— ' ---- Leto XXI.. št. 58tit Ljubljana, nedelja 10. marca 1940 Cena 2 Din UpruviuSivo LjuDijana, tLnafljeva A - Telefon Ste v. 3122, 3123, 3124, S125 3126. Inserauu oddelek: Ljubljana, Selea-Ourgova ul - Tel 3492 ln 3392 Poari.iZnica Maribor. Grajski trg »t 7 - Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190 Računi pri poŠt ček zavodih: Ljublana « 17 749 Nekaj problemov naše domače politike V naši notranji politiki dozorevajo, kakor vse kaže. važne odločitve. Trenutno se sicer nahajamo v stadiju splošnega zastoja vseh vprašanj, ki so postavljena na dnevni red našega narodnega in državnega življenja, toda splošni občutek je ta, da to stanje ne more več dolgo trajati, ako naj ne nastane velika škoda Dogodki zadnjega časa pričajo, kako se v takem stanju zastoja porajajo živčne napetosti, ki vodijo, dostikrat brez vsake zle namere k težkim medsebojnim nevšečnostim. kvarijo razpoloženja in se razvijajo v opasne politične napetosti Polemika ki se je pretekle tedne razvila med Beogradom in Zagrebom, nikakor ni dobra Spušča se na polja, kjer udarja na občutljivosti, postavlja vprašanja prestiža in dostikrat prezre v ognju svoje vneme, da mora nad vsemi našimi razpravami, polemikami in razprtijami vedno ostati izven vsake razprave interes celote, korist naše jugoslovenske države. Na hrvatski strani se v teh polemikah pojavlja sum. da so na delu močne sile ali da se med Srbi vodi celo zavestna akcija, ki naj Hrvate na koncu ogoljufa za pridobitve sporazuma Na drugi strani pa se med Srbi dostikrat enako pojavlja sum. kakor da hoče hrvatsrka politika odvzeti Srbom nekaj od tega, kar je njihovega, in jih prisiliti v nekak podrejen polo-žai Poleg tega pa se v celokupni jugoslovenski javnosti dostikrat pojavlja ob teh konfliktih in oolem'kah dvom. ali se z ene in druge strani dovolj pazi na to. da mora vselej in povsod interes naše skupne države ostati izven medsebojne borbe. Tako se ustvarja ozračje, ki ni ugodno mirnemu nadaljevanju dela za našo notranjo konsolidacijo. Sedaj se šele vidi, kako pogrešno je bilo, da z doseženim sporazumom hrvatsko vprašanje ni bilo dokončno urejeno, temveč so nekatera najvažnejša vprašanja ostala še odprta. Vprašanje preureditve naše države Je bilo od vsega početka ozko povezano z obnovo državljanskih svoboščin in z vzpostavitvijo parlamentarnega režima Razumljivo je, da se v današnjih težkih časih postavljajo meje politični besedi in političnemu dejanju. Upravičena je skrb da se narod očuva pre-vratniških vplivov, brezvestne demagogije in lahkomiselne brezobzirnosti naoram najvišjim interesom svoje svobode in neodvisnosti ter svoie materialne tn duhovne obrambe. Toda vtem okviru je še široko polje svoboščin Do danes se še v Jugoslaviji ni izvršila ona grupacija politične volje naroda ki bi omogočila pozitivno in konstruktivno tekmovanje ter merjenje političnih sil. s tempa tudi neko uravnoteženje nazorov in pogledov ter iz-bistrenie stališč napram vprašanju našega bodočega notranjega sožitja. To je edina pot h končni rešitvi, ki seveda ne more biti drugačna kakor kompromisna. Dočim so ▼ tem pogledu Hrvati v ugodnem položaju, ker je njihova politična organizacija zajela v HSS ogromno večino naroda se ne more reči isto o Srbih in Slovencih Dr Mačkova fronta na srbski strani nima sebi enakega sobesednika Današnja beograjska opozicija res predstavila večmo srbskega naroda, toda razdeljena je na razne stranke in skupine, ki imajo polne roke posla s svojimi lastnimi zadevami, tako da nimajo časa posvetiti vse svoie pokornosti onemu, kar je danes glavno Njihova gledania na problem državne preureditve so dosti neizenačena Zato nrihaiaio v raznih manifestacijah z ni'hove strani do izraza bolj negativni nego pozitivni pogledi na snlo^no državno politiko Pri tem ie oa gotovo, da so vse srbske stranke globoko prevzete »e le odločnosti braniti srbske interese, temveč tudi sooznania neločliive povezanosti srbskih a tudi slovenskih in hrvatskih Interesov z našo skupno državo Na drugi strani pa Hrvati tako dolgo ne bodo izgubili občutka nesigurnosti da-na^niega svoiega položaia. dokler se oolnžai na srbski strani ne kon«olid'ra in dokler se tam ne noiavi stabilen, zanesljiv in traien partner V takem ooložaiu je za državno politiko tem večiega pomena stremlienie. da bi se med današnjo opozicijo doseglo čim naiožie sodelovanje na osnovi skupnega gledania na bistveno vsebino in obleko državne preureditve in z realno političnim unoštevaniem či-niemc ki iih ni mogoče zbrisati JNS je s svoiim znamm predlogom nakazala pravilno pot ki lahko vodi veük korak naorei Ravno politika na osnovi iugoslovenske ideie ima tu važno posredovalno vlogo in bi storila težko pogreško ako bi se tei vlogi odrekla Nekoliko podoben kakor pri Srbih je položaj tudi ori nas Politične moči so zelo razbite Slovenci smo pri razpravah o bodoči ureditvi države potisnjeni močno na «tran. Nam pravi- Ishaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon »122. 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg itev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopis) se ne vračajo Pred dalekoseinimi dogodki Dastes prispe Ribbentrop v Rim — Miegovim razgovorom z itaiiiansk'mi pripisuieio v zavezniških krogih izredno važnost London, 9. marca. v. T londonskih poll- t i črnit krogih računajo, da bodu prihodnje dni nastopili velevažni dogodki, ki bodo odločilnega pomena za ves nadaljnji razvoj ne samo na severnem bojišču, na Finskem in v Skandinaviji, nego za razporeditev vojnih sil v Evropi sploh. Ves današnji dan sta angleška in francoska vlada bili v stalni telefonski zvezL Pri Chamberlainu je ponoyno konferiral angleški zunanji minister lord Halifax in drugi člani vojnega kabineta. Francoska vlada je imela dopoldne sejo. ki je trajala dve in pol ure, in na kateri so razpravljali o položaju na Finskem ter o posledicah, ki bi utegnile nastopiti, če pride do sporazuma med Finsko in Sovjetsko unijo, odnosno, ako bi se pogajanja razbila Tekom same seje je bil predsednik francoske vlade Daladier v stalni telefonski zvezi s predsednikom angleške vlade Cham-ber'ainom. London, 9. marca v. (Reuter) Po Informacijah tukajšnjih političnih krosov bo nemški zunanji minister Ribbentrop pri svojih razgovorih * IVIussolinijem in grofom Cianom med drugim ponndil Italiji da se Nemčija politično popolnoma umakne t Balkana in prevzame obenem Jamstvo da *e tudi Sovjetska unija ne bo vmešavala v balkanske zadeve Za protiuslugo naj bi ae Italija prih'izn'a Sovjetski nnijf in se popolnoma oddaljila od zapadnih velesil. Eibbentrop na poti v Rim Berlin, 9. marca. s. t Reuter) Nemški zunanji minister Ribbentrop je davi ob 6. odpotoval s posebnim vlakom iz Berlina v Rim, kamor dospe jutri zjutraj. V programu njegovega bivanja v Rimu je poleg razgovorov z ministrskim predsednikom Mus-solinijem in zunanjim ministrom Cianom tudi sprejem pri papežu Piju XIL Italijanski Usti pripisujejo prihodu nemškega zunanjega ministra veliko važnost. Istočasno se opaža, da so italijanski Usti nenadoma prenehaU a vsemi napadi proti Sovjetski RusljL Na drugI strani listi tuö napovedujejo, da bo angleški odgovor na italijansko protestno noto zaradi zaseženja nemškega Izvoza premoga pripomogel do bolj prisrčnih odnošajev med Italijo in Anglijo. Napovedujejo, da bo angleški odgovor na italijansko protestno noto jutri Izročen v italijanskem zunanjem ministrstvu. Tudi hesenski princ v Rimu Rim, 9. marca. AA. t Havas) V Rim je prispel hesenski princ, ki je poročen z italijansko princeso Maialdo. »Corriere Padano« opozarja pii tej priliki, da je hesenski princ Izvrševal zaupana poslanstva Hitlerja v posebno važnih razmerah. Se dve nemški delegaciji Rim, 9. marca. J. ( Havas j. V Italijo sta prispeli posebni komisiji nemškega ministrstva za delo ter ministrstva za poljedelstvo. Komisiji bosta z merodajnimi Italijanskimi krogi obravnavali vprašanja, ki se tičejo pogojev, pod katerimi bodo prevzeti na delo italijanski poljedelski delavci, ki v kratkem odpotujejo v Nemčijo. Goeringov organ o pomenu obiska Bern, 9. marca J. (Havas.) List »National Zeitung« iz Essena, kl velja za glasilo maršala Göringa, piše v zvezi z Rib-bentropovim potovanjem v Rim, da je cilj tega obiska proučiti vsa tekoča vprašanja, v prvi vrsti seveda vprašanje nemškega premoga, ki ga Anglija ne pusti Izvažati v Italijo, ter ozadje Informacijskega potovanja Rooseveltovega odposlanca Sumner Wellesa. List pravi nadalje: »London ln Pariz morata vedeti da se nahaja Evropa danes na zgodovinskem obratišču, kakršno se ne ponavlja vsako stoletje Nemčija In Italija ne bosta mogli trpeti, da bi reakcionarne države branile uvedbo novega reda v Evropo tn pohod Idej mladih nacionalističnih držav. Svet se nahaja danes na pragu velikih odločitev. Ribbentropovo potovanje v Rim Je po svojem značaju dovolj važno, da zasluži pozornost vseh narodov.« »Völkischer Beobachter« naglaša, da prihaja ta sestanek v trenutku, ko se Italija enereično zavzema za svojo pravico, za katero jo skušajo zapadne velesile prikrajšati. Italija ve da sme v tem pogledu računati na sleherno pomoč Nemčije. Jutri ft\ papežu Rim, 9. marca. J. (Havas.) Kakor poročajo iz dobro Informirane strani, bo v ponedeljek nemški zunanji minister von Ribbentrop sprejet v avdienci pri papežu. Rim, 9. marca br (SDA) Vest ds bo nemški zunanji minister Ribbentrop obiskal tudi Vatikan je izzvala v rimskih političnih in diplomatskih krogih ogromno pozornost m to tem bolj ker se je izvedelo, da je Ribbentrop sam prosil za avdienco pri papežu Njegovi želji je bilo ugodeno in bo Ribbentrop sprejet v privatni avdienci v ponedeljek opoldne To je prvi primer da obišče Vatikan nemška osebnost odkar je v Nemčiji prišel na krmilo narodni socia lizem Ko je Hitler lani obiskal Rim ni obiskal Vatikana kar ie takrat dalo povod za razne komentarje Kakor je znano, je takrat papež demonstrat-vno zapustil Rim in odšel v Castel Gandolfo. Francozi o novih načrtih Nemčije Pariz, 9. marca J. (RSV). V merodajnih pariških krogih z veliko pozornostjo spremljajo Ribbentropov obisk v Rimu Splošna sodba je. da gre za utrditev odnošajev med Nemčijo in Italijo, pri čemer je nedvomno, da si ho Nemčija prizadeval» Italijo tesneje pritegniti v krog svoje politike. Nobeni znaki pa ne kažejo, da bi bila Italija navzlic svojemu sporu z Anglijo zaradi premogovnih dobav pripravljena lzpremenlti svoje stališče. M ga Je obdržala med vojskujočima se taboroma od začetka vojne. Nemčija al bo nadalje ▼ Rima ponovno prizadevala pridobiti Italijo za obširnejše sodelovanje v pričujočem evropskem položaju, posebno pa še za širše sodelovanje s Sovjetsko anijo. S tem namenom bo zlasti skušala razpršiti nerazpoloženje Italije napram Nemčiji, ki je bUo očitno Izza sklenitve nemško-sovjetskega pakta. Nemčija je po vseh znakih sodeč uspela ugladiti pot za tesnejše sodelovanje med Italijo ln Sovjetsko unijo, kar se je posebno pokazalo v sedanjem premogovnem sporu, ko je Sovjetska unija Iznenada pričela zagovarjati ln braniti Interese Italije. Očitno Je, da bosta Berlin in Moskva vse storila, da bi v svojo korist izrabila itaUjansko-angleški Incident v nadi, da se jima bo posrečilo spraviti v nevarnost odnošaje med Italijo in VeUko Britanijo. Politični opazovalci v Italiji zatrjujejo, da se opaža malenkostno izboljšanje med Italijo ln Sovjetsko unijo In da so celo verjetna pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe med obema državama. Kaj pravijo v Londonu London 9 marca j {Reuter» Kako* sodijo v angleških diplomatskih krogih, je eden izmed ciljev Ribbentropovega potovanja v Rim tudi ta. pridobiti Italijo, da bi vplivala na Finsko v tem smislu, da bi Finska «prejela sovjetske mirovne pogoje. V nngleškib diplomatskih krogih pa so mnenja, da vojaški položaj Finske nikakor ni „tako neugoden da bi Finska morala ns to pristati Zapadni zavezniški državi bosta proti kaki taki diplomatski akriji na Finskem vsekakor reaeirali na ta način da bosta povečali svojo pomoč Finski Finska Je že dobila od zavezniških držav tako tehtna zagotovila glede pomoči, da bo lahko na pogajanjih v Moskvi povsem mirno in samozavestno nastopala, zavedajoč se zaslombe, ki Jo ima v zavezniških državah Tudi v Stockholmu je angleška diplomacija že storila potrebne korake, da se s te strani na Finsko ne bi Izvajal pritisk, da naj pristane na sovjetske zahteve. Samo vrnitev obiska grofa Ciana Rtm. 9 marca, br. (SDA) V nasprotju s inozemskimi komentarji piše »Giornale d'Italia«, da na Ribbentropovcm obisku ni nič senzacionalnega, marveč gre samo za vrnitev obiska, ki ga je napravil pred 5 meseci ▼ Berlinu grof Ciano. Stališče Italije je ostalo neizpremenjeno takšno, kakor je označeno v resoluciji velikega fašističnega sveta od 8. septembra in kakor ga jo obrazložil grof C;ano v svojem govoru 8. decembra lanskega leta. Italija pazljivo zasleduje razvoj dogodkov in je slej ko prej budno na straži svojih lastnih interesov. Milan, 9. marca z. »Conerre delia Sera« omenja v zvezi z obiskom Ribbentrop« tudi možnost da se bo Ribbentrop pri Mus-solmiju osebno opraviči! zaradi napada nemških letal na italijanski premogovni parnik Dosedaj so italijanski listi poročali o tem dogodku brez omembe napadalca. »Popolo d'Italia« polemizira z angleškimi in francoskimi listi, ki opozarjajo v zro-zi s prizadevanji Nemčije da pritegnejo Italijo v svoj vojni tabor, na delikaten položaj Italije List energično zavrača te trditve in poudarja vojaško moč Itali je. ki se je že pokazala tako v Abesiniji. kakor tudi ▼ Španiji Strategična oporišča, ki jih ima Italija v Sredozemskem morju, v Rdečem morju m na Indijskem oceanu, ji dajejo možnost, da se uspešno brani proti slehernemu napadu. MBU delegati v No Pogajanja se vrše ie brez švedskega posredovanja — Bivši prezident Finske SvinhuSvud odpotoval iz Berlina v Rim — Napet položaj v Skandinaviji Moskva, 9. marca. (Reuter) Potrjujejo, da sta finski ministrski predsednik Ryti in minister Paasikivi v Moskvi m osebno vodita pogajanja s sovjetsko vlado Očitno se torej pogajnja sedaj vrše ie brez švedskega posredovanja. Kodanj, 9. marca s (Reuter) Bivši finski prezident v Svinhufvud je seda.) oa poti iz BerUna v Rim. Ne potuje pa skopaj z nemškim zunanjim ministrom R bben-tropom kakor je bilo prvotno javi eno Sinoči je bil Svinhufvud v nemškem zunanjem ministrstvu, danes dopoldne p? Je bil. kakor poroča švedski radio, sprejet pri kancelarju Hitlerju Stockholm, 9 marca d. (Reuter) Se vedno ni znano, kam je včeraj iz S točk-holma odpotoval dr. Paasik;vi N?jore.i se je mislilo, da se bodo sovjetsko-finska pogajanja nadaljevala v Rigi ali Ta linu, zadnja poročila pa zopet prav'jo, d • se pogajanja merda že vr e v Moskvi. Posebno mnogo obiskov je bilo op? ženo včera; in danes ra švedskem poslaništvu v Moskv'. Stockholm. 9. marca. s. (Reuter) V S", ed-skih uradnih krogih zagotavliaio da nI Švedska izva-'ala nobenega pritiska na Finsko glede pogajanj s Sovj- tko Rusijo, mnosra poročna oa prav' 'o. da .ie v resnici le Nemčija vol'vala na S'-edsko. to pa zo pet na Finsko, d* Je Finska pristala na mirovna pogaJ^nia Dobro obveščeni krogi pravijo erto, da je švedska vlada sprejela sklep. da «e a silo upre vsakemu poskusu prehoda zavezniških čet na pomoč Finski skozi Švedsko. Javnost takega stal'Sèa vlade oči vidno ne odrbrava List »Dagens Nyhe«rr» na-glaša. da ne more biti govora v finski ki. pitulac'ji »Stockholm T'dingen« prav", da bi v^aki nagovarianie h ka.p:tulacif s strani Švedske pomenilo Izdajo Švedskih lnt*>r*>sov In časti. Stockholm, 9 marca. z. Po poročilih Is Berlina Je imel bivši finski predsednik Svinhofvad v Berlinu sestanek ■ tamoš-njim sovjetskim poslanikom, ki velja za osebneea zaunnika Mo'otova. Obravnavala sta rama vprašanja glede katerih pri pr- vih razgovorih med finskimi In sovjetskimi zastopniki ni prišlo do aikakega sporazuma Potrjujejo se vesti, da se poganja sedaj nadaljujejo v Moskvi. Stockholm, 9. marca s. (Reuter) Angleški poslanik v Stockholmu Je danes pose-til finskega poslanika Erkka Njun razgovor je veljal izmen) informacij. V ponedeljek ali torek odločitev Helsinki, 9 marca, a (Reuter). Finski zunanja minister Tanner 1e dal danes nekemu ameriškemu novinarju interview v katerem pravi, da bo odločitev v sovjet-sko-finskib pogajanjih padla prihodnji ponedeljek ali torek Ce se bo izkazalo, da So sovjetski predlogi nesprejemljivi, se bo borba nadaljevala z vso ostrost »o. Doslej pogajanja niso v nobenem oziru vplivala na sovražnosti. Diplomati v Moskvi živahno na delu Stockholm, 9. marca. j. Švedski »dlo poroča, da je opažati v Moskvi zadnje dni Izredno živahno diplomatsko aktivnost. Ameriški poslanik v Moskvi je imel dve-urni razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Pravtako je imel z Mo lotovom razgovore tudi švedski poslanik v Moskvi. Francoski poslanik v Moskvi je napravil obisk na švedskem poslaništvu. Washington, 9. marca, a (Ass. Pre^s.) Zunanji m'nister Hull Je izjavil danes no-vinarienx da ie oreiel od ameriškega poslanika v Moskvi Steinhardts obširno poročilo o njegovem včerajšnjem razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Hull Je deial. da se Je razgovor nanašal samo na dejstva in govorice o sov-Jetsko-fnskih m'rovnih oogalanj'h. da oa ni Molotov v teku razgovorov izrazil nobene že'je. da nai bi Zediniene države posredovale v sovWsko-finsk-TO sporu Vla- jo: vi imate itak svojo slovensko banovino. njeno ozemlje je nesporno in kakor bomo drugod uredili, tako boste dobili tudi vi Toda mi nočemo biti taka samostojna Slovenija, katere se ostala država ne bi tikala in ki bi bila naibolj zadovoljna, čim bolj bi mogla živeti za sebe Mi smo prav tako gospodari" celokupne Jugoslavije, kakor Srbi in Hrvati, ker ta država ni pogodbena tvorevina in ni ustanovljena na pogoie temveč je nastala po samoodločbi celokupnega naroda kot nacionalna edinica ki je kot taka različna od vseh drugih in enotna napram vsaki drugi Slovenci smo s svojimi gospodarskimi socialnimi in kulturnimi interesi predvsem pa s prvenstvenim interesom svojega obstanka neločljivo povezani s prilikami, razvojem in bodočnostjo ostalih delov Ju- goslavi ie Pn tem pa se na drugi strani zavedamo, da smo doprinesli velik del žrtev, da je mogla Jugoslavija nastati v danaSnji obliki in da so v njej i Srbi i Hrvati dosegli skoraj svoj na-rodno-teritorialni maksimum. Tudi notranja ureditev Slovenije je vpraša-nie ki ni samo slovensko. Skupaj s Srbi in Hrvati hočemo, da tudi naši banovini zagotovimo jamstva za svoboden razmah duhovnih in političnih sil v naši ožji domovini in postavimo neoorušne bariere snekulariiam na uved bo totalitarnega ali drugače enostranskega sistema v bodoči slovenski avtonomiji. O teh vprašanjih bi si morale zlasti vse napredne politične skupine ori naa biti složne in na tem problemu naie bodočnosti bi se morale zbirati vse svobodoljubne in tvorne sila. Izgleda oa. da za to še ni dovolj razumevanja. V zadniem času se pojavljajo razne konjunkturalne akcije, ki daleč od vsakih programskih ali siceršnih občepo-litičnih pomislekov priporočajo le »edinstvene prilike« ter se ukvarjajo z malimi taktičnimi domisleki. To seveda ni politika, nego špekulacija, ki se povrh le orečesto pokaže za oogT-°^po Toda teh stvari ni jemati preveč tragično. V naoredn'h vrstah se vedno bolj uveliavlja odločna volja za veliko napredno skupnostjo, ki je edina garancija, da bodoča banovina Slovenija ne bo torišče raznih eksperimentov '.n domačija strastnih medsebomih sovraštev, temveč domovina svobodno napredujočega naroda, ki 1e čvrsto odločen, ostati neporuino povezan ▼ bratstvu in adinstvu s jugoslovensko da Zedlnjenlh držav strmo da Aere čim več informacii o položaju v Evropi in tei svrhi ie služil tudi Steinhardtov obisk pri Molotovu. Finska javnost proti kapitulaciji Helsinki, 9. marca. s. (Reuter). Fmska javnost je doslej zelo malo poučena o sov-jetsko-finskih mirovnih razgovorih. Ve ti. italijanskega radia, da bi bile sovražnosti na fronti ustavljene odločno zanikajo. V javnosti prevladuje vtis, da ne mora biti govora o kapitulaciji Finske. Neki finski ča tn *< je takole označil stališče vojske: Pozabimo mirovna pogajanja MoJ dom je v Viborgu in boril se bom zanj. Nekateri finski listi danes pozivajo Aiv-glijo in Francijo, da nai izdatneje priskočita F:nski na pomoč. Na drugi strani prevladuje v Helsdnk'h mnenje, da bi b il sicer Anglija in Francija brez dvoma pripravi}«!) Finski pomagati, da pa b' bil odločen korak v tej smeri zelo dalekco»-žen. ker bi pomenil, da bi »e svrtovn» vojna izvojevala potem v Skandinaviji. Kdaj bi mogla posredovati Amerika Washington, 9. marca. AA. (Havas). V lavavi, katero je Roosevelt dal na konferenci tiska, je izrazil rezervo o možnosti posredovanja Zedlnjenih držav v sovjetsko-finskem spopadu. Posebno zavoljo po» ložaja, ki je v polnem razvoju, àe ne more vlada Začinjenih držav zavzeti določenega stališča. Iz okolioe Bele hiše pa P*1 tej priliki poudarjajo sledeče točke: 1) Zedinjene države so zmerom priprav, ljene dati svojo podporo za vpostavltev pravičnega mira. 2) Malo je verjeti», da bi vlada Zganjenih držav hotela posredovati t sovjet» skofinskem spopadu za sklenitev miru, ker bi bil s tem sankcioniran napad, ki je dal povod za zgražanje in katerega Je san» predsednik Roosevelt ostro obsodil. 3) Ameriško posredovanje bi prišlo v po. štev le tedaj, če bi Finci smatrali, da bi posredovanje moglo podpreti ohranitev njihove neodvisnosti tn v slučaju, öe bi bila Moskva pripravljena pogajati se za miz; ld bi ga mogh tudi ▼ Helsinkih sprejeti. Javno mnenje Združenih držav je t»> koj v začetku sovjetskega napada trdilt\ da brani Finska civilizacijo in pravtoe prav tako kakor zavezniške države. Pod takimi pogoji ne bodo diolomatski krogi v Washingtonu prevzeli nobene pobude, ne da bi se prej posvetovali z Londonom in Parizom. Glasilo maršala Balba o Stalinovi igri 9. marea. J. (Havas). Obravnav»-Joč sedanje razgovora. Iti imajo namen ustaivftl sovražnost! med Sovjetsko unija Nadaljevanje na TU strani »JUTRO« It 83. 3 If«WX ». m. 19« ^ Itala Beut* »Corner» del Padano« med drugim: Sedaj ae „ovori o posredovanjih in o pripravljenosti rdečega carja Stalina, da sklene mir. Toda. oaj a nihče ne dela iluzij. Mir U bil samo kratko premirje Dokler bodo velike države v medsebojni borbi m dokler se bodo skandinavske države sklanjale za svojo nevtralnostjo, se Stockholmu ni treba ničesar bati. Ali ne kaže vse, da je to tisto stanje, ki sd ga je Rusija tolikanj želela in ki ga je kominteraa s tolikšno vztrajnostjo pripravljala? List podčrtava nato, da je Stalinova igra povsem jfujna: metati bombe na Švedski teritorij, podpihovati kocnunfeOCno gibm- na Norveškem, ogrožati Besarabijo in pošiljati Cete na sovjetske meje na Bližnjem vzhodu. Ah ga pri tem poslu res nihče ne more ustaviti? In vendar bi se sovjetska akcija v začetku sovjetsko-fin-skega konflikta lahko zlomila. Takrat Berlin ne bi Imel nie proti temu, če bi Sovjetska unija ostala v okviru svojih starih meja Toda skandinavskim državam je tedaj manjkalo poguma, kakor tudi Se sedaj ne znaj~ razlikovati med obema vojnima konfliktoma, ter se izviti iz klešč obeh blokov vojskujočih se držav. Danes je zato že prepozno. švedska se bo uprla vsaki intervenciji Švedski parlament proučuje vse posledice, ki bi jih mogel roditi novi položaj v severni Evropi Kodanj, 9. marca j. (Havas) List »Politiken«. ki velja običajno za glasilo danskega zunanjega ministra Muneha. objavlja naslednjo brzojavko svojega posebnega dopisnika iz Stockholma: Zunanjepolitična komisija švedskega parlamenta ie te dni temeljito proučila vse posledice, ki bi jih utegnil roditi novi položaj v severni Evrope Vpoštevala je pri tem tudi glasove švedskega tiska, ooozar-jajoč^ a na Dosledice ki jih ima lahko za Sved * o njeno v t ajanje na nevtraln sti Švedska bi se zaradi tega — tako pravi časopisje — lahko zapletla v borbo ne samo z zapadnima zavezniškima državama marveč hkrat: indirektno celo s Finsko. Švedska zunanjepo'itifna konrrsna se je odločila, da se bo Švedska s svojo armado uprla »roti vsaki intervenciji, oa naj pride s katerekoli si bodi strani in čeprav od obeh taborov hkrati. Sklep je bil ver etnu sklenjen sporazumno z norveško vi-do ter na povsem enaki osnovi. Kohtav apel na finsko vlado London. 9. marca. z. Iz norveških krogov poročajo, da finska vlada proučule možnost zavezn ške podpore Norveški zunanji minister Kocht ie notoi po radiu naslovil na finsko vlado nujen apel nai ne onemogoči mirovnih Doeajanl Vsekakor oa ie ponovno zagotovilo Angli ie in Francije, da sta orioravlieni Finsko znatno Dodprefc. zelo okrepilo odpimost Fincev in v veliki meri olajašalo tudi njihov položaj pri pogajanjih. Besen položaj na fronti Finski posadki v Viborgu in na vsej Mannerheimovi črti grozi obkcKtev Helsinki, 9. marca, s (Finska teL ag.) Današnje finsko vojno poročilo javga o dogoukih včerajšnjega dne nasiednje. Na kopnem: V Finskem zalivu pred otočjem Vir ola h ti na obeh straneh živnhn a patroma aktivnost. V Viborškem zaliva je nadaljeval sovražnik z močnim pritiskom v severout-padu zaliva in je zavzel nekaj otokov. Južno m južno vzhodno od Viborga so bili sovražni napadi zaustavljeni pred našimi pozicijami V srednjem in vzhodnem delu Karelske zemeljske ožine so bili vsi sovražni napadi odbiti. Sovražnik je imel zelo velike izgube. Nad 18 tankov in mnogo topov je bilo uničenih. Severovzhodno od Ladoškega jezera je potekel dan mirno. Pri Lavanjärviju smo popolnoma uničili sovražni oddelek. Pn Koilanjokiju je sovražnik ves dan močno napadal. Vsi napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika Zapadno od Suojärvija uspešne manjše borbe. Pr Kunmu je bil odbit sovražni napad. Zavzeli smo neko sovražno postojanko ter pri tem ujeli 125 sovražnih vojakov in zaplenili mnogo vojnega materiala. Na Laponskem živahno udejstvovanje patrol in manjši boji. V zrakn: Naši bombniki so tekom dneva napadli sovražne kolone vozil in mehanizirane oddelke na otokih v Viborškem zalivu ter izvedli tzvidniške polete. Sovražno letalstvo se je udejstvovalo v glavnem v zapadnem delu Karelske ožine ter med Kotko in Viborškim zalivom. Po potrjenih podatkih je bilo tekom dneva sestreljenih 6 sovražnih letal. Dva dvomljiva pr.mera od prejšnjega dne sta bila nak-n&ano potrjena. Helsinki. 9. marca, a (Ass. Press.) Na podlagi današnjega finskega vojnega po- ročila smatrajo položaj finske vojske pred V i borg om kot zelo resen Ker se je sovjetski vojski posrečilo doseči nadaljnje uspehe na severozapadu Viboršfcega zaliva, grozi finski posadki v Viborgu in na vsej Mannerheimovi črti na Karelski ožini nevarnost obkolitve. Moskovski komunike Moskva. 9 marca AA (DNB) Poročil > sreneralnega štaba Icninsrraiskeea voln^e* okrožja se glasi: V teku 8 marca n* b'l važnejših dogodkov V Viborškpm zalivu so sovjetske čete zacedle otok Esis ri t istoimenskim mestom ter ot-k Katiians ri % mestom Rahkas«ri otok Tervasar» Mu-stasar! ter mes*o H Pet asa ri So v Vt ske čete so zaplenile oh te.i pril'ki 12 top »v 51 strojnic in 2 milijona nabojev SovW'ke letalske sfie so bomhard'rale sovražne čete in zbile Z sovražni letali. vjnkllci v Sovjetski uislfi TalHn, 9. marca. s. (Reuter) Po poročilih iz Sovjetske Rusije so klicani pod orožje vsi sovjetski vojaški obvezniki do 35 leta starosti. Vpoklici se ne vrše javno, temveč s privatnimi obvestili na posameznike. V vsej Sovjetski Rusiji so vpoklici izzvali veliko vznemirjenje. Nemške čestitke Molotovu Berlin, 9. marca. j. (DNB). Nemški poslanik v Moskvi Schulenburg Je danes v imenu nemške vlade čestital sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu k 501etnici njegovega rojstva. Nemški zunanji mini-stei Ribbentrop je Molotovu brzojavno izrazil svoje čestitke. Italila in Rimski dopisnik parifkeea . Temfssa" o Italije v sedanji in bližnji |jri velesil Parit, 9. marca. b. V tukajšnjih krogih le nekaj časa z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj italijanske zunanje politike Pozornost na Rim obračajo v teh dneh predvsem naslednje tri okoliščine: začetek Wellesoveg» evropskega potovanja v Rimu. angleško-italijanski premogovni spor ter obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentrop« v Rimu. Prvi dogodek je opozoril na važno vlogo, ki jo igra Italija v tako zva-«em »tretjem taboru«, taboru držav izven sedanje vojne Drugi dogodek je opozoril na italijansko staiišče do obeh zapadnih velesil. Tretji, Ribbentropo* obisk v Rimu, pa se zdi v vrsti teh dogodkov najpomembnejši. ker postavlja v ospredje ves kompleks vprašanj, ki so v zvezi z odločitvami Italije v sedanji vojni Francoski listi ki pišejo ze'o tmterjeno O Italiji, sn v zadnjem času že večkrat opo-«orili na nekatere italijanske časopisne glasove o rusko-finski vojni iz katerih so sklepali na možnost italijanskega preokreta v pogledu odnošajev do Rusije. Rimski dopisnik tukajšnjega »Tempsa« podaja sedaj v daljšem izvlečku članek ki ga je objavil glavni fašistični organ »Popolo d'Italia« o vprašanju kakšne bi bilo italijansko zadržanje v primeru spopada med nem^ko-ru-skim in ant?le*ko-francoskrm blokom na Bližnjem vzhodu Na to vprafanje odgo varia »Popolo d'Italia« z dvema ugotovitvama: i. Italija je slei ko prei prav tako pro ttboljševiško kakor protidemokratično «s mer j ena Z Končno stališče Italije Je odvisno od tega. al; bodo njeni sredozemski in imperialni interesi bolj ogražani od Rusije ali Anglije in Francije. List prihaja tako do zaključka da bo naie' Italije med svojimi sovražniki, kdorkoli bo ogražal njene življenjske interese Italija je v najboljših odnosaiib z na ista rejšo demokracijo s Švico: ona je bila mo nino tud' na strani demokratične Finske ona se končne trudi da izboljša svoje od nošaje z Zedinjen'mi državam' Severne Amerike Samo glede boljševizma ni mo goče postavljati takifc raz'ik Tu se lahko govori samo o prijatelju ali sovražniku. Drugo ugotovitev fašističnega organa ki ! se tiče italijanskih interesov si rimski do ! pisnik »Tempsa« razlaga tako. da bi se Ita-! lija niti za hip ne pomišljala približati sc Rusiji, čim bi čutila, da so njeni interesi bolj ogražani od zapadnih velesil kakor od Moskve Skratka, italijanska odločitev v sedanji vojni more pasti samo z vidika in pod pritiskom italijanskih interesov, ne pa ideoloških opredelitev Zatr, «Popolo d'Italia« ne izključuje možnosti večje itali jan-i ske naklonjenosti Rusiji kakor zapadnim velesilam, ako bi to narekovali italijanski interesi. Ker bodo samo ti odrejali končno italijansko stališče v sedanji vojni, se »Tempsov« dopisnik sprašuje, ali ne bi ie tovajaaje približalo Rusiji Italija bi utegnila imeti intera. da škodo, ki jo utrpi zaradi te blokade, nadomesti s trgovinskimi koristim s ruske strani. Lansko leto sklenjeni dopo4-nilm trgovinsk- sporazum mod Italijo in Rusijo je potekel letos 29. februarja. Ni izključeno da ga bosta »edaj obe državi obnovili v skladu z novuni razmerami Italija poglablja stike tudi s Turčijo Tudi drugi listi posveča-o italijanskim časopisnim komentarjem o mednarodnem po loža ju vedno večjo pozornost Tako opozarjajo nekateri na članek, ki ga je objavil milanski »Corriere della Sera« o sedanji turški politiki Članek je napnal ankareki poročevalec lista, ki se zelo objektivno izraža o turških miroljubnih naporih ter podčrtava izboljšanje italijansko-turških odno-šajev. Glede ankarskega trozveznega pakta. sklenjenega med Turčijo. Anglijo in Francijo, sodi, da je v glavnem naperjen samo proti Nemčiji Le v dveh primerih bi utegnili Anglija in Francija ofenzivno nastopiti na tem področju proti Rusiji: 1. ako bi nemško-rusko sodelovanje postalo tako prisrčno, da bi neposredno škodtfo zavezniškim interesom. 2 ako bi finski poraz zahteval oboroženo angleško-francosko intervencijo. ker bi utegnil nagli razvoj dogodkov na severu prisiliti Rusijo, da sarna začne s razbremenilno ofenzivo na jugu. kar bi seveda tudi Turčijo prisililo, da nastopi z orožjem. Italijanskemu poročevalcu pa se zdi prav tako neverjetna hipoteza ruske ofenzive na jugu kakor domneva, da bi Turčija nastopila ofenzivno proti Rusiji brez napada od te strani. To kaže na življenjsko važnost Turčije v sedanjem konfliktu velesil, kajti brez nje ostajajo vse hipoteze v zraku To pa zvišuje pomen Turčije tudi za Italijo, ki je prav v zadnjem času poglobila svoje stike z Ankaro s sklenitvijo novega trgovinskega dogovora. Wellesov sestanek s Poljaki v Pariza Pari», 9 marca. J. (Havas) Ameriški državni podtajn.k Sumner Welies le danes dopoldne dolgo časa konfenral s francoskim finančnim ministrom Revnaudotn Razgovori, ki sta lih doooldne za nekaj časa prekinila, so se nad il'evali ob 10 uri Jutri zjutrai odpotuje Wel1 es z letalom v London. Po doslej znan-h disooziciiah bo ameriški državnik v torek verjetno sorelet v avdienci Pri ang^kem kralju Iz Londona bo odpotoval Welles najbrže šele v četrtek Za časa njegovega bivanja v angleški prestolnici bo prirejeno niemu na čast ti'di slavnostno kobilo ki se <»a bresta udeležila tudi minis'r ki predsed dk Cham-berlain in zunanji minister Halifax. Pariz, 9 marca s (Reuter) Sumner Welles fe imel danes opoldne razgovore 7 brazilskim in argentin-kim oo6lan;kom N? " os lu ie bil ori fina^čn^m rrv'nl«*r i R*»v naudu Poooldne ie osseti! ooUsVo orcsla-ništvo in se sestal s oolisklm ministrskim oredsedn'kom S'korsjtfm in zunanjim ministrom Zaleskim. Zavezniški letalski generali v Ankari Ankara 9 marca j (Havas) Da"es sta orispela v Ankaro poveljnik angleške zrs čne sile na Bližniem vzhodu. letalski maršal sir Will:am M'tchell in komandant francoske zračne sile v Sirili eeneral Jau-neaud. Na lepo okra«*»nem kolodvoru le bil zavezn'Sklma vol^škima dos^a^^ve-nlkoma Drireien svečan spreiem. te* om katoreffa Uma ie turška armada Ukazala vojaške časti Poveljnika zavezn'Skega letalstva bojtfa imela va*re rargovore s turškim zunaniim m'nfctmi*» ter vo4"'m ministrom kaW>T- tud: s šefom tur.Lke?a gelerai nega štaba TwSH* iii^i^tfe mtožaj sta BiMnnu Ankara 0 marca 8 (Havasi Na poziv svoje vlade do*ne v kratkem v Ankaro turški pos'anik v Rukare*ti Pred svojim odhodom je imel pos'anflc r*z!?ovore z ministrskim predsedn'k^m Tatarf»«com in zunanjim nvmstrom Gnfencom. !z?'eda. da hoče turška v'ada pooolnoma na novo proučiti ves diplomatski položaj na Balkanu, ki ie nasta' r>o sestavi nove bo'öirske vlade in beograjski konferenci Se vedno si turška vlada z'asti prizadeva, da bi doseg'a spravo med Rn'gariio in Rumun'jo in pripravila Bolgarijo za vstop v Balkansko zvezo. PrsdscJnlk via 5 e v Nišu Beograd. 9. marca. p. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je snoči odpotoval v Niš, kjer bo ostal do jutri. Italijanske premogovne ladje bodo izpuščene Spor med Anglijo in Italijo bo pa londonskih naročjih že v kratkem likvidiran MIlan, 9. marca. z. »Corriere della Sera« poroča iz Londona, da bo angleška admiral i te ta najbrže izpustila vse zaplenjene Italijanske premogovne ladje in sicer s tovorom vred ter da bo sprejela italijanski Izjavo, da te ladje zaradi vremenskih prilik. predvsem zaradi ledu, niso mogle pravočasno odpluti iz Rotterdama. London, 9. marca j. (Reuter) Po informacijah angleških diplomatskih krogov Je včeraj popoldne italijanski poslanik v Londonu posetil angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa, s katerim se je razgo-varjal v zadevi premogovnega spora. Razgovor je potekel v zelo prijateljskem tonu in upajo v merodajnih krogih da bo an-gleško-italijansko nesoglasje v zadevi transportov nemškega premoga v Italijo v 'rratkef likvidirano. London, 9 marca s (Havas) TukajSnjl ->olitični krogi mislijo da ima odhod nemškega zunanlega ministra Rlbbentropa v "'m namen povečati diference med Italijo 'n Anglijo zaradi premogovnega vpraša-nja. »Press Association« pravi, da Je angleški odgovor na italijansko noto zaradi za-seženja nemškega premoga le sestavljen ln bo v kratkem odposlan. Angleška vlada je sestavila odgovor z največjo pazljivostjo. Odgovor bo enako odločen, pa tudi enako prijazen kakor je bil ton italijanske note. Angleška vlada bo predvsem poudarila. da je kontrola Izvoza nemškega premoga v Italijo v skladu z odlokom o zaple-njenju vsega nemškega izvoznega blaga, ki je bil izdan že v novembru lanskega leta. V Londonu zanikajo kot popolnoma neosnovane vesti, da bi bik) zaradi zase-ženja nemškega premoga za Italijo prišlo do diferenc med zunanjim ministrstvom in ministrstvom za blokado. Zaenkrat obstoji Se veJno tako na Italijanski kako tudi na angleški strani želja za sporazum v vprašanju premoga Gospodarski razgovori med obema državama so bili samo prekinjeni niso pa ae razbili. Ali so pl]n2ne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitne vae, ki trpe oa astmi. Katarju pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, uuluzenosU, dolgotrajni tirtpavu*tl ln brlpl, a doslej še niso našli zdravila Vai taki ooiniki dot* pn na* POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO » SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med Gutmanna — rreba je ptaau samo karto (franklrano s 2 din» a točnim naslovom na: PÜHLMANN St Co.. Berlin 614. Müggelstrasse Nr. 55Ö-2Öa. Odobreno od mio. »oc. pol. Mnrtctsfco -enodarski politika, v kolikor bodo pripravljene prilagoditi gospodarska načela zgo-ra< om«nienim točkam. Seja francoske vlade Pariz, 9. marca J (Havas) Danes dopoldne je imel francoski ministrski svet sejo. na kateri je ministrski predsednik Daladler podal običajni tedenski pregled diplomatskega ln vojaškega položaja ter posvetil posebno pažnjo finskemu problemu. Po Daladlerovem ekspozeju je poročal minister za blokado Pernot o doslej doseženih rezultatih gospodarske blokade Nemčije. Sklepi sokolskega vodstva Solidarnost nacionalnih organizacij s sokolstvcm Beoerajski listi 0b1avl1a1o sklepe seje olenuma saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ki je zboroval 2 in 3 marca Vsi skleoi so bili soglasno soreleti Nanaš Jo se prvenstveno na ooložai sokolstva v banovini Hrvatski radi katerega so ored ča-lskih delavcev kakoi tudi soknlsk'h organizacij, oosebna pa še na sokolske domove.« Objava končno nanovedule da bo sa-vez SKJ izdal Dosebno kniigo v kateri bo •znesel ored lavnost dokumentärčno sliko > položaju sokolstva v banovini Hrvat-k V zvezi r obiavo o želenih saveza SKJ irinašalo beoff'-aiski listi tudi resoludo ^Sveta oatriot-kih bo'e»Ti:ških in vit šldh rrganizacii« Resoluciia te osrednle organizacije naših elavnih twtriot^k'h udmženl z žalostjo ugotavlja da se »v naši državi odigravalo zadnle čase stvar in doeodki. ki morajo resno zaskrbeti sleherne?? do- j štenega rodoljuba. Med temu dosodki le tudi napad na znaneaa sokolskega in nacionalnega delavca starešino mostarske sokolske žuoe Cedo Miliča ki ie bil med vojno zaradi svojega nacionalnega dela obsojen na smrt Svet zahteva zato od v eh merodainih činiteljev da store ootrebne ukrene za zaščito zakonitost ter ogroženih državnih in nacionalnih interesov Ugotavlja Da tudi da izvajajo velik del vseh teh akcij člani Hrvatske seljačke zsšč te, ki niso za to nikdar ooklicani na odgovornost Ako ne bodo nastcDili z mer^daine strani oroti delovanju teh ljudi ootem ie novsem razumliivo da bo nastoDüa reakcija tudi na drugi stani ter stvori'a *e tež-ie stanje od onega v kakršnem živimo.« V Svetu so oreanizirani med druff ni: Udruženie rezervnih ofic.rjev Kolo srbskih sester Savez vojn h dobrovu!jcev. Sa-vez Sokola krahevme Jugoslavije Udni-ženje voinh invalidov. Udruž n e nosilcev Karadjordjeve zvezde in Bc-lega orla z meči Srbski kulturni klub Jugoslovenski kulturni kiub. Jadranska straža itd. ★ Na četrtkovi seli vlade le bilo sklenjeno izplačati sokolstvu txdooro v znesku ool milijona dinarjev Podo >ra le nameniena oredvsem Sokolom in so ko! sle m oreamza-cilam ki so bile oškodovane od neodgovornih oseb katerih ne bilo mogoče izsleditL Odhod veleposlanika Indellija Beograd, 9. marra p Dosedanji Italijanski poslanik na našem dvoru Mano Indelli ki je bt1 imenovan za ita'iianskega veleposlanika v Tokiu, je dav: zapustil Beograd ter se odpeljal v Italijo V Jug»»s!av-i-ji je deloval tr< in pol leta ter je zlasti v Beogradu pridobil mnogo osebnih prijateljev in sodelavcev pr akciji za zbližan je med Jugoslavijo in Italijo. Danes so mu priredili lepo slovo na beograjski postaji, ki se ga je udeležilo mnogo članov diplomatskega zbora, nadalje vsi " višji funkcionarji zunanjega ministrstva, zastopnik patriarha in druge ugledne oseb- nosti Preden je zapusti! Beograd je veleposlanik Indelli novinarje pozval, naj objavijo njegovo iskreno zahvalo za sodelovanje vseh, k' so mu pomagali pri delu za zbli-žanje obeh sosednih držav »Obžalujem, je dejal, da zapuščam Beograd ker sem tu našel popolno razumevanje m se prepričal o iskreni žeiji po pri jate'iskem zbiižanju z Italijo. Reči moram, da z zaupanjem gledam v bodočnost, ker gredo prizadevanja obeh naših narodov v is>to smer. Zal zapuščam Jugoslavijo v trenutku, ko je v naših odnošajih zavladal čas najprisrčnejšega prijateljstva.« Še neka] določb uredbe o novih dckladah državnim upokojencem Včeraj smo objavili glavne določbe nove uredbe o dokladah državnim upokojencem. Iz nadaljnjih členov uredbe navajamo danes Se nekatere važnejSe določbe. Upokojenim orožnikom ln granlčarjem gredo osebne doklade v enakem odstotku, v kakršnem so jim bile odmerjene pokojnine, pri čemer se računajo za osnovo naslednje mesečne doklade (po draginjskem razredu): narednik vodnik ln narednik I. 750, 500 ali 400 din; narednik H. In pod-narednik 700, 500 ali 400 din; kaplar, orožnik ln graničar redov 450, 400 ali 380 din. Najmanjša osebna doklada s všteto pokojnino znaša za uradnika (po draginjskem razredu) 700, 600 ali 550 din za zva-i ničnlka ln služitelja pa 600, 500 ali 450 din • mesečno. Najmanjša rodbinska pokojnina I z všteto osebno doklado znaša (po draglnj-' skem razredu) za rodbine umrlih uradnikov 650, 550 aH 500 din, za rodbine umrlih zvanlčnikov ln služlteljev pa 550, 450 ali 400 din mesečno. Osebne doklade se bodo Izplačevale s odbitkom 25%, če njihov upravičenec prejema od svojega Imetja ali osebnega dela kakršnekoli vrste mesečne dohodke v L razredu 3.000, v n razr. 2500, v m. raz. pa 1.500 din ali več. Te odredbe ne veljajo za upokojence, ki so bill upokojeni po 30 letih efektivne službe, ter za rodbinske upokojenke, ki so dovršile 60 let starosti. Upokojenim zvanltnlkom ln sluftlteljem prometnih ustanov, polnim upokojencem, pripadajo po draginjskem razredu naslednje mesečne osebne doklade: zvanlčnlkom 970 850 aH 800 din. alužiteljem pa 850. 800 ali 750 din. železniškim poduradnl-kom. ki so bili upokojeni po zakonih pred 1. septembrom 1923, pripada po dravinj- skih razredih naslednja mesečna doklada: upokojencem z 20 ali manj službenimi leti 900, 800 ali 700 din mesečno upokojencem s več ko 20 leti službe 1000, 900 ali 800 din, mesečno, polnim upokojencem jia 1.300, 1.100 ali 1.000 din mesečno. Bivši železniški delavci, ki prejemajo po zakonih Izpred 1. septembra 1923 rente, provizije ali podpore, bodo prejemali odslej meseCno doklado (po draginjskem razredu) 550, 450 ali 400 din. Upokojeni generali Beograd, 9. marca. p. Današnji službeni »Vojni list« Je objavil ukaz, po katerem so bili upokojeni ter prevedeni v rezervo armijski generali Milan Milanovič, Emtl Belič in Pantelije Jurišič. Z drugim ukazom je bil general Milovanovič odlikovan s Karadjordjevo zvezdo II. stopnje, generala Belič in Jurišič pa z redom Belega orla II. stopnje. Iz državne službe Beograd. 9. marca. p. V poštni službi je bi! premeščen višji kontrolor Srečko Staut t Grobelnega v Celje. V prosvetni službi je bil imenovan duhovnik Ivan Ličar za so-plenta v 8. položaji» skupini na klasični gimnaziji v Mariboru: všteli so mu 2 leti, 7 mescev in 15 dni duhovniške službe. Vremenska napoved Vremenska napoved za nedeljo: Pretežno vedro in suho bo zlasti v zapadnih tn severnih krajih in ra primorju. Nekoliko močnejša oblačnost v jugovzhodnih krajih, kjer bo tudi nekoliko vetrovno. Ponoči i precej hud Naši kraji in ljudje i ii Hrvatski književniki v Ljubljani LJubljana, 9. marca Snočl Je ljubljansko občinstvo napolnilo dramsko gledališče, kakor le ob redkih prilikah Hrvatski literarni večer, ki ga Je priredilo Društvo slovenskih književnikov. je privabil toliko prijateljev hrvatske književnosti, da »o morali dati na razpolago celò rezervne sedeže. V gledališču Je zavladalo svečano razpoloženje. Prisotni so bil tudi predstaviteljl oblasti, med njimi ban ln župan, ter zastopniki mnogih kulturnih ln nacionalnih društev. Kmalu po osmi url «e Je dvignil zastor ln na odru sta se pojavila predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Kob-1 a r ln predsednik Društva hrvatskih književnikov v Zagrebu dr. Ilija J a k o v 1 J e-v l č Občinstvo je oba predstavttelja bratskih organizacij književnikov sprejelo z navdušenim aplavzom. Spregovoril Je prof. Koblskr ln pozdravil v imenu slovenskih pisateljev goste, ki so prispeli lz ponosne hrvatske prestolnice Zagreba. V svojem govoru Je z Izbranimi besedami poudaril staro tradicijo slovensko-hrvatskih vezi, ki segajo daleč v fevdalno dobo. ko so se hrvatski kmetje skupno s slovenskimi borili sa Isto staro pravdo ln z druge strani zoper skupnega sovražnika — Turke. Nato Je z Izklesanimi besedami predočli občinstvu pomen slovensko-hrvatskih kulturnih stikov r zadnjem stoletju In označil na kratko njihovo aktualnost v sedanjem času. Odgovoril mu Je dr. Ilija Jakovljevlč, ki je Izjavil da popolnoma odobrava izvajanja predsednika Društva slovenskih književnikov In da vidi v tem dnevu, ko so se Dr. Jakovljevlč govori pred Prešernovim spomenikom tako srečno obnovili siovensko-hrvatSM stiki v duhu bratstva ln aktivne vzajemnosti, enega najsrečnejših dni svojega življenja. V svojem nadaljnjem govoru je izjavil, da hrvatski književniki niso prišli r metropolo bratskega slovenskega naroda zato, da pokažejo pota, po katerih je treba iti ali da opravljajo kakršno koli propagando, marveč Mito, da Izrazijo Iskrena čustva svojih src na-sprotl sestram Slovenkam m bratom Slovencem. V nadaljnjih lepo zasnovanih izvajanjih je dr. Jakovljevlč prikazal z zgoščenimi potezami posamezne literarne sodelavce na tem večeru m označil njihove značilne odlike. Poudaril je, v koliki mer! Je zasluga mladih književnikov, da se Je tako »elo razvil hrvatski pesniški jezik in da je narodni jezik postal sposoben za izražanje najsubtilnejših občutij in podzavestnih stanj. Kot drugo karakteristiko sodobne hrvatske književnosti je omenil njen tradicionalizem tn dejal, da se bo lahko občinstvo na tem večeru samo prepričalo, v koliki meri so resnične njegove besede glede razvoja hrvatskega jezika, kakor tudi glede ozke povezanosti modernega hrvatskega pesnika 7 domačo zemljo ln domačo socialno stvarnostjo. Odlični govornik Je s svojimi Izvajanji pripravil občinstvo ki Je z napeto pozornostjo in z očitnim odobravanjem poslušalo njegova Izvajanja, za posamezne nastope. Po Jedrnati uvodni besedi dr. Jakovi Jeriča Je stopil na oder pesnik Dobriša Cesarli} ln prečital iz svojih poezij več pesmi, KI so samo potrdile to, kar Je o njem fte znano namreč, da je Cesarič eden največjih pesniških talentov v mladi hrvatski literaturi. Izmed njegovih pesmi je posebno užgala s svojim britkim realizmom tn globoko občuteno socialno noto pesem, v kateri opeva mrtvašnico najbednejših. Ta pesniški nastop je bil tako srečen, da Je ustvaril v občinstvu najboljše razpoloženje :sa sprejemanje subtilne ta krhke sodobne poezije. Vzhlčeno občinstvo je bilo ▼ toliki meri zadovoljno, da je pesnika ponovno poklicalo na oder in mu prirejalo iskrene ovacije. Tudi Dragutin Tadijano-v 1 č, ki je bil nastopil za njim z več primeri svoje lirike, je bil deležen priznanja navdušenega občinstva. Posebno je uga- jala pesem »Moja baka blagosilja žita«, kakor tudi nekateri primeri njegove krajše poezije, med njimi »Balada o zaklanim ovcama« s svojo vprav naturalistično, vendar par kljub vsemu naturlzmu presunljivo vsebino. Prva del prireditve je zaključil Novak S 1 m i č, ki je Citai odlomke lz svoje druge novellstlčne zbirke »Suton Taš-Uhana«. Realistična vsebina njegovega dela, prežeta z zdravo Ironijo, ki pričuje o avtorjevi svobodni kritiki družabnega življenja, je združena ponekod s trpko ironijo, ki daje temu pisatelju iz Bosne posebno sodoben ta zanimiv značaj. Tudi njegov nastop Je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom. Po pavzi Je prvi nastopil pesnik, pisatelj ta kritik Ivo K o z a r č a n i n, ki Je prebral nekatere svoje značilne pesmi, med njimi pesnitev »Pohod mrtvih«, »Jesensko pismo« in »Uspavanka«. Kakor v pesmih Dobrlše Cesariča, je tudi lz teh učinkovitih verzov nadarjenega Kozarčanlna zvenela mračna melodija bridke socialne usode ta neprestane slutnje smrti, ki je mati pretresljive pesnikove otožnosti. Za Kozarča-ninom je nastopil Vladislav K u š a n, avtor pesniške zbirke »Ponočne lzpovijesti«, ta Je prečital lz svoje najnovejše, še neobjavljene pesniške zbirke celo vrsto pesmi, v katerih se življenjska stvarnost ln pesnikova občutja spreminjajo v svojevrstne simbole. Kakor koli so vsi prejšnji so- delavci v razveseljivi obliki zadovoljili zahtevi po dobrem in čistem prednašanju svojih pesnitev, se zdi, da je Vladislav Kušan recitiral svoje pesmi z izrednimi izraževal-nlmi kvalitetami, ki kažejo prodorno estetsko kulturo in posebej še kulturo glasovnega in mimlčnega izražanja Zadnja točka v programu tega nedvomno uspelega večera je bila fragmentarna proza, ki jo je čital lz zbirke svojih novel mladi pisatelj Gorskega Kotara Ivan Goran Kovači č. Novela, s katero nas Je mogel 1 znanltl samo delno, kaže značilnosti nadarjenega in inteligentnega opazovalca primitivnega življenja ta svežega poeta pri-rodnlh nastrojenj ta dogodkov, žal, da se Je med tem prireditev zavlekla nekoliko več, kakor bi bilo želeti v Interesu njenega brezhibnega ta popolnega uspeha ta Ivan Goran Kovačič Je mogel zaključiti svoj nastop, kakor tudi celotno prireditev samo še z nekaterimi pesmimi v kajkavskem narečju, ki so vzbudile splošno odobravanje, saj so mnogi pri nas, kjer nima narečje nobene neposredne vloge v domačem literarnem razvoju, prvič slišali moderno občuteno llriko v regionalnem besedišču in naglasu, ki sta tako sorodna slovenski poeziji. Vsi sodelujoči so bili ves čas deležni razveseljive pozornosti občinstva, ki je obenem Izkazovalo v tej obliki svoje simpatije do hrvatske književne besede in do bratskega sosednega naroda. Sodelavce večera Je kot konferencier spretno uvajal režiser dr. Bratko Kreft. Po tej nedvomno Izredno uspeli prireditvi so se simpatični gostje iz Zagreba sestali z odborniki Društva slovenskih književnikov ta nekaterimi drugimi književniki v srebrni dvorani hotela »Union«, kjer Jim Je bila prirejena prijateljska večerja. Večerje sta se udeležila tudi gg. ban dr. Natlačen ta mestni župan dr Adlešič, dalje predsednik Pen-kluba pesnik Oton Župančič, ravnatelj drame Pavel Golia, dramaturg ta kritik Josip Vidmar ta drugi. Pre-srčno napitnlco je izrekel v imenu gostitelja prof. Koblar Zahvalil se mu je s prav tako Izbranimi besedami predsednik DHK dr. Ilija Jakovljevlč. Dolgo v noč Je vladala tovariška družabnost ln posamezni pisatelji so z duhovitimi napitnicami dajali duška svojemu veselju, da je ta, po dolgih letih prva manifestacija za slovensko - hrvatske kulturne stike v Ljubljani, dosegla tako razveseljiv uspeh. V teku današnjega dne so si zagrebški književniki ogledali nekatere ljubljanske zanimivosti, med njimi zlasti Narodno galerijo, ki jih je prav posebe zanimala. Pričakovati je, da bo že v doglednem času prirejen v Zagrebu slovenski literarni večer, za katerega vlada že sedaj v literarnih, kakor tudi v oflcielnih hrvatskih krogih iskreno zanimanje. Letalski napad in hišna zaščita Tudi za nabavo gasilnega orodja je treba določiti rok V »Jutru« št. 51 z dne 2. marca 1940 so bile objavljene določbe banske uprave o očiščenju podstrešij od vnetljive navlake, nadalje glede opreme podstrešij z najpotrebnejšim gasilnim orodjem, končno glede izbire hišnega nadzornika. Za čiščenje podstrešij od lahko vnetljive navlake je bil določen termin dveh do treh tednov ter se bo morala o tem prepričati posebna komisija ali organi. Glede nabave potrebnega gasilnega orodja pa ni bil določen nikak termin, temveč je bilo rešeno, da je treba to orodje tako pripraviti, da bo vsaj v primeru vojne takoj na razpolago. Odločbe banske uprave glede očiščenja podstrešij sedaj ne bo težko Izvršiti, ker nastaja toplejše vreme in so bili hišni posestniki in stanovalci že s časopisnimi poročili opozorjeni na to, tako da so se v številnih primerih izvršile vse priprave. Druga pa je stvar s pravočasno nabavo ga silnega orodja. Tudi mi smo lahko zapleteni čez noč v neprijetne dogodke ta je ja-ko dvomljivo, ako bodo mogli hišni posestniki takoj nabaviti predpisano gasilsko orodje, saj v poštev prihajajoče trgovine gotovo nimajo zadostne zaloge, da bi krile vse zahteve in bi naval bil tako močan, da bi tudi ne mogle zadostiti vsem naročilom, če pri tem niti ne vpoštevamo splošne razburjenosti, ki se loteva prebivalstva oh takih prilikah. Banska uprava bi morala določiti tudi za nabavo gasilskega orodja določen neprek<>račljiv termin. Nadalje je banska uprava izpustila v svoji določbi nabavo primernih aparatov za gašenje začetnih požarov s kemijskimi sredstvi, kakor je to predvideno pod točko f) odd. 3) pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, 4. del, tehnična služba. Brez primernih gasilskih aparatov je gašenje začetnih in pa tudi večpih požarov nemogoče, zato sem mnenja, da bi morala kr. banska uprava svoje stališče revidirati in se strogo držati določil pravilnika, ki tvori sestavni del uredbe z zakonsko močjo o zaščiti pred zračnimi napadi. Casi so resni in potrebno je že danes storiti vse, da nas bi našli morebitni dogodki v vsakem pogledu pripravljene. Inž. J. D. Gostovanje malih zagrebških umetnikov v Ljubljani Kakor smo te poročali, bo danes nastopil v ljubljanski operi h—npletal ■■■■mM »Dečjega carstva« te tudi pri na* taue gledališke, plesne to pevske mladinske družine lz Zagreba. Včeraj popoldne so ob lepem zanimanju občinstva predvajali revialno bajko »Maček v ikornjlh«, danes ob 11. pa nprlzoré pri mladini tako priljubljeno »Pepelko«. Priporočamo obisk staršem In otrokom. Za propagando pogozdovanja S seje širšega banovinskega odbora u gozdarstva Te dni je bila v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslovenskega gozdarskega združenja seja širšega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Sej« »o se udeležili zastopniki banske uprave (gozdarski odsek, odsek za urejanje hudournikov, prosvetni oddelek, tehnični oddelek in socialni oddelek), štaba dravske divizijske oblasti, štaba za utrjevanje, direkcije šum v Ljubljani, začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani, direkcije držav- nih železnic. Kmetijske zbornice, inženjcr-ske zbornice, ljubljanske podružnice Jugo-slov. gozdarskega združenja, Udruienja ju-goslovenskega učiteljstva, Zveze za tujski promet. Rdečega križa. Slovenskega planinskega društva in Zavoda za pridobivanje is prodajo gozdnih semen v Mengte. Nravsk©m protektoratu je nekaj zanimanja le za najboljše blago. Cene so zaradi slabega Izvoza popustile, žateško blago notlra 20 do 28, a rudniško 20 do 24 čeških kron (Okoli 30 do 42, odnosno SO do 36 «lin za kg). V Belgiji Je le malo blaga na razpolaga Cene so se zaradi povpraševanja iz tujine učvrstile. Povpraševanje je živahno tudi po starejših letnikih. Tudi ameriško tržišče je zelo čvrsta Promet pa Je majhen, ker so zaloge pičle. Cene so se učvrstile predvsem zaradi tega, ker se je kot nakupovalka pojavila tudi Japonska, ki zaradi vojne ln blokade ne more več dobivati hmelj is Nemčija Opozorilo Femksovim zavarovancem Društvo Feniksovih zavarovancev oam je poslalo: Te dni je bfl objavljen poziv nekega akcijskega odbora v Zagrebu na Fenikso-V« zavarovance, naj pošljejo svoje police in hkratu po 60 din. Resno svarimo zavarovance v Sloveniji, naj ne slede temu pozivu. Omenjeni akcijski odb>r, ki sodelujejo v njem tudi ljudje, ki sploh niso Feniksovi zavarovanci, hoče s svojim pozivom dobiti nekako legitimacijo, da bi mogel nastopiti kot pooblaščenec Feniksovih zavarovancev. Smoter njegove akcije je. doseči likvidacijo Feniksa s tem, da bi dobili zavarovanci samo odkupno vrednost svojih polic namesto oolne stvarne vrednosti. ki je za prilično 40% višja Naše društvo odklanja rešitev na tej bazi. ker deviz prt Narodni banki z dne 29. februarja, ki Je dosezala 908 milijonov dinarjev, Je Imela največ 15% svobodnih deviz. Interesenti, ki zahtevajo večje količine deviz od Narodne banke, se torej ne morejo sklicevati na stanje deviz, ki ga objavlja Narodna banka vsak teden. Narodna banka bl pač morala lz postavke »deviz, ki se ne štejejo v podlago«, Izločiti vse klirinške račune ter svobodne ln zdrave devize knjižiti pod novo postavko, ki naj bl se Izrecno imenovala »svobodne { devize«. Na ta način bi Narodna banka razpršila napačno mnenje, ki vlada med gospodarstveniki glede stanja deviz. ne izgube zavarovanci ničesar od svojih ( vplačanih premij, kar je izvedljivo in dosegljiva odkar to Feoiksove menice vrnjene lz tujlne Zavarovance mitno ooozarjamo, naj svojih polic ne zaupajo nikomur. Najvarnejše so v njihovih rokah. Vprašan ie sanacije Feniksa bo po zatrdilu na odločujočem mestu v najkrajšem času rešeno. Dotlej nai zavarovanci potrpe, police pa obdrže pri sebi. Gospodarske vesti = Naša trgovinska delegacija bo kmalu odpotovala v London. Iz Beograda poročajo, da bo Se v teku tega mesca odpotovala v London naša trgovinska delegacija, ki naj se pogovori z angleško delegacijo o perečih trgovinskih vprašanjih med Jugoslavijo ln Anglijo. Zlasti gre za uvoz angleških sirovln v Jugoslavijo. Pričakovati je, da se bo zdajšna trgovinska pogodba z Anglijo znatno spremenila — SO milijonov dinarjev za nabavo novih avtomatskih telefonskih cen tra L Iz Beograda poročajo, da Je ministrstvo za pošte, brzojav ln telefon odobrilo kredit 30 milijonov dinarjev na breme posojila 115 milijonov dinarjev pri Poštni hranilnici za nabavo novih avtomatskih telefonskih central. Ta vsota se bo uporabila za postavitev avtomatskih telefonskih central v Nišu, Paračlnu, Cuprljl, Jagodlnl, Petrov-gradu, Celju ln Sušaku ln pa za razširjenje omrežja avtomatskega telefona v Beogradu. Po tej vesti je torej treba kmalu pričakovati razpis licitacije za nabavo potrebnih Instalacij. = Povprečno število zavarovanega delavstva je znašalo v januarju po statistiki OUZD skupno 89.944 oseb. V primeri z januarjem L 1939. je članstvo neznatno naraslo, in sicer za 287 delavcev, v primeri z decembrom L 1939. pa je padlo za 9133 oseb, to Je skoro za 10%. V koujunk-turuem pogledu (nasproti Januarju L 1939.) so uapredovale predvsem nastopne Industrije: predelovanje kože in njenih su-rogatov (za 1037 delavcev), gradnja železnic, cest in vodnih zgradb (za 722 delavcev), javni promet (za 514 delavcev), kovinska industrija (za 339 delavcev). Obratno so pa nazadovale nastopne industrije: tekstilna Industrija (za 434 delavcev), industrija nrane ln pijače (za 278 delavcev), industrija kamenja ln zemlje (za 242 delavcev). V sezonskem pogledu (nasproti decembru L 1939.) nimamo pri nobeni Industriji pomembnejšega napredovanja. Edino služinčad ima prirast 102 osebi. Obratno so pa nazadovale nekatere Industrije v izredno velikem obsegu, na primer gradnje nad zemljo (za 3080 delavcev), gradnja železnic, cest ln vodnih zgradb (za 2189 delavcev), gozdno-žagarska industrija (za 1074 delavcev), Industrija kamenja in zemlje (za 1038 delavcev), čemur je vzrok brez dvoma v izrednem mrazu letošnje zime. Imamo pa tudi sezonsko nazadovanje, ki Ima druge vzroke. Tako na primer je nazadovala tekstilna industrija za 509 delavcev, predelovanje koZe ln njenih surogatov za 303 delavce, trgovina za 115 delavcev, kovinska Industrija za 104 delavce. V drugih skupinah so manjše razlika — Sirove koZe M lahko izvažali za «late devize. Prejeli smo: V zadnjem času ie nastal v prodaji mesarskih kož precejšen zastoj. Pravijo da bodo zavoljo tega cene kožam padle, čeprav sicer cene vsemu drugemu blagu naraščajo Trgovci s kožami Imajo polna skladišča ker ie izvoz tudi za zlate devize onemogočen, dasi je v tujini veliko oovpraševanje po kožah ob dobrih cenah. Cene sirovim kožam so od lanskega leta narasle le za 2 do 4 din pri kg. a cene usnju so se dvignile delno tudi za 100%. Ako je dovoljen izvoz žive živine, zakaj tudi ni izvoz kož? = Neresnične vesti o preo®n°vl Poftne hranilnice. Zavoljo časopisnih vesti o bliž-ni preosnovi Poštne hranilnice Je generalno ravnateljstvo Poštne hranilnice izdalo obvestilo, da so vse vesti o tem neresnične ln da ne prihajajo a službene strani. — Trgovin«*! register. Kbrisela s» Je Tvornica pohištva, družba z o. z. v Polj-čanah v likvidaciji (zaradi končane likvidacije in prenehanja Obrata). Iz upravnega sveta Tvornice verig, d. d. v I^escah pri Bledu, sta se ižbrisaia člana dr. Ivan Bole In dr. Ernest Rc-kar, vpisala pa generalni ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino ki Industrijo v Ljubljani Avgust Tosti in tehnični ravnatelj na Jesenicah dr. inž. Herman Klinar. = Zadružni register. VptsaJa a» Je Strojna zadruga Selca nad Skofjo Loko, zadruga z o. a Zadruga tona namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje ln jth odstopa svojim zadružnikom v uporabo. — Konkurs Je raagla&en o imovini Peč-nika Maksa trgovca z mešanim blagom v Preski pri Medvodah. Upravnik mase je di. Ivo Tavčar, odvetnik v LJubljani. Oglasitvenl rdk Je do 28. t m., ugotovitveni narok pa bo pri okrožnem sodišču T LJubljani 15. aprila bb 9. v sobi 120. =r poravnalni postopek Je uveden o imovini Sajovica Antona, avtomobilskega podjetnika v Petrovčalt Poravnalni uprav- Oelju. Narok sa sklepanje pam/nave bo prt okrotìnem sodSfiu V Celju 17. afiriia ob 10. v sott 2. — Vinarska razstava ▼ Ptuju 10. tn 11. t. m. Priprave za vinarsko razstavo, razstavo vinarskih zgodovinskih predmetov ln tujskoprornetno razstavo so v glavnem končane. Razstavna dvorana bo nudila pestro sliko ln Izbiro najrazličnejših vin lz Ha-loških ln Slovenskih goric. Prirediteljem se je posrečilo zbrati vse vrste vina od navadne do najžlahtnejše kapljice, tako da mora nad 150 vzorcev zadovoljiti fle tako Izbirčnega kupca. Vabljeni so vsi, ki ref-lektirajo na cenena ln res odlična vina Slavnostna otvoritev razstave bo v nedeljo ob 10. dopoldne v Osterbergerjevem hotelu. = Konkund v februarju. Splošna državna statistika uradno objavlja, da so bih februarja letos v vsej državi 4 kon-kurzl in 14 prisilnih poravnav izven kon-kurza Po banovinah se konkurzl ln prisilne poravnave takole razdele: 1.) konkurzl: dravska, hrvatska, vrbaska, morav-ska, zetska tn vardarska banovina 0. donavska 3, Beograd 1; 2) prisilne poravnave: banovina hrvatska, maravska, zetska ln vardarska 0, dravska 3, donavska 5, vrbaska 1, drinska 3 in Beograd 2. — »FlnansUski glasnik«, mesečni Informativni časopis za finančno zakonodajo. Te dni je izšla druga števulca letošnjega »Financijskega glasnika«, ki že drgo leto seznanja davčne zavezance ln gospodarstvenike z nejasnimi vprašanji finančne zakonodaje, a istočasno daje čritateljem praktična navodila za razlago posameznih zapletenih predpisov in tarif. »Finansi.jski glasnik« prinaša redno vsa tekoča in najnovejša službena poročila minstr tva za finance. Narodne banke, ministrstva za trgovino ln industrijo, za promet za kmetijstvo ln za zunanje Dosle Kakor je razvidno lz obilne vsebine, sodelulelo pri ča-sopsu v glavnem aktivni državni uradniki finančne stroke, torej strokovnjaki ki Zdravilno delovanja J Rogaške mineralne vodo Pri katarja mehurja Je treba piti požlrek za poZirKom vodo !> vrelca TEMPEL ah STYR1A trt do Štirikrat na dan po 100 —200 e temperlrane vode hitro Izpiti! so ▼ teto poslih najboi) poučeni Vsebuj« tudi vse zadnje spremembe zaktma o n©-pusredn h davkih, davka na pus ovni promet taks, trošarin, itd. Pctreba pu takem časopisu se tudi pri nas v Sloveniji čedalje bolj občuti. CascvLs pn«x>. očan» vsem gospodarstvenikom. Tiskan je v latinici. Borze Pretekli teden Je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 14. 27 milijona dinarjev nasproti 11.11, 14.18, 13.44, to 12.79 milijona dinarjev v prejšnih štirih tednih. Devize Curih. Beograd 10. Pariz 9.8«. Londo« 17.40. New York 446, Bruselj 75 5750. Milan 22.52, Amsterdam 236.9. Berlin 178 75, Stockholm 106.2250. Oslo 101.30, Köben-havn 86.10. Sofila 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.20. Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40. Blagovna triiSča Žito + Chicago (9. t m). Začetni tečaju pšenica; za. maj 102 875, za julij 100.50; turščica: za maj 56.625, za julij 57 125. + Wlnnlpeg (9 t m). Začetni tečaju pSenU-a: za maj 89.50, za Julij 90.&25. Preklicana oporoka in njene posledice Zanimiva razprava na okrožnem sodišču v LjufelfasS Ce podpiSete 6%'ne obveznice za javna dela in državno obrambo po emisijskem tečaju 950/° pri Državni hipotekami banki in njenih podružnicah boste prispevali za obrambno silo države, za trasiranje novih železnic, za gradnjo sodobnih cest, za izvajanje izboljševalnih del za napredek poljedelstva, za izpeljavo asanacijskih del in s tem ia splošen napredek države Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem Je bila v petek zelo zanimiva in v marsičem tudi poučna razprava. Atera, ki se je razvila okrog precej bogate zapuščine, je spravila na zatožno klop referenta v prosvetnem ministrstvu Maksimira Roimana in njegovo sestro, posestnico Pavlo Gašperšič Prvi je bil obdolžen da je s ponarejenim pismom svoje žene prišel v posest nične oporoke ter to oporoko po ženini smrti pri kril, da bi mu tako pripadlo vse njeno premoženje. Njegova sestra pa je biia obto žena da je na bratovo nagovarjanje krivo pričala Maksimtr Rožman se Je leta 1926 poročil z učiteljico Ivanko Mrhar Ohs «ta bila nastavljena na šoli v Ribnici. Dasi sta se med seboj dobro razumela wo vendar zlobni jeziki skušali zanesti zdražbo. Razmere »o postale take, da je Rožman prosil ea premestitev in je bil nastavljen kot me ščanskošolski učitelj v St Vidu pri Ljubljani. dočim je žena, ki ie oskrbovala skupno posestvo, ostala v Ribnici Pozneje je bi! Rožman premeščen v prosvetno ministrstvo. Jeseni leta 1917. je Rozmanova Sena obolela >n je morala naposled v ljubljansko bolnišnico. Preden sc je odpravila na pot, je na prigovarjanje nekaterih znancev in znank naredila oporoko ter io izročila skupno z raznimi vl«*žnuni knjižicami in živ* Ijenjsko zavarovalno polico, giasečo ne na 50.000 din, v shrambo ribniškemu dekanu Skubicu. ne da bi njen mož o tem kaj vedel. Zvedel je o oporoki šele iz govoric, ki sr krožile po Ribnici, kjer so ženske vedele natanko povedati, koliko je Ivanka Rozmanova določila za svete maše, koliko je zapustila raznim samostanom itd Rožman, ki je takrat služboval Se v St Vidu in je svojo ženo vsak dan obiskoval v bolnišnici je nasproti znancem izjavil, da mu je to vseeno, kajti tri četrtine zapuščine mu itak pripada po ženini pogodbi, z ostankom pa naj žena svob(.e iene dosegel od dekana Sku-bica izročitev oporoke, ki jo je potem uničil V dokaz so navajali, da je bila pokojna žena takrat že «ako slaba da ni b?la več sposobna izdajati tak'h odločitev. Tudi zdravniki «o izrazili mnenje da je bila Ivanka Rožman od t. decembra dalje nosposob- | na, da bj nap\sala tako premišljeno pismo. Toda sodna izvedenca-grafologa. docent dr. Robida in prvt. Koželj, sta «oglasno »ija- > vila, da je pismo pisala pokojnit* Tožito-! lji so »e obrnili nato na psihografologa Karma ha, ki je proglasil dotično pismo za fa'lzifikat. Tud' bolni.Jce sestre so izpovedale. da je bila Ivanka Romanova nesposobna napisati pismo tn da bi bile ptrtovo opazile, če bi ga bila pisala Bolnice ki so bile s pokojno Rožmanovo v isti sobi. so izpovedale, da je bila od časa do časa res docela neprištevna da p« je imela tudi popolnoma jasne trenutke. Tudi razni obiskovalci, sorodn'fci in drugi so izjavili, da je bita v pogovorih docela norma'na. Obtožnica je dolžila Rožmana. da je z zvijačo prišel v po*cst oporoke in tako preprečil izplačn, miaijonišču v Grobijah 2.000 din »n služkinji 1000 dm. Ve» ostali zn«*ek naj bi dobil brat. ki pa bi mora! napraviti na pokopališču na očetovem grobu spomenik v obliki kapelice To naj sr brez prepira izvršil je lastnoročno dostavila pokojna Ivao-ka Rožman na koncu svoje oporoka Zasebni udeleženci zastopani po odvetniku dr. Grosmanu. so tudi predlagali, da M proglasi Rožman za nespodobnega in nevrednega, da bi podedoval karkoli po svoji ženi, da se naj razveljavi tudi dedna pogodba in tako vsa zapuščina prizna bratu po-kojnice Mrharju Francetu, ki bo potem skrbel ta izplačilo od sestre določenih voHL Odvetnik dr. G ros man pa je tožfl Roimana tudi še zaradi razžaljenja časti, ker je Rožman takoj, ko je nastal prepir zaradi dediščine, pisal svojemu svaku Mrharju, naj se raje mimo poravnata, kajti »če naju bodo glihali odvetniki, naju bodo giihaLi tako dolgo, dokler bo kaj za molzti.