po londonskem sporazumu moralo tudi biti v javnih uradih zastopano »primerno število« Slovencev!
NADLOGA TUJIH PRISELJENCEV
Avstrijska vlada se v svoji spomenici pritožuje tudi proti čedalje večjemu naseljevanju Italijanov na ozemlje narodne manjšine: V današnji pokrajini Bočen so živeli ob odcepitvi Južnega Tirolskega od Avstrije, 1. 1919, približno 3 odstotki Italijanov. Fašizmu je uspelo, da je »z umetnimi sredstvi« dvignil do začetka druge svetovne vojne to število že približno na 24 odstotkov. Pod De Gasperijem in tovariši so* pa Italijani na Južnem Tirolskem dosegli 1. 1953 že okrog 34 odstotkov ali eno tretjino prebivalstva.
Poleg neuresničene samovlade je tuje naseljevanje najhujša nadloga, ki tope in straši nemško manjšino. Kaj ji namreč pomagajo vse jezikovne pravice, kaj šole, kaj pri-
merilo število domačinov v javnih uradih, če bodo tuji priseljenci postali s časom večina ter zagospodarili tudi v pokrajinskem svetu in v pokrajinski vladi na Južnem Tirolskem, kakor so se že polastili starodavnih nemških mest Bočna in Merana!
Na vse te in druge pritožbe Avstrije je rimska vlada odgovorila 30. januarja z dolgo spomenico, katere jedro je v naslednjem: Italija je vse svoje obveznosti iz De Gasperi-Gruberjeve pogodbe že izpolnila. Nekatere malenkosti se lahko še popravijo in izpopolnijo in Italija je zaradi prijateljstva z Avstrijo pripravljena to storiti, čeprav po črki pogodbe ni dolžna tega napraviti.
V vprašanju tujega priseljevanja, ki je najvažnejše, je pa rimska vlada docela nepopustljiva: Vsak italijanski državljan ima po ustavi pravico, da se nastane, kjerkoli mu je drago, in zato Rim ne more prepovedati Italijanom, da se vseljujejo na Jtižno Tirolsko.
Popolnoma drugačnega mišljenja je pa bivši predsednik, republike Luiigi Einaudi, o katerem ne more nihče trditi, da bi ne bil dober Italijan. V svojem časopisu Discorsi inutili trdi, da se po obstoječih zakonih državljani navzlic ustavi ne morejo nastaniti, kjerkoli hočejo. Preobljudeni kraji, zlasti mesta v Italiji se na vse krinlje branijo tuje delovne sile. Dokler niso vsi domačini zaposleni, se tuji delavci in uradniki ne smejo namestiti in jim ni dovoljeno, da se vselijo. Zakaj naj bi to ne smelo ravno tako veljati za Južno Tirolsko? Če se tudi nemška manjšina brani tujih priseljencev, pravi Einaudi, je njena zahteva »neizpodbitna«.
NEPOBOLJŠLJIVI NACIONALISTIČNI ZAGRIZENCI
Toda večina Italijanov na žalost ni napredne miselnosti bivšega predsednika republike. Zadostuje samo, da preberemo oslovske neslanost5, lk:i jih je v soboto priobčil o manjšinah največji dnevnik Italije II Cor-riere della Sera.
Zahteve, ki jih stavita Avstrija in nemška narodna skupina Rimu, so za list pravo »izzivanje«. Kar sta De Gasperi in Gruber 5. sept. 1946. v Parizu podpisala, ni bila nobena »mednarodna pogodba«, marveč le pravno neobvezen »prijateljski domenek« (gent-Iemen’s agreement). »Našai vlada tedaj ni vzela nase nobene nove obveznosti«, temveč je samo obljubila, da bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko »narodne strpnosti, ki je značilna za Italijane, zakaj našemu ljudstvu je nepoznan kateri koli rasizem in
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
NASER POSTAJA PREDRZEN
Po hudih naporih se je Ameriki posrečilo prepričati Žide, da so- se tudi oni kot Francozi in Angleži podvrgli sklepom Združenih narodov ter umolknili svojo vojsko popolnoma iz Egipta. To je bil brez dvoma lep uspeh in pravo zadoščenje tudi za Naserja.
Toda komaj so namesto Židov zasedle ozemlje mednarodne čete, so že nastale nove težave. Vsem je bilo sicer jasno, da mora mednarodna vojska skrbeti za mir in zastra-žiti mejo, ki loči Egipt od Izraela, nerazčiščeno je pa ostalo vprašanje, kdo naj prevzame civilno upravo v zasedenih krajih.
Judovski zunanji minister gospa Golda Meir je izjavila pred Združenimi narodi, da umika Izrael svoje oborožene sile iz Gaze »v pričakovanju«, da se tja ne vrnejo več Egipčani, to se pTavi, da ostane do podpisa egiptovsko-iziraelske mirovne pogodbe uprava v rokah Združenih narodov. Naser je bil seveda popolnoma drugačnega mišljenja.
Ker je bila prva skrb, da gredo Židje sploh iz Egipta, je ostalo vprašanje uprave več ali manj nejasno. Kaj so Amerikanci na štiri oči obljubili Naserju in kaj Izraelu, je seveda tajnost.
Egiptovska vlada je bila vsekakor mnenja, da pritiče civilna uprava njej, in zato je Naser imenoval za Gazo kar svojega guvernerja. Ta njegov korak je pa razkačil Izrael, ki je takoj protestiral pri ameriški vladi in Združenih narodih.
Nevarnost nove vojne
V Gazi so Arabci priredili velike demonstracije, zahtevajoč, naj se vrne v mesto egiptovska uprava, in nastopali sovražno tudi proti mednarodnim četam.
Najhujše pa je, da je v spor posegel tudi vladni radio v Kairu. Preko njega je Naser dal zagroziti, da bo Egipt, če ne zadoste njegovim željam in predlogom, zahteval, naj sc čete Združenih narodov nemudoma umaknejo iz dežele.
Ta je pa res debela! Naser bi moral biti Ameriki in Združenim narodom globoko hvaležen, da so ga rešili iz škripcev. Da je ostal sam, bi še danes Angleži, Francozi in Židje stali v Egiptu. Se več! Zasedli bi bili lahko vso deželo in Naser bi bil danes kot Peron nekje v inozemstvu politični begunec. Da se to ni zgodilo, se ima zahvaliti samo Ameriki.
Njegove grožnje Združenim narodom so zato nekaj nezaslišanega!
Toda mož naj pazi, da ne napne preveč vrvi. Zgodi se mu lahko, da ga Židje, kot so že rekli, spet napadejo in to bi bil ikonec njegove vladavine. Pred tako nezgodo ga ščitijo samo čete Združenih narodov.
Amerikanci in Angleži sedaj posredujejo, da bi ne prišlo do ponovnega prelivanja krvi, ter pozivajo Izrael in Egipt, naj ohranita hladno kri ter pazita, kaj delata.
Naser se je že v toliko vdal, da je preklical imenovanje guvernerja za Gazo ter položil svojo stvar v rolke Združenih narodov. To je edino pametno, kar je mogel storiti.
NOVO MINISTRSTVO
V nedeljo je pred predsednikom Gronchi-jem položil prisego novii minister za državne
udeležbe Togni. Odgovoren bo za poslovanje vseh industrijskih in p a ropi ovnih družb ter bančnih zavodov, pri katerih je država s kapitalom ali drugače soudeležena. In takih velikih podjetij je v Italiji zelo mnogo. Liberalci, ki predstavljajo v vladi bogate sloje, za novo ministrstvo niso posebno navdušeni, ker se boje, da gre za prvi korak k p o dr ž a vi j en ju vel ein dust ri j e.
Da bi pomirili liberalce, so demokristjani namenoma imenovali za ministra desničarja Tognija, zagovornika velike antikomuni-stične fronte, ki naj bi združevala v parlamentu in vladi vse stranke proti komunistom.
S tem je Segni sicer liberalce potolažil, a razdražil socialne demokrate. Njihov tajnik Matteotti je podal demisijo, drugi so zahtevali, naj socialnodemokratski. ministri takoj odstopijo, češ da je vlada mahnila na desno ter se s tem izneverila dogovorjenemu skupnemu programu. Nastala je nevarnost, da po republikancih stopijo iz vladne večine sedaj še socialni demokrati ter da Segni pade.
Vodstvo stranke je pa Matteottijev odstop odbilo in sklenilo, naj o dokončni politiki socialne demokracije sklepa občni zbor, ki bo junija. Segni se je spet rešil, toda le za nekaj mesecev. Njegova vlada se še vedno maja.
TUJI ČASNIKARJI
Rimska vlada je tako preverjena o svoji pravici v vprašanju Južnega Tirola, da jc povabila inozemske novinarje v Rimu, naj obiščejo manjšinsko ozemlje ter se na lastne oči prepričajo o razmerah v deželi. Plačala jim je pot in krila vse ostale stroške.
In res bodo novinarji videli na Južnem Tirolskem marsikaj, kar je na oko odločno v prilog rimske vlade: na železniških in orožniških postajah, na trgovinah in ulicah napise tudi v nemščini in prisostvovali bodo lahko na sodnijah obravnavam v jeziku manjšine.
Kaj bi bilo, ko bi Segni poslal enako skupino tujih časnikarjev tudi v naše kraje? Zaman bi iskali slovenske napise v Trstu in Gorici, zaman celo napise na naši nabrežin-ski obali! Bog ne daj, da bi vtaknili nos v javne urade ali na sodnije, zakaj povsod bi ugotovili, da smo Slovenci na svoji zemlji neenakopravno ljudstvo. Višek bi pa bil, če bi se hoteli časnikarji prepričati, kakšne jezikovne pravice uživajo Slovenci v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Vsak slepec bi videl, da nobenih!
SPOR MED BEOGRADOM IN MOSKVO
Govor, ki ga je imel jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič pred kratkim v Narodni skupščini, še vedno vznemirja voditelje Sovjetske zveze. Prav posebno jih peče izjava, da je stalinizem bolj škodoval po vojni socializmu v svetu kot vse spletke za-padnih imperialistov.
Glavno glasilo boljševikov Pravda trdi, da je tako govorjenje v ustih komunista pravcata kletvina.
Iz članka se pa vidi, da Sovjetska zveza ne namerava pretrgati vezi s Titom, ker govori ob koncu, kako potrebno je prijateljsko
sodelovanje med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo.
To sodelovanje se je pa posebno v gospodarstvu doslej prav slabo izkazalo: Moskva je podpisala z Beogradom pogodbo, po kateri bi Jugoslavija morala dobiti približno 250 milijonov dolarjev posojila v blagu in denarju. S tem bi si bila zgradila nove tovarne umetnih gnojil, velike elektrarne, v Črni gori tovarno aluminja in tako dalje. Pomoč, na katero je Jugoslavija računala, je pa kratkomalo' — izostala. Moskva ni držala besede. O tem Pravda seveda ne piše.
SUEŠKI PREKOP
General Wheeler, ki je dobil od Združenih narodov nalog, naj poskrbi, da se Sueški prekop čimprej očisti, je te dni izjavil, da bodo dela pred 10. aprilom prav gotovo dokončana-. Tedaj bodo lahko plovile skozenj ladje vsake velikosti.