« Zagovornik obeh obtožencev dr. Cepude* Je v obširnem govoru točko za točko pobijal obtožnico m razčleni-' izpovedi prič. dokazujoč, da je bila pokojna vsekakor prisebna, ko je razveljavita svojo oporoko, saj ae bai zasebni udeleženci sklicujejo na njeno prisebnost več dni pozneje, kc Je bila zares Se zelo slaba. Po njegovem mnenju tudi ni dvoma, da je pokojna Rožmanova pisala pismo dekanu Skubicu skrivaj, da bi se izognila očitkom svoje okolice v bolnišnici. ki m bila naklonjena njenemu mo-Za njeno razmerje do moža pa gov«v t* izpovedi prič, ki izpovedujejo, da je bila skrajno žalostna, če je ni prišel kak dan obiskat v bolnišnico. Sodišče je po krajšem posvetovanju rassodilo, da se Maksimir Rožman in Pavla GašperSič oprostita vsake krivde in kazni v zadevi te dediščine, pač pa je bil Rožman na tožbo odvetnika G ros ma na za radii razžaljen ja časti obsojen na 500 din globe pogojno na l leto. Senatu je predsedoval a a » dr. Bretih, člana senata sta bila s. o a. dr. Kralj in Pompe, tožbo pa Je zastopal namestnik državnega tožilce di. Lučovnik. Razpravi, ki jc trajala ves tirno do 20. rv» čer. Je prisostvovala polna dvorana občinstva, ki je z zanimanjem sledilo vsema prore—. »JUTRO« IL 68. IVedstK ». HL 19m PROTI KAŠLJU , poskusite lahko 'f G U A J A C O L - SIR U P % .;• „REMEDIA'1- (Guajacol-Perdynaffiin)»- "»j za odrasle In otroke ' ■ - -i ■- -Dobiva se v vseh lekarnah. . , iv.v:;>.; br.19Ìp.. Prvi znanilci pomladi ZarLijaiva opažanja pri letošnji selitvi ptic Zvesti opazovalci pri rode so že skoraj Obupali nad letošnjo zimo, ki jI nI hotelo biti konca. Slab je b:l prvi pomladin Sv. Valentin in preslabotni so bili udarci rov-nice Sv. Matije Našel je polno ledu, pa ga nI mogel razbiti, že pred dobrim mesecem je za nekaj ur zavladal jug, ki pa je b:! hitro premagan in sta burja in sever kraljevala dalje. Ljudje so menili, da bo bolje ob februarski polni limi. Minila je tudi ta :n se ni prav nič spremenilo. Prav takrat, ko so biie v splošnem še mrzle noč je le v opoldanskih urah ob sončni prigTevici curljalo s streh. Podeželski vre-menjaki so se tolažili, da bo odjugo prinesel prihodnji mlaj. Zdaj so se naenkrat pojavle pive selilke. Na prekepninah na močvirnatih travnikih okoli Radovljice so se zazibale prvo necie jo v marcu elegantne pribe in zaklicale svoj svatovski klic. po katerem jih nekateri tudi imenujejo: »kib'c?« Marsikateremu prijatelju prirode je pri pogledu na lepe selilke veselo zaigralo srce. češ: ptice, ki se upajo seliti, morajo vedeti c'a ni več daleč čas, ko bo tudi v naše gaje dahnila pomlad. V drugh, ugod-nejš h zimah so bili pri prvi selitvi, ki je navadno v začetku druge polovice svečrna, divj golobi in škorci. Letos pa so golobi počakali do druge selitve, ki se vrši prav aclaj skozi naše kraje, šele pred nekaj dnevi so prileteli prvi divji ga'obi na Gorenjsko. Ker je letos do malega še vse pod sne?-om. ie preseHevanie bolj virtao. Nadalje se je več selilk pokazalo bržčas za-rad": tega, ker se ne upajo dalje čez gore. Videti je. da k'jub močnemu delilnemu nagonu. ki jih je prignal do na? ne tvegajo polefa. dokler np o^n-^hata ouria in sever kar pa so bo bržčas v kratkem zgodilo S pribami tn golobi 90 priletele tudn raz'ične vrste d-vjib rac Vreme ie tudi nje prisTVo. da so se za nekaj časa ustavile pr Bržčas zato ker so vode v severnejših krajih zamrzle. O velikem nemiru na morju pa priča dejstvo, da so se pojavili zadnje dni na Gorenjskem tudi galebi, ki so tod kolikor toliko redka prikazen. Največ selil cev se zadržuje na močvirjih pn tako imenovanem šobčevem bajar-je, ob Savi Dolinki, med Radovljico in Lescami, v tem delu Gorenjskega je že pri jesenski selitvi ustrelil neki lovec velikega severnega potapljača. Med tem ko selilke prihajajo z juga v naše k: a je, odhajajo od nas divje gosi, ki jh je bilo letošnjo zimo prav dosti, posebno na Sori v bližini škofje Loke. Pa tudi vel ke divje race ki so prezimovale v večjih iatah na naš "h rekah, so se pričele poizgubljati. Tudi one čutijo bližajočo se pomlad, že se pripravlja jo na veselo sva tavanje. Med tem ko bodo divje race in gosi lahko (labile hrano v vodi in prebile če zadnje neprijetne dni, bo za druge ptice, posebno za divje golobe, ta reč precej kočljiva. Najugodnejši so zanje pač kraji, kjer lahko najdejo želod. Zelenja je letos tudi na prekopninah tako malo da b:žčas ne bo zadostovalo za prazne želodčke da.ljniih popotnikov. Pri nas bo torej selilcem vsaj zaenkrat življenje prav težavno. K letošnjemu preseljevanju ali klatenju ptic velja pripomniti, da se je v dol nah jeseni in pozimi pojavilo kaj malo kiate-žev. Planinski Šinkovci ali primož; so se pojavili v dol ni šele ob Svečnici za p^av kratko dobo. Bržčas zato, ker je b la v dolini zima huiša kakor v plan mah. Med tem ko sta v planinah, kjer letos ni zara-dlo prav nič več snega kakor v n:žavah. solnce in veter hitro napravila zelene pre-kopnine in so tudi prisojna rebra že dolgo kopna, da najfejo krilatcà tn drivjad kaj hrane pa zima v dolinah noče prav odnehati. Tudi razni drugi klateži so prileteli šele prav pozno in v manjšem šfevilu kakor v drugih hudih zimah — BI ža se Sv. Gregor. pt;čii svatovski dan A pri nas je še toliko snesra. Ce dotlej ne nastopi kaj več toplote, bodo imele ptice žalostno sva-tovanje. sadnim In vrtnim škodljivcem NavMila Saharske in vrtnarske podružnice v Ljubljani Ljublana 8. marca £-'>cda. ki jo povzročajo razni živ a'ste in rast.inalici za;edavci kulturnim rastunam. se (.eni na mLijone Čeprav v Evropi še ni čuti o osrommh rojih kobilic, kakršne nastopajo v filmu »Dobra zemlja«, vendar pustošijo tudi pri nas brezštevilni škodljivca po poljih in vrtovih ter uničujejo s trudom gojene prde.ke Skoda ie tc.ko velika da je bilo že davno treba poseči po učinkovitih obrambnih sredstvih. Izkazalo se je pa. da obramba po posameznikih ne zaleže dosti, kaiti če tudi se zatro na er.em prostoru škodljivci, se zst čejo k malomarnim sosedom in prihodnje leto od tod zopet osrožajo le začasno rešene nasade Zato ie tudi treba zatiranje škodljivcev na kulturnih rast linah organ i z rati. Vse napredne države so že ustvarile zakonite osnove s tem. da so izdale predpise o obveznem zatiranju škodljivcev Celo mednarodno je že orsan;ziran boi proti skod'jivcem Vultnrnih rast'io Opo a "j imo le na mednarodne konvencije o zatiranju trtme uši. San Joseievega kaivria. krom-Dirieveea raka. zlatine. molja in podobno. Tudi pri nas banrica uprava s nomočlo strokovnih orcani7aeij. po~rbn~> Sadjarskega in vrtn~r-ke?a druš'va in niervh podružnic, pedo ra pa boi in ie izdala na-redbo z dne 7. janua-ja 1930 o zatiranju Škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. Po tej naredbi moralo vsi imetniki nasadov do 15. aprila vsakega leta očistiti svoja sadna drevesa šk dijivcev sicer izvrši občinsko oblastvo zatiralne ukrene na stroške zamudnika in mu nai ž: še kazen Najučinkoviteje se zatirajo škcdliivci in glivične bole-ni na sadnem drevju s škropljenjem pozi m; in spomladi pred in po cvetju. SadjaibVa in vrtnarska podružnica Ljubljaina-mesto bo oskrbela to škropljenje prvenstveno in po znižanih cenah svojim članom po možnosti p3 tudi drugim interesentom Da bo mogoče to delo smotrno organ vira M po skupinah in okoliših le treba poslati prijave po do isn'ri do 20. t. m na n^Iov odbornika e^o Teodorja Dreniga. C -sta v Rožno d lino št 36/1 (tel. 23-55) Cene in pogoji so na vpogled istotam. razvidni > pa so tudi iz knjižice, ki jo ima s seboj pred delavec. Ker bo letos zaradi dolge zime stiska s časom, priporočamo lastn:kom v "tov. da opravijo škropilen ie sami Skrooiln'oe dobijo člani na oo~odo pri p-dTzn'ci in sicer ročno pri ravnokar imenovanem odborniku nahrbtno na Pri vr+na-ju odborniku g. Olupu na Vojvode Mišča c°sti 21 Kdor ima večji vrt in hoče im°ti svoja drevesa pravočasno noSkrr«ol :ena. si'ri na*Kr»!ie č° sn knW sam m^tv^o ro^no a1! nahrb+no §krr>r>;lr,i'>o. S^romivn pa doHi Pri podri^n'ci Pri-oi^^^'vo I«» tildi, da se več sosedov združi k nakupu škropilnice Naši kmetsM mladini vež strokevae izskazbe živimo r resnih časih. Sedanja doba zahteva v vsakem poklicu celega človeka, zato tudi kmet ne more biti izvzet. Zakaj že davno je pokopano napačno mnenje m se dobe med našim: naivnimi kmečkimi očanci le še redke izjeme, ki mislijo, da kmečkomu človeku povsem zadošča. da se nauči v šoli le nekoliko branja ln pisanja ter računstva, vse drugo pa je nepotrebno, ker zemljo obračati, seiat in drugo ga bo naučila nujnost sama Naš kmet. je konservativen in vse predolgo mu ni moglo iti v glavo, da bi se dala zemlja bolje izkoriščati in živina bolje rediti, kakor je bil on navajen. Sedaj pa, ko j«? sprevidel bi a goda t ln korist umnega ln veščega Izkoriščanja zemlje ji drugih panog splošnega gosipodarstva. Je nujno, da ga v tem podipremo in mu damo vse pril ke da se bo v svoji stroki izobrazi. V prvi vrsti mu mora priti na pomoč šola. O sedanjem ustroju šole, zlasti Sole na deželi, se mnogo govori in piše. Oglašajo se poklicani in nepokl cani kritiki ter iznašajo svoja več aJi manj stvarna mišljenja, ki zadevajo bodisi učne načrte, kakor tudi učite! jstvo, ki poučuje na podeželskih šolah. Tako je bila ljudska šola v zadnjem proračunskem banovinskem svetu eden najvažnejših predmetov. Na žalost r_ • - , « in globoko je treba obžalovati izpade nekaterih oanovi nsk'h svetnikov nasproti učiteljstvu ki v ogromni večini pod najtežjimi ok iLOFtmi vrši nalogo kar najvestneje. Tu n tam pa se je ie oglasi treznejši glas Več ban. svetnikov se je zavzelo za obvezno obiskovanje Kmečkih fantov in deklet od 14. dc 18 oziroma od 18 do 20 leta v kmečkih oziroma gospodinjskih nadaljevalnih šolah. Ljudska šola ne more dati kmečki mia d ini dovolj kmečko strokovne izobrazbe Ona more dati le nekako splošno izobrazbo in osnovne pojme na katerih je mo goče graditi nadaljno in temeijltejšo izo brazbo Res * da Ima sedanja ljudskp šola gotove hibe napake in pomanjkljivosti, katerim gotovo nI krivo učit^ljstvo Saj se učiteljstvo trudi v okviru predpl sanih učnih načrtov dati učencem neka ko splošno Izobrazbo ta jih uvesti v vsa važnejša vprašanja bodočega življenja. Strokovne kmetske IzObraabe osnovna aH ljudska šola ne more dati, niti niso učenci ljudskih šol v dosedaj predpisani Šoloobvezni starosti dovzetni za strokovni kmečki pouk. Tak pouk naj bd dale kmetij-äkio nadaljevalne odroma gospodinjsko: bo pCTvoijoo h^iiiu (hngnflo čkeiga človeka t gospodarskem aziru, mnogo kmečke mladine bo obvarovalo nravstvenega propada in zavrlo marsikatero podivjanost. Uvedba kmetsko nada- tjuviinlh M U rama bancrvlnakl proračun, vendar bi btì denar zelo plodcnosno naiocien, ad katerega bi imel bogate otoresti naš kmet, banovina ln država G. BELEŽKE dal jeva Ine Sòie, ki bi moraüe bltä obvezne za vso kmečko mladino. Takih kmečko oz'r. gospodinjsko nadaljevalnih šol je že nekaj po naši domovini, a še vse premalo. Biti bi morale na vsak' ljudski šoli za že šoli odraslo mladino obojega spola. Poučevati na njih bd morali strokovno Izobraženi učitelji, ki bi se v vseh pa-nogah temeljito izobraz 11 v poeebn h nalašč za ljii-'ske učitelje prirejenih večmesečnih tečajih Pouk na nadaljevalnih šolah bi moral biti teoretičen in praktičen. Zato bi morala iimeti vsaka šola dovolj vel'ko zemljišče. kjer bi se učenci poučevali v pridelovanju vseh kulturnih rastlin, ki so v dotičnemu kraju z ozirom na lego ta podnebje običajne- Ker ni mogoče imeti lastnega hleva in živine naj bi se v živinoreji praktično poučevali učenci pri umnih gospodarjih, primerna kurnica s štajersko pasmo kokoéi bi pa lahko bila pri vsaki šoli Poleg tega bi morala imeti vsaka šola tudi kuhtajo. kjer bi se kmečka dekleta praktično vadila dobro kuhati navadna kmečka jedila Marsikje na deželi so vpeljan" gospodinjski tečaji, ki jih podpira banska uprava, ki ne dosegajo stvarno svojega namena Kmečka dekleta se uče v takih tečajih kuhati, peči jedila, ki na kmetih niso v navadi, delati razno pecivo tn torte, ki pridejo v kmečki hiši le reJko in v posebnih slovesnih prilikah na vrsto — mnogo stvari pa ostane neobdelan :h. Gotovo, da taka šola ne more nuditi uspehov, ki bi koristili bodoči kmetski gospodinji Nadaljevalna šola za kmečko medino obojega spola mora nuditi le to, kar bodo v poznejšem ž:vlienju kot samostojni gospodarji ta gospodinje mogli z uspehom uporabiti to si izboljšati gospodarski po-ožaj. Poleg splošne ta strokovne izobrazbe bd obvezno obiskovanje tak'h šol odvračalo xmetsfeo mladino v najnevarnejših letih >d pohajanja v gost Ine in od slabih potov Zakaj kmečka mladina se ravno v letih pubertete ta par let po puberteta1 lobi najraje izpridi in pokvari V mlade-niški razigranosti postane objestna večkrat tudi surova, kar ji ostane tudi v po-snejSi dobi. ker v najnevarnejših letih nima dobrega ta skrbnega vodstva. Obvezno obiskovanje kmetijsko nadaljevalne šote bi jo obvarovalo pred mnogim slaib'tm ta Jo vodilo v resnost ta stvarnost življenja Vprašanje kmetijsko ln gospodinjsko nadaljevalnih Sol > rmiaao vprašanje, Id Spominske svečanosti za Ljubo Davidovicem Glavni odbor demokratske stianke priredi danes v Beogradu spominsko akademije v spomin Ljube Davidoviča. Akademija bo v domu »Sokola matice«. Glavna govornika bosta novi predsednik stranke Milan Grol in njen glavni tajnik Božidar Vlajič. S posebno točko bo nastopilo tudi akademsko pevsko društvo >Obilič«, med katerega ustanovitelji je bil pokojni Davi-dovič. V Kragujevcu Je bila spominska svečanost tamošnjih članov demokratske stranke. Izvoljen je bil odbor za postavitev spomenika pokojnemu Davidoviču. Spomenik bodo postavili na enem najlepših trgov v Kragujevcu. Odkrili ga bodo ob polletnlcl Davidovičeve smrti. Razkol med zemljoradnüiki Dr. Diagoljub Jovanovič, ki se je nedavno ločil od zemljoradniške stranke z utemeljitvijo, da vodi stranka politiko, ki je protivna razpoloženju srbskega kmečkega naroda sklicuje za 17. marec v Beogradu ustanovno konferenco za novo »Srpsko se-ljačko stranko«. Kakor zatrjujejo iz okolice Draliuba Jovanoviča, je velik del dosedanjih pristašev zemljoradniške stranke v Srbiji za novo stranko ker ne odobravajo sedanje politike zemljoradniške stranka Povišani prefemki katoliške duhovščine Kakor poroča »Slovenski dom«, Je ministrski sve* . • ♦ * I * » 1 ' ^ — '4 i A i J A i t * i « sklenil povišati draginjske doklade katoliški duhovščini. V ta namen je odobril kredit 6 milijonov dinarjev Doklade katoliških tfuho^nlkov so bile doslej r ozirom na bero in drugre mihove dohodke nekoliko manjše kakoi one pravoslavne duhovščine Sedal bodo izenačene Povišek znaša pri a' tivnih duhovnikih 40. prt upokojenih pa 75 odstotkov dosedanje doklade. Dve gorenjski V StražišSu pri Kranju je bil nedavno občni zboi tamošnje krajevne organizacije JRZ. Glavni govornik je bil dr Megušai iz Kranja, ki je v svojem govoru, kako» čitamo v glasilu kranjskega dekana škrb-ca. med drugim povedal, da je »naš notranjepolitični položaj povsem jasen ta se razvija v smeri boljše ureditve države, kakor je bila doslej. Naša država vsled notranjega pomirjenja pridobiva vedno večje spoštovanja naših sosedov za kar ima levji delež dr. Korošec. Naš naro nI vodi tel j skrbi za najvišje interese naroda, za njegov mir in za njegovo svobodo Zato je razumljivo, da s podrejenimi vprašanj: ne sta/vlja na kocko teh najvižjih interesov.« ^ c Kar m tiče zasrtxrta prt ustanavljanju samostojne Slovenije, pa pravi list dekana škrbca, da je »proti njej na delu tista stranka ki je nekoč vihtela korobač nad slovenskim narodom. Zopet intrigira proti avtonoi-niji in koristim Slovenije proti ureditvi ir koristim države, ker ne pozna politične morale, ker so ji demagogija in strankarstvo ter boj za oblast več kot blagor države . . .« Gospod dekan Je torej mišljenja, da Je »boj proti Sloveniji«, kakor on obeležuje vsak poskus resne razprave o bodoči organizaciji slovenske banovine, »demagogija«, to je nekaj, kar je govorjeno brez pomislekov tako, kakor se ljudski množici dopa-da. To je res znamenita domislica, še boljša od njegovega ogorčenega protesta proti »insinuaciii«, da se je kdaj izražal za samostojno Slovenijo .... Madžar! ne vstopijo v JRZ Kakor smo že poročali, je bila prošio nedeljo konferenca delegatov bivše Madžar ske narodne stranke v Jugoslaviji. Po ži vahni diskusiji je bil izvoljen poseben odbor, da formulira sta'i;če o bodočem političnem udejstvovanju Madžarov v naši državi. Odbor je to svojo nalogo opravil ki objavlja, da so Madžari za obnovo svoje lastne stranke, da torej niso za vstop v JRZ. Odobravajo pa, da se njihov voditelj, senator dr. Varady, še naprej pogaja s predsednikom vlade g. Cvetkovičem o sodelovanju Madžarov z vladno stranko pod pogojem, da se predhodno izpolnijo politične, gospodarske, kulturne in socialne zahteve, ki so bile predsedniku vlade svoj čas že sporočene. Spor v Jugorasu Poročali smo že o sporu, ki je zbruhnil v vodstvu Jugorasa za d insko banovino Tamošnji banovinski tajnik Ju?orasa Muti arem Dizdarevic i e namreč objavil v sarajevskih list h oster napad na del centralnega vodstva organizacije in mu javno oóital, da hoče preleviti Jugoras v Siboras. Sedai objavljajo beograjski listi sklep izvršnega odbora Jugorasa o izk jučitvi Mu-harema Dizdareviča. V sklepu ni naveden razlog izključitve tega doslej tako odličnega člana Jueorasa. Kitajski računi o izgubah Japsncev Kitajska uradna agencija »Cekiaj« poroča, da cenijo kitajski vojaški krogi dosedanje japonske izgube na Kitajskem na milijon 400.000 mož. Od teh jih je kakih 280 tisoč izgubilo življenje, ostali pa so bili ranjeni. Japonska mornarica in letalstvo sta izgubila v dosedanjih bojih ok ,» i mož. Te japonske izgube so Kitajci ugotovili po japonskih dokumentih, ki so jim prišli v roke ter po nekaterih službenih japonskih objavah. Kitajska agencija zlasti poudarja, da Japonci sami v vseh svojih objavah priznavajo. da je bilo razmerje med ubitimi in ranienimi Japonci 1 : 4 Medtem, ko so uradno v Tokiju priznavali doslej le okoli 90.000 mrtvih. Je vojni minister Hata pred kratkim v neki polemiki s poslancem Salto v parlamentu vzkliknil, da pomenijo Saitove izjave »žalitev 200.000 vojakov cesarske vojske, ki so padli na azijskih bojiščih.« Nevarnost pretiravanja Iz vojaške rubrike pariškega »Tempsa« navajamo naslednje opozorilo vsem onim, ki nasedajo raznim nepreverjenim vestem: »Razvoj današnje borbe daleč presega področje bojišč Vse prebivalstvo vojskujoče se države deli usodo bojevnikov. Brzo-jav, telefon in radio pošiljajo na drugi konec sveta že čez nekaj trenutkov vse vojne novice Spričo tega je notranja morala prav tako važna za končni uspeh kakor morala vojske Nikdar ne bo mogoče preprečiti, da bi priče nekega dramatičnega dogodka ne pretiravale, kaj šele, da bi se to v nada'jnjem prenosu še bolj n stopnjevalo. Toda danes so vsi ljudje poklicani biti na straži proti vsem pretiravanjem, ki se prenašajo. Naj se stvari razvijajo dobro ali slabo, naša dolžnost je, da sprejmemo vsako nevarno vest z mnogo rezerve in s primernimi odb'tki. Vselej in povsod ohranimo — mirno kril« Filov o prijateljstvu med Bolgarijo in Grčijo Sofijskemu poročevalcu atenskega lista •Elefteron Vima« je dal bolgarski ministrski predsednik neka) značilnih izjav o bolgarski notranji tn zunanji politiki. Filov je dejal med drugim* »S mot er naše politike Je sodelovanje t vsemi sosedi, kakor ste se mogli sami prepričati o priliki obiska romunskega finančnega ministra Constant mesca in jugoslo- venskega trgovinskega ministra Andresa ▼ Sofiji. Naše gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo je že urejeno n3 stalnejši osnovi z ustanovitvijo skupnih trgovinskih zbornic v Beogradu in Sofiji. Upam, da bomo dosegli enake rezultate tudi v odnošajih z ostalimi nasilni sosedi, v prvi vrsti z na?o južno sosedo Grčijo, ker se njeno in naše gospodarstvo v marsičem dopoinjuieta. Na znotraj je politika naše vlade namenjena miru, narodni slogi, gospodarskemu razvoju in kulturnemu napredku države. Naša zunanjepolitična naloga pa je, da branimo neodvisnost in nevtralnost države, in to na korist utrditve miru ter istočasne poglobitve prijateljskih odnošajev z natimi sosedi in vsemi drugimi državami. Dejstvo. da je prevzel vodstvo naše zunanjo politike dr. Ivan Popov, izpričuje našo željo po sodelovanju z našimi balkanskimi sosedi. Drugi dokaz te naše želje pa je imenovanje atenskega poslanika Sišmanova za generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu.« Ali znamo Slovenci gospodarsko misliti ? Ugleden gospodarstvenik nam pile: Slovenci si kaj radi domišljamo da znamo v Jugoslavij- le m* gospodarsko misliti in delati. Velik; smo v takšn: domišljiji posebno takrat, kadar raztnotrivarno o splošnih gospodarsk'h zadevah Avtoritativno kritiziramo m dajemo nasvete kakor Ja smo znali naše lastno gospodarstvo urediti tako. da ga lahko postavimo za vzor vsem drugim. Od časa do časa se pozabavamo tudi z zadevami lastnega gospodarskega življenja toda takrat nam naenkrat «manjka vsakega obiekt'vnega merila v nresoji. posebno v konkretnih pnmerh ter oa> v kritiki vkega kmeta Očit no namreč smatra to časopisje da 11000 zadružnikov dotične organizacije niso Slo venci niti kmetje Nič noče priznati in upoštevati, da po izvol lenih zaupnikih •»pravlja teh 11.000 zadružnikov tudi premoženje. včasih srečno včasih man je sre čno. kakor sc to dogaja v vsakem gospodar skem podjetju Čeprav je gospodarstvo te zadruge čisto interna zadeva njenih članov vendar znaša to časopisje čisto tendenciozno razne posledice velikih dogodkov iz svetovne politike, iz dobe sankcij, kot krivdo vodstva zadruge ta vali na njega odgovornost za izvozne prepovedi in ukrepe za varstvo valute. ki so jih izdale naša Narodna banka ali pa države uvoznice Tako pogreva to časopisje še danes ono, kar je to zadrugo pred leti močno zadelo in kar je že davno zopet popravljeno, ker pac strankarski in- teres zahteva, da se z brezobzirno gonjo ' ubijata zadrugi ugled in kredit Ravno tako to časopisje tudi ne pove, da ni bil zaradi takratnih trenutnih neprilik pri zadrugi ni-kdo o;koduvan. niti zadrugarji še manj pa slovensk' kmet Pri omenjeni zadrugi so ni zgodilo to. kar v nekaterih drugih slučajih, da mora in bo še moral doigo vrsto let slovenski kmet doprinašati žrive za gotove gospodarske organizacije, ki so prišle vsled izjemnih prilik v takšne nepremostljive težave, da je bilo treba tudi široko javnost pritegniti v gmotnem pogledu, za njihovo rešitev Tu je interna zadeva dotičnih organizacij res postila zadeva celega naroda ker je bil vsak davkoplačevalec tudi gmotno prizadet Vendar pa opozicio-nalno časopisje ni te zadeve uporabilo za to. da bi prizadete organizacije kot takšne napadalo in d »kreditiralo. Dobro se je pač zavedalo, da treba vsako gospodarsko podjetje ščititi, saj to zahtevajo naS slovenski skupni interesi, ki nam morajo b:ti nad vse. To smo hoteli povedati spričo tendence, za katere skuša izrabiti gotovo časopisjo žalitveni proces ki ga je imela Kmetijska družba proti g. Janezu Strcinu Kar se tega gospoda samega tiče, pa je Kmetijska družba prav storila če ni iskala še nadalje zadoščenje. saj če še g. Štrcin ni pozabil, kar ko je glasoval kot odbornik družbe na seji 12 maja 1932, bo sam spoznal, da on nI bil poklican dati tako zadoščenje. Resnost časov, ko se vsi narodi pripravljajo na borbo za obstanek, nam vsem nalagajo dolžnost delati in še delati. Kmetijska družba je dokazala, da se te devize drži, saj je s tihim in nesebičnim delom izravnala pretrpele zgube, tako da jc danes rar-no tako, če ne se bolj trdna, kakor pred usodnim letom sankcij. Tega dejstva bodimo vsi veseli, ker le tako bomo dokazali, dx1 znamo gospodarsko misliti in delati. Zaka] je bil subotiski shod odpovedan Poročali smo že o pripravah za vefliko zborovanje HSS, ki bi se imelo vršiti to nedeljo v Subotici. Med najavljenem! govorniki so bili glavni tajnik HSS dr. Kr-njevič ter ministra dr. Torbar in dr. Smo-ljan. Sedaj pa poročajo listi, da je bU ta shod odpovedan. Subotiškemu shodu je posvet?! »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem pravi da «e bodo shoda udeležili poleg Bunjevcev tudi Nemci in Madžari kj se »v zadnjem času vedno bolj približujejo HSS in njeni po'itikL To je tud* razumljivo, če se pomisli, da niso imeli niti Nemci, niti Madžari doslej slabih izkušenj s Hrvati, dočim so jih imeli z Beogradom že dovolj.« »Sicer pa bi — beremo dalje v uvodniku — HSS predstavljala znatno politično moč v Bački in Baranji tudi brez sodelovanja tamočnjih Madžarov m Nemcev. Kdor pozna organizacijo HSS, U ve, da bi nedeljska manifestacija v Subotici sijajno uspela. Zaradi tega so nasprotniki poskušali z vsemi sredstvi onemogočiti uspeh te hrvatske manifestacije. Končno jim ni preostalo drugega, kakor, da skličejo v Subotici nekak kljubovalni shod ob istem času. Pri tem so se nadejali, da se jim bo posrečilo na ta način LzpoSlovati prepoved hrvatske skupščine.« Članek, ki je bil ▼ četrtek napisan, preden je bila znana odgoditev shoda nato nadaljuje: »Sicer pa mi sploh ne razumemo. kaj iščejo srbski šovinisti v Subotici ki ni bila nikdar srbsko mesto Ona sploh ne spada v tako zvano Vojvodino. V njej je sicer res veliko števflo srbskih uradnikov, vendar pa je dosti preveliko mesto, da bi mu uradništvo lahko dajalo značaj Zato so tudi odredili nasprotniki hrvatskega manifestacijskega zbora ▼ Subotici mobilizacijo vseh Srbov v Vojvodini in jih pozvali, naj 10. marca pokažejo svetu in državi, da je Vojvodina srbska. Izdali so celo poseben oklic, v katerem pravijo, da bodo mobilizirani Srbi znali preprečiti shod« O odpovedi shoda so Izdali sklicatelji letak, v katerem obveščajo Hrvate v Vojvodini, da se manifest "ri j'siko zborovanj« ne bo vršilo zaradi te-*-ih zunanje in notranjepolitičnih prilik ter na izrecno žeijo podpredsednika vlade dr. Ma'ka Letak pravi, da je zborovanje odl ž no za nedoločen čas. enaki tudi subofiSki obisk glavnega tajn'ka HSS dr. Krnjeviča Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Som-bora in. Subotice, da je zavladalo zaradi te nepričakovane odpovedi v tamoénoih hrvatskih krogih veliko nezadovoljstva Pravi, da je ta »vest udarila na Hrvata, kakor grom iz vedrega Neprestano prihajajo v pisarno senatorja dr. Vi kviča protestne brzojavke posrmeznih krajevn h organizacij HSS. ki izr žajo svoja n zadovoljstvo. Splošno prevladuje pre rčaniec da b morale oblasti prepovedati naknadno pripravljeno zborovanje tistih, ki hočejo samo p*-~orečiti in onemogečiti zb'ranje vojvod in *.lh Hrvatov. Razburjenje ie tem večje, ker so stale priprave za zbor že velike vsote denarja. Naročeni* je bilo vefi posebnih vlakov, ki so bili že naprei plačani. Najavljen je prihod ministrov dr. Smoljana in Mihaldžiča, ki bosta poskušala pomiriti prebiva1stvo in izvesti sporazum med HSS in JRZ g'ede imenovanj« novega občinskega sveta v Subitici.« Oba ministra sta po zadnjih vesteh rt-noči že dospela v Subotico. •i u. za. i«« »JUTRO« It. 58. If eddja, 10. HL 1940 Domače west! Trezen narod Od danaSnje do pruiounje nedelje bo fanela vsa Slovenija treznostni teden. Kakor beremo v včerajšnjem »Slovencu«, je »treznostni teden nekaj novega, iz drugih dežela povzetega, a tudi za nas koristnega. En teden je treba posvetiti veliki zadevi treznosti — v tem času velike uživa-njaželjnosti, potratnostl in razuzdanosti. Potrebe, ki so jo čutili po drugih deželah, ne čutimo nič manj mi. Ta teden naj se zave vsa Slovenija, da je le v treznosti njeno zdravje in nje blagostanje, gmotno In nravno. Spominjali in opominjali bomo na to po vseh cerkvah v obeh Škofijah, po vseh šolah v celi banovini. Spominjajte in opominjajte se po vseh društvih! Upamo, da bo ta teden prinašal blagoslov vsem posameznikom, ki se bodo malo žrtvovali, In celemn narodu !« ... Vse to je lepo povedano. V tistem smislu, v katerem se bo treznostni teden pri nas izvršil, ni gornjim besedam prav nič dostaviti. Kljub temu pa si dovolimo nekatere opombe, da ne bi ostalo le pri grmenju brez toče, ali kakor pravi Hamlet: pri besedah, besedah, besedah ... V dobi, ko se je Amerika na vseh koncih borila s tihotapci opojnih pijač, je sloveči uvodničar Artur Brisbane napisal uvodnik o tistih, ki se smejejo pijancu. Artur Brisbane je dolga leta dan za dnem pisal celo vrsto uvodnikov za liste Hear-stovega koncema, toda prav nobeden ni nžgal tako, kakor tista kratka obdelava prastarega motiva: pijanec se ziblje domov, ljudje se smejé za njim, ne da bi pomisliti, da ga doma čaka obupana žena z lačnimi otroki. Američani so odpravili prohibicljo. Bila pa bi grda kleveta, če bi jim odrekali, da so eden najtreznejših narodov na svetu. In tudi v Evropi se marsikod pije, da omenimo predvsem Francijo aH nordijske države, in vendar veljajo ti narodi za naj-treznejše. Zakaj T Zato, ker so v resnici trezni. Treznost nI samo vzdržnost od pijače, temveč poštenost, značajnost in ura vnoveften ost. Ne v Franciji ne v skandinavskih državah, da že ne govorimo o Ameriki, ne nastopajo oni ki bi v prvi vrsti morali učiti treznost, tako nepremišljeno, kadar dajejo Izjave. V nobeni trezni državi ne uprizarjajo križarskih vojn zoper »brezver-ske« liste samo zato, da bi »verski« listi iell večji dobiček. Treznost naroda Je predvsem vprašanje tračnega razuma vsega naroda, ne pa posameznih siromakov, ki v trenutnih zablodah segajo po čaši vina. Smo zoper grozotne posledice pijančevanja v Sloveniji In se tramo zoper alkoholizem in noi borili ob vsaki priliki. Toda zahtevamo predvsem treznost od onih. Id ■amesto besed lahko stopijo z zgledi na plan. Vsaj v treznostnem tednu... Bofßl otd 'ožjedeio >n «eöfa sposobnost i pravilno pomtrj&umi očoff od V*"* LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA £v/cc ü4.u0. .uvlii itl^mhlvi ^,411c-axu vo^iu kosilce po »znižani ceni«. — I-že. * Protituberkulozna zveza v Ljubljani opozarja vse hišne lastnike, da organizira banska uprava na preulog naše Zveze zbiranje starega železa. Prosimo, da bi hisru lastndci tudi v svojih hišah opozorili najemnike, naj vse staro železo kakršnekoli viste zbiraio in odkladajo na pnmeien prostor, ki ga odkažejo hišni lasUiiki in kjer naj čaka naaajjnjih ukrepov banske upi ave. • Italijanski vlačilec v burji. Italijanski pomožni vlačilec »Ciklon«, last družbe Tripcovich iz Trsta, ki je plui iz Taren ta v Sibenik, je zašel nedaleč od albanske obale v strahovito burjo. »Ciklon« je vozil dva velika železna cilindra, napolnjena s plinom, ki naj bi poslužila pri dviganju potopljene »Ljubljane«. Silna burja je potrgala vrvi, s katerimi sta bila privezana oba cilindra, in ju je kape tan moral žrtvovati, ker je bil s posadko v smrtni nevarnosti. Zapeljal je v neko albansko pristanišče, odkoder je o nesreči obvestil našo pomorsko poveljstvo v Sibeniku. Ko je burja pojenjala, so naša oblastva poslala iskat oba cilindra in je takoj krenilo več vojnih vlačilcev na pot v različne smeri. Medtem pa je tudi že prispela nova vest, da je italijanski parnik »Lucia« opazil oba cilindra na morski gladini in je bila tudi navedena smer, v kateri plavata. »Ciklon« ju zasleduje, vendar se jima še ni mogel približati zaradi burje, ki še vedno vlada na Jadranu. Ko se bo morje pomirilo, bo »Ciklon« poiovil oba cilindra in ju pripeljal v šibenik, nakar bodo pričeli dvigati »Ljubljano«. • Akc'jskl odbor za rešitev Aškerčeve domačije nadvse živahno razvija svoio delavnost, in kaikor kažejo prva znamenja. bo njegov apel na plemenitost in rodoljub je naše javnosti deležen popolnega razumevanja in požrtvovalnega odziva. Kakor je razvidno Iz pisem, ki jih akcijski odbor prejema od vseh strani, je mnogim žal da ni mogoče več obnoviti pesnikove rojstne hiše na Globokem ali odkupiti vsaj njegov drugi dom na Senože-tih. Pobudo, ki jo je sprožil akejski odbor. je treba razumeti tako, da hoče vsa naša nacionalna in napredna javnost lz lastne žrtve vsaj deloma popraviti krivico ki je bila storjena družini pesnkove-ga brata Mihe s tem, da ji je bil na p reve Jan, prekanjen način odvzet očetnji dom. S tem pa hoče naša Javnost obenem počastiti spomin Antona Aškerca ki predstavlja v naši kulturni zgodovini po svojem idejnem in življenjskem razvoju primer čisto svojstvene tragike. To je vsekakor delo ki zasluži, da se vsi -esnično nacionalni m resnično napredni ljudje z vso duSo zanj založe. Akcijski odbor je okrožnico položnice in nabiralne pole po večini že razposlal, vse prejemnike in tudi vse one. ki se Se nvsl jo prijaviti v sodelovanje. pa prosi, naj se z delom podvizajo da bo akcija o pravem času uspešno zaključena Grobnice in spomenike kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tei 49-09. • Potrebujemo zaklonišča proti kvarnim vplivom. Izkušen šolnik nam piše: Pri načrtu nove mariborske gimnazije, ki ga je »Jutro« objavilo v petek, pogrešamo zaklonišča za obrambo proti kvarnim vplivom ki sicer ne prihajajo lz zraka. Tako zaklonišče naj bi bil primeren prostor, kjer naj bi se zbirali oni obiskovalci nove gimnazije, ki ne stanujejo v mestu. Pod primernim nadzorstvom naj bi imeli tu zatočišče. kjer naj bi čitali ah pa se tudi lahko pripravljali na pouk. Nekateri morajo po več ur čakati na vlak ali pa na popoldanski pouk ln od dolgega časa ne vedo kaj početi. Zbirajo se v gručah po parkih ali kje drugje in si krajšajo čas na razne načine. Mnogi zaidejo še celo v neprimerno družbo, ki kvarno vpliva na nje. Večkrat opazujem dijake, ki igra,jo za denar in s primernimi kletvicami podkrepljujejo boljši potek igre. Zdi se mi, da nekateri pri tem zmečejo Se celo svoje u borno kosilce. Zaradi tega bi bilo morda umestno misliti 8e na ustanovitev dijaške kahinje. kje; naj bi dobivali taki, pa rao- ČIZ OFICIRSKE; LOVSKE ,TERENSKE ČlZME, 60JZERICE t« ŠPCRTHA ORUTtV HIBI —• ■:«.•- CIZHARSRA ZADPU6A XI IMKJIVH «.MUKUUHio i. jfclRi (mad Skófjo'ioko ) XAHTÌ-ViOTE PROSPEKTE^ * Vodovod dalmatinske Zagore bo napajal najsiromažnejži del Dalmacije ln bo z zdravo pitno vodo oskrboval 29 vasi z 18.000 pi-ebivaìci in s kakimi 140.000 glavami živine in drobnice. Kdor se vozi v Dalmacijo, mara vedeti da v pokrajini ob železniški progi od Drniša do Peikoviča in do šibenika prebivalstvo vsako leto strahovito trpi zaradi suše. Temu se bo zdaj odpomoglo, vo.ia bo zajeta lz obilnega jezera Torka Inž. Zvonimir Pavešič od banske uprave v Zagrebu je pravkar pregledal dela pri vodovodu ln Izdal nadaljnja navodila. Poleg vode je važno, da Ima prebivalstvo tudi pri sedanjih delih precej zaslužka. Prt zaprtju ln motnjah t prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec Kozarec navadne Franc Jožetove grenčlce. * Nehote ga je ustrelil, v četrtek do-p' " ne se je v trošarinskem uradu splitske občine zgodila nesreča Neki Milan Gjurič je v uradu pregledoval vojaško puško in je v šali pomeril na uradnika Jakoba Matoševiča. Čeprav je ta vedel, da gre za šalo. 3e je sklonil. Gjurič je medtem že pritisnil na petelina in strel je za- J del uradnika Paška Nikoliča. ki je sedel j za Matoševičem. Nikolič se je zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. V uradu je nastala panika Gjurič pa je padel na kolena in ihtel kakor otrok. Nato se je sam javil državnemu tožilstvu. * Za mlečne Kuh'nje po slovenskih Salali. Protituberkulozna zveza v Ljubljani ! je z zneskom 5.000 din podprla vrzdrževa- j nje mlečn ih kuh'nj na šolah v raznih krajih Slovearje. Pričakujemo, da bo javnost znala ceniti to zvezlno prizadevanje za utrditev zdravja na&e mladine, * Pregled m°tom h vozil za »m Kranj bo po sledečem vrstnem redu: za okoliš predstojništva mestne policije Kranj (za obč no Kranj in Straž šče) v petek, 15. marca, ob 14. uri v Kranju pred policijo. Za vse ostale občane sreza Kranj v soboto 16 marca ob 8. uri v Kranju pred policijo. Dne 16. marca ob 14. uri v Tržiču pred pošto za občine sodnega okraja Ti-žič, * Banovüi^ka ee«ta »d La* do Planine je od včeraj do vključno 14. L m. zaprta za vsak promet. * Hotel je ubiti zajca pa Je ustrelil sebe. V občini Sv. Juraj na Biegu v Medjimurju se je podal v gozd divji lovec 26ietnl Mirko Kolač. Obstrelil je zajca ln ga hotel dotolči s kopitom. Ko pa ga je udaril, je prasnil drugi strel, ki je divjega lovca smrtno zadel. V Medjimurju je krlvolov-stvo razširjeno in pokončujejo lovski tatovi divjad ne samo takrat, ko Je lov dovoljen. marveč tudi za časa lovopusta. dogodek na,j bi jim bil v zadostno svarilo. * Krvavo maščevanje ljubosumnega moža. V Karlovcu Je 481etni Leopold Koder, bivài namežčenec mestne elektrarne, strahovito ranil svojo ženo Cecilijo ln njenega prijatelja. Pred letom se je ločil od žene, ker je zvedel, da ljubimka z gostilničarjem Bvgeuom Kocmanom. Pravda Se ni končana, vendar se je Cecilija takoj po vložitvi tožbe naselila pri Kocmanu. To je bil za Kodra strahovit udarec Zapustil je službo in je zadnji čas životaril pri sorodnikih izven mesta ker ni mogel gledati da živi žena z drugim Večkrat je govoril, da se bo maščeval. V četrtek popoldne se je pripeljal lz Zagreba v Karlovac in pre-žal na priliko maščevanja. Zvečer Je potrkal na vrata Kocmanovega bifeja Ko mu je Kocman odprl, ga je Koder napadel s kuhinjskim nožem. Cecilija je prihitela Kocmanu na pomoč ln udarila Kodra s stolom po glavi. Toda Koder je takoj nato začel udrihati z nožem po njej, ranil jo je v glavo ln po životu, šele nekemu mestnemu uradniku se je posrečilo, da Je Kodru izvil nož iz rok, v tem sta tudi že prihitela dva stražnika, ki sta Kodra aretirala. Toda zaradi udarca po glavi mu Je ponoči postalo slabo in Je moral biti prepeljan v bolnišnico, kjer sta že našla pomoč tudi obe njegovi žrtvi. * Za moške in damske oblek«, površnike, plašče, in kostume priporoča veliko izbiro štofov od 45. do 220. din tvrdka Go-ričar v svoji glavni trgovini na Sv. Petra ceste. 