Spor je sedaj le v tem, komu naj se plača prevoznina. Zapadnjalki predlagajo, naj polovico dobi Egipt, druga polovica pa naj se naloži na Mednarodni banki za vzdrževanje prekopa. Naser je seve nasproten. Vsa prevoznina naj gre Egiptu, ki bo že sam poskrbel za vse potrebno v kanalu. Če ne pride do sporazuma z Naserjem, bodo zaradi Sueza lahko nastali novi zapleti j a ji.
KAM Z AVTOMOBILI?
V ameriškem avtomobilskem središču Detroitu stoji v skladiščih 650 tisoč neprodanih vozil. Kljub tem velikanskim zalogam delajo tovarne s polno paro. Samo v tem mesecu bodo v Ameriki izdelali nad pol milijona avtomobilov. Kdo bo vse to kupil?
SESTRIBIANCHESSI
Tako- se imenujeta dve znani beračici v Milanu, ki ju ljudje redno vidijo v okolici stolnice in na drugih ulicah, kako prosita z otrokom v naročju mimoidoče za vbogajme. Ko se je policija za revice začela bolj zanimati, je pa ugotovila, da ju na mesto beračenja pripelje vsak dan 33-lctni mladenič v avtomobilu.
Vsaki dve uri se vrne, da odnese JenaT, ki sla ga medtem nabrali. Zvečer ju odpelje domov spet z avtomobilom. Revici prebivata v razbili kolibi, ki je opremljena z vsemi sodobnimi pripravami: z električnim hladilnikom, televizijo in drugimi lepimi stvarmi.
Preiskava je dognala, da gre za organizirano poklicno beraštvo, ki je postala prava nadloga velemesta Milana. V mestu je, kakor so izračunali, 560 beračev, od katerih »zasluži« vsak povprečno 5000 lir na dan ali 150 tisoč na mesec. Torej več kot vodilen uradnik z visokošolsko izobrazbo. Medtem ko se stotisoči meščanov mučijo z delom, da bi prehranili svoje družine, »gospodje berači« le iztegnejo roke in se bogatijo. Pri tem najemajo v svojo službo revne otroke, da bi vzbudili usmiljenje mimoidočih.
Milanska oblastva so zato sklenila, da napravijo tej zlorabi korenit konec, in vsakdo mora njih sklep le pozdraviti.
POTRES V GRČIJI
Prejšnji petek je udarilo v srednjo Grčijo več potresnih sunkov, pri katerih je bilo v okrajih Volos in Lirisa porušenih 15 vasi in poškodovanih nad 3000 stavb. Škoda je ogromna, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. V istih krajih je bil potres pred dvema letoma.
NOVICE
GOZDOVI GORE
Lansko leto so našteli v Italiji 2435 večjih gozdnih požaorov, pri katerih je zgorelo nad 25 tisoč hektarov šume. Ker je večino te ogromne škode zakrivila neprevidnost ali lahkomiselnost ljudi, je vlada sklenila poostriti nadzorstvo nad gozdovi.
TIHOTAPCI OPIJA
Pretekli petek so v Trstu zaprli štiri turške mornarije, ker so pri njih našli nad 20 kg opija. Tihotapci pripadajo posadki neke turške ladje, ki je prispela v našo luko. Vrednost mamil znaša 30 milijonov lir.
MINISTROVA IZJAVA
Ameriški obrambni minister je podal prod kratkim prav krepko izjavo. Če bi hotel pošteno obrcati vse ljudi, ki mu delajo preglavice, je rekel, bi skoro nobeden izmed njegovih sodelavcev ne mogel šest mesecev sedeti.
IZ PUSTA V POST
KakoT je imel nekoč pust svoje stare navade, tako so se držali ljudje posebnih šeg tudi v Tesnem postnem času. Nekatere so se ohranile do danes, druge je pa nagli svet že davno pokopal.
Ko je na pustni večer ob enajstih odklenkal veliki zvon in se je začel štiridesetdan-ski post, je bilo v starih časih strogo prepovedano vsako petje in veseljačenje. Na Angleškem in Francoskem so bile razpisane kar smrtne ikiazni na osebe, ki so se pregrešile zoper postne postave ter se vdajale bučnim zabavam.
Že v 16. stoletju so pa nastale sredi posta nove skoro' pustne navade. EnB t alk ih je bila »babo žagati«, ki je še danes znana v alpskih krajih. Nastala je v severnih predelih Italije in Španije in jo poznajo še po nekaterih slovenskih krajih. V središče vasi privlečejo v staro žensko našemljeno leseno lutko in jo med vpitjem in s posebnimi obredi prežagajo na dvoje. »Žaganje stare babe« naj bi pomenilo delitev leta na zimo in bližajoče se poletje.
Sredi posta je v koledarju tudi praznik Marijinega Oznanjenja. Po nekaterih krajih, in tudi na Koroškem, so imeli ta dan v cerkvah svojstven obred. Pred oltarjem je sedela deklica, predstavljajoča Mater božjo. Medtem ko so okoli stoječi izgovarjali besedilo iz evangelija sv. Luke, je izpod stropa priplaval na vrv privezan deček, ki je predstavljal angela. Po besedah oznanjenja se je razvila po cerkvi procesija.
V Rimu so pa do prejšnjega stoletja imeli navado, da je sredi slovesnega sprevoda belo oblečenih deklic vozilo po mestnih ulicah šest belih konj ozaljšan Marijin kip do cerikve Santa Maria della Minerva.
V starih časih so na Slovenskem prirejali v postu tudi »pasijonske« igre iz trpljenja Zveličarjevega. Najbolj znane so bile one v Škofji Loki.
Na tak način se je nekoč mešala' v resnobo postne dobe tudi šala. Danes smo pa že tako avtomatizirani, da nimamo več smisla
niti za pravo, iz narodnih običajev izvirajočo šalo, še manj pa za globoko resnobo postnega časa, znanilca velike noči.
STANOVANJSKA BEDA
Ker ne more nikjer najti stanovanja, se je delavec Fusco nastanil z ženo in tremi otroci v leseni baraki na zakotnem trgu Bel-Canti v Milanu. Strah revne družine so podgane, ki se ponoči' prikradejo v kolibo iz straniščnih odtokov. V petek je ena teh živali napadla ponoči najmlajšo> 10-mesečno Valerijo, ležečo v zibkli, ter jo je tako nevarno ohžrla, da so dete morali prepeljati v bolnišnico.
POČASI NAVZGOR
Cene življenjskih potrebščin v Italiji počasi, a stalno naraščajo. Statistika, ki jemlje kot izhodišče svojih računov leto 1938 in zaznamuje tedanje življenjske stroške s številko 1, je ugotovila, da so cene v januarju lega leta dosegle številko 63,73, to se pTavi, da stane vse skoro 64 krat več kot pred vojno.
V zadnjem letu so pa cene narastle za 4 in pol odst o Uka.
NOVA DRŽAVA
Prejšnjo sredo, 6. marca, so v zapadni Afriki razglasili novo državo Ghana. Dežela, ki je postala popolnoma samostojna, je kljub temu članica Britanske skupnosti narodov (Commonvvealtha) pod žezlom Elizabete II. Ghana meri 91.800 kvadratnih milj in obsega Zlato obalo ter nekdanjo kolonijo Ašanti. Prebivalcev iima 4 milijone in 700 tisoč, ki so v ogromni večini črnci.
Pri slovesnostih je bilo zastopanih 82 držav. Ghana je bila že pred 700 leti velika država zamorcev. Ko so Evropejci v 15. stoletju iskali sužnje za ameriške obširne nasade ali plantaže, je bilo iz Ghane prodanih v teku stoletij okrog 50 milijonov ljudi v Ameriko.
Ghana je danes svobodna država in je postala tudi članica Združenih narodov. Njeno rojstvo je zopetni dokaz, kako evropsko kolonialno gospostvo v svetu propada.
Sisošifissi
NAPREDEK TEHNIKE
Amerikanci so začeli graditi dva orjaška potniška parnika po 90 tisoč ton prostornine, 'ki bosta v dveh letih izgotovljena. Vozila bosta lahko do 6000 oseb ter prispela iz Amerike v Evropo že v štirih dneh.
Najprijetneje pa je, da bo voznina zelo nizka: ze eno pot čez morje samo 50 dolarjev ali okoli 33 tisoč lir.
KOMNA Z BOGATINOM V OZADJU
Manjšinsko vprašanje kvari odnose med Italijo in Avstrijo
(Nadaljevanje g 1. strani)
strasten nacionalizem«. Kar bi se dalo italijanskim vladam upravičeno očitati, je kvečjemu le to, da so bile do manjšin pretirano nširokosrčne« in popustljive. Mi bi temu še dodali, da se je to izkazalo prav posebno za časa fašizma!
Toda namesto da bi bile manjšine in zlasti Južni Tirolci za to velikodušno ravnanje »hvaležni«, stavijo kot nenasitni šovinisti in nasprotniki države Italiji še čedalje nove zahteve. Mi nismo krivi, trdi Corriere della Sera, da so se Južni Tirolci »v zadnjih stoletjih vtihotapili čez naravno planinsko mejo Italije« v našo domovino.
Nevednež, ki je to napisal, ne ve niti tega, kar zna vsak srednješolec, da so se namreč Južni Tirolci ravno talko kot Slovenei naselili v sedanja bivališča pred približno 1.400 leti, to se pravi v dobi, ko Italijani kot poseben narod niti obstajali še niso. In taki ljudje pišejo o manjšinah Italije uvodnike v dnevniku, ki je razširjen in se čita po vsem svetu!
Iz vsega tega spoznavamo, kako tudi najbolj bistri in izobraženi Italijani zgube duševno ravnotežje in hladno razsodnost, ko jim je treba razpravljati o narodnih manj šinah v svoji državi. Ozkosrčni nacionali-
zem je pač ukoreninjena bolezen Italijanov, od katere se na žalost ne morejo ozdraviti in ki neizmerno škoduje njihovi domovini. Kako daleč so v tem pogledu pred Italijani napredni Švicarji, Belgijci in drugi narodi Evrope!
KDO BO PREMOSTIL PREPAD MED SOSEDI?
Ta italijanska značilnost je vzrok, zakaj je tako težak resničen in trajen sporazum med Dunajem in Rimom in tudi med Italijo in Jugoslavijo. Kdor vidi v uporabi tujega jezika in že v obstanku drugorodnili ljudstev v svoji državi nekak napad na varnost domovine, je nesposoben modro in trezno vladati manjšinam.
To je vzrok, zalkaj se s skrbjo sprašujemo, ali je pravi sporazum med Italijo in Avstrijo sploh mogoč. Avstrijski zunanji minister Figi je pretekli petek imel predavanje na Dunaju, v katerem je med drugim dejal: »Potrebno je ravnati hitro, da ne bo prepozno, in preden nastane položaj, ki si ga nobena izmed obeh strank ne želi. Z dobro voljo moramo najti vse zadovoljujočo rešitev«.
Da bi kljub vsem oviram prišlo do sporazuma, tudi mi iz srca želimo.
BARKOVLJE
V nedeljo popoldne je med Trst en ik o m in Napoleonovo cesto nad Bailkovljami nenadoma izbruhnil velik požar. Zaradi precejšnje burje so plameni kljub takojšnjemu prihodu gasilcev, orožnikov tor nekaterih domačinov zajeli okrog 500 tisoč kv. metrov zemljišča in povzročili ogromno škodo. Gasilci so le s težavo preprečili, da se ni požar še bolj razširil. Plameni so uničili mnogo grmičevja in dreves.
Vzroki požara niso sicer še znanii, a sodimo, da ga je zanetil kalk Irezvesten nedeljski izletnik, ki je med suho travo odvrgel cigaretni ogorek ali neugašeno žveplenko.
BAZOVICA
Zaradi letošnje zgodnje pomladi smo že pričeli z važnimi deli na polju. Ljudje sadijo krompir, ki je naš poglavitni pridelek. Nekateri so ga že precej posadili v začetku tega meseca, a so se prenaglili, ker jim je nekoliko pomrznil v zemlji.
Sediaj nimamo seveda dela samo s krompirjem.. Marsikdo seje tudi radiič, ker je imel prililko ugotoviti, da vrže prodaja ra-diča na tržaškem trgu dokaj lepe denarce.
Prav je, da se naš kmet bavi s tistimi pridelka, ki mu dajo največje dohodke. Mnenja simo, da bi bilo v današnjih pogojih sploh dobro, če bi se naši kmetovalci z večjo vnemo lotili gojiti povrtnino, Iki gre hitro v denar, ker smo v bližini mesta. Poleg tega inuamo še to ugodnost, da nas prevoz stane malo, če primerjamo stroške, ki jih imajo g prevozom Goričani.
S tem seveda ni rečeno, da moramo zanemariti živinorejo, 'ki je trenuitno glavni vir naših dohodkov. V začetku tega meseca je nastalo na Opčinah majhno žarišče slinavke ali parkljevke. Zato smo Bazovci dali cepiti vso živino. S krmo je še tar v redu in vse kaže, da je bo dovolj do poletja. Tudi v tem pogledu nas tolaži zilasti zgodnja pomlad.
DEVIN
Ob 20. obletnici smrti princa Aleksandra Thurn-Taxisa je bila pretekli ponedeljek v Devinu slovesna maša zadušniea, ki so se je udeležili številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Trsta in bližnjih pokrajin ter mnogo domačinov. Po maši, piri kateri so pod vodstvom prof. Fileja peli goriški pevci, so prisotni šld v sprevodu do grajsike grobnice, kjer so se zaključile žalne svečanosti.
SALEŽ
Združenje neposrednih obdelovalcev je pni nas priredilo tečaj o živinoreji. Predaval je živinozdravnik dr. Miroslav Legiša iz Mavhinj. Ob tej priliki moramo poudariti, da se je prvič zgodilo, da je nelka italijanska zasebna organizacija iprirediila tečaj v slovenščini, kar je vsekakor treba pohvali« ti. Jasno je, da naši kmetje lahko nekaj pridobijo le od slovenskih predavanj, ker bi jim drugače vse ostalo tuje.
Slična predavanja so zares potrebna, saj je živinoreja tudi pri nas glavni vir dohodkov. Prav je, da vemo, kako moramo ravnati, ko se v hlevu pojavijo razne bolezni, zilasti slinavka-pairkljevka, Iki dela velike pre«. glavice marsikateremu kmetu. Zaradi te bolezni živina sicer le redkokdaj pogine, a
Ikmet trpi ogromno škodo, ker bolezen zniža molžo krave in njeno težo. Žival je tudi podvržena splavom.
Vse to in še marsikaj drugega smo zvedeli na predavanjih, ki so se jih naši kmetje udeležili v lepem številu.
TOVARNA PAPIRJA V ŠTIVANU Odvetnik Pietro Ferrero, predsednik delniške družbe »Timavske papirnice«, je v torek na javnem zborovanju v Trstu govoril o veliki tovarni papirja, ki so jo pred kratkim pričeli graditi v Štivanu. Med drugim je izjavil, da bo tovarna začela obratovati že junijai 1958. in da bo> dnevno proizvajala okrog 150 ton papirja ter e tem krila eno četrtino vseh potreb države. V tovarni bo zaposlenih 400 delavcev, gradbeni stroški pa bodo znašali oikirog 4 milijarde.
Zanimivo je, da omenjena delniška družba ni last samo italijanskih industrij cev, a da so pri njej soudeleženi tudi Švicarji, in sicer s 45°/o kapitala. Predsednik Ferrero je obenem omenil, da je družba doslej prejela od generalnega komisariata 1 milijardo 800 milijonov posojila, plačljivega v 15 letih.
Kakor vidimo, gre za veliko podjetje, ki bi lahlkio skoraj popolnoma rešilo devinsko-nabrežinsko občino brezposelnosti in deloma tudi finančne krize. Želeti je samo, da bi bili sprejeti na delo v tovarni predvsem
Stavka uslužbencev Acegata, ki traja že nad 10 dni, je povzročila nepričakovane po-posledice v političnem življenju našega mesta. V bistvu čisto sindilkiaino vprašanje se je spremenilo v politično zadevo, ki resno izpodkopuje že tako rahle temelje, na katerih sloni tristranska uprava tržaške občine.
Zaradi stavke je pretekli teden prišlo najprej do spora v Upravni komisiji Acegata, ki šteje, kakor znano, 7 članov, pripadnikov treh vladnih strank. Da se preneha stavka, so socialni dem ok.rati predlagali, naj se sprejmejo) minimalne zahteve uslužbencev. Ta predlog je pa naletel na odločen odpor demokristjanov in republikancev, zaradi česar so socialni demokrati izstopili iz vodstva podjetja. Posledica je bila, da so republikanci odpovedali sodelovanje v občinskem upravnem odloru in s tem povzročili krizo v vodstvu tržaške občine.
Po večdnevnih pogajanjih med vladnimi strankami ter po posredovanju dr. Palama-re je upravni odbor sklenil, naj o vprašanju Acegata razpravlja in sklepa sam mestni 6vet. S tem je bila začasno rešena kriza v občinskem upravnem odboru.
Torkova seja
Vladne stranke so se sporazumele, naj občinski svet spričo 600-miilijonskega primanjkljaja podjetja in upoštevajoč zahteve uslužbencev po zboljšanju plač, razpravlja najprej o zvišanju cen električnega tolka, vode in tramvajskih listkov in naj šele zatem preide na volitev nove Upravne komisije ter sklepa o zahtevah uslužbencev.
Določeni dnevni red pa ni bil pogodu precejšnjemu delu opozicije ip zato je svetoval-
CEROVLJE
Mislimo, da je občinska uprava prav ravnala, ko je nekaterim članom razmejitvene komisije predlagala, naj bi popravili državno mejo pod Grmado. Gre sicer za malenkostno spremembo, ki bi pa mnogo koristila tako naši kakor Medje vasii. Ti naselji sta bili do 1947. leta med seboj povezani z lepo, novo cesto, ki pa jo danes na dveh krajih seka državna meja, tako da je pot na žalost neuporabna. Upamo, da bo razmejitvena komisija upoštevala želje prizadetih vasi in prepričala obe vladi, naj izvršita zaželeno spremembo'državne meje.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV
vabi na sestanek, ki bo v petek, 15. marcn, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerclale 5/1.
Na sporedu je predavanje dr. E. Besednjaka »O NARODNEM OBČESTVU«
Vstop z vabilom!
POSTNE PRIDIGE
Ob slovesni maši pri Novem sv. Antonu bo vsako nedeljo ob 7. uri postna pridiga. Govoril bo znani misijonar g. Jože Vidmar iz Gorice.
NOVA INŽENIRJA
Pred kratkim je na tržaškem vseučilišču diplomiral iz strojne tehnike g. Marijan Cetin, večletni profesor na Industrijski šoli v Rojanu. Novemu in ženirju iskreno čestitajo vsi njegovi prijatelji in znanci.
Na vseučilišču v Ljubljani je konec februarja uspešno položil diplomski izpit iz kemije g. Zdravko Kolar iz Nabrežine. K uspehu iz srca čestitajo vsi prijatelji in znanci.
ka Gruber - Beneo predlagala, naj občinski svet najprej izvoli Upravno komisijo Acegata in zatem sklepa o ostalih točkah. Predlog je presenetil vladne stranke, ki so po daljšem posvetovanju sklenile z a liit e vati od občinskega sveta zaupnico. Pri glasovalnih izjavah pa je vse iznenadil komunist Cala-bria, ki je napovedal, da se bo njegova skupina glasovanja vzdržala. Tako je s pomočjo komunistov jiredlog Gruberjeve propadel in je Bartoli s svojimi zavezniki dobil zaupnico.	I
Upravni odbor v manjšini
V nadaljevanju seje je odbornik Gridelli opravičeval in utemeljeval že dalj časa napovedane poviške cen za usluge Acegata. Tako naj bi se cena elektrike zvišala za 2 liri na kilovatno uro, cena vodje za 40%, tramvajski listki za 5 lir, stalne karte, razen tedenskih za delavce, pa za 25 odstotkov.
Kakor je bilo predvideti, je predlog naletel na odpor večine svetovali cev. Zanj je glasovalo 25 svetovalcev (demokristjani, socialni demokrati im republikanci), proti pa 31; dva svetovalca sta se glasovanja vzdržala.
Izid torkove seje je na eni strani spravil na mrtvo točko važno vprašanje mestnega podjetja Acegata, na drugi pa dokazal, da so vladne stranke nesposobne voditi občinsko upravo. Kaj iz tega »ledi? Možni sta dve rešitvi: Ali občinski svet izvoli nov upravni odbor, kar je glede na razmerje političnih sil v svetu zeta težavno, alii pa da se razpišejo v Trstu nove občinske volitve, katerih izid bi bil po vsej verjetnosti drugačen oJ onega iz preteklega leta.
domačini.
IVOVE VOLITVE \ TRSTU?
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
V soboto je imel naš pokrajinski svet sejo, ki je bila posvečena izključno vprašanju ustanovitve nove dežele Furlanija-Julijska krajina.
Predsednik dr. Culot je podal kratek zgodovinski pregled raznih akcij in posvetovanj bivše pokrajinske uprave in bivšega pokrajinskega sveta. Daines pa stojimo, je dejal, pred novim važnim političnim dejstvom; gre namreč za zakonski osnutek posebnega statuta, ki so ga predložili parlamentu videmski državni poslanci in ki ga je podpisal tudi goriški poslanec Baresi. Zlasti o tem predlogu in njegovih poedinih členih se bo moral izjaviti pokrajinski svet. Nato se je pričela splošna razprava o prevažnem vprašanju nove deželne edinice.
Najprej se je oglasil k besedi demokristjan Cocianni, ki je poudaril, da je zakonski predlog prvi važni korak ik uresničitvi zaželene in nujno potrebne nove deželne avtonomije. Za njim je govoril komunist Po-letto, ki je zlasti vztrajal na 'tem, da mora hiti sedež nove dežele Trst in ne Videm ter da je treba ustanoviti tudi še novo porde-nonsko pokrajino.