29. v Ljubljani. (—) * Izlet R'm NeapelJ. capri P»a. Bologna, Firenze. Informacije ln prijave Putnik. (—) Pred kaaeuajtun senatum v äiuemitu ae je .aoial zagovarjali ceiKveru pevec Ivan ~>acic, k«i je m.'i oü veiüu čentek zvečer uuarn zupiuju* juieuovic* v vtuu uru.ioicu po 4upuik s« je cerkvenemu pevcu Uuueiii, Kel £a je i&itijucii tU cei'Kv enega pelja, na scun venki ceuteK. Prejaiija ieca so ul uiov ciuii Kar jokevice iu.ar.je. le- pem pa je &aiueiii 2upmKu in je njegovo vlogo prevzel Uiug^. ivaii fcJacic je pooi^ai ua veuKi četrtepel je v ceikvi m je vea pobil prosil txjgu, naj bi se z^o-uii tuuu>eii cu-ex, ua oi vse venuiti veii-Uarie spettati, un ne iuta uitiee Unto peti, KaKor i vari iiacič. 'l oua ijuuje m> ossali biaditi in ueKuo je celo ponvaul pelje. Ko je Uuvo Ivan iiacič j^-o^tua, ua je uoKoa-&u> ooZagau kol »olist ua kuiu, je pievi cai Kvijo pričakal župitika ta £a tako udaril s pan co po glavi, aa se je zupuuK zgrudil nezavesten ui je tui Uoigo v sutiLni ue vai nosu. Glava je se zuaj naknadna. Ma^cevaim cerKvezu pevec ae bo inorai poldrugo leto pokoriti v ječi * Starka je zmrznila v gozda. V Roga-ševcih Oiizu nemške meje je v nedeljo zvečer poslala žrtev mraza ?91etna občinska reva Terezija Krenos, ki' je bua slaboumna in zu nikoli Qoteia obuti čevljev. V le-bruarju so jo vzdrževali posestniki v Nu-škuvi, odkoder je šla v nedeljo zjutraj kar v nogavicah proti Gornji Slaveči od tam pa proti obmejni Solim. V gozdu je sedia pod drevo, da se odpočije, pa je v spanju zmrznila Pokopali so jo na evangelskem pokopališču v Solim. To je bua clozdaj v Prekniurju že tretja žrtev hude zime. Prva žrtev je bil sezonski delavec Anton Bokan, ki je zmrznil pred domačo vasjo, ko se je vračal u Francije domov, druga žrtev pa pa je bila hči nekega posestnika iz Bel-tincev. * Napad s nožem. Dninar Rudolf Stajncr lz Rožičkega vrha se je vračal zvečer ob 22. proti domu Na cesti ga je napadel neki neznanec ln mu zadal in vbode i nožem v hrbet. Posestnikov sin Franc Györek pa Je bil napaden v Crensovcih. Napadalec ga je štirikrat zabodel t nožem v hrbei Oba ranjenca so prepeljali v bolnico v Mursko Sobota I I m Jean Mural Krasen, pretresljiv film o usodi ruskih NagV emigrantov v Parizu! v frane, filmu »Nults de Princes« Ruske narodne pesmi v sijajni tnter- KLNO UNION, tei. 22-Z1 pretaclji Marine Schubertove! LJUBEZEN VELIKEGA KNEZA Danes samo 2 predstavi ob 15. in 17. (matineja ln večerne predstave odpadejo!) Na križpotu i Izredno lep francoski film Ob 10.30, 1&, 11, 18-, XL ort. Pretresljiva filmska drama prikazuje bolno usodo tragične žrtve svetovne vojne, bivšega vojaka, ki je Izgubil spomin. — CHARLES VANEL, prvak francoskega filma — ln Suza Prlm — Jules Berry — Tanja Fedor. KINO MATICA, teL 21-24 AIKSA, HČI PUSTINJE Nabavite vstopnic* v predprodajl! Razkošno orljentalsko filmsko delo, polno dlvnih Španskih pesnd, prekrasnih naravnih posnetkov, napetih scen ln borbe za ljubezen lepe ln temperamentne umetnice. V glavni vlogi: Imperlo Argentina, Španska filmska in gledališka umetnica. Danes ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19., 21. KINO SLOGA, teL 27-30 K Kamniških planin. Informacije o zasedbi v planinskih postojankah dobite v društveni p-earni. SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/L (—) • Radijski sprejemnik Je prav tako potrebe n, kakor dobro urejen an dnevnik Ce hočete, da boste s svojim sprejemnikom imeli res pravi užitek, morate naročiti tudi dobro urejevano radijsko revijo. »NAS VAL« prinaša obširne sporede vseh važnejših evropskih radijskih postaj, poleg lega pa tudi poseben izvleček najboljših odcaj za tekoči teden. Številka »Našega vala« za prihodnji teden objavlja na uvodnem mestu nekaj statističnih podatkov o delu ljubljanske radijske postaje, sledi pa jim nadvse zanimiv feljton »Njegova prva 'Jubezen« Poleg tega Je objavljen v novi Scevilkl »Natega vala« filmski pregled m rubrika »Radio ln televizija«, ki obvedča radijske naročnike o najnovej- 4VOCNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Največji vojni film vseh č&oor Heroji z Marne V gL vlogah: Balm;, Jacquclin, Porel itd. Predstave: dane» ob 3., 5., 7 tn 9. url, jutri ob pol 9 url V dopolnilo: Foxov zvočni teOnlk Prihodnji spored: Vihar sad Azijo 50% POPUSTA ima vsaki » Uni ona« 10. kupec nasproti v CVETLIC ARNI »R 0 Ž A« • Novi grobovi V Starem trgu na Notranjskem je umrla ga. Janja Benčina. Zapustila je dva sina ln hčerko ter širok krog sorodstva. Vzorno mater bodo danes ob 15. spremili k večnemu počitku. — Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v LJubljani bo danes ob 14. nastopila zadnjo pot ga. Zinka Dralka, ki je umrla v 72. letu starosti. — V Ptuju je umrla ga Julija Vebrova, tašča »reškega načelnika. Truplo ugledne pokojnlce so pripeljali » Celje in so pokojnico včeraj ob 16. pokopali na celjskem okoliškem pokopališču. — V Mokronogu je umri knjigovodja Majcenove lesne trgovine g. N. Premru. že bolan se je na službeni poti p re hladil in izdihnU za pljučnico. Priljubljenega pokojnika so z avtofurgonon odpeljali v Zagreb na Ml-rogoj. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Sokol Polje veseloigra s 10. IL ob pol S. ari „Ojej, štorklja!" • Gospodinjska pomočnica. Zaradi hrvatskega sporazuma gremo novim časom nasproti. Poleg drugih važnih uredb ln zakonov se preurejajo tudi delavske institucije, tako centralni in upravni odbori Delavskih zbornic OUZD ter a tem socialno in starostno zavarovanje, službeni red itd. Zelo važno in potrebno je, da se hišne uslužbenke, gospodinje in delavke zanimajo za take pieureditve. Zato naj se naro-če ha list »Gospodinjska pomočnica«, ki prinaša za ta stan najvažnejša obvestila, o aktualnem delu uprave Delavskih zbornic ln SUZORja. Marčna številka nam prinaša pogled v delo upravnega odbora Delavske zbornice in članek »Naši pro.: logi . na konferenci«. Za probujo narodne zavesti prinaša povest »Sin Arhove Lenke« m ; članek »Tomo Zunan ln narodni običaji«, j Za stanovsko izobrazbo nasvete za hišo, j kuhinjo, dom in vrt, »Mati spada v družino — kam pa oče?« in drugo. List stane letno le 12 din in se lahko naroči po dopisnici, Se boljše pa po položnici, ki jo kupiš na pošti in nanjo napišeš štev. 13.748 Gospodinjska pomočnica, Ljubljana, ter i oddaš na pošti 12 din. { • Planinske postojanke Osrednjega društva SPD, ki so oskrbovane tudi v zimski seriji, razpolagajo s številnimi ležišči Sončno vreme v gorah in ugodna smuka vabi planine« smučarje v gorsko naravo, priporočljivo pa je, da si tur sti pravočasno pi «skrbi jo ležišča. V zimski sezijl je dovoljeno bivanje v planinskih Kočah tudi preko treh dni in je mogoče ležeča tudi naprej rezervirati. Dom na Kamni je dobro obiskan ter Ima v marcu že mnogo rezerviranih ležišč. Priporočlj:vo Je, da si tur sti. ki želijo poaetlti sriiuó àCa Kamne, Lanšavice m dol ne Triglavskih jeaer, preskrbijo ležišča tudi v koči pri Triglavskih jezerih, ki je sedaj stalno oskrbovana in Ima na razpolago 15 postelj v 6 kurljivih sobah ter skupno ležišče za deset oseb Naročila za ležišča v koči pri Triglavskih Jezerih sprejema pisarna SPD, Ljubljana Aleksandrova c. 4/1. ali neposredno oskrbnica te postojanke na naslov: Ivanka žvan Srednja vas v 3 čimveč prispevali v sklad, ki bo 1. januarja 1941 pričel opravljati svoj namen. Svetnik zborico za TOI g. Iglič je poroča) o poslovanju obrtnega odseka zbornice. Priporočal, je naj obrtniki oblačilne stroke zaupajo v sebe, v svoje delo in v medsebojno slogo. Podpredsednik g. Jelovšek Je predlagal, da se / združenju ustanove strokovni odbori, ki bodo imeli nalogo dvigniti nivft oblačilnih strok. Pri- j poroda! je tudi. da združenje stori vse korake na pristojnih mestih, da S9 čimprej , novetizlra | 219 aakona o ofcrUh. Daijaja predlagal, da združenje dobavi strokovne časopise ki Zumale, kl bodo članstvu v zadružni pisarni na razpolago. G. Ferdinand Sever je predlagal, da se v združenju uvede delavnica, kjer bodo kandidati vršili delo za pomočniške in mojstrske izpite. o— Lutkovni oder Sokola L na Taboru uprizori danes ob pol 16. uri komično lutkovno igro: »Jurček-dvorni zdravnik«. Pridite, nasmejali se boste. Pri predstavi igra »Jurčkov jazz«. Prodaja vstopnic v nedeljo od 11. do 12. v društveni pisarni. Ob tej uri lahko tudi telefonično. Zdravo! (—) o— Uprava Sokola LJubljana—Vič vabi svoje članstvo, naraščaj in deco, da se v polnem številu udeleži koncerta podmladka Jadranske straže iz Domžal, ki bo danes ob 18. v dvorani Sokolskega doma. u— APZ. — Vljudno prosimo občinstvo, naj blagovoli jutri zasesti dvorano nekoliko pred 20. uro ker pride točno ob 20. zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, pokroviteljice APZ. Prav tako prosimo občinstvo, nag med odmorom ne kadi v stranskih dvoranah niti v čakalnici, marveč tam, kjer je običajno policijsko dovoljeno. Blagajna bo poslovala (za programe) jutri do 16. na univerzi, od 19. naprej r Unio-nu. Priporočamo Vam tepe in okusne Pogačntkove VELIKONOČNE RAZGLEDNICE! o— Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani, ima svoj 65. redni občni zbor v torek, dne 12. marca t. L ob 20. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Zborovalni red je objavljen v »Našem glasu« tn »Učiteljskem tovarišu«. (—) TffVn A Vin OL- zastopstvo ZUNDAPP o. ŽUŽEK KVALITETNI LJUBLJANA MOTOCIKLI TAVČARJEVA OL. U Vsak model dobite takoj. n— Godalni kvartet poltronieri lz MIlana si je določil za svoj prvi koncertni nastop v Ljubljani naslednji spored: 1) Mozart: Kvartet v h-molu, 2) Pick Mangia-galll: Kvartet v g-molu op. 18. in Ravel: kvartet Člani kvarteta so: Alberto Poltronieri, violinski virtuoz, primarij Tria Caselli in profesor na konservatoriju v Milanu. Giannino Carpi, Giuseppe Alessandri in Antonio Valisi, štirje solisti, štirje priznani umetniki. To bo brez dvoma najlepši ln najpomembnejši koncert letošnje sezone. Koncert bo v petek, 15. t. m. ob 20. v veliki Filharmonični d orani. Prodaja vstopnic -r knjigarni Glasbene Matice. (—) n— Zaključne plesne vaje Jenkovih plesnih tečajev v Kazini bodo ta teden v ponedeljek, torek, sredo in Petek ob 20. uri. Oficielni zaključni plesni venček vseh tečajev bo pa v ponedeljek 18. t. m, v veliki dvorani Kazine. (—) o— Nedeljsko zdravniško dežurno službo opravlja do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak G vido, Tyr-ševa cesta št. 62. telefon št. 27-29. u— Tri hude nesreče pri dein. Včeraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 27-letnega premikača državnih železnic Karla Zupanč ča, stanujoče ga v Medvedovi ulici. Popoldne je bil zaposlen pri premiku na gorenjskem kolodvoru, pa je zašel med odb'jače, da je dobil hude zunanje in notranje poškodbe. Iz Kranja so pripeljali v bolnišnico 21-letnega kleparskega pomočnika Ivana Bačča. V t vomici, v kateri Je zaposlen. Je razneslo koteL ta kosci, ki jih je eksplozija vrgla na vse strani, so ga precej poškodovali po levi nogi Hu morali zasluženo kazen odsedeti. Vsi obtoženci so vzeli obsodbo brez pritožbe na znanje in bodo ▼ kratkem nastopili kazen. e— Obvestilo. Cenjene dame cA» veščam, da so dospeli novi pom lattai modeli plašče». Vračko, Celje. (—) Iz Maribora a— Prvi ljubljanski tenor »ostnje. V kratkem bo gostoval v »Prodani nevesti« prvi ljubljanski tenor g. 2an FrancL — Danes popoldne »Zaroka na Jadranu«, dre vi pa »Othello«, obe predstavi ob znižanih cenah. a— Poročila sta se gdč. Cilka žurmano-va iz Rogaške Slatine in g. Vasilij Sadov-ski, oskrbnik Osetovega vlnogradnega posestva Grič pod Sv. Urbanom. Priči sta bila kamniški župan g. Peter Lorenčič in nevesth brat učitelj Janko žurman. Mlademu zakonskemu paru iskreno čestitamo! e— Poročila Ha se g. Gaberščik Andrej, direktor lesne industrije Magušar & Comp„ z gdč. Gobec Vido. uradnico, hčerko g. Vekoslava Gobca učitelja iz Celja. G. Gaberščik je sin znane veleugledne in ?avedne rodbine Gaberščk-Kanjedic iz Tolmina na Goriškem. Mlademu, vzornemu paru želimo vso srečo in iskreno čestitamo (—) a— Društvo hišnih posestnikov v Mariboru sklicuje za nedeljo 17. marca, ob pol 10. uri redni občni zbor v dvorani hotela »Novi svet« v Jurčičevi ulici. Vstop le dovoljen vsem hišnim posestnikom, članom in nečlanom društva. Samostojni konkretni predlogi izven dnevne?« reda na1 se prijavijo v društveni pisarni. Gregorčičeva ulica 8. Maribor, vsaj 4 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red. a— Socialni problemi v sodobnem slovenskem romano. O tem bo predaval jutri v Ljudski univerzi univ. docent dr. Anton Ocvirk lz LJubljane. a— Prakt-čni učiteljski izpiti bodo pred drž. izpitno komisijo v Mariboru v četrtek 11. aprila. a— Kompromis. Od 14. decembra 1939 dalje, torej že skoraj tri mesce, leži sneg na zemlji. 2e se Je zdelo, da bo tudi letos v »snežno« komunalni politiki tudi z ozirom na središče mesta obveljalo glede snega staro preizkušeno načelo: Bogec ga Je dal, Bogec ga bo vzel. Nepričakovano pa ao pričeli včeraj mestni delavci tudi na Grajskem trgu razkopavati velike kope sneea in jih nakladati na vozove. Skoraj tik pred polnim uresničenjem navedenega tradicionalnega recepta, se Je uveljavil kompromis. Niso dati solncu, da bi popolnoma opravilo svoj posel. Mariborčani pravijo, da so hoteli na rotovfu čestltemu solncu malce ponagajatL a— Zdravniško dežurne slaZbo za nukio oomoč članom in njihovim svojcem ima danes v neodložljivih primerih ln v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. S. Pogrujc. Tyrševa ulica št 14. a— Se Je zima. Včerajšnja najnižja Jutra ja temperatura Je bila 10.7 st C. pod ničlo. Višina snega v ravnini 20 cm. Te-zenska postaja napoveduje za marib. okoliš deloma oblačno ln vetrovno vreme. a— Novega snega sa 4 era. V no« na soboto Je spet naleta val sneg. zapadlo ga ie za 4 cm. tako da Je višin« snega v ravnini 24 cm. Včerajšnja minimalna Jutrnja temperatura Je bila 14.9 st. C. pod ničla — Tezenska postaja napoveduje pretežno Jasno in stanovitno vreme. a— Sumljive!. V noči na sOboto Je Izvedla mariborska policija temeljito racijo po mariborski periferiji. Zajela Je 22 beračev in sumljivcev. Nekatere so pridržali pri Grafu, druge so spravili v do-movne občine. V zadnjem času kar preplavljajo Maribor razni sumljivcL, ki pa niso berači. a— Zadružno predavanje. 13. t m. bo predaval ob 20. v dvorani Ljudske un'v. orof. L. Mlaker o zadružništvu v raznih ekonom^rih sistemih. a— Potniki prihajajo v zadnjem času čez mejo. Poeaiajo se za nakup opeke, ki i lo nujno potrebujejo zaradi raznih grad- j benih del onstran meje. 2e lani so razni j potniki pokupdlj vso zaloga Posledica Je bilo pomanjkanje ooeke Letos oa še ni bilo večlih nakupov, ker ootuieio ti potniki proti Zaerebu. ZatrJuJela da le na jugu opeka cenejša Onstran meje čutijo oomanikanie ooeke predvsem zaradi tega. ker gre vsa produkcija za obramba a— Doktorand. Precei brezposelnih le nasedlo nekemu »doktorandu«. ki iim Je izvabljal lepe denarce pod pretvezo, da rm bo preicrbel službo pri železnici Marsikateri si 1e moral izposoditi denar, da le lahko ugodil poto jem ljubeznivega »dnk-toranda«. Nekdo le žrtvoval celo radnle prihranke v znesku 2400 din. Za dičnim »doktorandom« o^zvediMe ooMdta a— Na milanski velesejem, Benetke, Padove h» Trst. izlet z brzovlakom od 14. do 18. aprila 1940. Kolektivni potni Ust komirviptna cena L250 din. Prijave pri »PUTNIK-U«. VASO KOZO VARUJEM JAZ! Bodisi da dežuje, da sneži ali pa da pada toča. tudi če oster, mrzel veter tuli okrog oglov, vedno je NIVEA pripravljena varovati vam koža Zato si dobro namažlte lice in roke ■ kremo NIVEA, predno greste ven v naravo! Tako preprečite, da bi vam koža spo-kala ali pa postala hrapava. •— 5« šiber v telesu. Včerai dopoldne Je mali kazenski senat obsodil 241etnega ' gozdnega čuvaja Martina Drobniča na 5 ; let in mesec dni robije. ker je 17. septembra 1939 v Kuzmincih ustrelil posestniškega sina Jožefa Puika. Obdukcija je dognala, da je bilo v Pulkovem telesu okoli 50 šiber. Soobtoženi Franc Jamer pa ie bil obsojen le zaradi tepeža na mesec dni zaoora, noeojno na 2 leti. a— Usodna kravja dirka. Iz mestne klavnice Je zbezljala krava in v polnem tempa zdlrjala po Plinarniški. Meljskl, Aleksandrovi ln naprej v Košake, dokler je niso zajeli ln u žugali na Sturmovem dvorišču. Pobesnela krava, ki so se ji pasantje panično odmikali, je podrla štiri kolesarje in poSkodovalt. dva Mariborčana. Iz 7ivl1enfa na deželi Bled. Danes popoldne in zvečer bo predvajal zvočni kino velefilm hrnaške borbe »Nesmrtna legija« ln običajen dodatek. (—) Tržič. KJno bo predvajal danes krasen film »Havateki zvoki« (—) MARENBERG. Preteklo soboto bi nedeljo Je uprizorilo Sokolsko društvo v dvorani svojega doma v Maren bergu Uide jansko veseloigro »Zadrega nad zadrego«. Igra vsebuje mnogo zabavnih prizorov ter ima Izključno namen, gledalca prav Izdatno razvedriti. V tem smislu Je tudi dosegla popoln uspeh. Vloge v komediji so bile prav posrečeno izbrane m zasedene ter so Igralci skoraj brez Izjeme odigrali igro V izredno živahnem tempu ln sigurnih kretnjah. Poedinl prizori so bili nad vse posrečeni. Ce Je mogoče vsebinsko primanjkovalo, so znali igralci to izpopolniti s tembolj učinkovitim podajanjem. tako Jc bila dvorana neprestano polna veselega razpoloženja. Pohvalo zaslužijo vsi. ki so sodelovali. Občinstvo, ki Je v prav lepem številu prisostvovalo obema predstavama, tudi ni štedilo e priznanjem ln je nagradilo nastopajoče ponovno z glasnim odobravanjem. Igro Je režiral in inscenimi br. Tomažič Dorče. ki Je Imel poleg tega še eno glavnih vlog in Je v prvi vrsti njegova zasluga, da je uprizoritev tako lepo uspe^ Iz Trbovelj t— SPD Trbovlje Ima redni Občni zbor v torek 12. t m. ob pol 20. pri Forteju (Kokalj) (—) t— Bivši učitelj Glasbene Matice temeljito poučuje violino, čelo. klavir in harmoniko. Naslov Je v podružnici »Jutra«, Trbovlje (—) Iz Morske Sobote ms— Sedem primerov meningi tlde v Prekmnrju. Iz Murske Sobote poročajo: Tudi v Prekmurju se je pojavila nevarna bolezen, ki pa zaenkrat še nI zahtevala nobene smrtne žrtve. V bolnišnico v Mursko Soboto ao dozdaj prepeljali 7 bolnikov, med njimi dva iz ljutomerskega sreza, večino pa lz lendavskega. V gornjem delu murskosoboškega sreza je bil en primer obolenja po meningitisu v Pertoči. V zadnjem tednu je bil zabeležen samo en primer obolenla. zato upajo, da 1e bolezen v upadanju. Bolnišnica se je dobro oskrbela 8 serumom. ms— Hud padec na cesti. 17 letna Etel-ka Doki, služkinja pri Gustavu Dittrichu, Je odstranjevala led na strehi. Po nesrečnem naključju pa ji je spodrsnilo. Padec Je bil tako nesrečen, da si je zlomila hrbtenico in levo roko. Upajo, da poškodbe ne bodo zapustile trajnih posledic. ms— Indnstrljca Gezo Hartnerja so pokopali v nedeljo v Budimpešti na pokopališču »Farkasret«. Zaradi hudih prometnih ovir v letošnji zimi ga niso mogli prepeljati v domači kraj. Pokojni Je bil rojen v Murski Soboti ln je bil od leta 1926. predsednik in glavni delničar Prekmurske banke. ms— Kino »Central«, čigar lastnik Je g. Dittrich, že od 5. septembra in več obratoval, ker oblast nI mogla dati dovoljenja za obratovanje zaradi nekaterih pomanjkljivosti v dvorani. Lastnik pa se ni ustrašil truda in je prezldal ter preuredil dvorano ter zdaj dobil ponovno dovoljenje za obratovanje, tako da bo mogel Se pred veliko nočjo začeti z rednimi predstavami. ms— Solo v Andrejcih bodo prezidall in popravili, ker ne ustreza več potrebam. ms— Murskosoboška gasilska ž upa, ki Je po Številu članstva ln v njej včlanjenih društev druga največja v naši banovini, bo imela letni občni zbor 16. marca dopoldne v Murski Soboti. 2upa je spet pridobila novo četo. ki je bila ustanovljena v Ratkov-eih. Ustanovitev nove gasilske čete pripravljajo tudi v Krupllvnlku. Iz Ptuja J— Smrt pobira. Prt Sv. Andražu v Slovenskih goricah je umrl v četrtek občinski delovodja Fran Vojc, ki je bil v občini zelo priljubljen. Pobrala ga Je Jetika. Pokopali so ga ▼ nedeljo. Pokojnik Je bil prejšnje čase priden sokolski delavec. J— Razmah Šahovskega življenja. V ponedeljek se je začel šahovski turnir za prvenstvo Ptuja z rekordnim Številom 23 udeležencev. Igrajo ob ponedeljkih ln petkih v kavarni Korže st Pred prlčetkom turnirja Je prof. Farazin v lepem ▼zpod-bud« ni pokal, ki ga morajo nepoškodovane*» vrniti 7 dni pred prlčetkom turnirja prireditelju. V trajno last si pridobi pokal po trikratni zaporedni zmagi atl petkrat ▼ presledkih. Prva dva iz vsake discipline prejmeta diplome ln praktična darila. Tfrrald morajo biti vodstvu turnirja na, razoolago! Tumfrskl odbor: predseflnfk: .Tnnež «tane. vodla: Krečič DuSan. zanlsnfksr: strojnik Aleš, blagajnik: Duh Mak?.. Morebitno spremembe «i pridržuje prireditelj. Planinci Iz Škofje Loke so zmagali v prvih tekmah za prvenstvo naše vojske. »P» litlka« Javlja iz Sarajeva, da so se v sredo začele na Jahorlni smučarske tekme za prvenstvo naše vojske s patrolnlml tekmami na 30 km v polni bojni opremi s streljanjem. V zelo hudi konkurenci 8 patrol je zmagala patrola I. planinskega polka s vodjo poročnikom Crnoborijem ter člani patrole Antonom Kranjcem, Vincencom Pavllčem in Ivanom Smolejem v času 2:42:21. Naslednje rnerto ie zasedla patrola H. annije (2:43:32), šele tretia pa lo bila patrola EL planinskega polka (poročnik Emil Kranjc. narednika Vladlslav bec ln Radosav Djuričkovič in kani ar Bogomil Boltavzar) v času 2:45:3S. Ta patrola je izgubila 3 minute zaradi pogreši: pri streljanju. Ljubljančan Evstahlj Baloh, sedal člaa zagrebškega Kerkulesa. je v petek v dvoboju Zagreb—Beograd premagal v boks» prvaka Srbije Pejakovlča v drugam kolu knock-aut. Baloh je s to zmago doka^ zal, da spada med najboljše amaterske boksa ri" v naši državi. SK Slavija. Danes od 10. d«JJe trtoSag vseh nogometašev ln juniorskeca rao£t»a na našem IgTiSču. Opremo dvignite pri GJuranu od 9. dalje. Vsi rigurao in tučao zaradi skorajšnjih tekem. SK .Jadran. Danes naj se Javijo t garderobi najkasneje ob 14. vsi igralci L sko-Pta* »JUTRO« IL m 9 Nedelja, 10. HL 1940 Pogled na vas Zagorje ob pričetku obrata 10. marec pred 200 leti je za razvoi Zagona tako važen dan. da ne moremo molče preko njega. Kajti tega dne se. kolikor je doslei znano, prvič uradno omen.ia.io zagorski podzemski zakladi, od katerih je še vedno odvisno vse bitje in žiti e Zagorja z njegovo širšo okolico. Z večjim razmahom industrije na Kranjskem se ie poka-zaio. da les ne zadošča več nienim potrebam na eni strani zaradi njegove velike potrošnje, na drugi strani pa so spoznali: če ex» j de tako dalie z izkoriščanjem lesnega oogastva. bodo naši gozdovi v dogled-nem času uničeni, posebno ker istočasno niso skrbeli za sistematično pogozdovanje. Cena lesa ie poskočila in pričeli so že v XVII. stoletju misliti, ali ga ne bi bilo mogoče po vzgledu inozemstva nadomestiti s premogom. Po reguiaciji Save med Litijo in Radečami ie dobil rudarski strokovnjak Anton Hauptmann nalogo, da pregleduje letno izvršena regulacijska dela. ob enem pa nai tudi poroča o raznih naidiščih rud. ki so v neposredni bližini Save. tedai najboljšega prometnega sredstva. Poleg poročila o litijskem svinčenem rudniku ie poročal mož 10. marca 1740 o zagorskem premogu: »Omeniti moram, da so pol ure od reke Save pri vasi Zagori u več i e plasti premoga skorai na površini zemlje in se raz-tezaio daleč proti severu. Ako bi ljudie poznali uporabnost premoga, bi imeli od njega velike koristi, ker ga ie lahko pridobivati, naložiti na vozove, pripeljati do Save ter ga po njej prevažati v razne kraje. Uporabnost tega premoga se ie pokazala med regulacijskimi deli ob Savi. ki je mnogo izdatnejši kakor lesno og.je. Mešan z njim v razmerju 1:2 bi bil uporaben v kovačnicah. predvsem v krajih, kjer ni mogoče dobiti oglja. Uporaben bi bil tudi v zasebnih stanovanjih kot kurivo, čeprav oddaja duh po žveplu, ki pa ni škodljiv človeškemu zdravju.« Kmalu zatem je zanimanje za premog postalo živahnejše in začela se ie borba za posest premogovnih ležišč v Zagorju. 2e 1755 ie dobil uradno dovolienie za odkop baron Henrik pl. Raigersfeid. svetnik ljubljanske gubernijske reprezentance, znan kot sodelavec za izgraditev vlačilne poti ob Savi med Zidanim mostom in 7-i-tìjo. Njegovo deiovanie ni traialo dolgo, iajt;. 1760 za je prehitela smrt. Naslednji lastnik baron Anton pl. Pillichgraz je 1776 prevzel opuščeni premogovnik. Na ozemlju med St. Lambertom in Cemšenikoon si je 1771 pridobil dovoljenje za izkoriščanje premoga Franc Jožef Kline. Na k .mpie-ksu Velni si ie 1777 pridobil enako dovoljenje Jakob Anton pl Wintershofen, nekako v središču Zagorja. To so bili prvi začetki izkoriščan i a našega podzemnega bogastva, vendar so vsi ti poskusi bili prehodnega značaia. kajti dotedanii zakupci niso bili n.kaki rudarski strokovnjaki Šele z nastopom Leopolda Ruarda, lastnika gorenjskih plavžev, ie nastopila nova doba v zgodovini zagorskih premogovnikov. Leopold Ruard si ie pridobil v letu 1795-96 tri iamske mere. ki iih ie imenoval: Leopold, Terezija in Johanna. Iz teh treh jamskih mer ie leta 1796 pridobil 2730 stotov premoga, od kater'h ie 226 porabil sam za svojo industrijo. 25 iih ie podaril ljubljanskim kovačem za poizkuš-nj«o, 388 stotov ie prodal na drobno. 1000 stotov pa ie oddal tekstilni tovarni na Se-lu pri Ljubljani. Lastniku te tovarne Des-selbrunneriu ie bila tovarnina predraga, Da i e sam zaprosil za iamske mere med Medlio in Zagoriem. kajti v svoji tovarni je rabil mnogo goriva. Ali se mu ie to posrečilo. ni mogoče dognati. V tem času ie bila v teku velika propagandna akciia za varčevanje z lesem. Z razglasom z dne 11. maja 1796 ie bilo obljubljenih 100 zlatih duka+ov za nagrado onemu, ki bi poceni preskrboval tržaške prebivalce s premogom. Vojašnice in državni uradi so prejeli naročilo, da sd preskrbe železne peči. katere bi bilo mogoče kurili s premogom. 19. junija 1800 je bilo na seji ljubljanskega rudarskega sodišča podano poročilo, da ie v deželi na milijone stotov premoga, katerega bi mogli po Savi prevažati z majhnimi stroški. Bil bi cenejši kakor les. katerega ie vedno mani ln je za malega človeka v ceni skorai že nedosegljiv. 18. juliia istega leta 1e bil izdan cesar-ski ukaz, da mora k) uporabljati premog kot kurivo tudi v državnih ooslooiih v provinci. Prav tako se ie priporočal premog zasebnikom, češ da ea 1e v Zagorju dovolj. Nastalo pa 1e vprašanje, kako naj bi se vršil prevoz, ker ie primanjkovalo savskih ladij. Istočasno kakor Desselbrunner ie postal pozoren na zagorski premog tudi ljubljanski magistrat, ki ie 1799 zahtevai. da se mu Dodelijo odkopi Leopolda Ruarda. Magistrat se je hotel polastiti že deloma urejenih odkopov, ker ie komisija, sestoieča iz rudarskega sodnika župana in drugih uradnikov našla 2. iuliia na delu samt enega rudarja. Lovrenca Kimovca. Rudar-ia so vprašali koliko časa Ruard že ne obratuie Kimovec vprašania m dobro razumel. ker ie samo župan govoril slovensko, in ni dal odgovora, ki bi bil Ruardu v prid. Magistratna komisiia ie rudaria odslovila, za delo pa ie v svoiem imenu najela dninarje. Proti temu se je Ruard seveda pritožil na rudarsko oblast z energičnim protestom. V tožbi ie navedel, da so niegove rudarie enostavno prepodili in jih nadomestili s svojimi delavci Za dotedanje delo pa ie že porabil 1500 forintov. mnogo premoga pa da ie podaril za razne ooizkuse raznim podiet.iem in obrtnikom V svoii industriii da ie delal poizkuse o uporabnosti premoga pri toplieniu in ko-vaniu železa. Za vse gmotne žrtve sedai nikakor ni zahvala to. da se mu niegove jame odvzamejo. Poudarjal ie. da ie magistrat na ta način hotel priti do kuriva za svoje opekarne" na prav cenen način Ruardovi pritožbi ie oblast ugodila, ker že 13 septembra naznania sporazum z magistratom. iz katerega ie razvidno, da mu ne prepušča samo gotovih količin premoga za opekarne, ampak tudi. kolikor bi ga sicer še rabil. Obenem prosi za podelitev ia-me sv Barbara v Tom!'Avsm hribu in Frančiškove jame v Cilen ' o. em vrhu. Ti dovoljeni'' 'e sicer dobil toda magistrat ie zavzel ouk onilno stališče proti vsakemu nadaiinjernu podeljevanju jamskih mer L. Ruardu. ker ie tudi sam interesiran na raznih točkah. 10. oktobra ie dal magistrat na protokol, da se želi 7. Ruardom sporazumeti glede cenene dobave premoga za ljubljanske prebivalce in mestne opekarne; pripravljen ie pa tudi prevzeti proti odškodnini eno jamo. Na razpolago naj bi mu bili dve ladii in zgradila bi se mu vozna cesta od rudnika do savskega nakla-dišča. Sporazum sta oodoiala liublianski župan Kokail in Leopold Ruard. Koliko časa ie pogodba veljala, ni znano Kljub vsestranski propagandi se premoa pri prebivalcih nikakor ni mogel uveliaviti. Nai-več.ja krivda je bila v pečeh, ki niso bile pripravne za kurienie s premogom. Zanimanie liublianskeffa magistrata za. zagorske iame ie ielo počasi pojemati, zato pa ie tem večie zanimanie pokazala država. Na vprašanje erarja z dne 23. oktobra 1800. če bi ji bii Ruard pripravljen odstopiti rudnik, je ta izjavil, da ga odda za ceno 3500 forintov. kolikor ie doslei imel stroškov. Zase bi obdržal le zalogo 12 do 15 tisoč stotov nakopanega premoga Ln dovolienie. da bi ga smel za svoio potrebo še nadalie pridobivati. Kupčija ie bila sklenjena in država ie uporabliala premog predvsem za novo zsraieno steklarno. ki ie bila prva v monarhiji zgrajena kot vzorec za kurjavo s premogom. Pri tei priliki ie država zasedla tudi še neka i prostih iamskih mer. Ko+ zasebnik se v zgodovini zagorskega rudn/.a omenja baron Daniel pL Wo kens-berg. ki ie 1802 debil iamsko mero v VI-nah. Istega leta ie bila pedeliena iamska mera med Podkraiem in Lokami Josipu Pinhacku. ljubljanskemu kanoniku in to-varnariu modre galice. Naslednie leto le dobil njegov brat Karl iamski meri v Spodnjih Zavinah in pri Lokah, kier sta nato zgradila tovarno za galico. katere so mnogo rabili v takratnih vinogradih v Zagorju in okolici. (Bakreno rudo so pridobivali pri Vačah.) Leta 1807. 1e bila država glavna odie-malka premoga v Zagorju Tega leta le bila produkcija sledeča: država 30.015 stotov, Ruard 85 stotov. Wolkensber- 1800 stotov. K. Pinhack 6000 stotov. skupaj 37.900 stotov Od tega ie steklarna sama porabila približno 28.000 stotov. Za časa okupacije 1e prišel premogokop pod francosko upravo, kar Pa v niegovem razvoju ni zapustilo vidnejših sledov. Znan je razglas francoske uprave, ki poziva delavstvo k disciplini in pokorščini. Pri odkopih. ki so bili prei pod avstrijsko državno upravo, se ie spremenilo samo ime v »L' administration des mineš« z glavnim ravnateljem »le directeur en chef des mineš«; sicer je pa ostalo vse pri starem. Iz raznih vzrokov le pričelo zagorsko vinogradništvo propadati, z niim pa tudi tovarna modre galice na Lokah. Brata Pin-hacka, M sta sicer ustanovila delniško dru- žbo za svoie podjetje ui s tem povečala obratno glavnico za 5000 forintov. nista mogla obdržati svoiib posesti, marveč so ; jih na dražbi prodali. K.upil iih ie v celoti Janez Schwarz. Ta ie tri leta pozneie kupil tudi od države vse nien? posesti r ste klarno vred v;, ceno 10.60G fjrintov. Nj ta način je združil vso posest pod enotno upravo. Tudi sedaj si it premo k počasi Pridobival veljavo. Prevažali so ga ne !e po Savi. temveč tudi po cesti preko trojanskega klanca na težko naloženih oarizar-jih. Schwarz ni bilo dolgo lastnik svojih posesti, kaiti težko ie bilo tedai vzdržati, zato je 1839 prodal domala vse Vikt riu Ruardu. sinu pravega ut meli.telia zagorske premogokopne industrije. Ta ie 1840 prodal vsa svoia rudniška posestva, kakor tudi druge svoie posesti izven Zagcria svo-iemu tastu Jožefu Atzlu. sila oodietnemu človeku, ki se mu i e posrečilo združiti v svojih rokah vso nekdanjo državno in sko-ro vso zasebno rudniško posest v Zagoriu in okolici. Jožef Atzl ie imel velikopotezen industrijski načrt za kar mu ie bil oa ootreben večji kapital Poiskal si ie družabnikov in leta 1842 ie ustanovil delniško družbo »Gewerkschaft am Savestrome zu Sagor«. kateri ie bil orvi tehnični ravnatelj in vrhovni vodia Sedai ie mogel ustanoviti nekdai zelo znano zagorsko cinkarno in svinčarno Ob priliki obiska cesarja Ferdinanda v Liubliani 1844 ie zagorska cinkarna razstavila nezgorliivo gli- nloo to opeke ---k— sv f"c * it svinčeno rudo in »v........ ^ - ^aieiUi se je oblast zelo pohvalno izrazila. Do pravega pomena ie prišel zagorski premogovnik šele ob dograditvi iužne železnice 1849. ko ie bila dana možnost pre-važania tudi večjih količin v razne kraie. Železnica sama ie postala poglavitna od-iemalka. Produkcija se ie večala iz dneva v dan. da se ie pokazalo nuino potrebno zgraditi ozkotirno že'eznico od obr-tov v Toplicah do železniške postaje, kar se ie tudi zgodilo leta 1864. Dne 1. iuniia 1880 je družba »Gewerkschaft am Savestrome zu Sa^oi likvidrala in lastnica ie postala za dva in p- milijona francoskih frankov Trboveli ' i premoaokona družba Pod upravo te družbe ie doživel zagorski rudnik velikanski razmah Naprave v rovih so se modernizirale, zasvetila ie električna luč. zgradili so ncrmalnotirno progo do postaje, novo seo.raciio in drugo. Produkcijski višek ie do:e e; rud.n k leta 1S29 Splošna kriza ie prizadela tudi zagorski rudnik Črne dni so doživljali z rudarji vsi prebivalci. Stara premogovna ležišča so večinoma izčrpali, za nove investicije D3 ni bilo rentab In'h izgledov K sreči ie bilo vodstvo zagorskega rudnika ta čas v rokah veščega ruda--*kesra strokovnjaka ravna-telia inž Bi * upskega. ki ie posvetil vso sposobnost rešitvi nadalinega ob tanka rudnika za dališo dobo s tem. da ie naš-?1 silno bogata ležišča premaga odlične kakovosti. V ta namen ie d -užba žrtvovala velike investiciie. Danes uspešno vodi vsa dela za razširitev rudnika sedanii ravna-teli inž. Alojz Kolka. Srečno! Kczlnat 70 let gasilstva v Ptuju V nedeljo je bila sklicana slavnostna seja Zagocj» i današnjem raavqja Ptuj, 5 marca Pred 70 leti se je zbrala v Ptuju peščica meščanov, ki so zaradi pogostih požarov spoznali potrebo, da se združijo v društvu ki naj bi varovalo Imetje meščanov proti elementarnim nezgodam zlasti proti ognju Ker so se za ta pokret zavzeli najuglednejši ptujski meščani, jim je to uspelo in že 3 marca 1870 je bil ustanovni občni zbor katerega se je udeležilo 34 članov in na katerem so bili v odbor izvoljeni Franc Vibmer, dr. Mihelič. Kasper in Sima. Odbor je dobil zelo skromno gasilsko opremo: 3 lesene brizgalne brez sesalnih naprav, da je bilo treba vanje donašati vodo. čeprav so bile priprave tisti čas primitivne, je ven ar bilo navdušenje za gasilstvo vedno več"'e. Pristopali so novi redni in podporni člani, ki so se vežbali za enotni nastop pri gašenju. Ognjeni krst je društvo doživelo dne 25. septembra. 1870 ko je gorelo poslopje nasproti Tomaničeve gostilne na Bregu. Pri prvem nastopu so gasilci uvideli, da bo treba tehnično opremo čim bolj Izpopolniti. Pričeli so takoj zbirati prispevke In so že konec tistega leta kupili prvo ročno brizgalno in 500 m cevi. Tek časa je vplival tudi na ptujsko gasilko četo da si je poslej nabavliala vedno le najmodernejše tehnične naprave. Danos u snežno kljubuje požarom, ki so v ptujski okolici kar rekordno pogosti. Da se >v) 701 etnica primerno proertavfhi. je sklicala četa v nedeljo v Mladiki slavnostno sejo, katere ao se udeležili predstavniki oblastev ln društev, vse gasilstvo iz Ptula in delegati lz vseh čet ptujskega sreza. Predsednik Vidmar je imel slavnosten nagovor, v katerem je orisal zgodovino tn razvoj društva. Spomnil se je tudi še živega soustanovitelja društva in častnega predsednica Ivana Steudteja, ki se zaradi bolehnosti ni mogel udeležiti sestanka Po govoru je prvi čestital društvu zastopnik gasilske zajednice, obenem je Izročil za g Steudteja zlati križec v roke predsedniku Vidmarju. V imenu sreza ie čestital sreski načelnik g. dr Farčnik, v imenu občine pa g. ravnatelj Zavadlal Slednjič je obširno poročal o vsem delu čete tajnik g. Horvat. Sledila je zaprisega vsega članstva. Najstarejši gasilec v Sloveniji Je Ivan S te ud te v Ptuju, star 87 let. Bil Je so ustanovi teli ptujskega gasilskega društva In njegov poveljnik od 1889 do 1930. Gasil Je pri 250 požarih. »Pekovska« pri šentjakobčanih šentjakobsko gledališče je po uspelem ■ Uježu« spet močno razveselilo svoje šte-v line obiskovalce in prijatelje z uprizoritvijo »Pekovske«, vesele zgodbe z godbo in petjem v petih slikah. Burka je prirejena in ua naše deske postavljena po Wilke-novl veseloigri »Pošteno delo«. Saj ne razodeva zgodba kdo ve kakšnih velikih resnic in ne sega v globine dramatskega ustvarjanja, to pa tudi ni njen namen — predvsem hoče zabavati. Sltuacljski komični zapletljaji in prizori, pa še malce muzike zraven n zaljubljenih pesmi: za vsakega nekaj ln vse skupaj za šalo, za veder, prisrčen smeh. Vesela reč se dogaja v obrtniškem, pekovskem svetu, lz katerega se špekulant, obogateli pek štrukelj, visoko dvigne z imenitno ženitvijo v propadajočo aristokratsko družbo samih maziljenih, plemenitih baronic in baronov. Ne znajde se preprosti, nekam dobrodušni robavs v visoki so-rodniški druščini, še manj je zadovoljna s plemenito mačeho in očetovo taščo štruk-Ijeva hči iz prvega zakona — mlada, nežna stvarca, ki jI poganjajo prvi popki ljubezni. No, potlej pa že kar v naprej vemo, kako se bodo pletle ln razvijale te pre-šmentane reči. štrukljevo hčer zasnubi bogat, star baron, hči ga odbije, zbeži nazaj v preprosto pekovsko druščino s pomočjo domače služkinje, se tam pošteno zaljubi v zastavnega pekovskega dediča. Potlej nekaj neizogibnih komičnih zamenjav, nekaj ljubezenske trmoglavosti, dokler vsega skupaj modro ne sklene ln uredi stari bogati baron-snubač, ki se je odrekel svoji ženitni nameri, ubogo milijonarsko Metko zaščitil ter slednjič vsestransko poskrbel ln Izpeljal vse vode na mlinsko kolo sreče. Zaljubljenci se vzamejo, celo stari štrukelj, novopečenl baron, se spametuje, zbere poslednje moči, nahruli in napodi plemenito taščo, ki ga .Je s svojimi mazi-Ijencl pošteno izkoriščala, ter se zmagovit vrne v svet moke m rogljlčev, srečen v naročju hčere ln zeta. Pestro dejanje spremlja še vrsta večjih ali manjših junakov ulog oziroma vlog, godba s preprostimi šla-gersklml napevi stori svoje ln nI v dobrih rokah šentjakobskih Igralcev vesela kolo boclja prav nič slabše izpadla kakor ta ali ona dosti manj posrečena opereta poklicnega gledališča. Posebno se je postavil ln izkazal g. Ko-Sak v vlogi špekulanta štruklja. V resnici komično, posrečeno figuro je postavil g. Lavrič kot pekovski delovodja Frnikola skupaj z gdč. Vidičevo kot kuharico, zlasti pri posrečenih dvospevih. Posebno navdušenje je Izzval nastop g. Milčinskega, ki je v vlogi slaščičarja Buteljna postavil tako Igralsko kakor v maski res popoln, originalen lik. Svoje Izvirne kuplete je moral ponoviti. Ga. Bučarjeva je kajpa spet navdušila ln je bila njena tašča g. Zofro-nija pl. Limoni v Igri ln zadržanju docela v skladu s karakterizacijo njene vloge Izvrsten v maski, udržan, glasovno odličen Je bil baron Zlatič g. Plevelja, ki je prav gotovo odlična igraska moč v polnem razvoju ln razmahu. Po svojih močeh so prispevali Sanclnova, njen partner g. Hanžlč, g. Jeršln, gdč. Zapoljska, g. Moeer ln še dolga vrsta igralcev ln Igralk z eplzodni-ml kreacijami. K. Berač je proeO da bt mu dali malo piti, ker Je tako žejen. Gospodinja se vrne s kozarcem vode. Ogorčeno je mož za vpil: »Kaj, voda?« Dejal sem, gospa da sem žejen — ne pa, da se hočem umiti!« Akademski pevski zbor nastopa Danes hi si Ljubljančani ie težko mislili koncertno sezono, ki nam ne bi prinesla tudi vsaj anega koncerta Akademskega pevskega zbora. Takode v marcu ali aprilu se moraio poiaviti na deskah in v oknih trgovin ozn an la. da ima ta in ta večer v veliki unionski dvorani APZ zopet svoj koncert. Takrat se razgiblje vratarjeva loža na univerzi, že dva tečna prej si hodijo ljudje rezervirat in kupovat \-stopnice, zvest: in priljubljeni » domači prijatelj« Akademskega zbora, univerzni vratar, ima skrbi čez glavo. Vsepovsod se liudje zanimao že najprej: kakšen bo to pot 3 ored, katero dobo in katere skladatelje bo obsegal, kdaj izide programr.a knjiž ca; vsakdo si poišče koga izmed pevcev in ?a sprrušuje, kako so pripravljeni, krkšre so bi2e vaje, kakšne načrte ima zbor po ljubljanskem nastopu itd. Kajti Akademski pevski zbor ima že davno svoje občinstvo. To cbč nstvo ni samo številno, glasbeno visoko vzgojeno in resno, ampak to občinstvo tudi iskreno ljubi s~voj APZ. nestrpno pričakuje njegovih koncertov in si želi novih in nov h njegov h uspehov. Z ljubeznijo in pozornostjo spremlja delo in nastope z'o: a. ne samo diradi svojega glns'enega užitka, ampak tudi zato. ker so zaveda '^aVšn naro.jno in kulturno poslanstvo viši APZ s svojim strogim, načrtnim umetniškim delom. »Kako lopo. da ste spet prišli med na«, v naè zapuščeni kot. Tako malokdaj nae kdo obišče, tako redko d oživimo res umetniški večer. VI pa res tako dostojno, je- drnato reprezentirate nado lepo aSoven- sko pesem ... « In ob slovesu: »Pridite Se, pridite prihodnje leto prav gotovo!« Take besede padajo v arca ob -seh tistih nepreštetih preprostih »Izletih«, ko se pevci zbero pri avtobusu ali na kolodvoru, se kje na tesnem na hitro napravijo, preizkusijo divorano, odpojejo koncert, morda še uro ali dve posede med domačimi, pa se spet vračajo v noč !n domov. Blizu ali daleč, • » • Prav tako kaikor ves APZ pa Jte danes nepogrešljiv tudi njegov dirigent France Marolt, ki ziboru ni samo glasbeni vodja, ampak je tudi njegov prvi organizator in Inspirator, ki je zbor ustanovil, ga postavil na noge pred dvanajstimi leti. ga v vseh pogledih vzgojil in izšolal m ga edini umel vod t' do uspehov. France Marolt študira a svojim Zborom povsem znanstveno in umetniško kritično pripravljene koncertne sporede. Izbor pesmi za posamezne koncerte niti zdaleč, ni slučajnosten niti ne p: igodn šk , marveč je prav France Marolt začel pil nas sstematično delati s tako zvanimi stilnimi koncerti. To se pravi, da jemlje za vsak koncert, za vsako študijsko dobo čisto jasno najprej določeno vrsto pesmi, ki vse skupaj tvorijo kako povezano celoto. Vez, ki jih spaja v celoto, je lahko osebnost kakega skladatelja. Tak je bil koncert skladb Jakoba Gallusa (16. stoletje) ali Antona Foersterja. Takšnih do stilu osebnosti, generacije ali pokrajine zaokroženih sporedov lina APZ že lepo visto aa seboj. Obdeiai > aa ta način slovensko ljudsko pesem ranih pokrajin v dveh sporedih, obe omenjeni skladateij-£Üd osebnosti, lanski spored je obsegal pesem slovenskega preroda. Iz na videz razdrobljenega, mak) pomembnega gradiva slovenske glasbe za moški zbor raste tako pred našim občnstvom momumentalna zgradba* ki z veličastnim mirom ln pre-pričevataostjo potrjuje ustvarjalno moč našega človeka. Letoänjl spored je zveram s lansko pesmijo slovenskega preroda. Po uspehu udarne in pretresljive narodne budnice — kdo se ne spominja več lanske Hercegovske? — se v drugi polovici preteklega stoletja naše naaxxino kulturno življenje razrašča v širino. Slovenska pesem živi na prireditvah naélh čitalnic in spremlja naše ljudstvo v širokem narodnem boju (tabori). Mlajdi skladatelji imajo de'a, snovi in uspeha dovoli. V čedalie subtil-nejših in glasbeno bogatejših skJadb-h zapo jo besede naših mladoslovenskih pesnikov (Gregorčič, Stritar, Kersnik, Aškerc). Naši mladi skladatelji študirajo kompo-z:cijo in se razgledujejo po Evropi in nam posredujejo vec'no višjo, težjo in sodobnejšo glasbo. Po zaslugi močnega "pliva zlasti Čehov, tega glasbeno najbolj izšolanega slovanskega naroda, dozori naše muzikaJno ustvarjanje s časom to'ko, da postane osrednji organ slovenske posvetne glasbene produkcije že prava nujnost. Z glasbeno visoko izoblikovano osebnostjo Frana Gerbčča poseže tako letošnji spored ie v blestečo raadobje »Novih akordov« in tako pokaže na prihodnje ds-lo Akademskega »JUTRO« St 58. IO = Nedelja, IO. KL 1040 „JUT Pravna VETOVÄLNICA B. ä. B. Pri podjetju ste nameščeni kot pisarniška moč. Ali Vam pripada celotna mesečna plača, ker vsled operacije na slepiču niste mogli vršiti službe. — Ako je bil nameščenec potem, ko je nastopil službo, zbog bolezni sprečen vršiti svojo službo, obdrži pravico do prejemkov tekom šest tednov, če bolezni ni zakrivil sam namenoma ali pa iz velike malomarnosti. Ker ste bili že nameščeni poldrugo leto, obdržite pravico do prejemkov tekom šestih tednov. V primeru, da bi v roku šestih mescev potem, ko ste ponovno vstopih v službo po bolezni, bili ponovno sprečeni vršiti službo in bi sprečen ost presegala šestte-denski rok, bi imeli pravico samo na polovico Vaše plače. Vsak nameščenec pridobi to pravico takoj z nastopom službe in ni potrebno, da bi potekla že gotova službena doba. A. P. S. Sinu, ki Vam je posodil večjo vsoto denarja za popravila hiše, nameravate izročiti posestvo. Ali bi moral prevzemnik po Vaši smrti še kaj plačati Vašima vnukoma, ker ste že njihovemu očetu izplačali gotov znesek, ne da bi bil izjavil, da je dedno odpravljen. — Vaša vnuka Imata v načelu pravico terjati iz Vaše zapuščine nujni delež ali dopolnitev nujnega deleža, ker sta stopila glede teh pravic na mesto svojega umrlega očeta. Seveda pa bi mogla zahtevati le popolnitev nujnega deleža v primeru, da bi bila Vaša zapuščina aktivna in če bi bil prevzemnik posestva s prevzemom po prenizki ceni previsoko obdarjen. Ker ste bili prevzemniku posestva dolžni nad Din 50.000.—, posestvo je pa vredno le Din 80.000.— in ste svojemu sinu — očetu obeh vnukov — že Izplačali Din 10.000.—, bi vnuka torej ne imela več pravice kaj zahtevati iz Vaše zapuščine, ker ste pokojnemu sinu izplačali več kot bi mu pa pripadalo po nujnem deležu. č. F. B. Ali obstoja možnost, da dobi nezakonski otrok očetovo ime. — Nezakonski otroci nimajo pravice do očetovega priimka in se imenujejo le po materinem rodbinskem imenu, če poroči nezakonski oče otrokovo mater, dobi tudi otrok vsled pozakonitve njegovo ime. Ce poroči otrokovo mater drugi moški, more kot njen zakonski mož dati z izjavo pri politični oblasti otroku svoje ime, vendar le s privoljenjem njegove matere in otroka. Ako je otrok nedoleten, mora v to privoliti njegov zakoniti zastopnik — varuh in tudi sodišče. Taka izjava je pa veljavna le, če se predloži v javni listini ali pa v listini, ki je sestavljena pred sodiščem ali pri notarju. Nezakonski oče, ki živi z otrokovo materjo le v konkubinatu, ne more dati otroku svojega priimka. A. F. B. V bližini svoje hišice bi radi postavili svinjski hlev, pa pričakujete, da Vam bo delal sosed radi tega ovire. —- Sosed bi Vam mogel delati ovire po postavitvi hleva, če je postavitev dovolila občina kot gradbena oblast, le v primeru, da bi bil omejen v svojih lastninskih pravicah. Kot lastnik svojega zemljišča sme prepovedati sosedu, da bi vplival od svojega zemljišča z odtočno vodo, s smradom ali slično v taki meri, da bi to presegalo po krajevnih razmerah običajno mero in kratilo bistveno v kraju navadno rabo zemljišča. Ker nameravate postaviti hlev tik pod oknom njegove kuhinje, oz. delavnice, predvidevamo, da bi mogel biti sosed res omejen v svojih pravicah. Svetujemo Vam, da postavite hlev na drugem mestu, kjer bi ga ne mogli ovirati. V primeru omejitve bi pa mogel sosed s tožbo zahtevati odstranitev že postavljenega hleva, »Diplomirani ing. V.« že pred 10. leti ste si tekom znanstva izposodili od dekleta nekaj tisočakov. Ker ste poročili drugo in je prva v slabih gmotnih razmerah, bi radi vedeli, če sme zahtevati vračilo po tolikih letih. — Vaša obveznost do povračila posojila obstoja tako v moralnem, kot tudi v pravnem oziru. Kot časten človek z akademsko izobrazbo bi morali vsekakor že davno izpolniti Vašo moralno obveznost ln vrniti, kar Vam je pred leti dekle iz idealnih nagibov posodilo. Vsled Vaše pravne obveznosti pa more tudi po preteku 10 let do časa zastaralne dobe, ki pa znaša 30 let, izterjati posojilodajalka svoje denarje potom tožbe, če menite, da je Vaša pisma, s katerimi ste ji potrjevali prejem delnih vsot, že zavrgla in da nima dokazil, bo mogla potom svojega zaslišanja, če ga bo ponudila v dokaz pred sodiščem, dokazati, da posojilo res obstoja v višini, ki ste jo prejeli. Posojilodajalki pripadajo po zakonu 5% obresti od dneva zaoadlosti, to je od dneva, ko ste ji bili dolžni povrniti posojilo, če pa ni dogovora, pa od dneva, ko Vas je prvič opomnila. B. V. Lj. Badi bi pozakonili otroka svoje žene, ki ste jo poročili kot vdovo. Ali bi dobil otrok, ki je tuj državljan, naše državljanstvo. — Ako ste že izpolnili štirideseto leto starosti in je otrok vsaj 18 let mlajši od Vas, ga morete posvojiti, če v to privoljuje njegov varuh in sodišče, če je otrok še nedoleten. Posvojitveni postopek se pa sme pokreniti pri sodišču (varstvenem) ali na osnovi pismene ali pa na sodni zapisnik sprejete pogodbe med posvo-jilcem ln posvojencem ali njegovim zakonitim zastopnikom. Pismeno pogodbo mora sestaviti notar ali jo pa overoviti sodišče. Potrditi pa mora tako pogodbo pristojno okrožno sodišče. Po zakonu o državljanstvu posvojitev ne vpliva na državljanstvo posvojene osebe. To določilo je prišlo v zakon pač zato, ker bi se posebno v sedanjih časih mogle vršiti pod nazivom »posvojitev« lahko raznovrstne zlorabe pri pridobivanju državljanstva v naši državi. Če nameravate kljub temu dotičnika posvojiti, se zglasite pri notarju ali pa na uradni dan pri varstvenem sodišču. Nepredvidene ovire so v zadnji številki preprečile objavo naše rubrike, kar naj nam p. n. interesenti blagohotno oproste. Odgovore na vsa doslej dospela vprašanja objavljamo v današnji številki. Ur. A. A. — š. o. S. — Davčna uprava je rentnino od v zakup vzete njive pravilno predpisala, ker gre za dva in ne samo za enega davčnega obvezanca. Vi ste dolžni : plačati rentnino od zakupnine, ki Vam jo j plačuje vojaška uprava, g. H. pa od zneska, , ki ga prejema kot zakupnino od Vas. I. H. P. — Vprašujete nas, kakšni davki so predpisani za male mesarske obrti, ali je treba plačevati pri izvrševanju te obrti tudi prometni davek, ker se mora »mesna- i ta roba za prodajo preurediti«. Na Vaše, | v zelo skromnem okviru stavljeno vprašanje Vas obveščamo, da se zavezanci mesarske stroke obdavčujejo z 10%-no pridob-nino samo tedaj, ako se poleg prodaje mesa in mesnih izdelkov lastne proizvodnje ba-vijo tudi s prodajo nabavljenega, dogotov-ljenega blaga (živine, kosti, sirovih kož, mesnih Izdelkov tuje produkcije i. si.) ali ako poslujejo v takem obsegu, da se njihovo podjetje more smatrati za industrijsko. Drugače se mesarji uvrščajo v II. sku-i pino, t. 2. a) odn. t 2. b) čl. 42. zak. o neposr. davkih, ter se obdavčujejo z 8%-no pridobnino. Poleg tega morajo plačevati 6.2% skupni prometni davek na živino, določeno za zakol. Davčna osnova v notranjem prometu je tržna cena žive živine. V tem skupnem poslovnem davku so obseženi tudi vsi izdelki lz mesa. če mesarji prodajajo meso in mesne izdelke, nabavljene od drugod, ne plačujejo prometnega davka, če pa koljejo živino, plačujejo davek pri klavnici oz. občini, če Vam m kaj jasno, se ponovno oglasite! »ž. 20«. — Ako plačate vsakemu uslužbencu 120 din na teden, plačate od tega zneska 1 din tedenskega uslužbenskega davka. Ako pa bi jim Isti zaslužek izplačevali mesečno, kar znaša za vsak primer 480 din, odpade na ta prejemek 4 din uslužbenskega davka ter 1 din 1%-nega drž. doprinosa. Uslužbenski davek morate plačevati z davčnimi znamkami, ki jih nalep-ljajte v davčno knjižico za uslužbenski davek! I. C. — M. — Prošnjo za odpis davčnega zaostanka konec leta 1937. morate vložiti pri pristojni davčni upravi najkasneje do 22. t. m. Prošnjo kolkujte z 10 din! če si pravočasno ne morete preskrbeti vseh dokazil odn. potrdil, ki bi izpričevala utemeljenost davčnega odpisa, storite to naknadno! »Trgovski potnik«. — Zakon o neposr. davkih pozna trgovske potnike ta potujoče agente, dočim obrtni zakon razlikuje trgovske potnike in trgovske agente ter iz-rečno normira njihov delokrog, njihove pravice ta dolžnosti. Po predpisih obrtnega zakona, je trgovski potnik oseba, ki nabira pri trgovcih, fabrikantih in obrtnikih za svojega poslodavca naročila v svojem službenem razmerju ta na osnovi specialne legitimacije, Izdane od pristojne trgovske zbornice. Trgovski potniki smejo nabirati naročila s tem, da nosijo s seboj vzorce, izvzemäi primere, ki jih obrtni zakon izrecno navaja. Trgovski potniki vrše torej svoje posle za račun ta na odgovornost svojega poslodavca bodisi samo za plačo, bodisi za plačo ta stalno provizijo, bodisi za sämo provizijo, ln to za eno ali za več tvrdk. Trgovski potniki, ki opravljajo svoje posle za plačo ali za plačo ta stalno provizijo, ta to za eno ali za več tvrdk ali za provizijo sàmo za eno tvrdko, so zavezani uslužbenskemu davku, ker se tako po predpisih obrtnega zakona kakor tudi po predpisih zak. o neposr. davkih kvalificirajo kot nameščenci onih poslo-davcev, na katerih račun ta odgovornost nabirajo naročila. Nasprotno pa se trgovski (potujoči) agenti po obrtnem zakonu smatrajo za samostalne imetnike obrta. Ti morajo prijaviti svoj obrt občnemu upravnemu oblastvu. S seboj ne smejo nositi blaga za prodajo in na svoj račun prodajati bodisi blago bodisi vzorce. Prodajati smejo torej blago, odnosno nabirati naročila Izključno le na tuj račun, do poslodavca pa stoje v pogodbenem razmerju ta nosijo navadno tudi del režije. Takšni trgovski agenti so zavezani pridobninL A. C. — LJ. — Davčna uprava Vam radi davčnih zaostankov preti z rubežnijo, proti kateri pa želite ugovarjati. Kako naj sestavite ugovor? — Po čl. 22. Izvršilne uredbe sme zoper opomine ln zoper nared-be ob izvrševanju prisilne Izterjave podajati dolžnik ugovore. Z ugovori sme navajati: 1) da je davčna terjatev prestala; 2) da se je dovolil zanjo odlog plačila; 3) da niso nastopili pogoji za njeno izvršnost; 4) da se je Izdal opomin prezgodaj all da se je uvedlo izvršilno opravilo pred zakonskim rokom; 5) da ni dolžan plačati terjatve, ker je objekt oproščen ali ker je davčna obveznost prestala; 6) da so se za-rublle stvari ta terjatve, ki se po izvršilni uredbi ne smejo zar ubi jati; 7) da se je uvedla rubežen v večjem obsegu, nego je bilo treba za poravnavo terjatve; 8) da oblastvo, ki je izdalo opomin ali odredilo izvršilen ukrep, ni za to upravičeno ta 9) da se Izvršilni organ ni mogel legitimirati ali da je prekoračil svoj nalog. Ako se katera navedenih točk nanaša na Vaš primer, ugovor ne bo brezuspešen. Vendar pa izrecno opozarjamo, da se ugovor, ki bi ga mogli podati že zoper opomin ali ugovor, ki je bil že enkrat pravnoveljavno zavrnjen, ne bo smel uvaževatl. Tudi se z ugovorom ne smejo navajati okolnosti, ki jih morete ali ki ste jih mogli navesti že v pritožbi zoper odmero davka. F. K. — K. g. — Vaše mnenje je pravilno. Po čl. 32. zak. o neposr. davkih se opraščajo zgradarine med drugimi tudi vse zgradbe za javna skladišča, vendar pa samo v toliko, kolikor ne služijo za prebivanje ali za prodajalnice ali za druga podjetja in druge obrate. A. C. — K. — V naSi rubriki smo že omenili, da oprašča nova uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposr. davkih davka na dohodek zemljišč, zemljišča tistih kmetovalcev, katerim se predpisuje zgolj zemljarina, če skupna vsota katastrskega čistega dohodka njih celokupnega zemljišča, samolastniškega in solastniškega, ki je v območju ene davčne uprave, ne znaša več kot 1.000 din. F. T. — P. — Na Vaše vprašanje Vam sporočamo, da nova davčna uredba zakonskih določb glede davčne olajšave za nove hiše (čl. 37. zak. o neposr. davkih) ni lz-premenila ln da velja za Vaš primer še vedno 10-letna davčna olajšava, ki Vam jo je davčna oblast že priznala. živka K.: Zaradi srčne napake ste opustili vsak sport, pri tem pa ste se prekomerno zdebelili. Zaradi tega imate sedaj precejšnje težave zlasti pri hoji v breg. — Že sama beseda srčna napaka spravi skoraj vsakega iz ravnotežja v tem smislu, da se izogiba vsakega prekomernega gibanja. Takšno postopanje seveda ni pravilno. Vprašanje je namreč, da-U se je srce prilagodilo novim razmeram, ali ne. V prvem slučaju, če je srce kot pravično kompenzirano, lahko bolnik opravlja vsa svoja navadna dela, celo sport lahko goji zmerno. V drugem primeru na. V vsakem slučaju pa Je treba paziti na prehrano, da ne nalagamo srcu po nepotrebnem bremena. Ogibajte se torej kruha, močnatih, slanih, ln mastnih jedi. To so samo splošna navodila. Za točno presojo in navodila pa se morate obrniti na zdravnika. Glede ostalega ai ni treba delati skrbi. M. M. Ptuj: Sam pojav poapnenja žil ni ozdravljiv. Dado se pa težave, ki so s tem v zvezi, omiliti. Pomenite se o tem z vašim zdravnikom, ki vas že zdravi. »Felic« Maribor: Sumim, da gre za okvaro notranjega ušesa in zato dvomim, da bi se moglo kaj prida pomagati. Glede ostalega lahko rečem samo to, da gre verjetno za katar mehurja. Ali gre za spolno bolezen na daljavo ne morem trditi. Ako se bojite okužbe, prisilite dotičnega, da gre k zdravniku. P. T. Ormož: Vzrok, da se je pojavilo prvo perilo tako kasno in da je neredno, so nezadostno razviti jajčniki. Potrebno bi bilo zdravljenje s hormondnimi preparati. Dogovorite se glede tega z vašim bližnjim zdravnikom. »železnato vino«: Tehnični postopek izdelovanja takega vina mi m znan. Zelo dosti železa vsebujejo jetra in špinača ta so obenem tudi uspešnejše zdravilo, kot vino. Gorenjka: Dobro razumem vaš položaj, ker ste ga vkljub preprostemu pismu točno opisali. Moje mnenje je sledeče: Vam ne bo pomagala niti bolnica, niti zdravila. Ključ do zdravljenja leži v vas samih. Iz-bljte si iz glave misel, da ste vi središče vsega, da ste najbolj nesrečni ta da ste od vseh zapuščena. Ozrite se malo okrog, pa boste videli, koliko ljudi je nesrečnej-šlh od vas, bodisi da so telesno pohabljeni, ali pa kaj drugega. Ne smatrajte dela kot zlo, temveč baš obratno. Delo naj vam bo v vaših razmerah edina uteha ta smisel. Tako boste polagoma prebredli vse težave, ki vas tarejo. Zaskrbljena: Po mojem mnenju gre za okuženje z glivicami. Vendar svetujem, da greste še prej k zdravniku. Ako je moja domneva pravilna, potem zdravljenje ne bo delalo prevelikih težkoč. — Teoretično je še vedno možno, da zanosite. Dolenjec: Priporočam brezmesno hrano ta skrb za dobro odvajanje. Umivajte si obraz s toplo milnico ta obsevajte se. Obsevanje naj bo tako intenzivno, da se vam bo olupila koža. Kila: Zaradi raznih nevarnosti, ki vam prete (vnetje, vkleščanje kile) vam svetujem operacijo. Prej je treba seveda pregledati srce ta pljuča, če so zdrava. J. d. Zagorje: Dvomim, da bi se vam dalo z domačimi zdravili še kaj pomagati, zlasti od kar ste pričeli krvaveti. Svetujem zato, da greste v bolnico. Jutro v naročnik — Zidani most: Težko dihanje v vašem primeru je deloma verjetno posledica starosti, t. j. da imate naduho, deloma pa je tudi posledica vnetja. Pojdite k zdravniku, ki vas je do sedaj zdravil, da vam predpiše odgovarjajoča zdravila. M. M. V.: Kakšno je uspeSno zdravljenje v vašem primeru, je pokazala že sedanja praksa. Ne morem vam torej nič novega svetovati. Bodite torej skromni v jedi ta privoščite si čim več odmora ta dopusta, če že nočete v pokoj. Slednji bi bil, z ozi-rom na povečan pritisk, seveda najbolj primeren. Edino na ta način se vam bi namreč stanje zboljšalo. Irena v B.: Pri vas gre očividno za dvoje obolenj in sicer: za vnetje žolčnika in slabo razvito maternico, Iti je tudi vzrok, da je vaš zakon jalov. Glede slednjega priporočam ponovno zdravljenje s hormonskimi preparati, kar se je že enkrat pokazalo uspešnim. Glede prvega pa priporočam, da jeste vse na olju, da ne jeste svinjskega mesa ln da se izogibate alkohola. Poleti priporočam zdravljenje v Rogaški slatini. Km Lucerna O. č. Z. Posejati nameravate nekaj detelje. Težko se odločite, katere vrste deteljo bi sejali. Nekateri Vam priporočajo črno deteljo, drugi zopet lucerno. Sami se pa de vedno niste odločili, kaj bi zasejali. Pravite, da je zemljišče ilovnato, peščeno, precej globoko. Prejšnja leta je bila površina, ki jo nameravate posejati z deteljo, zasejana s krompirjem, koruzo in žitom. Sedaj želite vedeti naše mnenje glede vrste detelje, množine semena in zemlje. Detelja lucerna uspeva v dobri globoki zemlji, ki Ima veliko apna ln ni preveč vlažna. Tudi globoka ilovača pri ja lucerni, vendar ne sme biti pretežka in mokra. Korenine lucerne prodrejo par metrov globoko ln zaradi tega mora biti zemljišče prej suho kot mokro. Lucerna daje veliko pridelka, zato potrebuje dobro gnojeno zemljo. Ker je zemlja najbrže preveč izčrpana, bo dobro, da pred setvijo nekoliko po-gnojite z umetnimi gnojili. Za gnojenje vzemite mešanico kalija ta superfosfata. Mesto superfosata Vam priporočamo, da pognojite s Tomaževo žlindro ali kostno moko. Ti dve gnojili se počasneje razkrajata, tako da jih rastline polagoma črpajo, če zemlji primanjkuje apna, morate na vsak način potrositi prvo precej apnenega drobljenca. Koliko umetnega gnojila je treba, Vam bodo povedali pri Kmet. družbi, kjer nabavite lahko gnojila ta seme. Kakor vidite, smo prešli z našim nasvetom kar na lucerno, ne da bi še omenili črno deteljo. Prepričani smo namreč, da v Vašem kraju lucerna skoro povsod dobro uspeva. Sedaj nastane vprašanje, kako boste sejali lucerno, samo ali z mešanico trav. Če je njiva precsj čista, ne plevelna, jo po-pejte kar samo, v nasprotnem primeru pa mešajte s travo. Sama detelja se seje lahko med oves in sicer tako, da se da na 1 oral 28 do 32 kg ovsa, nato pa poseje 16 do 13 kg lucerne. Kakor hitro doraste oves za četrt metra visoko, pokosite, sicer bi se detelja zadušila. Prvo leto ne kosite preveč pri tleh. Posebno zadnja košnja pred zimo naj bo par cm od zemlje. Zmrzla repa in pesa M. L. Gor. Prašiče ste že poklali in sedaj ne veste, kam bi z repo in peso, ki je zmrznila. Poskusili ste jo krmiti goveji živini, pa so teleta dobila drisko. Vprašate še, če je taka zmrznjena krma škodljiva živini. Dokler se repa ne odtaja, je ne smete polagati govedu. Šele potem jo krmite goveji živini, toda v manjši meri, kakor navadno. Brejim kravam pa jo sploh ne dajajte. sicer lahko povržejo. Ko bo pričela repa grati, prestanite r. polaganjem: bolj© na gnojišče ž njo. kakor da bi Živina zbolel a.- A. L. LJ. Ne morete razumeti, zakaj so se drva za kurjavo tako podražila. Pravite, da boste prisiljeni kuriti s cenejšim premogom. Da bo drva letos tako draga, je krivo veliko snega, ta ugodna prodaja v inozemstvo. Letošnjo zimo se je nasekalo prav malo drv, povpraševanje zanje pa Je večje kakor prešnja leta. Tudi premog te je podražil zaradi izvoza. Preden nabavite cenejši premog, dobro preračunajte razmerje kalorij med drvml ta premogom. Marelice ln breskve P. M. Mrb. Prazna mesta na vrtu bi radi zasadili z marelicami ta breskvami. Pravite, da Vam do sedaj vsajeno drevje zelo dobro rodi, vendar prehitro izumrje. želite, da Vam svetujemo, kakšne vrste bi sadili ta kako negovali drevje, da bi dalje časa rodilo. Najraje bi imeli zgodnje vrste. Mnenja smo, da bo krivo prenaglemu izumiranju močno enostransko gnojenje s straniščnico ta pomanjkanje apna v zemlji. Kakor breskvi, tako morate tudi marelici gnojiti z vležanim hlevskim gnojem ta pridati vsako leto nekaj apna. Da ne bo drevje trpelo zaradi suše, pripravite dovolj široke in globoke jame. če Je zemlja plitva, nanesite v jame zemljo ta komposta. Breskve sicer ne gredo s koreninami globoko, pač pa precej v širino. Iz med ranih mareličnih vrst Vam priporočamo: Debelo rano, ta ogrsko marelico. Ti dve vrsti rano dozorita ta nista občutljivi za pozebo. Breskev je veliko vrst ta Vam naštejemo le nekatere, kakor n. pr. Mayflower, Zmagovalka, Aleksander ta Wadel. Le pravočasno se zglasite pri kakšnem priznanem drevesničarju, da Vam bo dobavil sadike. Krmljenje prašiča A. F. B.: Ker na rejo prašičev niste bili pripravljeni, vam bo od začetka krmljenje bolj težko. Mogoče bi bilo bolje, da si nabavite prašiče pozneje, ko boste na vrtu ta njivah že dobili kaj hrane zanje. Danes je čisto brez dvoma, da Je kuhanje hrane za prašiče nepriporočljivo, ker se s kuhanjem zmanjša njena prebavljivost. Sveža, sirova hrana bolje vpliva na rast to razvoj. Hrana se kuha le takrat, če Je ples-nlva, ali je sum, da je kakorkoli pokvarjena. Kuha, oziroma pari sevtudl krompir. Za mlade prašiče je spomladi zelo priporočljiva paša, zlasti detelja, pozneje jih boste krmili, kakor bodo pač pridelki, dajajte Jim pa vedno nekaj ječmena ta klaj-nega apna. Za pitanje je glavna hrana krompir, ki ga dajete do sitega, za dodatek pa koruze oz. ječmena. Za pitanje je dober tudi želod, saj je znano, da v Slavoniji 2 njim spitajo svinje. Dajajte ga 2 kg na glavo. Oreh H. F. P.: Ker je oreh za presajanje občutljiv, bi vam priporočali, da ga letos še ne cepite, pač pa skrajšate poganjke, da se bo sigurneje prijel. Vendar počakajte z obrezovanjem, da minejo hujši mrazi. Lahko pa poskusite kako drevo tudi s cepljenjem. Cepite v času prve mezge v razkol. V toplejših krajih se dobro obnese tudi okulaclja, ki se opravi v času druge mezge. SAH V medklubskem tekmovanju Slovenske šahovske zveze so se tekme nadaljevale. V ljubljanskem prvem razredu ie Ljubljanski š. k prekinil s Triglavom pri stanju 5Vt:lV». Končni rezultat bo najbrže 5'/t:21/». Končno stanje v matehu Lj. š. k. : Centralni š. k. L je 3:5 Tekma Lj. š. k. — C. š. k. II. ni bila odigrala ob določenem roku, ker C. š. k. II. ni nastopil — V drugem razredu so bili doseženi rezultati: Lj. š. k. III — Korotan — 5:3; Dvorski š. k — Korotan L 4:4; Železničar — Korotan II 7:1. — V mariborski skupini ie belo tekmovanje s tretjim srečanjem Mariborski š. k — Zelezničarski š. k zaključen. Ta tekma je končala neodločeno 4:4. Končno stanje v mariborski skupini je S. k Vidmar 101/». 2elezmčarski š. k. 8. Mariborski š. k. 51/». — V celjski skupini sta bila jav-ljena rezultata Celjski š. k — Šoštanj 5:3 in Gaberje — Radeče 5Vi:2V*. Velemojster Maroczy je praznoval pretilo nedeljo 70 letnico rojstva. Koncem meseca se bo vršil v Budimpešti baie mojstrski turnir Maroczvju na čast Napovedujejo. da se bo turnirja udeležil tudi dr. Euwe. Levenfiš in Alatorcev nadaliuleta svoj match sedai v Leningradu. 8. parti i o ie je dobil Alatorcev. 10. Levenfiš. 9. ie končala remis. Stanje po 10. partiji ie 6:4. Iz nekega manjšega turnirja na Holand-skem je naslednja partija SICILIJANSKA OBRAMBA Beli: dr. Euwe Črni: Landau 1. e2—e4 c7—c5 2. Sgl—f3 d7—d6 3. d2—d4 c5:d4 4. Sf3:d4 Sg8—ffl 5. Sbl—c3 g7—gfl Znana »zmajeva varianta«. 6. Lfl—e2 Lf8—g7 7. 0—0 0—0 8. Lcl—e3 Sb8—c6 9. f2—£4 Možno je tudi Sb3. f3 ali h3. 9. — Lc8—d7 Po Sg4!?, 10. Lg4:, Ld4:!. 11. Ld4:. Lg4:. 12. Dd2! je beli v prednosti. Grozi potem f5 z napadom. 10. Kgl—hI Ta8—c8 V poštev prihaja «»stavno Sd4:. 11. Ld4:. Lc6. Beli skakač je tu najbrže močnejši nego črni. zato ga 1e dobro menjati. 11. Sd4—b3 Preprečuje nameravani manever Sc6 — a5 — c4. 11. — a7—a6 12. Le2—£3 Dd8—c7? Poteza nikakor ne spada v sistem in izgublja v naiugodnelšem primeru temoa Črni mora iskati nrotiigre na dam.skem krilu. To je bilo najlaže doseči z b?—b5. 13. Sc3—d5! Sf6:d5 14. e4:d5 Sc6—a5 Povsod drugod stoji skakač slabo. 15. Sb3:a5 Dc7:aS 16. c2—c3 Prednost belega Je sedal v možnosti Pritiska na e-lini1L pa tudi napada na kraljevem krilu. Črni pa ima ie vedno orott izglede na damskem krilu. Zaradi dpkai reduciranesa materiala morda oe.rt51q Se niti ni izgubljena. 1«. — Tc8—c4? ! Postavila trdnjavo m memo mesto. Se vedno Je edino pravilno b7—b5 z grožnjo b4. Croi se Je najbrž« preveč bal odgovora Ld4. 17. Ddl—d2 — 18. Tfl—el Tf8—c8? Nič hudega sluteč gre črni v nastavljeno past Se vedno ie ilo b4. 19. Dd2—£2! Daö—d8 Proti grožnji Lbfl seveda že ni pooolno- ma zadovoljivega leska Taktične Izglede pa je še dajalo b4. 20. Lb6. Db6. 2L Lei. bc3: itd. 20. Lf3—e2 Na zabaven način Je sedal črni nrimoran dati kvaliteta 20. — Tc4—S4 21. Le2—dl Ta4—e4 22. Ldl—c2 Te4:e3. Ce Tc4. potem seveda ». Lb6. DeS. 24. Lb3 23. Tel:e3 b5—b4 Slede še taktični zaoletL Bell oa energično odloči v napadu in se ne briga za malenkosti. 24. f4—f5! b4:c3 25. f5:g6! c3:b2 26. g6:f7 + ! Kg8—f8 27. Tal—el Le7—f6 28. Lc2:h7 Tc8—cl Ce Kf7:. potem seveda 28. Dg3 itd. 29. Df2—g3 Lf6—g7 30. Lh7—bi Tel :el + Zopet ne gre Kf7:. 31. Dg6+. Kf8. 82. Tf3+. Lf6, 33. Dh6+. KIT 84. Lg6+ in mat v dveh potezah. 31. Te3:el Dd8—a5 32,. Tel—fl Z grožnjo Dg7:-F Öd. 32. — DaS—c8 33. Dg3—ge Crnl se vda. Proti grožnji Dh7—g8 fti sredstva. Va*Ja Piro. It I Nedelja, 10. marca. Ljubljana 8: Jutrnjl pozdrav. 