Svetovalec Poletto je tudi zahteval, da se v posebnem statutu zajamčijo pravice narodne manjšine. Za njim je "ovzel besedo slovenski svetovalec Miladin Černe, ki se je pridružil Polettovim izjavam o sedežu nove dežele v Trstu ter zahtevi po ustanovitvi por* denonske pokrajine. Černe pa je še posebno poudaril, da zakonski osnutek videmskih poslancev omenja le v uvodu in mimogrede vprašanje manjšin, kar je vsekakor premalo. »Naše prepričanje je, da morajo v statutu biti določila, ki naj zajamčijo pravilen razvoj naše manjšine«, je slovenski svetovalec nadaljeval. Tudi predsednik dr. Culot in zastopnik demokristjanov Cocianni nista nič govorila o določilih, ki naj uredijo vprašanje naše manjšine. Deželni statut mora dati Slovencem jamstva, ki nam jih priznava in daje ustava v členu 6. V zvezi z vprašanjem šolstva, o katerem je g. Černe svoj čas pisal dr. Culotu, Slovenci ne želijo nič drugega, kot da jih imajo za državljane z enakimi pravicami in dolžnostmi kot Italijani. »Treba je pozabiti na hude spore iz preteklosti in se truditi, da bomo dali našim otrokom to, kar jim lahko damo, kar jim pripada po tisitavi in kar naj bo zajamčeno v statutu,« je zaključil svetovalec Čeme.
Na predlog dr. Sfiligoja je pokrajinski svet sklenil, da se razprava nadaljuje v soboto.
SEJA MESTNEGA SVETA
Na seji, ki je bila pretekli petek, je goriški mestni svet izvolil 20 članov v davčno komisijo prve stopnje, med-katerimi ni nobenega Slovenca. Nato se je -pečal z razsvetljavo ulic na robu mesta ter še posebno v stranskih cestah Korza, Iki so temačne.
Za ojačenje razsvetljave so zato določili skoraj 7 milijonov lir. Svetovalec Rudi Bratuž je predlagal, da bi občinska uprava od 23. ure dalje ugasnila vsako drugo luč, s čimer bi mnogo prihranila; svetovalec dr. Sfiligoj pa je priporočal, da občina poskrbi tudi za boljšo razsvetljavo v Grojni, kjer se
je zaradi pomanjkanja luči dogodila že marsikatera nesreča. Svetovalec Battelo se je spet potegnil za večjo razsvetljavo v Podgo-ri, Pevmi in štandrežu, zlasti na ulici Tabaj, kjer je velik promet. Omenil je, da se je raz-govarjal s prebivalci omenjenih vasi, posebno v Štandrežu, ki so mnenja, da so zanemarjeni v primerjavi z Ločnikom. Vaščani v Pevmi pa so mu povedali, da ni bila od prve svetovne vojne zgrajena pri njih niti ena stanovanjska hiša.
Svetovalec dr. Culot je predlagal, naj občinska uprava pripravi splošni regulacijski načrt tudi za razsvetljavo, da bi ne bilo treba razpravljati o- nameščanju le ene svetilke danes tu, jutri tam.
'Nato je občinski svet odobril podporo 100 tisoč lir za petje v stolnici, 12 tisoč za potrebe cerkve v Štandrežu, 20 tisoč za Združenje italijanskih občin in 5 milijonov 400 tisoč lir za razširjenje mestne palače.
fiTEVERJAN
V ponedeljek smo v Števerjanu imeli kaj zanimivo poroko. V farni cerkvi sta si obljubila večno zvestobo ženin N. Bučinel iz Šmartnega in nevesta M. Bregantič iz Gorenjega Cerovega. Ženin je v lepem avtomobilu prišel po nevesto iz daljne Amerike. Dekle je iz znane in ugledne Bregantičeve družine. Od ženina je hvale vredno, da ji je ostal zvest. Mlademu paru vsi Števerjanei želimo obilo božjega blagoslova in sreče na novi življenjski poti.
Preteklo soboto je bila seja našega- občinskega sveta. Svetovalci so izvolili svoje zastopnike v razne občinske komisije in ustali ove.
V soboto se je ponesrečila- na motornem vozilu 18-letna Koren Marija, ko se je vračala domov iz mlina. Ob tej nezgodi naj omenimo, da je potrebno bolje čistiti cesto in ne puščati na njej kupčkov grušča, ker se le na ta način lahko preprečujejo nesreče.
IZ DOLA
V preteklem tednu je bil na Pallkišču sestanek, ki se ga je na povabilo udeležil tu-di doberdobski župan. Domačini so na sestanku razodeli svoje potrebe In želje. V g1! a vnem so govorili o napeljavi električne luči, -kajti razen pri Vižintinih in v Ja-mljah je se nimajo niti v Dolu samem niti v njegovih naseljih. Vaščani so pripravljeni tudi vnaprej plačati, če jim le Selveg napelje luc. V krat/kiem se bodo Doljani zopet zbrali in o sklepih obvestili županstvo, ki bo verjetno nato razpravljalo na seji občinskega 6yeta. Župan Andrej Jarc je obvestil Doljane o neugodnem finančnem stanju občine. Poudaril je zlasti, da bo Selveg izvedla nadaljnji načrt elektrifikacije šele, ko bo občina poravnala dolg, ki ga ima do družbe. Na sestanku so razpravljali tudi o potrebi novega pokopališča, o napeljavi vodovoda in o -delovišču za popravo poti. Župan je obljubil, da se bo občinska uprava potrudila, da ugodi vsem potrebam in željam prebivalstva, a najprej mora poskrbeti za napeljavo eletrike.
Medtem se je naša nova občinska uprava že prepričala, da je bilo in je kaj lahko napadati staro upravo, a mnogo teže res kaj narediti v korist delovnega ljudstva. Dolja-
ni pa kljub vsemu upamo, da bomo z vztrajnostjo končno- vendar ugodno rešili naša javna gospodarska vprašanja.
ZA ZIMSKO POMOČ
V soboto se je na prefekturi zbrala posvetovalna komisija za zi-m-sko pomoč. Prefekt i!r. De Zerbi je najprej obvestil člane o dvakratni razdelitvi zimske pomoči med gori-ske občine in nato predložil načrt za razdelitev tretje pomoči iz pokrajinskega sklada.
Za občinske podporne ustanove (ECA) so določili 11 milijonov in 300 tisoč -lir. Skoraj enako vsoto so nakazali za izvedbo raznih javnih del v občinah na Goriškem. Skupno so torej sklenili izdati nekaj več kot 22 milijonov. Od teh dobi Gorica 4 milijone 362 tisoč , Tržič 3 milijone 117 tisoč, Gradež en milijon 250 tisoč, Krmin 2 in pol milijona in manjše vsote ostale furlanske občine; vse tri slovenske občine pa dobe skupno en milijon 5 tisoč lir. Zelo čudno se nam zdi, da ne dobita občini Doberdob in Sovodnje nobene podpore za javna dela, čeprav jo poleg Meverjana najbolj krvavo potrebujeta.
SOVODNJE
Predpreteklo nedeljo je bil v prosvetni dvorani občni zbor zavarovalnice za govejo živino. Društvo je. lani poskrbelo za zdravljenje 19 živali; skupni stroški so znašali 101 tisoč in 525 lir. Cenilci so dobili od tega 9000 lir. Za zavarovalnino so lani nabrali 200 tisoč in 950 lir. Ob za-ključku leta je imela zavarovalnica 100 tisoč in 23 lir nalo-ženih v občinski posojilnici, nekaj nad dva tisoč lir pa v blagajni. Ob istem času je bilo zavarovanih le 250 glav živine; v zadnjih treh letih je število zavarovane živine padlo za 50 glav. Vzrok je visoka cena za krmo in vedno večja razkosanost kmečkih posestev, na katerih zato ni mogoče gojiti živine. Zavarovalni oglednik je ostal tudi za naprej «. Češčut Jožef.	°
Zvedeli smo, da je bil za našo- občinsko podporno ustanovo odobren tretji obrok podpore v znesku 200 tisoč lir. Ne moremo pa i azumeti, zakaj ni- bil naši občini priznan tudi primeren prispevek za kako nujno delo.
IZ DOBERDOBA
Pred kratkim sta se pri nas poročila domačina Milan Gergolet -in nevesta Marija Lavrenčič, ki sta oba iz zavednih družin. No-voporočencema želimo obilo božjega blagoslova, sreče in zdravja na novi življenjski poti.
Čuj-emo, da je komisija za zims/ko pomoč na zadnji seji odobrila prispevek 250 tisoč lir kot tretji obrok iz pokrajinskega sklada naši občinski podporni ustanovi. Ne moremo se pa dovolj načuditi, kako in zakaj so nas gospodje mogli prezreti pri podeljevanju podpor iz sklada za zimsko pomoč, in sicer za javna dela. Saj je naša občina prav gotovo ena najrevnejših na Goriškem pa tu-di od obl as te v najbolj zapostavljenih.
KONCERT PIANISTA DEVETAKA
V nedeljo je priredila glasbena šola v Pordenonu koncert pianista Devetaka. Na klavirju je odigral glasbena dela Beethovna, Ravela, Griega, Scalattij i in Schumanna. Udeležba je bila naravnost odlična. Poleti bo pa naš rojak bržkone zopet enkrat nasto pil v Avstriji, in sicer v Solnogradu. K njegovemu umetniškemu vzponu in uspehu v mednarodnem svetu mu iz srca čestitamo.
IZ ČEDADA
iNedavno tega smo pisali, da so temeljito popravili in razširili cesto iz Čedada na Staro goro. Pristavili smo obenem, da jo nameravajo še asfaltirati. Stroški za to delo bi znašali 37 milijonov lir, ki bi jih morala v glavnem prevzeti občina Čedad, nekaj pa tudi občina Prapotno, pod katero spada Stara gora. Da bi uredili to zadevo, so se v pokrajinski palači v Vidmu zbrali predsednik Candolini, čedadski župan Pelizzo, župan iz Pt a potnega Napodi in pater gvairdian Luigi Olivieri. Na sestanku so se sporazumeli, kako naj se razdelijo stroški. Če bodo sklep odobrili občinski sveti, lahko upamo, da bo cesta asfaltirana še to- leto. Če si občina Prapetno ne bo upala prevzeti določenega dela stroškov, ji bo priskočila na pomoč uprava svetišča, ki je baje bogato.
Tudi v Čedadu jie neumni pust zahteval svoje žrtve. V predmestju sta se sikoraj na istem kraju pripetili dve cestni nesreči. Dva avtomobila sta butnila drug ob drugega in
Podobna usoda je Slovence doletela pred sto leti, ko je dunajska absolutistična vlada ukazala deželnim guvernerjem, naj talkoj razpuste vsa društva in klube, češ »da se svoboda zlorablja in da je vlada že dovolj dolgo prenašala njih rovarjenje, kar je občni nemir in razburkanost še bolj podžigalo«.
Žarišča narodne zavesti
Avstrijski absolutiziran, ki je nameraval vse narodne skupine ponemčiti, je videl v društvih največjo oviro za svoje načrte. Ko se je v revolucionarnih in ustavnih letih prebudila tudi' slovenska narodna zavest, so se začela ustanavljati društva. Imela so na-men, ljudstvo — talkrat pravzaprav le po mestih — narodno, kulturno in politično prebujati.
Pred letom 1848 so imeli Slovenci samo eno javno društvo. To je lila »Kmetijslka družba za Kranjsko«. Taka društva z naslovom »kmetijska« so izšla iz dobe prosvetljen-stva, ko so vlade čutile potrebo, da se dvigne življenjska raven državljanov. To pa zopet le samo toliko, (kolikor je potrebno, da bodo podaniki laže »odrajtovaM« davke in razumeli nove postave. Ponekod, zlasti v Italiji, so taka društva, »societa agrarie«, postala shajališče izobražencev, kjer so se pomenkovali tudi o političnih zadevah. V Avstriji so se pa smela b a viti le z vprašanji, kako izboljšati kmetijstvo. Iz krogov »Kmetijske družbe za Kranjsko« so izšle tudi »Kmetijske in rokodelske Novice«, ki so že v naslovu samem omejevale svoje področje. Šele prva številka 7. letnika z dne 3. januarja 1849 se je ojunačila in se je preimenovala v »Novice (kmetijskih, rokodelnih in narod-skih reči«. S tem zadnjim dodatkom je hotel urednik dr. Bleivveis pokazati, da bodo »Novice« pisale tudi o narodnih zadevah.
Takrat so se začela ustanavljati tudi druga društva. Prvi so se zganili dunajski Slo-
se razbila, a k sreči ni bilo človeških žrtev. Huda nezgoda pa se je pripetila Mariju Gre-goruttiju iz Manzana, ki je v zelo zgodnjih urah peljal na motorju gdč. Romiido Pa-6qualini s plesa domov. Vozač je na vso moč buitnil v avto Franca Saccavinija, ki je iz Premariacca drvel proti Šempetru. Mladeniča in dekle so takoj prepeljali v bolnišnico in zdravniki se boje za njuno življenje.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Ko se je na pustni večer 77-letn:i Jože Blan/kin vračal iz Šempetra domov, je na žičnem mostu čez Nadižo zgubil ravnotežje in padel v reko. Kljub udarcem se je starček skobacal do droga, na katerem stoji most, in tu ves premrznjen klical na pomoč. K sreči ga je v noči slišal mimoidoči David Marzoilini iz Šempetra in priklical ljudi, ki so reveža mesli domov v bližnje Novkule.
Februarja je prelkio prehoda pri Stupici prišlo v Italijo 4.135 Jugoslovanov, v Jugoslavijo pa je šlo 1.563 italijanskih državljanov.
venci, ki so pod predsedstvom učenjaka Mi-Jklošiiča ustanovili »Slovenijo«. Njeni člani so izdelali prvi slovenski narodni program »Združene Slovenije«. Maja meseca 1848. so zastopniki »Slovenije« prišli v Ljubljano, da bi tudi tu ustanovili podobno društvo. V nedeljo, 14. maja, popoldne se je zbralo v redutni dvorani lepo število poslušalcev, katerim so štirje govorniki, med njimi jurist Bučar, razlagali politične zahteve Slovencev. Za naslednjo nedeljo je bil napovedan drugi shod. Tod!» tega ni (bdio, čeprav je \eč gorenjskih kmetov povpraševalo, ali ne bodo »tisti gospodje kot v nedeljo pridigali«. Policaja, ki je vladi poročala, je namreč že začela stegovati vratove za sumljivimi osebami. Pisarila je, da so se pojavili nekakšni »Sl oveni jami«, Ikii prirejajo obhode z zastavami in vabijo ljudi z bobni na sestanke. Policija je tudi že začela zapirati posebno slovenske visokošoloe, ki so se trudili za tJTebujo ljudstva. V Idriji so prijeli jurista Tratnika, na Dolenjskem njegovega tovariša Jermana, katerega so neuki ljudje imeli za cesarslkeira komisarja, ,keT jim je razlagal, da bosta odpravljeni tlaka in desetina.
Kljub oviram so pa v Ljubljani 26. junija 1848 razposlali vabila za pristop k društvu »Slovenski zbor«. Podpisal se je kot začasni predsednik dr. Henrik Martinak. Namen društva je takole opisan: »Organišlko raiz-snovanje in povsdignjenje slovenske narodnosti pod ikrilam a vstria nekega cesarstva, kakor tudi povsdignjenje slovenskega jezika na stopnjo ktera inu gre«. Prvi občni zbor društva, ki se je preimenovalo v »Slovensko družtvo'«, je bil pa 6. julija. Za »vodjo« ali predsednika je bil izbran dr. Bleivveis, ki je sprva stal ob strani, za tajnika pa Cigale. Društvo je hotelo biti nepolitično. Za geslo si je izbralo »Vse za vero, cesarja in narodnost!« Vdanost cesarju so iz golega stra-
V tem mesecu je po vseh prehodih, ki spadajo pod čedadski komisariat, prekoračilo mejo 7.019 Jugoslovanov ter 2.545 italijanskih državljanov. To je dokaz, kalko potreben in koristen je bili videmski sporazum. Želeti je samo, da bi ;;a še razširili in izpopolnili.
ŠT. LENART
Na »debelinco« ponoči so sorodniki povsod iskali 35-letnega Vincenca Karliča, ki ga ob običajni uri ni bilo domov. Našli so ga šele dirugo jutro močno poškodovanega v cestnem jarku poleg raizbitega motorja. Prepeljali so ga takoj v čedaidsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je razbil lobanjo in pretresel možgane. Kljub teinu upajo, da se bo mož rešil. Vzroki nesreče so ne-znani.
GRMEK
Občinski svet grmiške občine je najel posojilo 23 milijonov lir, da sezida šolsko poslopje v Topolovem in Plaitacu. Šoli sta sicer potrebni, a ljudje se boje, da jim bodo občutno zvišali davke, kajti prej ali slej bo treba posojilo plačati. Nič čudnega, če se zalo iz grmiške občine čedalje več ljudi seli v tujino.
hu takratni prvaki pretirano poudarjali. Zato je razumljivo, da je tedanji »uradni« slovenski pesnilk Jovan Vesel-Koseski zapel: »Blago, življenje in kri, visoki vladar, Ti
posvetim,
snuje v osereju in duh, cuka na bedri mi
meč;
hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne
gane!«
Kljub vsemu temu »cukanju« in cesarsko* kraljevemu prizvoku je društvo prebujalo narodno zavest s čitalnico in z javnimi kulturnimi prireditvami ali besedami.
Podobno društvo se je na pobudo Matije Majarja in Andreja Einspielerja ustanovilo tudi v Celovcu, v Gradcu pa »Slovenija«. Isto leto v oiktobru se je ustanovilo v Trstu enako društvo z imenom »Slavjanski zbor«. Sedež je imelo v Tergesteu. Nekaj časa je društvu predsedoval pesnik Vesei-Koseski, ki je bil uslužben pri tržaški finanei, za njim pa Ivan Cerer. Društvo je imelo že v za-četiku 336 članov, več kot marsikatero danes. Izdajalo je svoj časopis »Slavljanski rodoljub«, ki se je pozneje imenoval »Jadranski Slavjan«.
V Gorici je pa začelo delovati »Slavljan-sko bralno društvo«, ki je im.ejo sprva prostore na Travniku, potem pa v Mairzinijevi dvorani nasproti semeniiški oertkvi. V tem društvu so bili duše vsega gibanja dr. Dolenc, Wiinkler, Doljak. Že takrat so goriški Slovenci zahtevali, da naj veljajo enake pravice za vse narode; vsa uradna oznanila naj bodo tiskana tudi v slovenščini in vsi urad-nilki naj bodo zmožni tudi slovenščine. Obmejna društva so bila narodno bolj zavedna kot osrednja.
Poleg čitalnic so v društvih nastopali po češkem vzgledu tudi s tako imenovanimi »besedami« ali društvenimi prireditvami.
Slovenska in razna »slavjanska« bralna društva, ki so jih rodoljubi tako radi po vseh večjih krajih Slovenije ustanavljali, so na svojevrsten način vzbujala narodno zavest svojih članov.
(Dalje prihodnjič)
{Fred 100 leti „
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
(Totalitaren	me
Kmalu bo minilo dvajset let od konca vojne, ko sta bila zrušena nacizem in fašizem, ki smo ju smatrali poleg sovjetskega komunizma za najizrazitej ša totalitarna sistema. Upali smo, da bo s tem vsaj v velikem delu Evrope totalitarizma konec. A smo se zmotili, kajti njegove korenine so globoke kakor pri podočniku. Tudi kadar že ves zob gnije, so korenine še vedno daleč razraščene v čeljust in njihovo gnojno vnetje polagoma zastruplja vse telo.
Tako je tudi s totalitarizmom. Nacistični in fa šistični sistem sta zginila in z njima vsi njuni kvis linški pomagači in oporniki, toda stara pogubna mi selnost je ostala ter je na žalost še močno zaraščena tudi v premnogih slovenskih ljudeh ter se celo napaja iz novih virov.
Totalitaristično je vsako mišljenje, ki se ravna po geslu: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Totalitar-ce spoznaš po tem, da bližnjemu svoje nazore vsiljujejo in da bi vse one, ki jih nočejo sprejeti, najraje, če bi mogli, uničili ali »likvidirali«. V vsakem primeru skušajo na vse načine doseči vsaj to, da jih primorajo k molku. Pri tem se najrajši poslužujejo obrekovanja in laži, ker se sile ne morejo.
Kdor ima odprte oči, mora ugotoviti, da je takih ljudi izredno mnogo tudi med Slovenci na Trža škem in Goriškem, in to ne samo med komunisti in kakimi stalinovci, marveč tudi med tistimi, ki proglašajo za najvišje vodilo javnega življenja demokracijo ter se delajo za največje nasprotnike komunističnega totalitarizma.
KAKO JE PRI DRUGIH NARODIH?
V vseh evropskih narodih in državah so ostale od zadnje vojne tudi usedline take miselnosti, a jih skušajo povsod odpraviti, bodisi z demokratično vzgojo ljudstva, bodisi celo s posebnimi zakoni, k. naj preprečijo, da bi se iz takih miselnih ostankov ne porodile totalitarne politične skupine, ki bi skušale počasi spet podvreči ljudstvo svoji oblasti.
Vsak zdrav narod, kateremu je dano, da se lahko razvija v pogojih vsaj relativne svobode, to je, da uživa vsaj nekaj demokratičnih pravic, poganja iz sebe kot vsak čil organizem celo vrsto vedno novih duhovnih poganjkov. Od teh rastejo nekateri na miselno preplitvih tleh, da bi se mogli razviti in zamrejo, drugi se pa razcvete, se okrepe ter ostanejo, dokler s časom seve tudi oni ne ostare in odmrejo kot vsaka organska stvar in kot vse, kar ustvarita narava in človek. Tako požene sleherni kulturni narod, ako ni vključen v kak totalitarni sistem, iz svo jega okrilja bogato raznoličje duhovnih struj in gi banj od skrajne levice do skrajne desnice, od katerih ne zavzema nobeno prevladujočega in gospo dujočega mesta, tako da se ohrani v družbenem in narodnem življenju neko stalno ravnotežje.
Tak primer nam nudi na priliko ravno Italija, ki je dežela najraznovrstnejših in najbolj si nasprotujočih miselmh in tudi političnih struj, kar daje nje nemu duhovnemu in kulturnemu življenju kljub vsem gospodarskim in socialnim težavam pestro lice svobodnega in demokratičnega naroda. Isto bi lahko dejali o Franciji in o drugih evropskih deže lah izven sovjetskega bloka.
Prav posebno značilni so v tem pogledu Angle ži in drugi tudi manjši narodi na skandinavskem severu ,ki so prav zaradi tega tudi kulturno najbolj ustvarjalni in oelo vodilni v Evropi. Med raznimi njihovimi miselnimi gibanji se namreč vnema svobodno tekmovanje duhov, struje in ljudje se medsebojno popravljajo ter tako prispevajo k vse zrelej ši in popolnejši sintezi skupne omike in k zdravju naroda. Vsaka pomembna nova knjiga, vsak nov duhovni pojav je za te narode vesel dogodek, kot je rojstvo otroka za njegove starše in vso skupnost, v kateri se je rodil.