8.15: Godalni kvartet (Ornikova, Marta, Ivančlč, C. gedlbauer in Stanko Prek — kitara). — 9: Napovedi, poročila — 9.15: Verski govor (dr. Vilko Fajddga). — 9.30" Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.30: BalaJajke (plošče). — 11: Prenos smuških poletov iz Planice. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet ura: Pridelajmo več to boljše krme (inž. Rus Matija). — 17.30: Nastop otroške skupine »Dečje carstvo« iz Zagreba. — 18: Plošče. — 18.15: Krekova gospod, šola. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Inšpekcija narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: Slovanska lahka glasba (plošče). — 21.10: Koncert Poltro-nierijevega godalnega kvarteta, — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski ar-kester« Beograd 19.40: Narodne pesmi 20.40: Iz Wagnerjevega cikla »NübelunÄki prstan«. — 22.50: Plesi s plošč. — Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Sofija 18: Plošče. — 18.40: Jazz. — 20: Lahka godba- — 20.30: Operetni odlomki. — 21.30: Plošče. — 21.50: Plesi. — Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.10: Zabaven goored. — JI.15: Orkester in petje. — 22.15: Lahka glafifoa, — Dunaj 16: Kco-cert po željah. — 20.15: Orkestralni koncert. — 22.20: Lahka glasba. — 24.10: Kakor Berlin. Ponedeljek, II. marcA. Ljubljana 7: Jutrnjl pozdrav, napoved!, poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: španski pevci — (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Dopolnila in odgovori (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Komorna glasba (plošče). — 18.40: Prt. morska v zadnjih desetletjih (dr. J. Lov-renčič). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Duša in poreklo naše narodne umetnosti (dr. Vladimir Dvornikovič). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za razvedrilo (radijski orkester). Beograd 19.40: Komorni pevski zbor. — 20.10: Bolgarska glasba. — 20.40: Zvočna igra. _ 22: Harfa. — 22.30: Plošče. _ Zagreb 17.15: Petje. — 17.45: Harmonika. — 20: Pester glasbeni spored. —• 22.20: Ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 20.30: Program po napovedi. — 21: Odlomki iz čeških oper. — 22: Lahka glasba. — 23: češki koncert — Dunaj 15: Mali orkester. — 19.15: Drobne melodije. — 20.15: Koncert po željah. — 22: Male skladbe velikih mojstrov. — 23: Lahka godba. IZ ZLATIH ČASOV Rothshildi $o bili že pred sto leti bogatini. Zlasti londonski. Nekoč pa se je primerilo, da angleška banka bog ve zaraTexaa Ranger«I zelo majhna. Nikoli mi ne pišeš, ne ljubiš svojega moža. In veš prav dobro, kakšno veselje pripravljajo Tvojemu možu Tvoja pisma, pa mu ne napišeš niti nekoliko mimogrede vrženih vrstic. Kaj delate, gospa, prav za prav ves dan ln kateri važni posli Vam kradejo čas. da bi pisali svojemu ljubljenemu? Kakšno nagnjenje odriva ljubezen in duša tisto nežno ter stanovitno nagnjenje, ki ste mi ga nekoč obljubljali? Kdo je tisti ljubljenec s prednostjo, ki zavzema ves Vaš čas, razpolaga z Vašimi dnevi in Vas ovira da bi se posvečali svojemu možu? Pazite se. Jožefina! Lepe noči bodo vaša vrata vlomljena in jaz bom. ki bo stal pred Vami. Res sem v skrbeh, draga prijateljica da toliko časa ne slišim ničesar o Tebi. Napiši mi hitro štiri polne strani ljubeznivih stvari, ki napolnjujejo moje srce z veseljem tn srečo! V kratkem Te upam objeti s svojimi rokami in te pokriti z milijoni poljubov, vročih kakor zemlja ob ravniku. Bonaparte Beethoven svojemn kopistn (Zima 1825.) Neumni, domišljavi, oslovski neotesanee! S takšnim falotom, ki nekomu denar krade, naj bl delali komplimente? Namesto tega pa potegnemo za oslovska ušesa. Mazač! Neumni lopov Popravljajte svoje po nevednosti, prevzetnosti, domišljavosti in neumnosti storjene napake, to bo bolje, nego da bi me poučevali, kajti to je tako, kakor da bi hotela svinja učiti Minervo. Beethoven Talki poglavar tvrdki nemSkl Njambve-Ogogo, Vzhodn. Afrika 26.8.1912. Gospod! Zakaj ml ndal poslal mila, ki sem ga zahteval? Morda misliš, da Je moj denar slab? Preklet bodi, Becker, Schulz A Co, kobilice naj požrejo Tvoj koruzo in čeče naj opika Tvoje krave, ker ml noCeè poslati mila! Tvoj vdani ahižahnfk Hb »an ben Otmar Postani in ostani član Vodnikove družbe! SlÄi -j«- ^i-iš^^iSMŠ^^^sS y Kodrnijn vodje «daj avtomobili s «milno konjske »ptep Vožnja čez Ocean Potniki brez jamstev za prevoz — Pregled v Gibraltarju Sodelavec nekega nemškega Usta Je povprašal nekega Američana, ki Je iz New Yorka dopotoval v Lipsko na pomladni velesejem, kakšno Je bilo potovanje čez ocean. Njujorčan Je tako-le poročal o svojih vtisih: Vojna med Nemčijo tn zapadnlma velesilama učinkuje seveda tudi na plovbo po svetovnih morjih. Potniški parni ki, ki potujejo iz Amerike v Evropo, se usmerjajo na južno progo preko Atlantika, da se Izognejo nevarni angleški obali 2e v New Vorku je občutiti blokadno roko Anglije, kajti že tam dobivajo Angleži vpogled v seznam blaga, ki ga jemlje takšen parnik s seboj v Evropo. Brodarske družbe so postale zelo previdne in zahtevajo od vsakega potnika podpisano iziavo da ne prevzemajo nobenega jamstva za to, da bo Stekleni človek Okostje, možgani in žile, namesto živcev pa električni vodi Na praškem pomladanskem vele sejmu bo svetovno znani higienski muzej iz Draždan razstavil med drugim svojega slovitega »steklenega človeka«. Ta umotvor predstavlja čudež človeškega telesa v obliki ki je doslej še niso nikjer prekosili. Vsepovsod, kjer so ga v mestu že razstavili, so tisoči in tisoči ljudi občudovali to svojevrstno delo združene znanosti tn umetnosti. Naval je bil vedno takšen, da je bilo treba dohod do tega razstavnega kosa policijsko urejati. Stekleni človek prav za prav ni lz stekla temveč iz celona, ki ga vlivajo podobno kakor bron v oblike ln ki je zavoljo svoje debeline 1 do poldrugega mili- metra popolnoma prozoren. Okostje umetnega prozornega človeka je pravo, preparirano človeško okostje, le brez zgornjega dela lobanjske kosti, tako da Je mogoče videti možgane in žile Živce nadomeščalo električni vocia, ki razsvetljujejo vsak po-sameaer ud z živosrebrovtmj svetilkami od znotraj. Stikalna priprava za te vode v presledkih treh minut avtomatično priključi poedint organe da se zasvetijo V 'emi razstavnega prostora naprav!ja to na gledalca silen vtis posebno še ker se po svečanih darcib gonga oglasi globok glas kakoi lz ust umetnega človeka tn prične razlagati sestavo poedinih organov, kakor se zasvetijo. Osmo čudo sveta Ob SO letnici mostu pri Firthu of Förth Pred petdesetimi leti, 4. marca 1890., 90 v navzočnosti tedanjega waleškega princa, poznejšega kralja Edvarda VII., svečano odprli prometu 2 in pol kilometra doigi most preko Firtha of Förth. »Vse, kar je veljalo doslej v področju grad Dene tehnike za nedosegljivo, mera poleg tega mosta izginiti,« je pisal tedaj neki ugledni strokovni časopis in most je veljal res za osmo čudo sveta. Ni šlo samo za njegovo spoštovanja vredno dolžino, še večje občudovanje so zbujale drzne razpetine njegovih lokov, ki znašajo 521 m, so torej nad po) kilometra dolge ir so jih dotlej smatrali za tehnično nemogoče Tudi njegovi trije nosilni stolpi se se s» svojo višino po 137 m lahko pokazali poleg Eiffelovega stolpa, ki so ga bili dokončali leto dni prej. Toda celotna teža mosta je osemkrat večja od teže Eiffelovega stolpa. Zgodba tega mosta je bila bogata z dra-matskimi pripetljaji. Sprva so hoteli Forth-ski zaliv prečiti z visečim mostom. Načrte zanj je izdelal sir Thomas Bouch. Toda usoda, ki je zasledovala tega drugače izvrstnega inženirja pri gradnji mosta preko zaliva Taya, mosta, ki se je 29. decembra 1879. podrl in zgrmel z vlakom na sebi v mrzlo vodovje, tako, da se ni rešil niti en potnik, je povzročila, da so njegov načrt zavreli Soudeležene železniške družbe so se odločile rajši za načrt z oporami, ki sta ga Izdelala sir John Fowler ln Benjamin Baker. V januarju Ibb3. so se dela začela. Glavne tri oporne stolpe so gradili s pomočjo železnih potapljaških zabojev Eden od njih se je pogreznil tako globoko v blato, da so potrebovali devet mesecev, preden so ga dvignili. Nesreče in nezgode so se vrstile druga za drugo, tako da je po takšni nesreči L 1887. nad 2000 delavcev zastavkalo Katastrofo mostu nad Tay-skim zalivom je povzročil strašen orkan, zato so pri novem mostu vzeli za podlago vetrovni pritisk 273 kg na štirjaški meter, med tem ko jemljejo na celini kot osnovo kvečjemu pritisk 125 kg. To je seveda povečalo gradbene stroške, ki so presegli na koncu 500 milijonov dinarjev. Vsak meter mosta je veljal približno 200.000 din! Dne 10. oktobra 1889. so zaprli zadnjo odprtino v mostu, 21. januarja naslednjega leta so napravili obtežilni poskus s štirimi lokomotivami in 120 natovorjenimi vozovi. Tri dni pozneje prvi vlak vozil preko mosta. V normalnem prometu vozijo odtlej vlaki čezenj z brzino 80 km in v vsem času se ni zgodila na njem niti najmanjša nezgoda. Vodilna inženirja je kraljica Viktorija povišala v baronski stan ln to priznanje sta si gotovo zaslužila. Mosta preko Firtha of Förth še do danes niso prekosili s podobnim mostom. Balonska zapora na Angleškem Peanetek Je Ml napravijo* potnik prispel tja, kamor as giaal njegova vozovnica. Potniki v Evropo pa doživljajo «prva razočaran je; kajti na oceanu ni videti spočetka ničesar. Podoben je puščavi, v kateri ne srečaš cele dneve nikogar. Prvo ladjo, ki jo je parnik z Njujorčanom srečaj po poti, je bila ribiška ladja, ki je križarila pred Azori. Živahnejše je postalo, ko so se bližali Gibraltarju, kajti ladja Je bila namenjena v Genovo. še na odprtem morju se Je nenadno pojavil velik angleški hldropLan, ki je iz višine natančno opazoval parnik. Ladja Ja morala potem v Gibraltar da počaka pregleda po britskih uradnikih. V pristanišču je bilo zasidranih mnogo lacfij, med katerimi so nekatere že dneve ln celo tedne čakale tega pregleda. Kontrola se vrši namreč samo v službenih urah, ki se pričenjajo pozno predpoldne in zaključujejo zgodaj popoldne. Ko so Angleži končno prišli na krov, so na podlagi potnih listov, ki so jih morali potniki oddati že prej, natančno pregledali potniške sezname. Na krovu Nemcev ni bilo, pač pa so Angleži odvedli na kupno žene nekoliko Italijanov, ki so bile pred poroko nemške državljanke. Pošto za Nemčijo so zaplenili. Oddati jo je bilo treba takoj, čim so Angleži stopili na krov. Ko je bilo pregleda konec, Je priöel na krov pilot in povedel parnik skozi angleško minsko zaporo. Ladja se zavoljo bližine francoske obale potem nI usmerila naravnost proti Genovi temveč mimo Sardinije proti Neaplju in od tu v zaščiti italijanske obale proti Genovi. Preko Milana, Bolcana, Inomosta in Monakova je potem vlak potegnil Američana v Lipsko. Ogromen bombnik Bri taki radio poroča, da se je ameriškim graditeljem vojnih letal posrečila konstrukcija bojnega aeroplana, ki lahko naloži 32 ton bomb in leti z brzino 450 km na uro. ANEKDOTE Zdravnika Davida Grubyja so poklicali nekoč k neki dami lz družbe, kl je bila dalj časa prikovana na naslonjač kakor mrtvo-udna. Gruby jo je pregledal, pa Je prišel do prepričanja, da gre le za namišljeno bolnico. Zapovedal je, naj mu prinesejo olja. Ko ga je dobil, pa je razlil po krasni perzijski preprogi, ki je bila razprostrta pred naslonjačem. »Za Boga, uničili ste ml dragoceno preprogo!« je vzkliknila »bolnica« ln skočila — ozdravljena pokoncL ★ Ko je britski admiral Jelliooe obiski Zedinjene države, mu je znani jeklarski mag-nat Charles Schwab za potovanje od Kanade do Newyorka dal na razpolago svoj lastni salonski voz. Schwab sam je pričakoval vlak na newyorsfó centralni postaji in skoraj ni mogei verjeti svojim očem, ko je stopil v voz in zagledal slovitega Angleža, ki je sedel z Joe jem, zamorskim »prevodnikom salonskega voza, na tieh in mertad z njim kocke. Joe je bil admirala posvetil v skrivnosti svoje najljubše igre m je svojega navdušenega učenca tudi oforal za štirideset dolarjev. Po vojni je priSel v Ameriko znamenit Francoz, maršal Foch. Tudi njemu je dal Schwab na razpolago svoj salonski vox, a preden je maršal dospel, je magna* poklical Joeja k sebi, ga grdo pogledal in dejal: »Pazi se, Joe, pod nobenim pogojem nočem, da bi se zgodba z Jelliooe jem ponovila' Da se mi ne drzneš zvabiti maršaJa Fo-cha v igro a kockami!« Joe je to »varilo mirno sprejel m odgovoril. »Ne bom ga izzval A čc me samega izzove, ne bom dopustil, da bi me kdo odvrnil pred lastnimi vrati 1« VSAK DAN ENA »Kaj ne M m ti v klet?« »Tako Je Mio ljudi t» Ja »JUTRO« H 88. 11 • • •v ♦v v. • • • « • • ♦v »v, ♦ ♦ • ♦ ♦ • • 4 ♦ « .v ♦ « • ♦ ♦ < ♦ ♦ •v ♦ 4 ♦ ♦ • 4 ♦ ♦ .v .v ♦v ♦ ♦ » . ♦ ♦ ♦ » « « « • ♦ • • • • • • • ♦ « « • ♦ ♦ • • » ♦ ♦ « ♦ ♦ « » • • « ♦ ♦v ♦v • * ♦ » « ♦ ♦ « « » ♦ * « * ♦ « ♦ « ♦ « ♦ « • • • ♦ ♦ • • « • • • • ♦ • « « * * « » « ♦ . » • ♦ « ♦ • « • • • • ♦ • « ♦v * ♦ • » • « « » .v ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦ ♦ 4 • ♦ • • « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • * ♦ ♦ « ♦ » ♦ ♦ ♦ 4 • ♦ ♦ 4 ♦ » ♦ ♦ ♦v ♦v « « « • ♦ « » « ♦v • » • ♦ ♦ « « * ♦v • • v. « • ♦ » • » » « .v •v •v ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ « ♦ ♦ 4 • ♦v m ♦ • si t C W ♦ ♦ 42 « • o ♦ ♦ s ♦vi »3 • ♦ -i ♦V 4 ♦v I « « « • • « • » ♦ ♦ A* •v ♦ * • « ♦v ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ • ♦ ♦ ♦ 4 * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « • v. v. :•:• ♦v ♦ • K- •v ♦ ♦ ♦ • ♦ . tv • * * « ♦ « igralce rž&vne razredne loterije in vsem onim. lei dosedai še niso Igrali I Končano je glavnih premih Žrebanje 39. kola v katerem fe zopet znana, v državi največja slovenska kolektura MILANA LAVR1CA izplačala eno To je sedaj ie deveta premija, ki so lih v zadnjem času zadeli njeni odjemalci, poleg mnogoštevilnih dobitkov po Din 200.000"—f Din 100.000"— itd. itd 1. način Nov način Igre — dobiti morate tudi Vi! Izrežite številke iz spodnje tablice, dajte jih v vrečico ali škatliico. dobro prem šajte in nato izvlecite eno številko. Vi ali oni, ki ga v rodbini smatrate za najsrečnejšega. To naj bo številka Vaše srečke. ugaja taka srečka, delajte kombinacije: ki ima nekaj skupnega z Vašim živ.je- pa 2. način: Dobro si oglejte posamezna števila na tablici, kako so sestavljena in če Vam n€ n. pr. iz prvih ali zadnjih številk. Na ta način boste gotovo našli številko srečke, njem. Morda Vam ravno ta srečka prinese srečo. 3. način: V Kolikor pa želite navezati svojo srečo na srečo naše kolekture sporočite nam to z dopisnico ali pa v pismu, nakar Vam bomo ms izbrali srečko. 2752 7018 9380 16909 23063 28416 31810 ó5202 38580 43290 48084 55012 57428 59677 64311 65570 69611 7571C 79268 85065 89937 2/67 7023 9402 16925 23070 28434 31842 35211 38595 43515 48091 55208 57463 59695 64321 65579 69629 75744 79283 85074 92066 2772 7033 9416 16937 23086 28658 31866 35221 39107 43527 48806 55235 57473 62005 64339 66001 69654 75768 82453 85081 92081 4557 7049 9427 16947 26165 28683 31892 35233 39143 43541 48821 55252 57487 62023 64348 66008 7a268 75782 82479 85093 92091 4577 7062 9450 18014 26178 28873 32014 35557 42102 43554 48837 55278 57498 62039 64360 66023 73285 75856 82495 85558 92099 4586 7069 11964 18032 26198 28886 32024 35578 42116 43566 48850 55803 58110 62050 64368 ! 66038 i 73317 75873 83809 85579 92812 4590 7081 11 <74 18039 26206 29001 32035 35599 42139 43581 48870 55827 58128 62060 64377 i 66048 73328 75889 83826 85596 9282i 4599 7090 12864 18044 26228 29023 32052 36919 42159 43600 48879 55847 58139 62069 64394 66058 73360 75898 83842 85704 92846 5761 7100 12880 18824 26251 2903 i 32070 36928 42181 46374 48891 56222 58148 62087 64911 j 66068 73384 76060 83864 85725 92858 5783 7811 12898 18846 26262 29037 32078 36942 42198 46384 49363 56240 58171 62097 64919 66080 73754 76068 83887 85745 92884 6704 7821 14005 19523 26275 29046 32087 37604 42951 46395 49395 56902 58187 63459 64930 66090 73787 76081 83908 85771 92898 6728 7835 14015 19553 26289 29107 32097 37b 17 42970 47606 49556 56926 58199 63472 64942 66100 73797 76505 83925 85784 93215 6734 7849 14024 19570 27152 29123 32729 37627 42975 47624 49575 56945 59207 63489 65101 66298 74028 76517 83948 89151 93236 6743 8407 14059 19581 27176 29142 33060 37639 42988 47642 49597 56957 59216 63498 65107 6650^ 74052 78^70 83966 89169 93254 6752 8432 16105 23005 27196 29351 33070 37649 43206 47656 54002 56972 59223 64151 65122 66519 74066 / 8285 i 83979 89179 93275 6759 8447 16121 23012 27660 29374 33-118 38461 43218 47676 54012 56990 59609 64167 65144 66546 74083 ! 78299 } 83992 i 1 89194 94051 6781 8465 16137 23025 '27685 29395 33141 38472 43237 47685 54021 56998 59622 64176 65170 67875 75463 79031 84864 89903 95112 6797 8489 16174 23037 27696 29936 35172 38484 43256 48051 54038 57409 59630 64184 65178 68476 75480 79043 8487Ò 89911 95717 7008 9367 16188 23049 28409 31804 35184 38498 43266 48064 55004 57421 59660 64198 65564 69592 75500 79254 85056 89924 97823 Izkoristite ta način igre in takoj naročite vsaj eno srečko. Najboljše je če združite vse tri načine ln naročite več številk, da boste sigurnejše čim več zadeli. Srečke pa naročite še danes tudi radi ttga, ker se lahko prskrba Sprejmem rudi briv .kega pomočnika Erznož--lik Pavle. Skofia Loka 4729 1 Na graščino iščem gospodično aa osebno postrežbo dame. Pogoji : spretna imlia. nemški jezik Naslov v vseh poslovalnicah Juti«. 4470-1 Poljski praktikant po možnosti vojaàcine prost, vajen pri motor ki in poljskega dela do 01 mesto Ponudbe na podr Jutra Celje pod ■> Motor ka« 3670-1 Trgovskega 12 ago vod jo in Šoferja nnmnfniVa sprejmem. Poaadbc a« «gi. pomocnisa j ^ jutlM ^ Uls ^jj Mesarja in obenem toc u ca e lepimi spričevali sprejme Hotel »Orel«, Marioor 4740-1 Natakarico mlado, čedne in prikupljive _ a.,, zunaniosti po možnosti z Lasan SlSka znamem nekoliko nemščine. Za vsakega oekai. šlagerji šivania ali ročnih Jel, lahko SCZon«. — igra prvovrsten tud začetnica spreime bolj-jui 5101-18 ša gostilna » liubliam — Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spretna« 4720 1 Hišno pomočnico zaneshivo in pošteno, kate ra dobro kuha m opravila vsa hišna dela, iščem za slovensko družino dveh oseb. Ponudbe s sliko na Z Kolčič, trgovec, Banja Luka. 5021-1 Pisarniška moč mlaiša. dobi salno mesto. Ponudbe z zahtevo plače na ogl odd lutra pod šifro »Nemščina 166«. 4996-1 Kuharica vaiena vseh gospodiniskih poslov, ki ima daljše službe v starosti od 20 do 35 let. dobi mesto 1 aprila pr> Gohnajei, trgovina — Celje. 5123-1 Sluibodobi Več krojaških pomočnikov ■iuiiKiiž aa fino damsko ■ moško delo, sprejmemo. Ponudbe oa ogl odd lutra pod iifro »Vestne moči«. 4798-1 Kuharica U asa tudi rsa drugi go-ap«diniska dela dobi mesto pet bollii tričlanski družim aa 15 mire ali kasneie Po aarfbc aa ogl. odd jutra ■•<1 »Poltena ni zmožna«. 4792 1 Kamnoseškega pomočnika spreime Kunovar Franjo, Sv. lCni, Ljubljana. 4681 1 Praktikantka c& trgovsko pisarno v Ljub Ijani. dobi mesto Pogon Jobra računarka, znanie -lovensKe stenografije ne nad 16 let ,tara Lastno ročno pisane ponudbe na ogl odd lutra pod »Za četna plača 400« 4659-1 Služkinjo zdravo, pooteno, zmožno vseh gospodinjskiu del m tudi kuhe. Išče Štiričlanska družina (odrasli ) Saksida, Dvorakova ulica 3/U. 4732-1 Krojaškega pomočnika -, prej mem takoj. Sežon, Cerknica. 4731-1 Dva Žagarja k venecljanarki sprejmem takoj — Z orman, okaruona 2 pri Ljubljani. 4709 1 Perfektno sobarico ličem za 13 t. m k ma li družini. Ponudbe pod »Dobre reluiencc« na ogl. odd. Jutra. 4697-1 Boljše dekle >K.rog 2u let staro, Ki zna nekaj kuhati, pospiav-jati sobe. dobi takoj službo v trgovski hiši ^a-slov t vseh po-loval. Jutra. <698-1 Hišnik brez otrok se sprejme na deželo pri Celju — Zglasiti se pri Kovač, ■iazi&jjova 6, Celje 46381 Frizerko Modistka spreimem takoi ali » Sarajevu išče samostojno fo dogovoru Plači din 500 delavko za takoj Pogoii a* «sa oskrba -Žerjav La- zelo ugodni Ponudbe aa dalav Kranj. | Saraievo, Dubrovoliačka '}. 4728-1 4668-1 B l G. Th. Rot man AMBO 101 Kakor bi trenil, je spet zaj-ihal Grbina, ki jo je neutegoma ubral proti domu. Kajti pot se jima vendarle ni adula tako »zložna«, kakor je rekel gospod Debelubar. Na srečo ni bilo več novih prigod: utrujena in bogata z izkušnjami sta naposled dospela v rodni kraj. 102 »Hude nevarnosti sva prebila.« je Sambo dejal Petru, ko sta hila spet doma; »če pa natanko premisliva, je bilo potovanje vendar lepo in poučno!« Sklenila sta, da si pri prvi priložnosti •pet privoščita kak izlet — »kajti « je rekel Sambo, »pravi junak se ne boji nobene nevarnost A zdaj sem na mojo vero vesel, da je te istorije — konec!« —K one o— Trgov, pomočnico dobro izvežbaoo, pošteno in ki j< zmožna položiti din 20.000 kavcije, dobi U koj službo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4756-1 Gostilniško kuharico za vsa gospodinjska de la iščemo. Ponudbe p-d »Varčna« na ogi odd. Jutra. 4041-1 Restavracijsko osobje za letno sezljo sprejme hotel »Bel eme« v Ljub ijani ln sicer l prveQa KUHARJA zmožnega tudi mocnatlh Jedil, 1 per fektnega PLAČILNEGA, zmožnega Jezikov ln kavcije. 2 perfektna na takarja JELONOSA, eno gospodično, zmožno Jezikov in pisarniških del v obratu ln 1 peclvarico Pismene ponudbe s sliko ln spričevali do 20. marca. 4939-1 m ciane stroke, »oiaičine ' na služba«, prostega, dobrega manufak-turista in aranžerja, sprej- ! me za takoj tvrdka Edvard ; Poiun, Trbovlje. 4835-1 Brivskega pomočnika dobrega Išče Ivo Torčlč, aohinjska Bistrica 4842-1 »•14-1 Modni salon TAVČAR sprejme kronča m krojačico za piaiče ta kostume. Ilirska ni. 12 — Li ubi jana. _«50-1 Kovaški pomočnik dobi mesto Hrana in stanovanje v hiii. A. Künstler, Ljubljana, Lepi pot 1. 4927-1 Služkinjo pošteno za vsa hišna deta spreimem takoj v stalno službo. Javiti se * trgovini Lukif, Stritarjeva ul. 9. 4953-1 Čevljarskega pomočnika za Strano delu, ipreimc takoi Ivan Kostanjšek. Livarska ul. 2, Ljubliana. 4951-1 Brivski mojster m,aa na debelo pri Celju ZKlasiti se je pri K a, Razlagova ulica 6. Celje. 4638-1 Krojaškega pomočnika izurjenega za splošno delo. sprejmem. Alojzij Jordan mo^no kroiašt vo v Dev Mar v Polju št 146 4885 1 Šiviljo samostojno moč, sprejme salon K o v a o i c -C e d u I a r Beethovnova ulica 16/IV. 4889-1 Modistko orvovrstno takoi sprejme salon Julčl Kopčlč Rasljeva c. 8. 4893-1 Natakarico sprejmem ukuj. Naals* • vseh poslovalnicah juti.. 3M0-I Krojaške pomočnike toega. rei litega dela jelorlek. Gledali zmoto« h spreime ika 14. 4972-1 Kuharico aH kuharja. fuctllnlAka. perfektno sprejmem reference navesti Zm Ljubljano Pod ud b« na ogl. odd Jutra pod Auro »Zmožna kuharic*. 8033-1 Dekle rit eno vseh hiinifa det. — močno in pridno, ilfe n »kol boljla gostilna v Liub-ljani. Naslov * vseb poslovalnicah Jutra. 5009-1 Vrtnarski pomočnik zmoien opravlianja sočiv-negi vrtt, veM sadjarstva, ki se razume tudi aa vino gradmirro dobi mesto na graščinskem posestva. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod šifro »Severin«. 4989-1 19 letna gru k «Qe.ou ali drema otrokoma istmi LJubljana. Vajena tudi vseh gospodinjskih del. Ponudbe pod »Mala matura« aa O0i. odd Jutra. 4775-2 Trgovski pomočnik jačetalk s 2 gimnazijama trgovskim tečajem želi premenltl službo. Polten zanesljiv la vs« stransko vermlran t tr govini • apecenjo med. blagom ali teleznlno Naslov t raab posi Ju «k- «704-2 Trgovski pomočnik star iS let reič t vseh panogah ln vodstvu oge tobaka teli spreme niti sedanje mesto Na-leov t vseb pasi Jutra 4730-2 Lesni manipnlant ilčf primerne zaposlitve — sposoben prevzetnima meh kega lesa. Službo lahko aa stopi takoi- Našlo« v vseh poslovalnicah J h tra. 47)2-2 Sobarico in slngo sprejme hotel Sloa v Ljub liani. Ponudbe s popisom dosedanjih služb in koliko časa Priložite slike, če iih ■mate. 5086-1 Hišnik s pridno ženo dobi mesto veliki hiii v Liubljani. Sobo s štedilnikom Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »»April 1940«. 5067-1 Spretno natakarico mlaišo moč, čedne zuna-njosi z nekaj kavciie sprejmem. Podergais, Laško. 4839 1 Vrtnarskega pomočnik^ veščega nekoliko sadjarstva išče vrtnarstvo Herzmausky. Ljubljana, Večna pot 59 4954 I Kuharico za gosti no ui za druga hišna dela sprejmem takoj Nasiov v vseh posi Jutra. 4818-1 Renomirana zavarovalnica išče sp.ao.jne in agline zastopnise za Ljub.Jano in ostale kraje dravske oauovme Ponudbe pod »Sta na eksistenca« na ogl odd. Jutra. 4806-1 Frizerka katera je z.no_na sama voditi damsko stroko, dobi stalno službo. — Nastop ln plaJa po dogovoru Hartman Rob., frizer za dame ln do >poue. Pre valje. 4785 1 Samostojne kuharice in sobarice dooe s.užbe v posredovalnici Wolfo-va u Ica 10 Predstavit) se je osebno Istotam se naroča list »Gospodinjska pomočnica«. 4868-1 Frizerko dobro moč takoj sprejme Franjo Pire, Kranj La-Jerjeva allea L •i Pridno in pošteno dekle edne zunanjosti staro ne pod 22 let. za gostilna ln vsa hI ina dela išie gosti.na Zu^aa^ic, Radeče pri Zidanem mo stu. 4844-1 Vežbanko sprejmem na pogodbe na pošto. Hrana ln sta-i-ovanje v nisi Nasiov v vseh poslova. Jutra 4845-1 Kuharica zna tudi vsa druga gospodinjska de a dobi esto k oo-jäi trič:an-ki družini za 15 marec lil kasneje Fonudbe lu. igl. odd. Jutra pod šl-lro »Poštena ln zm na« 4792-1 (vprašanega I. strojnika za pogon lokomobile, — ti emo Ponudbe pod •>S« na ogl odd J i tra. 5031-1 Pletiljo zvežbano samostojno, takoj sprejmem Ponud-Jb na ogl odd. Jutra v Ce-Ju pod »Pletilja«. 5142 l Služkinjo sa hišno opravilo. ki zna nekoliko kuhati ta koj sprejmem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Služkinja« 3141-1 Absolventka d rli vn» dvorazredae trgovske iole, a dvomesečno prakso. ilče službo. Ponudb« aa ogl. odd. Jutra pod »1. april«. 4744-2 Dekle brez starSev dobra, mri ena Iivilia, večletno prakso, iič< mesta šiviliske pomočnice aa takoi. Gre tudi kot sobarica. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Šiviljska pomočnica«, 4834-2 Simpatična gospodična bi gospodinjila boljšemu gospodu do 40 leta tudi z otrokom Ponudbe oa oglas odd. Jutra pod »27Ietna« 4814-2 Trgovec v večjem kraju Išče tr-7*v.--ko p-.'nnfr.l"o, wnoz no kavcije ln samostojnega vodstva trgovine ln gostilne Naslov t vseh poelova.. Jutra. 14« Postrežnico za vsak dan 1'čem Ponudbe na ogl odd slov v vseh pos.. .utra 5075 1 Pisarniško moč event začetni oo sprej-mp-no. Predstavite sr v -y^npdel'ek od 11 do 12 »Jugopre^a. Tjrieva 23. Sivilie za moško perilo spreime takoi tovarna VIDMAR I jubljana, Savlje 18 4816-1 Dva krojaška pomočnik»» dobre moči. za fino dam sko delo. spreime takoj — žužek. Celovška c. 57 5103 1 Ml»rfo nntfknrico z nekal kavcije takoi aH s 15 marcem sprejme hote. Majerholz. Mozirje. 5160-1 Trgovskega pomočnik» veščega aranžiranja takoj sprejmem za rnolno tr ovino. Ponudbe na Trgovski pomočnik in šofer voJaVIne prost, b večletno prakso » mestu, zmožen v računarstvu, konfekciji ln manufak-turl, želi capoelltve t večji trgovini Ponudbe pod »D">ber prodajalec« na ogl. odd. Jutra 4786-2 Krojaški pomočnik I-če mesta 3 do 4 ted nov. Imam obrt ter Sjy. ?la Ist la damskega de a Naslov v vseh posi Jutra. 4778-2 Dekle poétena in soldna. a večletnimi spričevali vešča kuhe ln vseh gospodinjskih dei želi stalne službe, gre tudi za so-' arico Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Mlada« 4861 2 Pekovski pomočnik mlad. voiaščne prost dober delavec, želi zaposlitve Po nudhe na ogl. odd lutra pod šifro »Dober pek« 4946 2 Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, z deže.e, lzu^en v veletrgovini z mešanim o.a-gom na deželi, dobro verziran v prodaji že-leznlne. barv. stexla ter specenje, delonsa tudi man ufak ture ln ga an terije Pismene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dober žeieznlnar« 49J2-2 MR BAH0VEC m Pomlad ••• Kakor priroda, jo lsčrpano «odi aa*s telo u> se težko brani sopar bolezni Zato mu moramo pomagati ln ga uapraviti od pornega ln zdravega OčistlU ga moramo vseb nakopičenih In telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nove in ožlvlju-lo6e sokova, v to svrho so priporoča sa na ravno sdravljenje »PLANINKA« ČAJ KI jo pripravljen večinoma Is najboijtih planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristno delovanje Jo te znano v znanstveni medicini. Dolgoletno izkušnje nam potrjujejo, da jo .Planlnka. zdravilni čaj selo dobro ljudsko «travilo, ker so njegove sestavine vzet« Iz «nanstvono, deloma pa tudi la ljudske mancino. »Planlnka« zdravilni čaj jo dober trna tor za čiščenje la presnavljanje. Zaradi tega le zdravljenje 6 do 12 tednov s »Planlnka« sajem Bahovsc Izredno dobro: pri slabi prebavi m aapekl, pri neurejenem Hfluvaiiju r re ves ja, pri telespi napetosti u» pri »mottet, glavobolu, nespernosti in «sagt, pri obolenju aaradi sečne kislino, pri obolenja jetei »n «lati tili, pri livrnovti in alv< Dih boleznih. »Planlnka« aaravuni Caj puepesuj« tek Za-itevajte * lekarnah izrecno »Planlnka. čaj dahovec. ID K i« tedaj pristen, ako Je sa prt n plombiran ter nosi imo; MR.BAH0VE0 AP0TEKA LJUBLJANA Aviirtl Gospodična z res penektnim zna a jem francoščine, itali janščine. nemščine an i.esčme, slovensčine ln srbohrvaščine isce pri nerne zaposlitve, naj-ajšl kot kuresponden iuja Ponudbe na ogi >dd Jutra pod .Resn^ ponudba« 4825-2 Trgov, pomočnica ^uijena v čevljar stroki. iell drugo službenu •u mesto ure tudi pra ticirat v modno ali me «ino trgovino — tauko udi na dcžeio Puuu-oc aa ogl odd Jutra poo vestna in mari Ji a.< 4997 Prodajalka melane stroke dobra ma ufakturistka, tiče mesto takui ali pozneic Ponudbe na ogl. odd lutra pod ii-fto »Zmožna prodaialka« 4984 2 Trgovski pomočnik starejia dobra moč, teli na meičenia « takrinikoli stroki. Gre tudi km «kla-diičmk. potmi ali mkas^nt Ponudbe na podružnico lu ira Mariboi pod »Vest nost«. 5117-2 Samostojen korespondent * slovenskem, hrvatskem in nemikem leziku. >eič vseh pisarniikib del, liče name stitve Ceni ponudbe oa ogl odd jutra pod iilro »Kjeikoli spieimem« 5022 2, - Trgov. pom ičnica mari i iva in vestna, ki ie iz uriena v vseb strokah žel premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod Iilro »Poštena in dobra moč«. 4986 2 Izurjena kuharica gre kot gospodinja k onemu aH dvema gospo-loma Msri K-ebi Farna 'as 63, Prevalje. 4827-2 Zanesljivega vratarja oo možnosti blv ega detektiva ali žandarja za službo podnevi Išče ve je industrijsko podjetje s prlbl 300 delavci, v srezu Maribor levi breg. Dobri račun ar JI imajo prednost Ponudbe pod ane« na og. odd. Jutra. 5035-1 Kuharico zna dobro kuhati ln ■»spravljati za gostilno 'n druga gospodinjska dela sprrj-nem. Nrslov v .-seh posloval. Jutra. 5040-1 Prodajalka izjčena v {pererin. pripravni. vaiena nekol'kn gospo-dinistva dobi takoi mesto. Prodajalka lzvežbana v manufaktu-, . , _ .. . ri, modi. galanteriji in p^druž Jutra v Mari- fcpecerijl, zmožna nem- boru pod »Stalna slu žba«. 4643-1 Šiviljsko pomočnico samostojno sprejmem takoj N^s'ov v vseh po-s oval Jutra. 5107-1 Izurjena likarica za mo^ko perilo dobi de-o izven delavnih ur — Nisov v vseh posi Jutra. 5098 Krojače samostojne in zanesliive. za moäko konfekciio na dom, iSčem Fran Luk'č Ljubljana, Stritarjeva ul. 9. 5090-1 Službe išče Trgovska porni-mfo verzirana v vseh strokah, žel' premeniti službo kie v mestu Službi lahko nasto p takm Cenane onnudbe prosim poilnte na podruž Jutra v Cehu pod «Zanes lliva«. 4689 2 Krojašk' oomo^nik dober, izurirn v malih ko _______ __ _________ _ Ponudbe na ngl odd lutra j $,h m delu v roke prosi Ponudbe pod »V8estran- ičine, že 1 premeniti mesto takoj. Ponudbe pod »Poltena ln dobra prodajalka« na oglas. odd. Jutra 4682 2 Prodajalka mešane stroke, vajena vsakega de a, želi pre meniti mesto. Gre kamor koli Ponudbe na ogl od Jutra t>od »Po-.tena in aglina«. 4716 2 Natakarica začetnica, mlada, simpatična. prijetne zunanjosti. želi mesta v dobri go«=ti'n! — Ponudbe pod »Simpatična 66« na ogl. odd. Jutra. 4871-' Mlado dekle iz po tene hlòa. z zna-n em nemš ln° lJie slu-J;be pri manjši dobri družini za pomoč v kuhinji. Ponudbe na og . o-M Jutra pod »D-^ro dekle«. 4873-2 Trgovski pomočnik verziran v dellkateM. ^recerlli. aranžer. lzde-lule rame like-Je itd. i*če slu'be kjerko'1 — pod »Aglina moč«. 4967-1 stalne zaposlitve kivrkoti v pkn moi« na ogl. odd Brivskega pomočnik» za takoi ali po dogovoru išče Franjo Pnlak frizer. Stari trg pri Rakeku. 5013 1 Krojaškega pomočnika in pomočnico za fina dam-ska dela, konfekcijo in po meri ilčem za takoj- — Skotk, oGsposvetska c. 12. ^^ 3006-1 mestu nairaie v L'ubljane Jutra. Ponudbe na ogl odd lutra i pod »Točen, spreten .n za 'if._iQsi-{ neshiv«. 4592-2 »VIOjaSKI 4883-2 Dekle izučena šivilja ln trgov ska pomočnica išče zapo slltve. Naslov v vseh po slov. Jutra. 4580-2 Dekle pridno ln pošteno lSče službe Pismene ponud be na ogl. od. Jutra pod »Pridna ln poštena a pomočnik gre {lvat ns do-" Naslov v vseh posi Jutra. 48H2-2 Doktor prava mlad. z znanjem angleščine. francoščine, italijanščine. nemičlne m držav Jezikov Išče službe. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Znanje. -al Ji Šivilja ?re šivati na dom. Tudi izven Ljubljane Naslov v vseh posloval Jutra 5031-2 Šivilja gre šivati po navadni ce ni na dom ln se prlpo roča onim damam, ki Plačilna natakarica uiüdi, t vec.etiu pra z znanjem uem-^inf .aCt capitelli.e v restavraciji ali kavarni najraje v Manburu al! -jubijani Cenjene po-. .al« tia o*! c d Ju -ra v Celju pod »Pla-• na« 1J43 ; Brivski pomočnik išče primerno mesto na deželi Albert Kopusar alee. 5150 2 Natakarica mlada m poštena, tiče služ bt za I. april Ceni. po nudbe na podružnico Jutra v Celtu pod značko »Bolj ia gostilna«. 3120-2 Mladenič polten, priden, zanesljiv in resen, voiaščinr prost. U učen kroiač. želi službe. — Ponudbe na ogl odd. lutra _„„ ____,„ .„,„ pod »Dosti dela in več zna°o ceniti okus ln kra i:. . ,,,, , sno šivanje. Ponudbe na p - "> 3 ogl odd Jutra pod šifro »Natančnost«. 5026-2 Gospodična vešča strojepisja ln stenografije s prakso želi nameščenja v kakršnikoli pl-arnl. Ponudbe na ogl odd Jutra pod 61 fro »Vestna 7«. 5051-2 Gostilniška kuharica srednjih let. ieli službo, naj raiši na Goremsko kot sa-mostoina moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varčna in zmožna moč 62«. 5136-2 Plačilna natakarica išče službo za 15. mare v _ . boljši gostilni nairaie na Zaposlitev V pisarni Štajerskem. Cenj. ponuJbe išče 21lPtna mladenka ki j na podružnico Jutri Celie le dovrMla meš ansko in pod značko »lzvežbana«. Frizerska vajenka s polovično učuo dobo iSče metà to za nadaljno učenje v Ljubljuni Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Trgovska va-,enka«. 4K18-44 Učenca iz poštene r udoma, zdra v ega ln krepkega za trgovino mes Dlaga sprej mem Predatavi naj ee osebno pri 1 Beranlč.— via J oper k pri Ptuju 4652-44 Vajenca pridnega lu i*jstrnega sprejmem v trgovino ln buiet Poti ud oc u« us' odd Jutru pod *Ziui«a>-ijlv vajenec«. 4906-44 Učenko sprejme tr^jvma ročnih del. Nasiov v vseh pas. Jutra. 4S64-44 Vajenca za avtoaeia. uico sprej-mem takoj Polzve se Cizel, Kotnikova 21-n 5045-44 Za avtokleparstvo sprejmem vajenca. Dudek Alojz, Gliniia ul. 6. 