KOLO ZGODOVINE SE NE DA ZAUSTAVITI
Samo pri naših slovenskih totalitarcih je rojstvo slehernega novega kulturnega ali političnega pojava dogodek, ki se ga je treba bati ,kot se je bal Hero-dež rojstva božjega Deteta. Najrajši bi kakor He rodež sproti pobili in uničili vsako kal novega duhovnega življenja, in to samo zavoljo tega, ker ni zrasla iz njihovih s totalitarizmom zastrupljenih tal in ker ni njihove barve. V tem oziru predstavljajo kulturne razmere med našo manjšino čuden in nepojmljiv anahronizem sredi omikane Evrope.
Čeprav živimo v letu 1957 in ne več v letu 1945, skušajo totalitarci skrčiti vsa duhovna strujanja na dva gola totalitarizma: na komunizem in antikomu-
nizem, ki je pa, če ga kritično premotrimo, po svojem bistvu fašizem, četudi ga zaradi lepšega skrivajo pod imeni, bolj primernimi našemu času. Njihovi šuplji možgani ne vidijo drugega kot samo te dve skrajnosti. V svoji preproščini so postali slepi za vse drugo. Priznati je vsekakor treba, da je peščica totalitarcev med nami postala zadnje čase nekam manj samozavestna, in to kljub vsej zagrizenosti in nesramnosti, s katero nastopa tudi pod plaščem najbolj naprednih družbenih in celo religioznih gibanj in ustanov zoper ljudi in struje drugačnega mišljenja in smeri.
V svoji podzavesti bržkone slutijo, da se stalno vendarle ne bodo mogli upirati splošnemu razvoju v svetu, ki vodi k čedalje večjemu upoštevanju in spoštovanju človekovih osebnih in demokratičnih pravic, to se pravi proč od slehernega ln tako tudi od njihovega totalitarizma. Kako je namreč mogoče označiti drugače kot za totalitarce ljudi, ki z lepimi frazami hvalijo in pozdravljajo vsako gibanje za večjo duhovno svobodo v svetu, zlasti še onkraj železne zavese, v lastni domačiji pa skušajo istočasno z vsemi sredstvi, najprej seve z zavijanjem res-
nice, razdvojiti in cepiti ljudstvo z umetno in nepremostljivo železno zaveso, kar se upira vsej misel nosti našega naroda! Slovencem se hoče svobode, strpnosti in ljubezni, ne pa Herodežev, ki preže — sami duhovno jalovi — v kotih ter čakajo na vsak pojav novega duhovnega življenja, da zabodejo vanj svoje strupeno bodalo.
Naša narodna skupina potrebuje danes bolj kot vsega drugega prostosti, da se lahko razvije v zdrav narodni organizem, ki bo lahko z uspehom tekmoval s kulturnimi sosedi ter se tako ohranil ter čedalje bolj krepil na zemlji svojih očetov. Njegovi največji nasprotniki in škodljivci so prav taki zakrknjeni totalitarci, ker ga skušajo ohraniti duhovno pritlikavega in nesvobodnega. Vendar je ves njihov trud zaman, kajti razvoja demokracije tudi oni ne bodo mogli zadržati! Kolo zgodovine se ne da zaustaviti!
KULTURNE VESTi
* V ljubljanski Mali galeriji razstavlja mladi mariborski slikar Bojan Golija. V kratkem odpotuje na Japonsko, kjer bi se rad naučil orientalskega slikanja in risanja. Tam bo tudi razstavljal svoja dela.
* V Rim se je vrnil italijanski pisatelj Curzio Ma-laparte, ki je bil na obisku na Kitajskem, pa je tam hudo zbolel. Znan je zlasti po svoji knjigi »Koža«. Kitajci so mu dali na razpolago raketno letalo, da se je lahko vrnil.
Občni zbor društva Slovenskih književnikov
Prejšnji teden je bil v Ljubljani občni :bor Društva slovenskih književnikov, na katerem so si izvolili nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen pesnik Mile Klop čič, za podpredsednika Drago Sega, za tajnika Mitja Mejak in Bojan Štih, za gospodarja Anton Podbevšek, za blagajnika Ciril Zlobec, odborniki pa so France Bevk, Ada Škerl, Ivan Potrč, Beno Zupančič, Cene Vipotnik in Branko Hofman. Dosedanji predsednik Društva je bil Ivan Potrč. V novi odbor so bili, če izvzamemo predsednika, izvoljeni v glavnem spet mladi književniki, od katerih so se nekateri komaj uveljavili v javnosti. Zdi se, kot da se starejši pisatelji izogibljejo funkcij v svojem društvu in ljubijo bolj mir, da ne rečemo za peček. Taka pasivnost starejše in srednje slovenske pisateljske generacije je komaj razumljiva.
Pred kratkim si je Izvolil nov odbor tudi Sindikat italijanskih pisateljev. Vanj so prišli samo najuglednejši književniki Za predsednika je bil izvoljen znani pisatelj G. B. Angioletti, za podpredsednika pa Libero Bigiaretfi.
N1KOLAS ECKMAN »RIBIC«
Ker madžarski pisatelji še vedno vztrajajo v svo jem pasivnem odporu proti Kadarjevi vladavini, začenja ta izgubljati živce. Po eni strani se laska pisateljem, po drugi pa jih hoče ustrahovati in tako zlomiti njihov odpor. Kot znano, je zaprtih zdaj v bu-dimpeštanskih zaporih okrog 20 uglednih književnikov, ki čakajo na sodno obravnavo. Mnoge izmed tistih ,ki so še prosti, pa zasledujejo policijski agen ti pri vsakem koraku, ki ga napravijo. Tako se je zvedelo ,da čakata pred hišnimi vrati neke budirn-peštanske hiše, v kateri stanuje ugleden pisatelj, stalno dva avtomobila znamke »Pobeda«. V enem sede agentje, ki imajo nalogo, da zasledujejo pisatelja, če se poda v mesto, v drugem pa njihovi tovariši, ki jim je naročeno zasledovati vse tiste, ki pridejo k njemu na obisk. Na bližnjem križišču pa čaka policijski kamion z »ojačenji«, če bi bila potrebna.
Vse književnike, ki so jih doslej zaprli, so aretirali skoro brez izjeme v nočeh od sobote do nedelje. Tako hodijo mnogi pisatelji, ki se čutijo ogrožene, sobotne noči spat drugam. Kakšnih sredstev se po
služuje nova Kadarjeva tajna policija »Karhalalom« nasproti pisateljem, dokazuje tudi naslednji dogo dek:
K nekemu zelo znanemu pisatelju so prišli pred dnevi agentje tajne policije in mu dejali, da ga morajo odpeljati s seboj. Priporočili so mu, naj objame za slovo svoje otroke, ker se lahko zgodi, »da jih ne bo več videl«. Potem so ga odpeljali. Nekaj minut nato je zaslišala njegova prestrašena družina na vrtu rafal brzostrelke. Videti ni bilo ničesar, ker je bila noč. Tako domači kot sosedje so bili prepričani, da so pisatelja ubili. A čez nekaj dni se je vrnil. S strelom so hoteli samo prestrašiti njegovo ženo in otroke. Vendar pa ni hotel nikomur povedati, kaj se mu je zgodilo, šele čez nekaj dni, ko se je malo pomiril, je zaupal najbližnjim prijateljem, da so hoteli dobiti od njega neka priznanja. Seveda ni hotel ničesar priznati. A nekatere bodo morda le prestrašili s takim ravnanjem. Tako je neki mlajši pisatelj že objavil v listih izjavo, da se je »prepričal, da vodi narodni komunizem v protirevolu cionarnost«.
GOSPODARSTVO
ALI REDITE KUNCE?
Kunci ali domači zajci ®o pni nas precej razširjeni, toda niti zdaleč ne tako kot v Franciji, Angliji, Belgiji, na Nizozemskem in v še mnogih drugih državah. V teh Ikrajili najdeš skoraj v vseh restavracijah na jedilnem listu tudi Ikunčje meso, katerega pa znajo tudi res okusno pripraviti. Po svoji dobroti in redilnosti kunčje meso prav nič ne zaostaja za teletino in govedino, le da je mnogo laže prebavljivo' in zato priporočljivo za otroke in bolnike. Večina ljudi prav rada uživa Ikunčje meso, ki ga pa moreš znati pripraviti.
Reja kuncev je 'kot nalašč ustvarjena za majhna gospodarstva, tako za male kmetovalce kakor tudi za delavske družine. Reja ni težita in je sorazmerno zelo poceni in zanimiva, eaj nudi mnogo zadovoljstva in veselja. Zajčkov se posebno veselijo otroci. Če zna gospodar različne pojave v kunčjem življenju otrokom pravilno raztolmačiti, je to tudi za vzgojo otrok koristmo.
Pri reji kuncev je potrebno predvsem paziti na snago. Važno je tudi, da jim ne po-kladamo nagnite, zmrzle, mol kje • in ugrete krme. Drugače pa kunci uživajo vsakovrstno zelenjad, od plevela do p o vrt ni n in kuhinjskih odpadkov. Za krmljenje v zimskem času je zelo priporočljivo, da si preskrbimo tudi nekoliko krmnega korenja in Ikrmne pese. Zelo priporočljivo je, če jim tedensko stavimo na razpolago kakšno borovo ali smrdkovo vejo, ki jim preprečujejo napenjanje. Seveda oglodajo kunci tudi druge drevesne veje, posebno tiste sadnega drevja. Če bomo skrbeli, da imajo na razpolago vse to, ne bodo glodali drugega lesa in delali škode.
Kunci se zelo hitro množijo, saj velja v tej zvezi poseben pregovor. Vendar ni pametno, da bi samica imela letno več kot 3 gnezda. Prepogosta brejost povzroča, da postanejo- živali šibke, tako da so mnogo manj odporne proti boleznim. Poleg tega moramo paziti, da niso samci v preozkem Ikrv-nem sorodstvu s samicami, ker se drugače vsa reja skvari.
Kuncev za zalkol ne bomo redili več kot 7 mesecev. Do te dobe živali precej hitro rastejo, naito pa rast zastane in prirastek ne plača niti krme, če je ta še talko poceni. Pri zakolu bomo seveda pazili na kožušček, ki je tudi nekaj vreden in ga lahko prodaš. Kožušček lepo razširiš na lesen okvir in posušiš. Precej je vreden tudi gnoj in rejec gia bo skrbno odstranjeval in zbiral.
Kdor bi hotel podrobna pojasnila o reji kuncev, o- pasmah, o najprimernejših zajčni-cah, si mora nabaviti kakšno primerno knjigo; v kuharskih (knjigah pa se dobijo navodila, kako najokusneje pripravimo kunčje meao.
RIŽ JE PREKOSIL PŠENICO
Danes se na vsem svetu pridela več riža kot pšenice. Lansko leto je znašal pridelek riža 1950 milijonov stotov, pšenice pa je bilo 1850 milijonov stotov. Povečanje pridelka riža je najbolj znatno v Aziji, kjer so glede na predvojni čas razširili z rižem posejano površino za 22°/o. V Aziji so lansko leto pridelali 93% vsega riža na »vetu.
REKORDNI HEKTARSKI DONOS KORUZE
Lansko leto (1956) so v Italiji doseglPIi^k. tarski donos 144.38 stotov koruznega zrnja, kar velja dosedaj za italijanski višek. Rekord je dosegel Riccardo Biasin v Cologni Veneti (Verona). Na našo njivo bi znašal pridelek 52.70 stotov.
Recept za tako visok pridelek je tak: Globoko oranje ob pravem času, to je precej pred setvijo, obilno gnojenje i hlevskim gnojem in dodatkom umetnih gnojil pred setvijo; navrlino ali gnojenje pod list pri pletju in osipanju; odgovarjajoča sorta hibridne ali križane koruze; pravilna in enakomerna gostota. V Colo g ni Veneti so koruzo tudi namakali, da ni nikdar trpela suše.
Tudi vsak naš kmetovalec lahko to napravi, razen namakanja, ki je zelo važno, a ne odločilno za visoke pridellke: saj so mnogi dosegli v pokrajini Treviso hektarske donose nad 100 stotov brez namakanja in tudi v brdovitih legah.
RUSIJA KUPUJE PLEMENSKO ŽIVINO
Sovjeti ao kupili na Angleškem 43 goved pasme Hereford, in sicer 24 bikov in 19 Ikra v. Bike bodo uporabili za križanje z domačo pasmo. Ker so kupili tudi 19 krav, bi to pomenilo, da hočejo ustvariti posebno rusko družino Hereford.
Goveda pasme Hereford niso posebno velika, a so debela in imajo zelo okusno meso ter se zelo zgodaj razvijajo. Danes je ta pasma gotovo najbolj razširjena po vsem svetu,
ker jo uporabljajo za izboljšanje (krajevnih pasem. Hetreford gojijo razen v Angliji tudi v obeh Amerikah, v vseh angleških dominijih in na široiko tudi izven teh. V Rusiji preizkušajo tudi druge goveje pasme in križanke teh z domačimi.
GNOJENJE SENOŽETI IN DETELJIŠČU
To opravilo mora biti izvršeno' čimprej, na vsak način pred koncem tega meseca. O tem pomni:
Gnojenje s samim superfosfatom pospešuje na senožetih razvoj detelj in zadržuje razvoj trav, kar ni dobro. Zato bi morali potrositi na vsakih 1000 m3 senožeti, poleg 20 kg superfosfata, tudi kakšnih 5 ikg žveplenoki-slega amoniaka. Če je senožet vlažna, ne smemo trositi superfosfata, temveč ga nadomestimo z enako količino Thomasov e žlindre.
Deteljiščem moramo gnojiti a superfosfa-tom in kalijevo soljo. Večkrat je (kalijeva sol bolj učinkovita kot superfosfat. Če pa je detelja že pognala, je za letos gnojenje • temi umetnimi sredstvi že zamujeno.
T O V A R N A
Plmčic
KRMIN - CORMON9 TELEFON ŠT. 52
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, ipalul-ce, jedilnice, knhinje itd. Icvrii nik« delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
r
|— CŠportni pregled —■|
RECKNAGEL NAJBOUŠI V PLANICI
|| Prejšnji teden je
I : bilo v Planici pre-
II cej živahno, ker so bila na sporedu mednarodna tekmo
! | vanja v skokih. Na | veliki skakalnici so se vrstili vsi naj boljši mojstri na svetu, njihovim poletom pa je navdušeno sledila večtisočglava množica. Iz tega sledi, da u živa Planica še vedno velik ugled, čeprav obstajajo Š3 druge velikanske skakalnice v Oberst-dorfu in v Kulmu.
Največ priznanja je žel mladi nemški skakalec Helmuth Recknagel, ki je s skokom 124 metrov, postavil nov rekord. Poleg 19-letnega Nem ca sta se odlikovala Finca Kirjonen in Tirkkonen. Jugoslovana Langus in Zidar, ki sta se uvrstila na osmo, oziroma deveto mesto, sta se dobro izkazala, kar predstavlja lep uspeh za jugoslovanski šport.
Pred dvema tednoma so bila v Bohinjski Bistrici tekmovanja za slovensko smučarsko prvenstvo. V središču zanimanja so bila moška tekmovanja na katerih so se odlikovali Štefe, Mulej, Cvenkelj, Dor nik, Lukane in Ilija. Štefe je zmagal v slalomu, Mu lej pa v veleslalomu. Med ženskami pa je bila Sla vica Zupančič kljub resni poškodbi brez konkurence. Veliko zanimanje je bilo tudi za teke. Zmagala sta Hlebanja ter Rekarjeva. V skokih je prvo mesto osvojil Zidar.
CVENKELJ
ŠPORT PO SVETU
Nogomet — V nedeljo je bilo več mednarodnih tekem. Na Dunaju je Zahodna Nemčija porazila Avstrijo s tesnim izidom 3:2. Vzhodna Nemčija je brez posebnih težav porazila (3:0) šibko državno predstav ništvo Luksemburga. Španija je zaigrala neodločeno (2:2) s Švico, Francija pa z Belgijo.
V 15. kolu za jugoslovansko prvenstvo je treba zabeležiti poraza Crvene zvezde (0:1) z Lokomotivo in Hajduka (0:2 s Partizanom) na domačem igrišču. Vojvodina, ki je premagala Dinamo s 3:1, je tako zmanjšala na eno točko razdaljo med seboj in vodečo Crveno zvezdo.
V tekmah za italijansko prvenstvo pa je bil dokaj nepričakovan poraz Lazia s Spalom. Triestina pa je v Genovi uspela odvzeti Sampdoriji eno dragoceno točko. Torino je pod vestnim Marjanoviče-vim vodstvom zabeležil že tretjo zmago. Milanski »derby« se je zaključil neodločeno (1:1).
Hokej na ledu — V Moskvi so se zaključile tekme za svetovno prvenstvo. Švedska je v odločilnem srečanju zaigrala neodločeno 4:4 (2:0, 0:4, 2:0) z Rusijo, kar pa ji je zadostovalo, da je osvojila prvenstvo. Končna lestvica je naslednja: 1. Švedska (13 točk); 2. SZ (12. točk); 3. Češka (11); 4. Finska (8); 5. V. Nemčija (6); 6. Poljska (4); 7. Avstrija (1); 8. Japonska (1).
Smučanje — V Chamonixu so bila tekmovanja za pokal Kandahar. Zmagal je mladi Avstrijec Schranz. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Bozon.
Kolesarstvo — Na dirki Milano-Torino, ki je bila v nedeljo, je v končnem sprintu zmagal Spanec Po-blet.
V prejšnjem tednu so v Milanu na sedežu lista »La Gazzetta dello Šport« predstavil občinstvu načrt tradicionalne dirke »Giro d’Italia«. Dirka bo štela 21 etap in verjetno se je bo udeležilo kar 120 kolesarjev. Stroški bodo znašali preko 200 milijonov lir. Nagrad pa bo za 40 milijonov.
Košarka — Košarkarski predstavniki Jugoslavije gostujejo na Kitajskem, kjer pa so morali že kar trikrat kloniti pred močnejšimi nasprotniki.
14. marca 1937
NOVI LIST
Stns 9
‘U&HimSI N0R.3i.CE BO«, ŽIVEGA, CVRL,Tl TEGA NE BO POVEDALI NA3-
TU BO PRAVI PROSTOR 1RE41TI SE BO HOTEL & SKOUOM ČEZ PREPAD 3AZ GA BOM PA PRAV TU SNEL S U0N3A IN GLOBINA "BO POŽRLA NJEGOVO TRUPLO
TU SE PO&URITTE 1 ČE PR11AHA PO TE3 DOLINI, MU PREPREČITE POVRATEK! ZM GA BOM ČARAL MALO DAL3E SPODA
EMO tRNEGA KAVBOJA ŽIVEGA,
BOLJE ZZJE GA POČIMO:BO VSAJ V BODOčfc MIR PRED N^M IN..,. NAGRADA 3E ISTA- ŽIV AU MRTEV!
DA NAM BO LAURO IZDAL SHRIVA LISCE NAROPANEGA BLAGA«, s.
naie
•S.
7 ' r' r
'Wm
NAJ JE ZVITOREPEC SE TAKO
NENADOMA SE JE-USULA NANi T0= CA UROGEL,,,
Ull
OPREZAL NA VSE STRANI, SKRBNO •NI ZAS
mil! K0N3IČER!
POSTAVLJENI ZASEDI SE N) MOGEL
cRNUH NAMA 3E ŽE ZA PETAMI! TEMU SE PA RES MUDI ZA DENAR
IZMUZNITI
OPREZEN MORAM BITI...PREVEČ SEM VIDEL,M BI ME ONI POkO-
VNJAČ PUSTJL ŽIVETI ...GOTOVO JE
<<oCX
mm s/s
NAŠČUVAL "PROTI MENI VSE MESTO,
?■■ ::
:>x<*
m
SPET'Ml BO KONJ REŽI L ROŽO. PRE= PAD BO IGRA3E PRESKOČIL, NA DRUGI STRANI BOM PA VAREN!
NITI ČRNI kAVBOl NI BIL ROS
IN ZVITOREPEC JE S SEDLOM VRED IZGINIL V TEMNEM PREPADU
OGLA NI ELA 3EZDECA, TEMVEČ STREME
x:x:l &
al r žr v*
^inwfeL;Hs
ljubezni
Njemu je bilo, da bi zavpil, da jo ljubi, a se mora po treznem razumu krotiti. Še enkrat ji je stisnil desnico. Ona pa je ljubeznivo pristavila, da se odslej lahko Ikiar po imenu kličeta.
* * *
Ko se je Ina vrnila, jo je Rudi že pričakoval v jedilnici. Še nikdar se to ni zgodilo, odkar je pomnila.
»Rudi«, je veselo vzkliknila. Nato je pa skoraj preplašeno vprašala: »Ali se je kaj pripetilo?«
Smejal se je: »Bolje mi nisi mogla pokazati, kako grdo sera ravnal s teboj. Če sem točen, se ti že zdi, da se mi je moralo kaj pripetiti. — Ne, n.ič. Iskal sem tisti model, kip, ker je pa že odbilo poldne, sem kar tu ostal.«
»Naužila sem se nekaij sonca«, je pripovedovala. »Bilo je čudovito.«
»Sii koga srečala?«
»Pač, prijateljico Lino; potem sem pa še pol urice posedela s Pinom Sandersom v mestni (kavarni.«
»S Sandersom?«
»Da, igralec v drami. Saj ga poznaš.«
»Aha, saj igra glavno vlogo v tvoji igri . . . Ina, nekaj sem zamudil.« Pristopil je k njej in ji globoko gledal v iskreče se oči. »Ali bi hotela skesanega grešnika peljati nocoj v gledališče? Rad bi videl, kaj je moja mala, lepa ženica ustvarila.«
Ina je potlačila zlo misel, ki ji jc že vstajala. Sinoči bi bil moral na to misliti, a se mu ni zdelo važno.
»Če si boš dal časa, čemu ne?« je odgovorila. »Da, Ina. Danes ne bom več delal; dan bom posvetil tebi. Hočeš? Peljala se bova najprej v okolico na ju-žino. Zvečer bova pa šla ven. Tako bo.«
Blaženo je prikimala. Vsa se je pomirila. Včerajšnji dan, ki ji je prinesel toliko bridkosti, je bil že daleč.
Kuharica je medtem že pripravila slavnostno kosilo. Sobarica Rosana je okrasila mizo in jedilnico, da se je Ini zdelo tako kot pred štirimi leti, tk®' sla se poročila.