5018-44 Zastopnika agl'-ne^a t lepim voda-njem, prvovrstno moč, sprejmemo za ilari dot in okolico, eventuai za Štajersko za obisk ln-uußtrijskin m večjih ubruiih podjetij iek dober ln stalen — Ponudbe s naveubo ro-lerenc in doswlanje zaposlitve na oglas odd. Jutra v Mariboru pod »Sigurna atautenc»« 4773-» Pouk Nemško konverzacijo M povik Uuu. iM^tMtUieutL ^ospa Kongresu trg 13, a. nadutr. 3791-4 Gospodična išče učiteljico friucoščin« v ivrho konverzaciic m ipi». hodih Ponudbe cu ogl. ud-del. JuUa pod «Kuurai». ciia«. 4736-4 Francoski, nemški lu nrva^ki pouk za šolo ln kon verzacijo aaje profesorica, Körnens Kega ul 16, L i s trop je. dasuo. Pečarskega vajenca iščem Nastop takoj. Tr-žacka oesta 107. 5131-44 Zaslužek 600 barv za pirhe stane samo 100 din. Poitni-no plačam iaz. Edinstvena prilika za vsakogar! Nepro dne zamenjam po Veliki noči za drugo blago. Lindič Ljubljana 245/f. 9063-3 trgovsko šolo ter je do-*jra stenografia ln strojepiska. ki Ima 4e tri 5140-2 Mlada nostrežnica »\wkll|U,tomS »POiWw. Poizve se H.-« - p^iH^ Vošnjakova 4. mlekarna, dl na der©l. Ponudbe 3102-2 me &11 ia o?l. odd Jutra pod ^KJer koli«. 3870-2 Mladenič z ve!-k o maturo, ilče Z1- Manufaktnrist z v-čletno p-ak.=o l'če mesto Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Do ore 5157-2 posi en'e v Pisarni ali kar; reference.. knli Ponudbe na oglasni t __ odd Jutra pod »Delam «d« _ . . 5024-2 Enosob. stanovanje kab'^et~m v p »pra vici 6 z^ b=*41graJsico nazl 'o oddam Os ®d od 1*- do IS. 5094-2 Drlr'p 7. rl^Zrle veite nekai kuhe fn po-spravliama sob. išče takoi-šn-e nnmest'tve pri mali druž ni V:v-od Brigita. Ruše pri Mariboru. 3111-2 Gospr^na sredni:h let. išče službo kot gospnd'ma pri izobraženem / atenei (ke) Vajenca ir^n» a dobre v*go-uP'-ko'enru v mestu. Po- je, sprejmem T trgovino nudbe pod Iifro »Varčna« j ______ o ^ri n» nodružnico Jutra v Mariboru. 9109-2 Absolvent elektro ddovodske iole t šestletno montersko prakso Ljubljani Hrana, stanovanje v hiši Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubogjiv«. 4712-44 Manufakturo cenejše vrste (bolj žensko) vzame trgovec v prometnem kraju v komisijsko prodaio. Plača event tudi oeàai v naprei Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod iifro »Mnogo kupcev«. 3136-3 Potniki Hočem skleniti življ. zavarovanje za večjo vsoto ln ISčem v tej stroki najbolj vpe-Janega zastopnica, ki bi ml nesebično svetoval Točen naslov z navedbo družbe katero zastopa. naj se odda r ogl odd. Jutra pod »Posten 1940«. 4715-5 Potnikom ki obiskujejo privatne stranke, nudim dobro-ldoč artikel na odpia čilo Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na obroke«. 4734-5 Vajenca 15 letnega, ki ima veselje bi rad premenil službo. Po- do pečarske obrti, »prej- oporečen«, nudbe na podru2nico Jutra mem takoj. Stanko Bertoa- Maribot pod »Zmožen«. 3106-2 Trgov, pomočnica vaiena tndi irvanja, poltena celj. pečar, Radovljica. 4731-44 161etno dekle bi se izučilo kuhe. Poond- zaneslihra. iiče slulbe. Na- be na ogl. odd. Jutra pod slov r vaafc poaiovalnicah Hirm »Vsacli« do kuhe«. MM4< -- Akviziterji — potniki z mesečno plačo m provizijo za mesto ln deželo Išče veleza varoval -nlea. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Ne-4929-5 Trgovski potnik dobro vpeljan po Jugoslaviji, M sprej«! kakršna kali zastopstva finn all Luv ai n. Ponudbo na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiv O«. Inštruktorja ta matematik« in geometri io za učeuca IV. ur meščanske iole. Učem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod liiro »CeLrtoiolei«. 4MV4 Dunaj čanka poučuj« uUme Ui nudi odraslim konvvraacijo r ueui&iim Ore tudi aa dom. Ponudbe na uglaa. odd Jutra pod »Blizu Smartmske«. «H V angleščini in francolini poudujea začetnike. Naslov v ogL odd. Jutra pod »!•«. VisokoSoIka Išče lnstrukujo Najraj-•1 bi lnstrulra.a oižja-šolca a:i nlžježotko v vseh predmetih Oepeh eagotoven. — Ponudbo pod »Mosta« aa ogi oad. Jutra 4B114 Strojepisni pouk večerni tečaji, vpisovanje la pričetek pouka poti «bea. —-Christofe» učni Zavod. D» mobranska cesta 13. 4J7V4 ■39ZSS Din 78 Vas stane, pa ànatr ka sarò prelakirano kolo W dem na dom mehanik kota» Črnuč«. eu-ii Prispela pofrlilu prvovrstnih kolem. damskih, molkih is spoiV nih. Na 1 ugodneje kupiti le pri »Tehnik«. Baniai. — Ljubliana. Miklošičev. 20. 4979-11 Razno Trajno ondulaci)« ■ testmesečno garancija vam napravi Vartoc Bo- los. INSERIRÀ«! V »JUTRU»! »JUTRO« it 88. 17 Nedelj«, n, nt 1940 Seiht - Super radio radio opirali moko selektivni, "> emu radi od prod» It iz ipc ditcrskega ikladiiii Z po postula JU utist na originalne tovarniške cene pri Ludvik lleršič. L;ubliana, R.iinka 1} Zanesljive potnike sprejmem l 4313-9 Cepljeno "rsje jprvoi a/redno dinai Komaa d nik koremaki \adni-drevie nud: Žihei franiu Zamuiiiii. Sv Marieta Mk Stanici Zabtevaite seznam 77-6 Srebrne lisice äzredn,., velika izbera pre krasnih eksrmplariev, « zda naicenete kupijo pri krznarstvo Dolenc loie. Sv. Peua cesta it. 19. 88-6 fradaa i pupe, mooi* it. « in I damska št. 43, ali za- l menjam za. it. M u.o-oKu in St 48 damako — Alojzij Jordan, Devic* MAT. V PIX Ju 146. 48S4-6 Prehrana j Kupim arto I Hranilne bfffln ' novejši model 5—6 sede- Vzajemna paaojunioe t Otroški voziček gioooK, zelo do oro o-ìranjen proda Hablč, — Zabjak 3-H, ogled dopoldne. 4966-6 Otroška postelja Je ugoano na prodaj. Podrožnik c. XII štev. 5, Ljubljana. 4982-6 Stavbni material Jtedlinlkl, peči opeka td na prodaj. Med hmeljnikl ino.a nut.a-šnlcaj vsak dan. 4988-6 Za predtiskarijo (Voidruckereu najmodernejše vzorce s pri borom dobiš najceneje pri tvornlci šabicna za ročno de.o M Bleier Zagreb. Stančičeva 13 91 6 Ia katran v soci i h po 200 iti?, kg po din 1 SO. Karboiine.i avonarlus kg po din 8.—. »Lohsol« »a sadna drevesa. Avtomatoma, strojna, «•ilinnerska olja, masti ln vsa druga maziva sta no v zalogi pri A Hrnelak. miseraina ©lja. LJuIV Jana. Tyréeve oe-vta 35 a 4382-6 Prodam rabljeno opravo »obe ia kuhinje. globok otroški voziček, rad: jelitve. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 4975-6 Otroške voziček novi modeli najugodneje Kupite pri BANJ Al, Liub liana, Miklošičeva c. 20. 4978-6 Mizni štedilnik m gaSperfek prodam. — Tržaška ce*ta 71. dvori, šč«. zadnja Trata 5046-a Otrošik voziček naprodaj Medvedova ul. 19a, XI. nadstr. levo. 5053-6 2 elektr. kavna mlinčka »MihN:6n;g« za kavo in bc ocip po lako nizki ceni roda Ludvik lleršič. Liub t au». Rimska 13. 4319-6 Plinske generatorje as lesno ofllte 'a pogon m o torirv in nt armature aa pteuiecitev avtomobilov na JTiftac plin dobavlja Ludvik licrii i, Ljubljana, Rimska e 13. 4318-6 Gg. trgovci, tovarnarii! I motorni trikolici 4.6 KS modnim mutuiicm po din • proda Ludvik lleršič. Ljubljana. Rimska 13. 4316-6 Dame, pozor! Zjk*i ..» i»x( no » lahke ■a 26 din umi pobarvat« ÌXM l ocikodllivo bcillOskl Omoncll-Henna Shampoo ba rvo, kateio dobite v vvcti Oiansah i navodilom pri KUvucni lastopstvu LUD VIK ILERS1C, L/ubliana Cesi. .'9. oktobra 13 «Rim s*» vena), 4SI 5-6 Gg. frizerji, pozor! ApaJa« trn ua.au joUula-C1J0 a» 1* »oU, Hj glclcev ja motom« ler brezuiotur-J»t aaube doòavija najceneje Ludvik ileiiič, Ljub-iiijja. tamaka 13. _ 4314-6 železniške tračnice p» J üiu. tra verze lü. Mj », I» t mu. ugodno prouam. Naoiov v og^as ociü. Jutra. 4711-6 Radio aparat in kauč garnituro prodam radi preselitve za polovico bavne cene. — Vprašati: Otroka od boljše osebe, 1 leto starega, vzamem v oskrbo Spendav Pavla, Slovenski Javornlk 188 480 S i 4 UMsJtlild Vsakovrstno zlato iupuje n' najvišji! cenah CJKli.... luvelii Ljubljana »Voltov* allea obMènm Prodam dva mooka pomladanska p ašča, dobro ohranjena Naslov V ogl. odd. tra. 4886 13 ia usiužbenstvo note ,ov restavracij ln več ih gospodinjstev prlpo roiamo krasno ilustrira ao strokovno knjigo Jelene-Vellkonja: Serviranje Dobi 3e pri oanovlnskl nalogi šolskih knjig ln učil v LJubljani ter v ,-seh knjlgarnan vezana oo znižani ceni 40 din 86-8 Prodam Svangeliji. JapelJ - Ku-merdej, 1 1784. in Ja pelj. 1. 1792. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po'! * Jat>elj«. 4815-8 Beethovnov» levo. nI. 13, III >007-6 Topolino skoraj nov. prodam. Ponod be na ogl. odd. Jutra pod »Topolino«. 4995-6 Gg. frizerji! Aparat za kodranje, ie nerabljen znamke Saturn ter rabüen Nam aparat ugod no naprodaj. Salon Lipui, Črnuče pn Ljubljani. 5085-6 Frigidaire skoraj nov. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3074-6 Globok voziček orodam. Jurčkova pot 11 ob Ižanski cesti. 9080-6 Več voz gnoja svmjskeir» vležanega, prod» Mar» Perkllč, Kto ace 180 pri Ljubljani 5158-6 Kupim Rabljene zaboje dobro ohranjene od teste me kupi Roje, Liubiiana Vii Triglavska 9, teleioo šlev. 28-71. 4800-7 Hrasti o» furnir u*.^ cxiaj. Ponudbe ua t*jtirui. Jutra v C«.Ju poti »Hrasti«. 4741-6 Krožno žago s stojnuiii prodam za 430 alt, Jat.oO ö'-are — Eoh Celänjica. 4757-tì Otroški voziček giotAJiL dobro ohranjen prodoiTi. Gerblčeva 47-1. 447S-6 Otroški voziček r nrrr naprodaj BexenSKo- »a 4 Ljubljana Zeitna Jjuna 465Ó6 Parna brizgalna » dobrem otivnju •Co 1 na minuto ugodno naprodaj Prost. g:tel.-n« Oeta Dravograd 4649-6 F« »Akra« jermenu ftiioruii. Le i lahkoto naj boa; topo britev Z&hle TtjW v trgovini »anio AaJ"» auamko Prospekte p-jfiUja brezplačno Stj Bonn ur, ia^reb biaie-kura S 4703-6 Starinske predmete > podstreiia, kupim. — »Umetnost«, Cankarjevo a» biei|e 23, Ljubljana 4722-7 Podstrešje Starine, ki Jih najdete pod streho, kupi j,Tizi-an«. Frančiškanska ulica, pasaža. 4713-7 Pisalni stroj rabljen kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen« 4680-7 Otroški voziček rabljen, za dvoičke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvojčka«. 4766-7 čebel ni vosek fisti, kupujemo po dnevni ceni Povzorčene ponudbe na Jugoslovanske {vernice gume, Kranj. 4754-7 Pohištvo! Za stanovania. trgovske »preme in hotele dobite najhitreie v nafvečii zalogi pohištva. šoalmce le «d 2600 Omare 350 Posteli« 220 Kuhiniske oprave 900 Kuhinjske kredence 525 Otroške postelje 320 Žični vložki 100 Modroci 260 Spreiemamo naročila po predloženih načrtih. Sprejmemo tudi v račun smrekov in bukov les, event. ga tudi kupimo. Se priporočamo. »SAVA«. Mizarstvo. Predjamska 32, tr govina pohištva Miklošičeva c. nasproti sodišča. 5002-12 Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice, nove sperane spatnice m rassno drugo pohlžtvo po aelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Mathian. Ljub ijatia, Tyràeva 12. dvo-rlàCe. 17-11 12 žen pripraven za avtotakst Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 4*43-1« Več DKW AVTOMOBILOV rabljenih, dalje OPEL-OLIMFìa kabrloi. LANCA iestsedežna lini uz.na, pripravna za taksi, ugodno proda DKW-zastop. J. Lovèe, Celovška cesta 93. 4802-10 Avtomobile tovorne cd 1 do 6 ton z Diesei. In bencinskimi motorji ln razne osebne proda po ugodnih cenah Xrupp-zastopstvo Žužek O., Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 4858-10 Motor Ardie 125 ccm z dvema sedežema, nor, brez gum, naprodaj. Cena 2.200. Pismeno ae odgovarjam. Gstrožnik, pasaža -Nebotičnik. 4930-10 Priložnostni nakup Poltovorni avto sa po g-on na o?lJe ln bencin in nov mali avto za vsako ceno proda Clzel, Kotnikov» 21-H. 9044-10 Fiat Topolino dobro ohranien, prodam. — Kolodvorska 25, — Garala Janko. 4960-10 Tovorni avto Ford 2 onski v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Türk, Slomškova 27. 3016-10 LJubJani prodam. Po. iiudba ■ ceno n« ogTas odd. Jutra pod »Preko Sto tisoč«. 4019-16 Mlada vdova z lastno trgovino v oujai zadregi prosi dobrosrčnega gospoda manjšega posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno vrnem«. 4942-16 Yk*jižbo na posestvo na prvo meato ao-Zo 0iX) din làòeaa. Naslov t vseh posloval. Jutra. 4971-16 Drnžabnico s najmanj 90.000 din ka pitala ISČe lastnik d*-oro idočega ln uvedenega podjetja v LJubljani sa pove-anJe obrata. J« v najbolj« moikl dobi. sa to ja tudi mogoča ženttev. Ponudbe na o-glasni odd. Jutra pod »Industrija 90 000«. 9039-16 Zagrwbéka Radio aparat Super 5-cevm, prvovrstne znamke, tovarniško nov, radi odpotovania naprodaj globoko pod nabavno ceno. Pojasnila Novak, pri filmi Žužek, Ljubljaoa, Tavčarjeva 11. 3089 1« Avto BMW 6-cyl. v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. Zastopstvo BMW Ing. G. Tönnies liubliana, Tjrrševa 53, telefon 27-62. 3058-10 Družabnika Učeni k dobroidoči tehnični trgovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kompanjoa«. 3122-16 Kateri gospod dobrosrčen, bi rH*odll mladi vdori 2000 din. Ponudbe na ogl oddW Jutra pod »ZZelo nujno. 9153-16 Motor VSU 350 ccm OHV sport po- .eni proda Avt > moMr V sulgaj, Celje. 9149-10 Več spalnic tz orehove korenine proda po stan cen. z večletnim jamstvom Spreimemo tudi naročila za boliše pohištvu. Mizarstvo GLUHAK JO SIP Brezovica pri Ljublia-m, uaven kolodvora. 4700-12 Spalnice kuhinjske oprave ln drugo pohištvo po nizki ceni prodala .Jože Kur-nik. Ljubljana. Sg. Šiška. pod hribom 28. 3374-12 Bela oprema 1 železna pofcte.ja, i železen umivalnik. 1 omara in 1 miza s stolom se proda za 450 din Več se po-lzve pri hišniku Fügner-Jeva ulica 6/IV. 4803-12 Novo spalnico orehovo, vezano (Sperano), moderne oblike, po ceni proda Plis Josip, mizarstvo, Domžale, Savska cesta. 4780-12 Omaro in drugo pohištvo prodam. Naslov v oslas xid. Jutra. 4878-12 Avto Opel Cabriolet ugodno naprodaj. Ogled v garaži »Kenda«, Kersnikova ul. 3129-10 Medeninasta postelja J modemi toteiji aparat 7a Clò enje preprog, (Luxj, ugodiio naprodaj Oilfd race 10 ln 12. uro C.-adlàce 1-U. 4957-6 Otroški voziček prodam Tyràeva «sta EH., cSeeno 4787-6 Športni avto voziček prodam sa nizko ceno Kladezna ulica 5. 4857-6 Prodam otročki športni voziček. Podj unska ulica 26 4921-6 Otroški voziček g? obok. naprodaj. Cesta 2S oktobra »tev. 17 — Kint&r. 4880-6 Prodam m polovično ceno deset novih mecesnovih oken In Tat. Poizve so: Do-l«njRka cesta 25. 487(>r Otroški voziček bok. poceni naprodaj o. 91. Poljanec. •090-6 flobok. fcrrtev» PoInojarmen?k do 60 cm prehod klade v dobrem stanju kupi Skala, Brežice. Spalnico Briljantne uhane takoj prodana po nizki ce- , . j ni.. Ogledati vsak dan od m prstan kup,m samo od j *uft po|diin i , privatni«. Ponudbe podrui ^ št. ll, priti, niči Jutra Ptuj pod »Dobio 3011-12 plačam«. 4850-7 Kupim avtomobilsko plahto dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plahta«. 4843-7 Foto aparat, kupim boljši 10x15 Leica ali Kontax aparat. Foto Hovnik, Slovenj, Gradec. 4840-7 Zastavljalne liste kupim. — Ponudbe p--d Plačam« na ogl. odd. Jutra. 4828-7 Kupim veliki gostilniški žtedll. nlk ter prodam kratek klavir. Ravbar, Bež(rrnd 43s8-7 Železno blagajno srednje velikosti kupi: Jadranska straža, Tyr-ševa c. la. 49S6-7 Železen štedilnik star. Je dobro ohranien, kupim. Ponudbe: Celovška cesta 43/1. 3047-7 »Rolleiflex« dobro ohranjen aH dru. go arcai no kamero dobre znamke, 6x8 kupim Ponudbe na oal od d ni Jutra pod »Reflek=n->« 5093-7 Fotoaparat dobre ohranjen, bolite znamke, nairaie kino film 24 — 36 mm. kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Foto«. yttM. Posojila kratkoročna, za trgovce ia obrtnike preskrbim hitro ia bre>- kakega predplačila. — Rudolf ZORE. Liubliana. Gledališka uL 12. Priložite znamke. 4939-16 Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil tn družbenikov doblčkanoano 1 varno naložitev kapitala. ureditev uprave ln Knjigovodstva. bilance kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje LJubljana, Gledališka ul 16-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje naiugodneje prodate pri Bančno K">m. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40 Iščem kompanjona sa skupno ddavo vile. Pojasnila pri Ovnu. Vid nad LJubljano. 9069-16 Davčne proSnJe za odpis davkov davčne napovedi Itd. sestavlja Davčna poslovalnica, Ljub Jana. Poio-Ivornka 41. 8082-16 V najem Gostilno na prometu a inventarjem, iščem v najem 1. aprila -maja Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ii/ro »Kjerkoli«. 4620-17 Trgovino dam vnajem v okolici Ptuja tik cerkve. Ponudbe na >(-Picblcr, Ptuj. 4863-17 Garaža mali avto na Mestnem trgu se odda v najem. — Informacije pri kenda, tal. 24-05, dopoldne. 4808-17 Mlad zakonski par vzame dobroldoč bulet ali gostilno v najem ali na raJun. Ponudbe pod »Bufet« na oglasni odd Jutra. 4790-17 Brivsko-frizerski salon tuptm t večjem Industrijskem kraju ali trgu odnosno lokal v kraju za ustanovitev obrata. Krr-narli. Gornja Radgona. 4001-17 Skladišče svetle, suho. od 80 kv. m naprej, vzamem takoj v na-lem. Ponudbe na ogj. odd. Jutra pod šifro »Skladišče« 3029-17 Pekarno dam v najem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dober promet«. J113-17 Pohištvo z»lo elegantno, novo, — govoru spalnico, kauč, itd za ' vsako ceno proda Cize . Kotnikova 21-H. 5043-12 Orehove spalnice in kuhinje dobite natceneie pri mizarstvu Milan Stipi. Trata, St. Vid nad Liub liano. 5061-12 Spalnico in kuhinjo, moderno, skorai novo in žensko kolo, prodam radi odpotovanja Em-špilerjeva 30. 3105-12 Drva za kurja- o suha iti sveža, bukovo oglte apno vagonske pošiljke — kupu'emo Ponudbe s koli činami, cenami poslati takoi na Biro Bela. Somboi 4705 15 Mvtó±riivtò Rabljene avtomobile enega ali več starih od Javljenlh ie prometa če tudi nesposobni sa pro met kupim Najnižjo ce no tn popis poslati na Ivan Sibila Brežice Ko-odvorska cesta. 4143-10 Avto Opel ožen 28.000 km, v od- l fnem stanju, prodam za 17500 din Ponud' e na ogl. odd. pod »Izredna prilika«. -M Hranilne kniižfce l.juhlianske kreditne banke ugodno naprodai pn Banč no kom zavodu Maribor. 4737 16 39/fl obveznice za poravnanie starih davčnih dolsov «upuite pri — Bančno kom zavodu. Mar) boi, Aleksandrova cesta. 4736-16 Ugodna prilika Sigurno naložitve jtotovme v dobro idočo Hotelsko obrt in veliko posestvo » letovii kraiu Obrestovanie po do-Nudi se garancija v nepremičninah tri milijone dinariev Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Naložitev 440.000«. 4289 16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalne in po naivišiih cenah m takoišniemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul 12 3466-16 Din 10.G00 posojila potrebujem — Vrnem ▼ teku enega leta ali po po dogovoru. Vknjižba na prvo mesto desetkratne vrednostt posest, va. Naslov v ogla». o-Jd. Jutra. 4699-16 Zajam - gotov novne dugoročnom otplatom dobi-|u odmah državni-gradski namještenici sa definitivo!» (oženien brez jamca) i pen-zioneri. Upute daje ADRIA Zagreb, Petrinjska 11. Priložiti marku. 4628-16 Ne zamudite! Trgovino t mešanim blagem v industrijskem središču oddam v najem. Cenj. ponudbe aa podružnico Jutra v Celju pod »Brez kon kurente«. >124-17 (Iu4u Okj. i«-u..iin- .»lia. »M OOC« Šilu,,*, J«, •i* prouikj • iuuv «Uiu -.fcutmtuno in . un j---- pillili, »'■■' H.-...J-... pu n .aa ui . jwiuu, a u. iiiill auuUuuu m M.iAiu Uta Pok.o raiit&u- ..c, i.ica 144. Za^icboki buie t V IICA^IVMOI "■ in"- J Č" lA^i^o > Uga, ua UMj-^luuicutvji ^o^iCiji z ve intuii fcOiin*.jv^i.n iu «d vli.^icun, piV- saUUl tli lli->...l. uiowu, ivr uium p.u c turi, mo&a.uun ciauui ijuulcitOiu iX.iA/j čim, pro aa-niu l^u.ouu aia. fo-»OVaini«-» PavicJLUVIC, — UMiieO, Uica 144. Zagrebška bonbonijera aa krlžiacu utj^vumt-nejiia ulic, meo u*ai-. a.bko puntalo ln nuj pro aieuuejoiii uguvin, uhuü a vtfrj auiur«uo »<• ezo rob», r.-.n-ij ui ano iiizito najouiJiinrtalno lzioÄbo, zasigurano solidno najenimno, prodamo s kompletno opremo za 30.ouu din Nujsl-,urnejàa ekslsLcnca Po-sovainica Pavickovlft, — /Jigreb, Cica 144. Trgovino z meš. blagom v zagrebškem predmestju. Irekventlrano po mno glh motnih ln vaških >djemaicin, tröov*iije c žitom ln cereallja.nl. Je naprodaj s kompletno o. premo, vsem blagom, s obi.rnlmi prostori komfortnim stanovanjem za 60.000 din Poslovalnica Pavlekovió, Zagreb, Lica 144. Zagrebško nočno kavarno elegantno urejeno, dobro znimo, muzika.no-zaoav-aega karakterja, v najstrožjem centru, prodamo z vbo opremo ln celo zalogo običajnih, finih in desertnlh vin. iampanlca in žganih pi jač. Cisti mesečni doho dek 15 000 dm. Cena din 145 000. Poslovalnica Pa-vlekovlč, Zagreb I''"*» 4864-19 Mlekarno di>rrc /ofijano uifd-jo ->ro£.»h poslovalnicah Jutra 4896-19 Tenka hSa t trgovskimi lokali v Celju naproda. Ponudb« oa podružnico Jutra * Celia pod značko »Prilika« <4123-20 Na Omišlju na otoku Krku, ugodno naprodai lepa vila interesenti na lavijo svoj oasiov na ogl odd. Jutra pod značko »Onnšaij«. 4476-20 Hišo tristanovan^sito, prodam v Mostah Naslov v ogl. odd Jutra. 4706-20 Hišo enonadstrouno kupim, sončno in bližina tramvaja. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »NoveJ-to«. 47U7-20 Vinograd v 8romijan s ugodnim dovozom poieg občinske ceste ugodno prodam. — Informacije daje Ivanka Le v alt, Brežic« 4606-20 Parcela v 8p. Siškl blizu tram vaja po ugodni ceni na prodaj. Nasov v vseh poslov. Jutra. 4765 20 Hišo z vrtom v Zg. Sliki dam v najem za 1 maj, priporočljivo za upokojenca Cena po dogovoru. 2ur bi Franc, Rakek 28. <136-20 Dobro poznano gostilno v sredini Ljubljane z veliko stavbno parcelo takoj prodam. Cena primerna Dobro naložen denar Poizve se v vseh posiovaL Jutra. 4464-CD Kmečki mlin moderno urejen • hl-*o ln vsem posestvom prodam pod ugudn imi pogoji. Dam tudi za dalj šo dobo v najem. Tone Udir, m lnar Llpnlca >osta Kamna gorica, — Gorenjsko. 4648-20 Trinadstropna palača na oglu najlepšega trga « Zagrebu zelo sol'dno zgra iena, ugodno naprodai. — Vprašania na ogl. odd. )a-ra pod »Trinadstropna«. 4735-21 Nnprodaj v Zagrebu blok 5—6 parcel, circa 470 čth v naimodernejšem delu -nesta. vogal zelo prometne ulice, regulirano, z mamic stanovanjsko hišo in poslop iem za skladišča. Elektrika plin, vodovod, kanalizacija Ugodna dolgoročna hipote ka. sigurna in dobra investicija kapitala. Točne in formarne daie BARZEL. Zagreb, Ivkančeva ul 31. 4747-20 Stavbno parcelo r Lj ubijam, lep», aoinčno, prodam. Naslov v vseh po-liovalnicah Juti». 4923-20 Lepa sončna stavbna parcela v Ljubljani ugodno naprodaj. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 4934-20 Proda se dvoetanovanjska hiša f vrtom. Prevzem lahko več hipoteke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4932-20 Parcela v Kranjski gori 104 tv. m s goedom u- godno prodam. Naslov v ugl. odd. Jutra. 4877-20 Enodružinska hiša x v j nn vrwui na maji -JuCujane, apaaajoca pod -iieoto, pripravna aa u-^oitojenca. Cena 95.000 oin. Hipotek» ou.tKK/ tun bnodruzina^a huica, po. ure od poüte pod mesto spadajoča, z ograjenim vrtom, cena m.000 jluarjev. Stirlscanovanjska, solidno agrajena vila z lepim osraj^nlm vrtom v bližini Mir j a Cena din 575.000. Hipoteka 2U0.0U0 Vec parcei na vseh delih Ljubljane naprodaj, informacije daje Re& 1-tetna pisarna LUDVIK KUNAVER, Cesta 2». oktobra st. 6 (prej Rimska cesta). Tai. 37-33. 5U25-20 Hiša v Ljubljani dvonadstropna na ugod nem kraju, na prckitj interesenti naj Javijo cenjeni naslov na o^iaa odd. Jutra pod »Dvonadstropna«. 9054-20 TABLETE - M AST irti rrvmati/mo, glhtu ta tflljasu masirajte boleče dele t »Nlbol« mastjo ln vzemite »Nlbol« tablete rudi pri prehladu, gripi ta glavobolu pomagajo »Nlbol« tablete. »Nlbol« v lekarnah Oin 20.—. Proizvaja Apoteka Mr. Bafaovec — Ljubljana. Reg or 17 «16/35 Več lepih stavbenih parcel prodam, že izparcelirane. Skrbinc, Vižmarje 39. pod Klancem. 3060-20 Trgovska hiša v centru menta se proda. Cena »60 000 din J godni plačilni pogoji. Posredovalci izključeni. Naslov v ogl. odd. Jutru 4812-20 Hišico v bližini mesta ali postaje vzame v najem u-pokojenec. Ponudbe na »glasni odd. Jutra pod v Upokojenec«. 4784-20 Dva moderna likala sredi mesta oddamo I. apri la. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »B. S.« 4968 19 Ugodna prilika Trgovino mešanega blaga z inventarjem v predmestiu. prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Vpe luna«. 4977-19 Mlekarno s stanovanjem, — brez konkurence, ob glavni cesti takoj prodam zaradi druge obrti Naslov v vseh posi. Jutra. 5047-19 Hišo in parcelo blizu centra kupim. Ponud be na ogl odd. Jutra pod •Resen kupec 7«. 4624-20 Hi?o m velik travnik v promet nem kraju kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4862-20 Lepo hišico na prijaznem kram v Drtij pri Moravčah prodam. Po izve se pri AIoizu Roman, Drtija pri Moravčah. 4833-20 Delavnice suhe m svetle, m mirno tn čisto obn, ugodno oddam ludustmski tok in teleton v * hiši. Naslov v vseh po, slovalnicah jutra. 4719-19 Prodam ali dam v najem v Zagrebu kavarno, ra »tauracljo v strogem centru, dan ln noč odprta, stanovanja, telefon v hlAl. Vsa drugo po dogovoru. — Ponudbe na »Propaganda., Zagreb, pošt. prod. 472 pod »G 117«. 4183-19 Lokal dobro vpeljan m želez no trgovino oddam Ter-flan, Zaloška cesta 18 4412-19 Lokal s dvema izložbama ln skladiščem oddam. Tr-ža&ka cesta, Kožar j» 90. 4806-19 Pisarniški lokal 2 do 3 prostorov, ne vl- r.ot i. nadstr., tócemo Ponudbe ped »Centrum na ogl. odd. Jutra. 4918-19 Družabnik s 30.000 din ae sprejme v dobro vpeljano trgovino brez konkurence v večjem industrijskem nie tu Gorenjske Ponudbe na ogl. odd Ju Ta pod »Podjetna oseba«. 4817-16 Potrebujete denar za dovr'itev hläe, vknjl-bo Itd ? Pišite na ogl. odd. Jutra pod »30 000«. «KM-1S Trgovino špecerijske ali m eia ne stroke, buffet, samo boljše poziciie, prevzamem tu ali na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilnost«. 4933 19 Trgovino dobroidočo a proporitetami sredi mesta radi bolezni prodam. Ponndbe na ogl. odd. Jntia pod »Propori-teta«. 4931-19 LÖkü na B'adu na na'promet-najSem kraju oddam — Javorski Pavla. Jesenice. Obrtnlika ulica 16. 4847-19 Mlekarna na prometnem kraju u-codno naprodaj zaradi selitve Naslov ▼ oglas, odd. Jata». 1» Vitrina na oglu dven najpro metnejšlh cest v centru-mu mesta, primerno za čevlje, klobuke itd. oddam. Naslov v vseh oo-sloval Jutra. 5033 19 Trgovski iokal krasen, z delavnico na pr-'-metnem kraiu takoj oddam Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 3116-19 Trgovina s kolesi v krasnem lokalu ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ptoti gotovini«. 5121-19 Staro trgovino t kolonialnim blagom, do. bro založeno in z velikim krogom od'emalcev, prodam. Ponudi'? na ogl. odd. Jutra pod »75.000«. 3062-19 »Posest« rea 1 terna pisarna Ljubljana. Mik célieva cesta 4 11 •«laja la tn glas lo »Po seft«, ki izhaja vsakega 1 v mesecu. V niem le na ponudbo veliko Stevl'o hlS. vil ter parcel v mestu ln na d-žf i. knriPtsMh ln ve-leposestev s točnimi opl-'n oenaml Kdor kupuie ali pro 'a's n-o'-eml^rlne naj list narodi na eorn'i na-'ov. Zadostuje dopi*"l-ca. 94-20 Hiša z vrtom in sadovmakom se proda v Ptuju, Vičava 13. Poizve se Golob, Skarba. 4849-20 V Celju prodam vilo »St. Oeor-ge« z vrtom ali brez vrta. Ponud de na Dr. A Nov&čan, Celje, Smarje-ta. 4821-20 V Slovenski Bistrici - mestu prodam enonad ; tropno hišo z vsemi pritiklina ml ln dvoriščem v središču mesta, pripravna za obrtnika. Cena 160 tisoč din — Informacije daje Iz prijaznosti Ivan Kos, Celje, Masarykovo nabrežje 9. 4822-20 Hišo v La«Tr«>m sreru. nairaie v oliž>n' ko lodvora Laško, dvodružm ko ' ztlemadnim vrtom, odnosno eno 2—3 sobno itanovame 'n 1—3 «ibn. ontlične orostore za obrtno ■lelavnico. katera bi kon ventraia tembolt » (dvorišč nem ) cnspodartkem oo«lop ia. iščem v naiem. event v nakup Vodovod ifi elek tnka morata *>it' na raz polaga Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »V ni"m« 4733 20 Ve? Tvriev cesti odprt zazidalni «istem v dov S00— 600 m ugodno naprodai Naslov v vseh poslovalni cak Jutra. «INI Prodam lepo renovirano hiše (vilo), v kateri se nana j a gostilna V prvem nadstropju so opremljene tujske sooe. v prizidku pa zidana zimska \tfi.iudi s teismo. Vita je cca 2300 kv. m Hiša se nah-la na sončni le. ci in lepi iz etnl ki to-čkL V okolici so lepi „ert-m za oniu.auje. P-j-!etl pa ki a Lp-etn.dl. K gostilni spada tudi ledenica, katera pa Je -i-it-pt?na mflca popravila Istotam prodam tudi renovirano stanovanjsko hišo. s 1500 kv. m travnika ln sadovnjaka, katera se da z ma imi stroški preuiedltl za tuj ?kl promet Obe hiS" st,o j ita ena pole« druge ln =ta O 'da' eiii ooi m • > t orstaja Prevalje Kraj J« oddaljene od Uršlje go--e 3. od Pece pa 5 ur. Cena po dogovoru. Ev. tudi zamenjam za primemo trgovsko hiSo — Prodajam rad! tega. ker se sam ukvarjam s trgovino m zato g'vctrnl in tujskemu prometu ne morem polapati p.treb-n? poz-.rno-itl. Cot> Pavel. Leže pri Preval lah 4351-20 Prodam parcelo 1000 k v m. ob glavni cesti Litijska cesta St. 65, Stapanja vas. 4779-20 Enodružinsko hišo n»jr»JM n» severni st.ra ni Ljubljane, kupim — ^nudbe z navedbo cene '«» o*', odd. Jutra pod i Predmestje. 4783-20 Parcele ▼ Ljubljani Sv. Peter 240, Slika 100-150, Bežigrad 20-60. Moste 50-70. Kode.jevo 75 i00, Pruie 230, Karlov-•ko pretimeetje 14, Trno vo 180. Vlč-Podrožnik 7ü do 100. Vlč-Brdo 10, St Vid 10-38. Dravlja 25 din 'A kvdr. m. ■ zven Ljubljane: Kam ulk 10. Kranj 40. S^ofja .ok» 35. Zg Pirniče 10. Dev Mar v Polju 18 din '.a kvdr. m. Na razpolago ao posamezne p&rce.e U> tudi celi kompieksL PojadU a daje _ »REALITÄT A« .JubiJana. Preà*mora ul 34. L nadstr« tel 44-20 4991-20 Ugodno naprodaj H ISA dvonadstropna, tat stanovamska, netto donu» 30 000. Cena 500.000. H ISA z gostilno m treovi no več stanovani, dober donos. Cena 673.000. Hi poteka, l ISA s parno pekarno, dvo stanovamska. skladišča. Cena 350.000. Hipoteke UR 000 H ISA trgovska, enonad stropna, 2 trgovska lokala dvostanovanska, garaža. Ob prometni cesti tik Ljubljane. Cena 260.000. H ISA enodružinska, visoko >ritlična. Cena 133 000 itožice. PARCELA v izmeri 800 kv. m po din 130, za kv. m Bežigrad, ter razne druge nepremični ne proda Realitetna pisarna. ADAMIČ, Ljubliana, Go sposvetska 7 vis-a-vis Sla miča. 3008 20 Nova hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, ugodno napro da). Poiasnila daie Nacbn gali Franc, Šoštanj, Kore ška cesU 17. 9012-20 Parcelo ali hišo >o možnosti v centru Ljub-lane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Parcela 4737«. 4974-20 Krasna vila enonadstropna. nova, z epim ograjenim vrtom naprodaj. Kod el j evo » Ljubljani. Poizve ae v trafik! pri lesenem mostu pri Karzneilčankah. 5049-20 Hišo « sadnim vrtom enodružinsko. v okolici LJub-"Jane, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Arondirano posestvo s hlSo ln sadovnjakom m ho«to. k. o. Zamo-*tec 29, četrt ure od So-dražlce, ugodno prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5030-20 Več stavbnih parcel ob Tyrlevi cesti zazidalni s;stem ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3023-20 Hišo z gospodarskim poslopjem na piometnem križišču ob Tržaški cesti naprodaj obrtniku. Pojasnila daje dr. Vrtačnik, Trdinova 7. 3081-20 Manjše posestvo v Savinjski doilm s prenovljeno niso, 4 sobe s p'-itiJtlinami ln k.etml, vinograd., sadonosnl vrt, vse v dobrem stanju se p l'Oda za <5. JU0 din informacije ae dobe lz pri. j&znoeti pri Ivanu Kosu. Celje, Masarykovo nabrežje 9. »47-20 V Celju prodam hišo, vilo ln 6 tisoč kvadr m stavbne parcele. Ponudbe na o glasni odd Jutra v Celju pod »Nujno 29«. 9146-20 V letoviškem kraju Laško prodam enonadstropno hišo s vrtom v sredini mesta, zelo pripravno za obrtnika ali upokojenca. Intareaenu naj aa n pJUr Jutra t Cai ju pod ä«X-ro »Letovliča Laško«. 9152-20 Mirje Krasne sončne parcele Ok ob tramvajski progi m postaji, dšo kvudr. metrov piouani iuiur-maclja dobite n» Kongresnem trgu X3-L 9194-20 Vilo enodružinsko, obstojate ia 4 sob in priUklin — prodam za 270.OUO din. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Na Mir ju« 9OT2-20 Hišo petstanovanjoko ln sicer: 4 stan k 3 sobe a vsemi pritikiinami m 1 dvouabno stan. brez ko. pa niče. Vrt zakajen, laniera 800 kv. m. Ponud-oe profaun na ogl. odd. Jutra pod »Donos din 11 000«. 9070-20 Banka proda tri nove bile po 170.000. — Molte • Siika Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod iifro • Delno as obroke«. 3127-20 Stanovanje Dvosob. stanovanje ■Ukblnet, predsobo, kopalnico oddiun mimi straniti v Podlim barskega ulici 41. 4718 21 Trisobno stanovanje s kopai nioo m pritikiinami oddam v najem. Souporaba vrta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo sončno stanovanje« 4569-21 Lepo stanovanje trisobno iepo oddam z majem > vsemi pritikiinami. Nas.ov v vseh poslov. Jutra. 4566-21 Novo hišo d«un v najem bolJSI ln pošteni stranki 9 minut od Kranja. Nsalov v po slov. Jutra. 4664-21 )vosob. stanovanje kabinetom in kopalnico od dam v Podn.ilščakovi ulici št. 14 — Bežigrad. Vpraia-ti pri hišniku. #17-21 Dvosob. stanovanj« komfortno, oddam takof aH pozneje. — Oorj&n^ Herbers te Inora ulica 2T. 4909-2A Enosob. stanovanj« s vrtom ▼ Kosezah od* dam za 180 din. Poj sanila: Jurfikova pot 95. 4904-a Dvosob. stanovanj« blizu nove cerkve v fit* äkl oddam takoj ail pot zneje. — Informacij* V Zvonankl ulici 11/1. 4387-3» Dvosob. stanovanj« komfortno, s kopt» ako» in telefonom aa odda mirni stranki za maj. Naslov v ogl. odd. Juinfc 4898-21 Enosob. stanovanj« s pritikiinami takoj dam stranki brez otrok. Tyrseva cesia 181 4891-ai Stanovanje 1 soba, 1 kuhinja, s pffc tik mami, 180 din u«-sečno takoj odda v Clf 1 er j e vi ul. 9. Moste Po. diobnosti pove atranka Sedlar, is to tam. Stanovanje oddaste tekom dneva O posredovalnici »Realità, ta«, Prešernova 94-1. — telefonska štev. 44-20 Za lastnike brezplačno posredovanje. Rabimo aa april, maj. Junij, 46 stanovanj, eno-, dvo-, ln večsobna. Enosob. stanovanj« in lokal v visokem pridičja Tovarniška ul. II odda — Hauptmann, Krekov trg Ii 4987-21 Enosob. stanovanj« oddam 1. aprila. Cesta IX. 14* Glutea. 497*41 Dvosob. stanovanj« prizemno oddam takoi. Glinšlca aiics 4. 5«7-»| Pozorl Modera« 4-aobno centru Bežigrada, obcoctt tudi lokal aa proenetnet» kraja, oddam. Ponudbe aa 1. odd. Jutra pod ena 1940« godna cena Komfortno stanovanj dvosobno s kabinetom v novi hiSl oddam • U aprilom ob Linharte*! ulici pred rlžarno. Ia-form&cije Is to tam prit Bremse. 9077-21 Komfortna vila v planinskem svetu, na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Intra v Mariboru pod značko »Krasen razgled«. 3110-20 Manjše vinogradno posestvo ugodno naprodai v Sv. Jurija pri Celiu. Plausteiner, Trnovi j«. Celja. 9143-26 Enosob. stanovanje oddam s 1. aprilom. — Ulica Pod hruško 6, Zg. Siftka. 4805-21 Hišo ia 1700 kv. m vrta s sadnim vrtom prodam. Poiasnila daie Vidic rFanio. jet. pas. v Celju. 91)9-20 V Celju kupi enodružinsko h ilo t vrtom Multar, Celje, Gosposka Ml Dvosob. stanovanje s pritik, lnaml oddam za 250 din. Pro6enc Ivan, Cesta v Zeleni log 5. 4782-21 Enosob. stanovanje oddam, fimartlnska cesta 28. 4795-21 Trisobno stanovanje sončno, v bližini vela-se j m» oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4748-31 Enosob. stanovanje oddam blizu Ižanske ceste za 150 din. Poizve se pri hišnici Oajeva ul. 9. 4920-21 Stanovanje 2 sobi. kuhinjo ia stranska prostore oddam za 1. april. Vodovod aa casta 24. Stanovanja Enosob. stanovanj« ▼ mirnem okraja mesta — iščem za 1. april. Ponudb« na ogl. edd. Jutra po« »Sobo ia zračno«. 