Ves vesel je Rudi vstal in je stopili k njej šepetaje: »Ina, ne žabi, da te ljubim.« Pogledala ga je vdano z vlažnimi očmi. Tedaj se je njegov pogled spremenil. Čutila je, da jo gleda, a drugače. Zanj ni bila več Ina; gledal jo j« kot umetnik, ki išče vzorec za
TEDENSKI KOLEDARČEK
17. marca, nedelja: 2. postna (kvat.)
18. marca, ponedeljek: Edvard
19. marca, torek: Jožef
20. marca, sreda, Feliks
21. marca, četrtek: Benedikt
22. marca, petek: Caharija
23. marca, sobota: Jožef O.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 13. marca sl dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
630-633 lir 24—24,50 lir 85—90 lir 150-154 lir 1650-1700 lir 148-150 lir 17—20 lir 147—148 lir 716-720 lir 4900-5150 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 17. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Levstik - Kregar - Petkovšek: »Martin Krpan«; 13.30 Glasba po željah; 17.040 Slovenski zbori; 18.00 Dvo rak: Simfonija št. 5 v E-molu; 20.30 Verdi: »La Tra-viata«, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 18. marca, ob: 12.00 Življenje in svet, 12.55 Vokalni kvintet; 18.00 Brahms: Trio št. 2 v C duru, op. 87; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Velika de la slavnih mojstrov; 22.00 Književnost in umetnost Torek, 19. marca, ob: 9.00 Elgar: Morske slike;
11.29 Zbor Slovenske Filharmonije; 12.00 Oddaja za najmlajše: Marija Klakočer: »Jožkova pravljica«;
13.30 Glasba po željah; 17.30 Bruckner: Simfonija št. 4 v Es-duru; 19.15 Predavanje; 20.30 Orkester Boja na Adamiča; 21.00 John Hartley Manners: »Peg, sr ček moj!«, komedija v 3 dejanjih.
Sreda, 20. marca, ob: 12.00 Italijanske žene; ISA"1 Odlomki iz Rossinijevih in Bellinijevih oper; 18.30 Pisani balončki, tednik za najmlajše; 18.40 Zenski vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univer
za; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Postna razmišljanja; 22.15 Prokofjev: Simfonija št. 6, op. 111.
Četrtek, 21. marca, ob: 12.00 Alpinizem in smučar-stvo; 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgod ba — Ezio D'Errico: Mesto ponoči: (3) »Mož iz dav nine«, 3. del; 22.00 Nove knjige in izdaje.
Petek, 22. marca, ob: 12.00 Življenja in usode;
13.30	Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 23. marca, ob: 12.00 Tuje navade in okusi; 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane; 15.15 Me lodije iz revij; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike;
17.00 Hiindel: Izrael v Egiptu, oratorij; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami;
21.00 Teden v Italiji; 21.15 Richard Strauss: »Salo mč«, opera v enem dejanju.
Vprašanje št. 354: Za uničenje živalskih škodljiv cev v zemlji je »Novi list« svetoval, naj bi zemljo razkužili z geodrinom. Kako se to napravi in koliko »geodrina« je potrebno za razkuženje vrta, ki meri 80 kv. metrov. Ali to sredstvo uničuje tudi krta?
Odgovor: Za tak vrt (80 kv. m) zadostuje pol kg geodrina; v skrajnem primeru zvišate količino na 1 kg. Geodrin jc prah, katerega raztrosimo vrhu prekopane, a ne poravnane zemlje, to je preden pripravimo gredice. Prah najbolje raztrosimo s kakšnim gostim sitom, če pa tega nimamo, pride prav tu di kakšna stara nogavica iz najlona. Zemljo nato zravnamo z železnimi grabljami, napravimo gredi ce ter sejemo. Geodrin ne uniči, ampak prežene krta. Razkužilo namreč uniči v zemlji vse črve, gliste, strune, bramorje, bolhe in drugi mrčes, ki dru gače služi krtu v prehrano. Ker na razkuženem vr tu krt ne bo več našel potrebne hrane, se bo moral preseliti drugam.
Vprašanje št. 355: Moje vino še sedaj ni čisto. Kaj je temu vzrok? Kako naj ga učistim?
Odgovor: Za vzrok najbolje veste Vi, ker pozna te okus vina in se spominjate, kako ste dosedaj z njim ravnali. Ali je vino pretočeno? Je prav pokipe lo? Ima še kakšno trohico sladkobe? Ali ni mogo če bolno? Danes je motnih največ takih vin, ki niso popolnoma pokipela, to je vin, ki vsebujejo še nekaj nerazkrojenega sladkorja. Vi in vsi drugi vi nogradniki se morate zavedati, da je jeseni, v dob kipenja, potrebna dovolj visoka toplota v kleti (okoli 20 stop. C). Ta toplota naj ostane še kakšen te den, odkar je kipenje že končalo in ni vino prav
nič več sladko. Zatem mora na vino vplivati mraz, ki pospeši čiščenje-zbistritev vina. Takoj potem ga je potrebno pretočiti ,to je, ločiti od drožij. Še sedaj motna vina, ki niso več sladka, zbistrimo s čistili, katerih je vse polno, a ne učinkujejo vsa enako. Najbolj enostavna čistila so: španska zemlja (terra Lebrija), želatina, jajčni beljaki, prežgana volovska kri itd. Za katero čistilo naj se odločimo, pove poskušnja v malem.
Kulturne novice
NOVA UMETNIŠKA MAPA
Akademski slikar Bogdan Grom, ki je pred krat kim z velikim uspehom razstavljal svoja dela v tržaški galeriji »Rossoni«, je te dni izdal bogato oprem ljeno umetniško mapo »Trst in njegov Kras«. Zbirka vsebuje 10 izvirnih litografij. Dobite jo lahko pri avtorju na Proseku, Ljubiteljem umetnosti toplo priporočamo, da si jo čimprej nabavijo.
To je namreč verjetno doslej najlepša mapa umetniških upodobitev naše pokrajine na Tržaškem. Grom je že s svojimi deli, ki smo jih videli na nje govih razstavah, dokazal, da ljubi našo kraško pokrajino in da jo zna prikazati v vseh njenih značilnostih tako kot nihče drug.
RAZSTAVA AVGUSTA ČERNIGOJA
V soboto zvečer, 16. marca, bo slikar Avgust Černigoj odprl v »Občinski galeriji« na Trgu Unitk sa mostojno razstavo svojih del.
In
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«, VRDELSKA CESTA 7 v soboto, 16. marca, ob 20.30 krstna predstava v nedeljo, 17. marca, ob 17. uri ponovitev »ZGODBA ZA SMEH« dramatična farsa v treh dejanjih Spisal: A. SALACROU — Prevedla: D. AHACICEVA Prvič v slovenščini!
V torek, 19. marca, ob 16. url Hans Fltz »SREBRNA LILIJA« mladinska Igra
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legišs Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
svoje delo. Natanko je vedela, kaj se bo zdaj zgodilo; in se je.
»Ostani pri miru, prosim te, ostani!« Medtem ko je obstala 'kot ikip na mestu, je on skočil po svinčnike in papir. Nato je drsal po listu z omotično naglico, ves v strahu, da obdrži obraz poteze, na katere je tako dolgo čakal.
Z bolestnim usmevom je Ina pol ure nato sedela v moževi delavnici, medtem ko je on gnetel glino ni ji dajal ženine poteze. Ona pa se je v duhu vozila na obljubljeni sprehod.
Sonce se je že nagnilo k zatonu. V gledališču se je že davno dvignila zavesa. Igrali so njeno ljubezensko dramo. Ina je pa .še vedno sedela v ateljeju, bolel jo je hrbet in udi, ko je nepremično strmela v moža, ki je oblikoval njene poteze.
Končno je kot odrešen vzdihnil, odvrgel lopatico in si obrisal roke. Stopil je k Ini.
»Ubožica, zelo sem te utrudil. Zdaj si pa privoščiva veselo urico. Najprej se odpeljeva v gledališče, potem pa malo v veselo družbo. Tudi jaz bi rad malo ven, boli me glava.«
»Je še prezgodaj, Rudi«, je vzdihnila Ina.
»Prezgodaj? Kako?«
»Gledališče bodo odprli spet jutri«, je nežno odgovorila. Skušala je vstati, a je imela popolnoma otrple noge.
Preplašen je pogledal na uro. »Saj to ni mogoče!« Pomagal ji je vstati in ji je nežno pogledal v oči. »Prav gotovo si name jezna.«
»Jezna ne, toda utrujena, utrujena.« Ni mogla stati na nogah. Vzel jo je v naročje in jo nesel na zrak. Ko sta šla skozi vežo, ji je še govoril: »To delo bo najlepše, kar sem jih ustvaril. Ali mi to priželiš, Ina?«
»Seveda, Rudi«, je šepetala in trudno nagnila glavo. Niti se ni zavedala, da jo je kot malega otroka položil v posteljo.
Nekaj dni potem je Ina sedela v kavarni v krogu igralcev in igralk.
»Kje boš prebila počitnice?« jo je vprašala prijateljica Lina in jo je malce pomilovalno pogledala. Obe sta se dobro poznali in menda ni nihče tako dobro razumel Ininih itežav kot ona. Vedela je tudi, da Rudi sploh še ni bil v gledišču, da bi videl ženino delo. Ali jo je sploh cenil 'kot pisateljico? Morda, toda bil je že nekaj mesecev tako zaverovan v svoje delo, da vse drugo krog njega ni nič pomenilo.
Ina se je prebudila iz razmišljanja in je brezupno pogledala prijateljico. »Ne vem, Lina; ne poznam še Rudijevih načrtov.«
»Če boš čakala na Rudija, boš -e jeseni v mestu«, je reklai Lina malo hudobno.
»Saj veš, da Rudi snuje veliko delo«, je skušala Ina opravičevati inoža. Toda ni govorila iz prepričanja. Prevelika je bila njena zagrenjenost. Skušala je sicer Rudija razumeti, a se ji je vedmo vračala misel, ali' res mora biti tako vse življenje. Prevelika je bila njena bolest. Ali sploh ima moža? Čemu se je poročila? Mar ni še bolj sama kot prej, ko je bila pri starših? Pino Sanders se je dvignil in jo vprašal, če jo sme spremiti domov. Odšla sta ob nabrežju. Otroci so se igrali in metali vsi veseli kamenčke v vodo. Skušali so, da bi ploščati kamenčki kot žabice odskakovali po po-vršini. Pa se jim ni posrečilo. Tediaj je Pino z veselim vzklikom planil mednje in zalučal po vodi par ploščic, da so urno odskakovale. Ina je srečna pristopila in opazovala veselo igro. Pino je prenehal in jo je v zadregi gledal, ka)kor da bi ga zasačila pri prepovedani igri. »Prosim, da mi oprostite«, se je smehljal. Ina se je tudi nasmehnila: »Čemu neki? KaT zavidam Vam, da znate tako dobro lučati. Tudi moj brat je bil mojster v metanju kamnov* po vodi. Če bi ne bilo prečudno,bi tudi jaz najraje poslktušala.«
»To se pa lahko napravi«, se je sproščeno nasmejal. »Na mojem posestvu je v gozdu lep majhen ribnik. Tam bi lahko tudi to umetnost poskusili, če Vam je prav.«	(nadaljevanje	sledi)