4799-SM Stanovanje malo dvosobno v (Ml ni centra Iščem Ponud» be na ogl. odd Jutta pod »Upokojenka« 4569-21« Trisob. stanovanja ali dve sobi ia kabinet, 9-čem za prvi mai. Ponudb« aa ogl. odd. Jutra pod U» »Soinčno — maja. 4913-21« Trisob. stanovali)« a velikimi aobaml ln kabinetom IMeia aa pril maj. Ponudbe pod »Pi^ storno stanovanj«* aa ogl. odd. Jutta. Enosob. stanovanj« *ačje ali manj*« dvo» sobno išče žel. upokojta nec n april, po moin» sti v pritličju. Ponudb« na ori. odd. Jutta po« »4 odrasli«. »JUTRO« It 88. 18 -Neddk 10. UL 1948 Dvo- ali enosob. stanovanje «vent • . t- tv^ii o.'., éno Išče sa m aj ali apri. fiiuUa »Uihu&a ui«^. ^b. ▼ milini »v Ja^ooa ali Cfuura. Punudue ua og.. oda. Jut» poti »Dve Osebi«. Enosob. stanovanje • k m) metom aa ttvuauu-no, po muziiObU v uredi iii mesta se u>ce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Xakoj«. 4875-21 a 4—5 sobno stanovanje T strogem ccui.ru iš^eui na avöo»t P^nuuoe ua ogi odd. Jutra pod silit. »z.ciia-.i>.k«. 4897-21a Dvosob. stanovanje luau ui sonano, li.età novoporocenca za 1 m..j 7 kraju Sv. Jakoua, *_ra dišču, Mirju. Ponudbe na ogj. odd. Jutra pod »Äliren in točen Dl ic-nlk« 4993-21a Enosob. stanovanje ton no, s pritikiiiiaml. Išče mirna stranka dveh Osto n.tj.ec lui-uU min od Kcngiesncga. trga za 1 maj Ponudoe na ogi. odd. Jutra pod »To />a pls/nlca«. 5015-2Ja Stanovanje «nosobno udobno cener — iehm takoi ali enkrat do septembra. — Ponudbe na €>gi odd. Jutra pod »Dve Odrasli«. 5104 21a Šolnino sobo upreirujeuo, odrtimi a do oro domačo Urano. Tu ui sprejmem ub ^nente pO üuicrm ceni. o tan trg 2Ò-LL1, Sturm. 5001-23 Sobo strogo aepaiuajao. zelo -loto. oddam v bližini laoura. Nasiov v vsen ^.«iova.. Jutra. 5004-23 Opremljeno sobo strogo separirano oddam takoj. Idrijska ul. 7/1. 4981-23 Sobo v centru ločen vhod oddam gospodu 15. marca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4985-23 Sostanovalko snažno, sprejme gospa, ^as.ov v vseh posiova.. Juti a. 50^7-23 Lepo solnčno sobo .ili azoico oudam taKoj vso oskrbo z zelo do-oro domačo hrano pri Sv. Jozeiu, Cirii-Meto uova ulica 19, visoko-p.ltiičje, desno, šu mei 5055 23 Opremljeno sobo tepo, event /a dve o--,ebi s souporabo kopalnice takoj oddam, v hi-ji je dviga. c. Naslov v seh posioval. Jutra. 5052-23 Dvosob. stanovanje » centru, pritličje ali I. nadstropje, iščeta 2 mirni «tsini osebi Ponudbe na ogl odd. Jutra pod i ifro »Državni uradnik 700«. 5133-21 2—3 sobno stanovanie •olnčno, snažno, z vsemi pntiklinami, iščemo za 1. ma) Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š'tro »Le v strogim centru«. 5095-21a Opremljeno sobo veliko, svet o, oddam takoj. Naslov v og- odd. Jutra 47.43-23 Sostanovalko sprejme ta<:oj Verovžek, Stari trg Ila. 4694-23 Prazno sobo elegantno, v strogem cen tru mesta, v I. nadstr. tli leno ter s souporaDO kapa nlce ln teleiona. a b ez posebnega vhoda, z razgledom na prometno ulico oddam »solidnemu gospodu s 1. aprilom Naslov T vseh pos. oval. J Litra. 4233-23 Dve elegantno opremljeni sobi oddam takoj solidnim gospodom, vsaka z 2 posteiia-ma. Borštnikov trg 2/1 4994-23 Dva gospoda sprejmem na hrano in sta-novanaie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5058-23 Mlada zakonca ibcJt«. e^uijC^u ouOO » sieuiiii muta s i- api i'ulluüUt nuj >Cii>U{ Lux uüu. Jut,ra. 47öl-23a Opremljeno sobo UL Uve UDCU. iix,Gill. - ruuuuue poa »ir-u^am icunu, na og.. oud ou.ra 15 letni fant .Šce bton^.aiije d, «dO O-SnTOO Za 4o0 dO Ulm uicac_no. Ponuuue p^xi KÜOijae stanovanje* na oda. Jutra 4S31-23a Upokojenec išče u.. g^iooniero, o0io0o separi.ano, mir--.0, OICZ at.KoV. PüilUU- oe pod »Na.edite ceno» ua Oiu. oau. Jutra. 4826-23a Sobo prazno, m sonino v biižini centruma .nati o n_erKo d.jaiUi.j^ s prenrano za n.er^o ia taiOj an pozneje, ivh. t s uioeno večna vos ian odsotna in 'oce j ^ t'nt ljudi hčer/o Ponudbe na ogl. odd. Jutra pou »ciota m aou .na soba«. 4S10-23a Gospodična išče sobo v vlii v b lžl-m centra Najrajši na Vlirju Ponudce na o 1 odd. Jutra pod >>Mlrna soba«. 43ŽH-2oa Skromna gospodična lSče stanovanje pr: pil merni sostanovalki ali pri stari gospe J Ponudbe na ogl. odd. Jutra ju «oist* ui p t.na-5003-23a Sobico •Maa gospod». Poljanska «nO brv. 17. _4926-23 Sobo tnt*». solnčno. poseben »hod, souporaba kopalnice, ©.idam gospodu. Naslov T *:.efa poslovalnicah Jutra. 4936-23 Opremljeno sobo • posebnim vhodom oddam 15. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4949-23 Oddam sobo •eparirano. svetlo, zračno v centru mesta za takoj. Naj-nie gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4947-23 Dve gospodični sprejmem na stanovanje v lepo sobo. Poizve se gostilni ped Trančo, Stari trg 1 pri gostiimčarki. 4956-23 Sobo esMam dvema gospodoma. Kolezijska ul. 12, Trnovo. 4935-23 Opremljeno sobo v centru, oddam eni ali dvema gospod čnama. Na-slov v vseh poslovalnicah lutra. 5019 23 Opremljeno sobo solnčno, oddam mirni osebi event. oddam preprosto in čisto sobo z dvema posteljama 2 stalnim osebam. — Ogled od 11. ure dalie. Sv Petra nasip 43. 43. 5106-23 Sobo z dvema posteljama, oddam za 180 d n. Vodnikova 165, Zgor. Šiška. 5087-23 študentko ali boljSo gospodično Jpi«i-mem v strogem centru na stanovanie z vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5063-23 Manjšo sobo zi pisarno s posebnim vho dom, dvosobno stanovanje ali manišo hišico s čim več um vrum na periferiji vza memo » naiem. Ponudbe na ogi d.O. Jutra pod šifro »Zavod-». 4961-23a Sobo skromno opremljeno, i5če drž. uradnik v bližini cen-ra s sinom dijakom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobei plačnik«. 4963-23a Enosob. stanovanje iepo, sončno oddam dve ma solidnima osebama s 1. aprilom. Staniče va u Ica 19-1. 5159-23 Sobo lepo oprem eno, s posebnim vhodom s stopnica oddam s 1. apruom. Na slov v veeh pt»l. Jutra. 5066 23 Sobo lepo opremljena, aonfi-na, z 1 ali 2 poeteljama, centrum, po&eben vhod, kopalnica, dvigalo oddam takoj. Nas.ov v en pos oval. Jutra. Prazno sobo event. s souporabo kopa n. e oddam za a * pri gor. kolodvoru. Na-blov v vseh posi. Jutra 5071-23 Samostojna vdova sprejme na stanovanje ooijšo gospodično, katera e \ si'izni ili starejšega gospoda, v centi umu. Nis.ov v vseh posloval. Jutra. 5076-23 Majhna sobica •« ta«i.oj odda v Prisojni vUci 3/XL, des. (Tabor). 4907-23 Soba lepo meb.naua, parke-tlrana, vhod s stopnic, ■e takoj odda gospodični, ki je ves dan octect-Ea. Cena 175 din. Naslov T ogl. odd. Jutra. 4874-23 Sobo fcpo, eonóno, s 1. aprl- Icm uporaba nopain, ce. s posebnim vh dom oddam Verstovškova 18. Wirje. 4899-23 Sobo »premljeno. sončno, poseben vhod, absolutno mirno. Z vso oskrbo pri skrbni gospodinji v centru iščem Ponudbe na c«l odd. Jutra pod »1 l'i) »N'isti«' i "I"» 4969-23a Sobo •imi ali opremljeno od- inm 1 ali 2 gospodičnama. Jemec. Poljanski nasip 10, li. desno. Ogled popoldne. 5091-23 Sobo lepo opremljeno, veliko in zračno, s souporabo kopal niče takoj odcam solidni gospod čni. Gregorčičeva 17c, il. 5125-23 Zračno sebo ..»razno, m:rno, išče za i. april mirna upoko-.enita Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna aürna p ajnlca 333«. 5041-23a Samostojna gospa išče prazno suho sobo ali kabinet za skranitev pohi Stva za 1. april. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Event. sobo in kuhinjo«. 4905-23a Sobo opremljeno, prostorno, i posebnim vhodom v bližini tehnike iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje 1940«. 5088-23.1 j Stružnico ! ' za lesene »».je jüO mm premera m 3000 mm jO zine Kupimo. Ponud oe na ogl. odd. Jutra pod »Dooro ohranjena 46o0-~9 Turbino in venecijanko v dobrem s unij u pro Jam Vprašajte na ogi odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 4944-2» Priložnostni nakup Naprodaj je večje število prvovrstnih, popolnoma no vih šivalnih strojev, koles, otročiih vozičkov in diugih predmetov pri »PROMET«, nasproti Križanske cerkve. 4830-29 Motor stabilni na upojni plin 30 KS iiiudeino težko tipo pro da Skala, Brežice. 4838-29 Stroj za škropljenje Model Sucker 1932 širina 12Ü cm, se pioda pod ugod mmi pogoji. Ogleda se lah ko v obiatu. Naslov, lek stilna tovarna. Sv. Peter S. julina. 4903-29 Javna zahvala! Poupi^aui n* Javno LI Elektromotor 8 do lu Ko 2 drsnimi ;nx;lt krogličnimi ie2a-jl, z avtomatskim sti-ó&iom in žaganj aoem ;upim Ponudbe na po ,ruž. Jutra v Celju pod ,Elektromotor«. 4824-2» Šivalni stroji znamke »Jax« so najboljši. Kupite tudi Vi troj »Jax« ln zadovoljni boste Več rab.Jenih strojev (krojaški stroj) n ko.es v zalogi Ivan Jax ln sin. Ljubjana. .yràeva cesta 36. 4923 2i> Šivalni stroj malo raoljen in radijski aparat 4 + 1 v brezhibnem stanju poceni naprodaj. Nova trgovina asprotl Gospodar zveze 4908-29 Kartoteko >lsalm stroj ln otročki ozlček kupim Ponudbe pod »Čimprej« na ogl ~>dd. Jutra. Varilni aparat ln pisalni stroj, pisal ra miza za vsako ceno proda Cizel, Kotnlkova ulica 21-11. 5042 29 Pisalni stroj rabljen, ugodno naprodaj. EANJAS Ljubjana Miklošičeva 20. 5036-29 V centru cddam takoj lepo opremljeno z uporabo kopalnice samo solidnemu gospodu — , nedijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5135-23 Izgubljeno Izgubila se je v petek zlata zapestnica. — Najditelj dobi nagrado 200 din. » ogl. odd. Jutra. 5130 28 Dražba lesa Začasna dr^a.iia uprava .azias~enih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra štev. 24/1., proda 17 aprila 1910 na javni pismeni dražbi okoii 365 plm lgiaste hlodovine na panju iz svojih gozdov Krvava peč, občina ve.ike Lašče. Pogoji, tiskovine in pojasni a so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in pri gozdarju v Krvavi peči. 4702 32 WtaÈbila Kratek klavir znamke St(n^ or^nn Naslov * vseh posi. Ju-„ra. 4866-26 Pletilni stroj Pop« št. 8 na premik 3X skorai nov, prodam N.islov v vseh poslovalnicah lutra 5020-29 Kupimo takoj zračni kompresor, stružnice, in vrtalne stroje. Ponudbe na podružnico Jutra Mari-boi pod »Drava«. >114 29 Entel šivalni stroj i noèem za 3 niti proda \na Nolda M'éker-eva 13, Moste, Ljub jana. 5073-29 Pozor, slaščičarji! otroj (Mle^auscher), sa marcipan .oko.ado b .n oo i», sladkor ln dr. na električni ali udi na ročni pogon v zelo dob em stanju poceni na prodaj. Nas.ov » voeh •<_.-,< \al. Ju l 5079-29 Lesne industrije, 41 Sobo • posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma z vso ekrbo Nasloy t vseh pc?' J t-tra. 4930 23 Opremljeno sobo pfl treh mostovih oddam s 16. marcem Na slov t vseh posi. Jutra 5037-23 Solnčno sobo •etdam dvema gospodoma. Večna pot 31. 4908-23 Prazno sobo V centra mesta takoj odia m. Naslov v vseh pošlo- Oh Večjo sobo opremljeno, » direktnim m posebnim vhodom, med Er-ia\čevo in Miriem ščem za takoi Ponudbe na ogi od. jutra pod »Novine«. 4670 23a Sobo lepo opremljeno ln »on-jno, s souporabo kopalnice, t bližini kavarne Ma cen, iščem za 1. apr. Fonudbe pod »Sta.en 33« na ogl. odd Jutra. 4725-23a Sobo s hrano in oružlnsklm -t lito m iščem za takoj blizu gl. kolodvora Po nudbe pod »Sollden-stalen« na ogl. odd. Ju tra. 4769 23a Sončno sobo s klavirtem iščem za 15. mare Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Konserva-toristka«. 4616-23a Mlajši gospod išče sobo s posebnm vhodom za takoj, po Tiožnost) v centrumu. — Ponudbe pod »333« na ogl. odd. Jutra. 4774 23a Sobo prašno, • prehrano m nadzorstvom otroka če® dan fcSče 301etnl ločenec b 7 letnim sinom. Ponudbe pod »Tedensko plačilo« na oglasni odd. Jutta. 4807-33» Kratek klavir skoro nov, krasen glas, modern, radi selitve naprodaj. »Jugospedit« Maribor, Aleksandrova 51. 5113-26 Klavir črn. cnamke »Stingi«, po polnoma dobro ohrunien, novo usnie zaradi sel.tve ugodno naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5126 26 i» i oje za takojšnjo dobavo prodam 2 stružnici z vdelanimi mo torti 1 vrtalni stroi do 2^ Tim 1 stiskalnico na vre eno 45 mm mrčno. 2 kom presoria za kamnolome 2 'utomatski črpiliki za hišn: .udovod 1 ( Ahschärfmasch' nei za usnie i motorna ko lesa 200 ccm »Atlas«, 2 bru 'dna stroia itd H DVIK 1LERSIC. Ljubila t» Rimska 13 Strojno teh nična pisarna. 4320-29 Lesna industrija pozor' Polnoiarmenike od renomi anih nemških tovarn, loko mobile in »ploh vse stroie '.% lesno industrije dobavlja vratkoročne n CK> nizkih i-enah I udvik Ileršič Ljub liana. Rimska 13. Izdela ^ioiektt brezplačno ' 4317-2S Lokomcbilo polstabilno, 100—120 KS takoj kupim. Opis in ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Lokomobila«. 4564-29 Pisalni stroj Oliver dobro ohranjen— orodam za 900 din. Rož-ua dolin« IX.—13- mizar.ii 1 kom. poravnalni skobelni stroj 500 mm, 1 skobelni stroj, 1 poravnalni stroj, 2 motorja 4—5KS 220/380 — ugodno prodam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5128-29 Anker šivalni stroji najnovejša izdelava za gosp dlnje, šivilje. Krojače, tudi za entlanje, z dvema Iglama, rab je- -ìaprej prodala Triglav, ieoljeva c. 16. 5155-29 Ideal, Royal Jnd?rwood pisalni stroj v brezhibnem stanju — roda Torpedo, Miklošičeva 18. 5161-29 nva.jujem lzieuiiemu iz-najuiteiju preparata iiiaki a«, kl mi je pripomogel s to najnovejšo uoiajdbo mazjia, da .mam danes zopet polno glavo las kakor pred 10 leti, čera.no sem šele 43 let star. bral sem v jasoploiu o UJinkovitjstl te iznajdbe ter jo takoj naročil Z velikim optimizmom ln v dvomu sem prlje. s predpisano kuro, katere uspeh pa je bil viden že v teku j nega tedna, kar me je presenetilo. Tako sem .turo do potankosti po-jpe-L Po preteku enega meseca pa z veseljem ugotavljam, da so novo Kirasli lasje na pleši ne samo — trdni in krepki, temveč tudi hitreje ra-tejo. Čutim zato prijet--lo dolžnost do domačega ln idealnega lznajdl-telja, da se mu Javno zahvalim ln ga vsa icori ur naj topleje priporočam. Cešek Franc, predli, preddelavec t Litiji. 1701-31 Prodam psico dobro čuvajko ln dobro sa lov na Jazbeca. Naslov t vseh posi. Jutra. 4848-27 Veverice domače, ma^ke ln s&jci »o ie dobri Prinesite 1 /•dravlC Ljubjana Stari trg. 4881-27 Pse čuvaje 3 mesce stare prodam. — Vprašati Ljubljana, Roina dolina, Cesta ll It 9 5028 27 do eno starega «u puii < v vsen po- sloval. Jutra. 5078-27 Neimka doga I in pol leta stara, ugod no naprodai. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5138-27 Jazbečar lstokrven, kratko^ak. •selo lep. eSstmesečen, i^odno napi oda i. Poiz-"edve v Sne*nrkt u!lcl '.0 (b'.izu oortnr ^\ 5096-27 Pesasti fol'^tcrJpT angleški, lepa 9 mescev stara psica z rodovn'kom. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5100-27 Trgovci! Orehovi ledrca. udov m cvetlični meo kupite naice nejc v Medarm LjuOtiana Židovska ulica t. 4584 53 Malinov sukus večje kolcine, proda Mr Ph Ivo Tončtč v Celju. 4820-33 Pristen dolenjski CVIČEK Kupite ugodno pri M. Cesar vinska trgovina. Gasilska ulica 3 r jubljana 7 Taefon 23-69. 5005-33 TTl Jabolka kupim. Ponudbe pošljite aa Stanko Lenarčič. Nova '*s pri Rakeku. 4674 34 Dopisi Damo v modri obiekl ter z nakim klobučkom, s ka tero sem 28. februarja skupaj potoval ln se pogovarjal od Litije do Poljčan. vljudno in di kretno prosim za cenj naslov na podruž. Jutra v Celju pod »Jan>o«. w 4688-24 Ulani puìcmaik oAiuostojen s« zeli spo-skrc ne duše. želi resnega zna nja i preprosto odkritosrč no mladenko, plemenitega iskrenega značaja. Samo re-«ea odgovor pod »Razoča raa . osamljen«. «746-25 Mlajši trgovec jedna zunanjosti, soliden, — išče znanja r simpatično, boljšo go spodično. ki Je lzvežbana v trgovini, v svrho ženltve. Nekaj gotovine za povečanje trgoMne potrebno.. Le resne ponudbe naj se pošljejo na ogl. odd Jutra pod »Ugodna bodočno t 888« 4606 25 Zenitve in možitve boljših krogov posredujemo naj vestnejše, solidno, diskretno la us pe--.no. Prvovrstne rodbinske zveze v me&čan-klh. trgovskih, lndu atrijskih, uradniških, o. riclrsklh ln posestniških krogih. Informativne pro spekte pošljemo proti nakazilu 10 din v znamkah — diskretno. »RE-20R«, Zagreb, pošta 3. 4865-25 Poročim dekfe, katera posodi Se-erna lisica (Herczeg), Zupanova Micka (Ltofcort), Vari» (Garnck-Smoèé), (Shakespeare), Danes bomo tlčt l-N*-stroy), Naša kri (Flnigar); v operi: Acriana Lecouvreur (CiìéaJ, (Cleopatra (dr. Évara), Lohengrin (Wagner), Carmen (Bizet), Ivetoéki kralj (Ibert), opereta »Modra roža« ter baleta »Signorina Gioventù* in »Nikotina«. Prigiaae sprejema od ponedeljka 11. t. m. dalje blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. ta od 15. do 17. Uprava Narodnega gledališča ▼ Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in uga-nost plaòev&nja v obrokih, ki omogočata vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Zato vabimo k rnnogoötevilne-mu podpisu poletnega abonmaja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ« Nedelja, 10.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 10. ob 15.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Ob 20.: Othello. Znižane cene. Novi orehi ZlogovHica Iz rfogov AR — BA — BRA — DA — DA — E — E — E— EL — GA — JEM — KEK — KRA — LUN — MA — MAVZ — MIL — MIR — NA — NO — OB — POR — PRA — RA — SLA — SO — STOP — VA — VOS — ZA sestavi petnajst dvoefložnih besed. Ntih prve ln zadnje črke, brane od zgoraj navadol ti dajo pregovor. Premikainica SICILIJA STRATOSFERA KRALJESTVO KATALONIJA TTRANSTVO BOJAZLJIVOST ENGADEN STAHANOVEJC Premikaj te beseite taka, dfet V treh zaporedn h navpičnih vrstah Imeni dveh krajev in trne pripadnika eviopske-ga naroda. Računska uganka Oče, mati ta dva otroka imajo sJorpaj 70 let. Prvi otrok je star Šestino tega kakor oče. drugi pa šestino tega kakor ma<-Li. Koliko let ima vsak izmed njih? Rešitve, ki naj bodo napisane na dapta-nlci, je treba poslati do petka na uredništvo »Jutia«. Med reševalce bo stric Mar-tic razdelil nekaj knjižnih nagrad. Dopoln'lnic*: Novo mesto. Skrit pregOv«r: Ponoči je vaaka krava črna. Prenilkalnlc*: Kamerun, Arizona, Pala van. CrKovnlca: Uredi skupine črk po abecedi, potem črtaj prvo črko v vsaki skupni, pa dobš: Lenoba je vseh gid^b grdoba. Poletni ca: Barska plesalka. Stric Matic je po žrebu razdelil Sest knjižnih nagi-ad. Dobe jih naslednji: Val/burga Majnlkova. Hrušica 125. p. Jesenice na Gc-r., Milan Pod giorni k, Vra-ta 191, p. Oepovan ta Ada ZadniK Beograd S;mlna ul. 19. dobe po en »Jutrov« romaji. Dušan Verščaj. Ljubljana Kolodvorska 22, Josip Jan. Priirskovo pri Kranju to J. Kašanarč Zalog. Tolmin oa dobe po eno knjigo revije »Življenje ta svet«. POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOvmSXt nOM Venecijanko z vsemi sestavnimi deli ku pim Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Venecijarka«. 4563 29 Polstabilno lokomobil' v dobre« stamu, 60—100 KS iščem za Bačko tovar no konoplie Natančne ponudbe z navedbo »kra'ne cene vseh podatkov, širine, višine in dolžine rvrdki Ju lije Frank Novi Sad poštni piedal 31. 4577 29 Preklic /idmar iianc, zasebnik. iCamnlk, Sutna, s tem _>iekiicujem obdoižitve, atere sem dne 10 Ja-auarja 1940 izrekel o òr. Benkovlju Ivanu v nadevi njegovega lovske-a rev ira v Kainniku ln zadevi njegovega zadr-.anja v svetovni vojni. Vidmar Franc 1- r. 4635-31 Izjava! Opozarjam, da nisem ..•lajnik za dolgove, ki bi jih kdor kali napravil na moje Ime. Perne Franci ka Sodeljevo, Povzet "" ^ 4900-31 »Realiteta« posredova.nlca nepremičnin Je samo v Prešernovi ulici 54-1., nasproti .-anonimne ponudbe pod »Lepa pomlad« na og. odd. Jutra. 4791-24 Mlad gospod akademsko uau^i^en, zeil spoznati goapudicno 4 taro med 20. ln 30 letom. Dopise p.XI »Sipa* na ogl. odd. Jutra 48cli-24 Mlad pošten, bla^ocuteö Oo-v ek želi spoznati osam-.jeno pošteno dekle. — Diskrecija strogo za j am .ena S lka zaželjena. — Ponudbe pod »Resno že. lim« na ogl. odd. Jutra 4859-24 »Janko« Hvala, a srečen nI, kdor rečo vživa sam. Uela. 4852-24 Mlad gospod dober, značajen, želi po znanstva z mlado gospo dlčno, kl ljubi petje ln naravo. Dopise pod »29 Mlramar« na ogl odd. Jutra. 5067-34 dekleta to ste ve, skomu se laska pretaka ! Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sreča v bodočnost«. 4846-25 Vdova starš 4S let, t lastnim sta novanjem in pohištvom, bi poročila dobrosrčnega sta reišega gospoda s stalno službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Osamljena vdova«. 4962-25 Gospodična tara 34 iet s 20 000 din gotovine poroči do 45 let starega državnega u-službenca a l oprtnika Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Skrbna dobra gospodinja«. 50-56- Obrtnik t lepim posestvom poroči dekle ali vdovo z doto Po nudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Iskrenost 39«. 5119-25 Križanka št. 8 Irena! Dopis aa skupen den prepozno prejel, prosim v sredo isto»«» «fr poi 7. UU-M Kateri značajen gospod s sigurno eksistenco ali upokojenec 48—60 'et, bi poročil starejšo inteligentno dobrosrčno gospo-d čno prijetne zunaniosti. Ponudbe na podružnico Jura Maribor pod »Bodočnost«. 5118-25 Gostilničar in trgovec lSCe ▼ »vrbo ženltve poznanstva b damo čedne zunanjosti staro največ do 50 let OoetUnlfarke ln pocestnice imajo pred noet Kral postranska Btvar. Obširne ponudb« na podru*- Jutra v Celju pod »Bc«do< aui-ai Vodoravno: 1. gibanje morja; 8. danski pravljičar (• 1605., t 1875.); 15. bog divjega boja po grškem bajeslovju; 16. palača v Rimu, do L 1308. papeževa rezidenca, zdaj muzej; 18. orožje nekaterih žuželk; 20. del oblačila, tudi stranski tok vode; 22. vas pri Ljubljani; 24. prehod čez vodo; 26. preprosto orožje, godamik, tudi krožna črta; 27. obdelan kos lesa; 29. afganistanska utežna enota; 30. priimek dveh slovenskih pesnikov-fcratov (1. • 1895., 2. • 1904, t 1926.); 33. ptič; 35. Mussorgskega opera; 36. strelski uspeh; 37. slan, v aiiscui s.maiU vsak koristen član družbe; 39. pritezalni drog; 40. vrsta hrasta, redka prvina, tudi planina v Srbiji; 41. preprosto orožje, tudi telovadno orodje; 43. privlačna osebitost; 44. nipponske slavnostne igre; 48. obrtnik; 49. bistveni del gledališča; 52. obrtnik; 54. mejno gorstvo Evrope in Azije; 56. indski pesnik v 5. stoL po Kr.; 57. ma verski grad pri GranadL Navpično: 1. indijski način barvanja tkanine; 2. globina v tekoči vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 3. naglo gibanje proti volji drugih; 4. rimska mera in bakren novec, igralna karta, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 5. zemlja; 6. vladar; 7. koralni greben v toplem morju; 8. riževo žganje; 9. bivališče blaženih po mnenju starih Slovanov; 10. mirovna mednarodna ustanova, 11. žitarica; 12. vrsta orla, vrh v Karakorumu. tudi utežna enota v Britski Indiji; 13. naziv božanstev pri mnogih semitskih narodih; 14. obrtnik; 17. francoski ples ;19. življenjsko gibanje dragocene tekočine; SI. umetniško ročno tkanje; 23. domaČi perutnik; 24. polnovreden vojak, tudi ur«ani£«valoc ideje med nasprotniki; 25. del dneva, ST. del snovi; 28. priprava za natakanje; 29. naziv za kos trdega minerala; 31. tekočinska posoda; 32. geometrijski pojem, 33. Cooganov film; 34. zver; 36. zemljepisni pojem; 38. preprosto obuvalo; 41. jed; 4Z skupina ptičev; 45. prenašalec nujnih zaupnih poročil; 46. domača žival; 47. plužna rez; 48. Slovan; 50. pritrdilnica; 51. nipponska dolžinska mera; 52. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno v zdravilstvu uporabljano prvino; 53. kemični znak za kovino; 54. človeška odlika; 55. nloskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin. Rešitev križanke St. 7 Vodoravno: 1. Bedford; 7. okartoa; 13. ara; 14. Levstik (1. Franc, Vladimir); 16. led; 17. No; 19. dolar, 21. Aa (2. AA -Agencija Avala); 22. val; 24. rin; 25. srp; 26. Iž; 28. Balakirev; 31. pi; 32. Rem; 34. tona; 35. as (As = arzen); 36. roč; 37. natega; 38. kvader; 39. mik; 40. Ra. (2 — radij); 41. oral; 42. pot; 44. en, 45. Karavanke; 48. ka; 49. sin (2. Sin); 50.gos; 51. Aru; 52. Cu; 54. nazor (2. Nazor); 56. Om; 57. Aho; 5<>. Lavater; 61. gnu ;62. nosnica; 63. aneroid. Navpično: 1. bankir; 2. Ero (z onega sveta); 3. da; 4. ol; 5. red; 6. dvorana; 7. Otani; 8. Kir; 9. ah. 10. il; 11. Ned 12. Adamič; 15. slika; 18. Rab; 20. brv; 23. Lateran; 25. sesalka; 27. ženin; 29. logar; 30. ravàn; 31. porok: 33. mah; 36. rep; 38. krasota; 39. meščan; 41. ovoza; 43. Talmud; 45. kis: 47. erg: 53. uho; 54. nac; 55. Ren; 5«. Oni; 58. os; 59. 11 (TJ 2. - litij); 60. B* (X Ha da —t i. - rsnU); d j* »JUTRO« It 9 lt Ifsdefjja, n, ZL IMA. CtNE SREČK: lU din 50.-V. din 100 — Vi din 200. ŽREBANJE DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE V. razreda 39* kola JE KONČANO, celokupna originalna uradna lista izide v 10 dneh. Za novo 40. kob sreče se bodo prodajale srečke od lt marea dal] e, Žrebanje L razreda pa bo 12. aprila« Kupujte srečke drž. razredne loterije za novo 40. kolo y največji Zalogi StOV€lli]e, kjer n Vam srečke v poljubnih serijah na razpolago to je v domaČi glavni kolekturi MVRELEC SREČE". Številni veliki dobitki, katere je izplačala koiektura »Vrelec sreče« svojim naročnikom, naj privabijo tudi Vas. da si izberete poljubne številke srečk. Vas le dolgo zaželjeni dobitek morete tudi VI zadeti v srečni kolekturi »VRELEC SREČE«. Koiektura „VRELEC SREČE44 Vu V vsakem pogleda dobro postroie. — Vodi n Vas tudi evidenco • dobitkih in Vaa o vsakem dobitku takoj obvesti in takoj izplača zadeti denar. Izžrebane dobitke objavlja tudi po radiu ln časopisih. Od 65,000,000.— katere bo izplačala dri. klasna loterija svojim Igralcem lahko tudi VI ssdenete kak večji dobitek na srečko kupljeno y kolekturi „VRELEC SREČE44. Srečke pošilja koiektura »VRELEC SREČE« tudi po pošti, katere se plačajo po prejemu po položnici. Priporoča se Vam vsem domača srečna koiektura / BLEC KECE ALOJZIJ PLANINŠEK LJUBLJANA — Beethovnova 14, telefon 35'10 za kuhinjo — najcenejše v zalogi prt SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg 2. Strokovno polaganje linoleja. Dne 28. marca SE PRODA NA JAVNI DRAŽBI pri okrajnem sodišču v Mariboru ob 9. uri v sobi St. 25 KRASNA KMETIJA last Bauman Ivana in Amalije v Dobrenju pri Pesnici za najnižji ponudek din 138.466.—. Vadij znaSa din 20.770.—. SESŠSS^I Iščemo MLADEGA KEMIKA absolventa, zdravega, ki mora opravljati dela v laboratoriju, voditi destilacijo, nadzorovati obrat ln prevzemati blago v Inozemstvu, vsieu Cesar je znanje nemškega jezika potrebno. Začetna plača Din 2.000.—. — MOTOROIL, družba s o. a — MARIBOR. ZAHVALA Podpisana se zahvaljujem zavarovalni zadrugi LJUDSKA SAMOPOMOČ » Mariboru za točno ln polno Izplačilo pogrebnine po pokojnem možu g. Florlč Antonu ln priporočam to domačo ustanovo vsakomur najbolje. CELJE, dne 7. marca 1940. MARIJA FLORIC M ii'iT >111 Hrt umni IUI III lllllilll——ii i ■mim m mu m i« min Moderne kauče in fotelje nudi solidno ln po nizki ceni R. RADOVAN tapetnik Mestni trg iS. OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zellSé — Oudovtt uspen pri ranah opok inah >žuljenjth — volku - turih Id vnetjih Itd za nego dojenf-kov pri kožnem vnetju tzpuVaUh ln hrastah n-. temenu, za razpokam prsne bradavice Gfav na zaloga lekarna Mi J Oblak St Vid na«.' Ljubljano. oou* «■ VTV* OGLAS JAVNE DRAŽBE HEINEFherold Carinarnice 1. reda na Rakeku bo dne 11. marca 1940 ob 16. url *s°j m''*»«* v/as* PRODALA NA JAVNI DRAŽBI 21 KONJEV kateri so bili zaple- j MARIBORšt ff« njem v tihotapstvu. O prednjem se obveščajo Interesenti da pridejo na dražbo. iz pisarne carinarnice L reda na Rakeku Itev. 1842/40. NAJLEPŠE CTIVO Ravnem ZGODBE BREZ GROZE Klabnnd : PJOTR • RASPUTIN Ravlien: ČRNA VOJNA mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Tiomoson? SIVKO Maler le vas RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KNAFLJEVA OL A Jelcvfno In smrekovim» kupimo vsako, tudi največjo količino rezan materija!, kakor tudi hlode, eventuelno cele gozdne komplekse za sečnjo. Pismene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. pod »55549«. I • ♦ » ♦V >:v>>:v:^ Sprejme se LOVEC strokovnjak za lovišče v Sremo, kateri je dobro izurjen v vseh področjih nizkega lova, odgoji fazanov in tigonab-ijanju škodljivcev lova. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lovac«. * « . • ♦ • ♦ « « . * » •V •V ♦ ♦ »v 1 .v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.»v g s p e h o « na ea os »as t »JUTRU« ..^• W' ■ : •• .v;., j .• HV n ;m ZAHVALA Ob težki Izgubi nepozabnega moža ln očeta, gospoda FLORIČ ANTONA izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem. Kl so mu lajšali trpljenje v njegovi težki bolezui in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni mestnemu fiziku g. dr Podpečan Ivanu za njegovo skrb, požrtvovalnost in vestno pomoč v njegovi dolgotrajni bolezni ter g. dr. Flajs Josipu, primariju javne bolnice v Celju. Nadalje se zahvaljujemo starešini celjske gasilske župe g. Golograncu za v srce segajoči poslovilni govor, številnim gasilcem in vsem ostalim društvom, ki so ga spremili na zadnji poti. Končno bodi izrečena iskrena hvala vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence, kakor tudi za izkazane Izraze sočutja v naši veliki boli. CELJE, dne 10. marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI Uspsšno oglaševanje le v »Jutru« ! sta osemelektronskl in petelektroiiski aparat tipa 74a W 111 i Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eitz. Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne Jeklene elektronke, magično oko. regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik. ripa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane 6.S00.— Din. Tipa 540 W rabi le 40 wattov toka in stane 4.600.— Din. Zahtevajte prospekte! RADI družba zo.lv Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, tet 3190 m prijem pltouiaca u artilerisku podoflcirsku školu Prijem novih pitomaca n Artilerlsku podoflcirsku fikolu u čupriji Izvrèióe se na dan 1 aprila 1940 godine. Pravo na konkurs imajo svi mladiči podanlef Kraljevine Jugoslavije, koji nisu mladji od 18 ni starljl od 21 godlnu, a Izuzetno pc spccijalnoin odobren ju 1 nešto mladji; da su svriiU osnovno školu sa najmanje dobrim unpeliom; da su zdravi I sposobni za vojnu služba; da nlsu žen jeni; da mi dobrog vladanja 1 da alsu pod midom, niti sudom sudjenl I osudjlvanL Molta za prijava treba alati Komandanta Artlleriske podofl-drske «kole najdalje do 25 marta 1940 godine preko nadležnih vojnih okruga. Detaljnlje podatke 1 potrebna obJaSnjenJa zalnteresovairi moga dobiti kod svih vojnih komanada, vojnih okruga 1 žandarraertsklb stanica. L A. Br. 806/40. Is kancelarlje Inšpekcije artflerlje. I! Si •'ii • lil! "Ii 'im ■•'. '«wtiui.iii.ii'mn'HiillìMillllill: Traži se upravitelj za posjed u Banovini Hrvatskoj. — Dodu u obzir samo sa dobrom prak-som i najboliim referencama. Ponude na oglasni odd. »Jutra« pod »Upravitelj«. 1885 PBOTI INFEKCIJE > NAJSICURNEJŠi GUMIJASTI SKCJALITFJ^üSi^ IZC0Y0PI O-K El C3» ' v> Vi i ^SjOy CjCzxajaùxoAuz 60 Michel zcvaco: Do 59 KOÄ1AJV »Bogm e ne vem, zakaj ne.« »Vidite!...« »Seveda! A kako ti je prišlo prav danes do ušes?« Jakomin se je vzravnal, nekam sočutno pogledal dona Juana, se je sklonil k njemu in zamrmral: »Nevesta mi je povedala. . . zala Demzka, ki ▼am je bila tako všeč. Opozarjam vas, gospod, da je vaš trud jalov: rada ima mene, ne vas ...« »Ti je mar rekla? ...« »S temile besedami: ,Rada imama gospoda Jako-mina de Corentina, bretonskega grofa.' To so njene lastne besede. In Jakomin de Corentin sem jaz. Samo prosil bi vas, gospod, da revice ne bi razočarali zastran mojega grofovstva. Rada me ima, zato verjame... Prav za prav pa: kdo ve, ali se nt moti? Kdo ve, ali ni zvedela o mojem rodu kaj takega, česar jaz ne vem?« Don Juan ga je čudno resno poslušal. Ko je nato globoko vzdihnil, si je Jakomin dejal: »Zdaj se je smeje več. Na meni je, da bi se smejal. A Bog me ni ustvaril okrutneža.« Don Juan je z mehkim glasom izpregovoril: »Če te ima rada, Jakomin, kar vzemi jo.« »Gospod,« je odločno rekel Jakomin, »tako mislim tudi storiti in sicer že čez tri dni. Menda niste hudi zaradi tega?« »Jaz? Narobe. Tvoja novica mi je tako všeč, da ▼zamem skrb za tvojo poroko nase.« »Kako? ... Sami...« »Sam vzamem tvojo ženitev ▼ svoje rok«. Nič ne skrbi. Toda povej, ali msi rekel, da linai navado, dati tisti, ki jo vzameš, svoje ime?« »Vsa Francija ima takšno navado, gospod, in jaz se je ne mislim ogniti.« »Dobro. Ker torej nujno želiš, bom dal preve-jani Denizki tvoje ime. Pojdi zdaj spat, Corentin; spat pojdi m sanjaj kaj lepega.« »Hvala, gospod,« je rekel Jakomin, ki ga je mehka resnobnost gospodarjevih besed v srce ganila, ter odšel iskat srečnih sanj, ki mu jih je don Juan tako velikodušno privoščil. Preden pa je zaspal, ga je še dolgo mučilo vprašanje, zakaj si je Deniza vtepla v glavo, da je bretonski grof, in kakšna muha je pičila dona Juana, da hoče sam urediti njegovo, Corentinovo poroko. Zdelo se mu je, da postaja zaradi tega vsa reč nekam zamotana. In potem se mu je sanjalo, da je vojvoda, da je don Juan njegov prvi sluga in da mu Deniza prinaša v doto kup cesarskih zlatnikov Ko se :e zjutraj prebudil, mu je bila glava težka in v senčili ga je tiščalo. Mislil je, da gredo sanje kar naprej, zakaj don Juan je stal ob znožju postelje in ga resnobno gledal. »Corentin,« je dejal, »to stvar * tvojo ienltvljo je treba pospešiti. Kar hitro se obleci.« Corentin je ubogal, čudeč se donu Juana, kl je zamenjaval vlogi in mu pomagal pri tem poslu. Ko je bil napravljen, sta krenila dol in za jahala vsak svojega konja. Corentin je ves osupel jezdil za Juanom Tenori om: ki je skozi Nesleska vrata zapustil Pariz. Ko sta bila pičlo miljo od mestnega obzidja, se j« don Juan ustavil, rekoč: »Dragi Corentin ...« »Ohol« Je pomislil Corentin. »Dragi Corentin!... Dobrika se mi!... O, moje sanje! ..« »Povej mi, dragi Corentin, koliko časa potrebuješ za pot v Blois?.. .< »V Blois?... Po kaj neki?... Recimo, dva dni, da pridem tja... Ali...« »Za tvojo ženitev gre, tepec! Dva dni tja, dan oddiha, dva dni nazaj. To je vsega pet dni. Skušaj biti čez pet dni pri .Vedeževalki', ako nočeš, da ti s palico preštejem kosti« »Velja, gospod. Zdaj vaa vsaj zopet spoznam. Ljubše mi je tako.« »Nu? Paj še čakaš?« »Čakam, da mi poveste, kaj naj delam v Bloisu.« »Ali ne uganeš, budalo? Saj pravim, da gre za tvojo ženitev!« »Aha ... torej bo v Bloisu...« »Da. Kaj te to moti? V Bloisu se ustavi pri .Zlatem solncu'. Tam ostaneš en dan. Potem se vrneš v Pariz. Kakor vidiš, je stvar zelo preprosta. Gostilna .Pri zlatem solncu' je v Bloisu gotovo. Ce je ni, pojdi pa v kako drugo. Vse eno je.« »En dan. Nato se vrnem To je res preprosto,« je rekel Jakomin ves osupeL »Vidiš. Na pot tedaj. In ne pozabi, da jašeft svoji sreči naproti« Jakomin Corentin je odjezdil v korak, ves žalosten in vznemirjen. Močno se mu je zdelo, da se njegov položaj čedalje bolj zamotava in da ta po-j roka, zaradi katere mora v Blois, vendarle ni tako preprosta stvar, kakor mu je gospodar zatrdiL Toda pokorščina je bila vrlemu fantu v kosteh, niti za trenutek ni pomislil, da bi prav toliko zaleglo, če bi se ta mah vrnil v Pariz in tam počakal dogodkov Nadaljeval je torej pot vse do Bloisa, kjer je res našel gostilno »Pri zlatem solncu«; tu je en dan pil, se dolgočasil in vlekel aa oho, s kater« strani piha veter, potem pa krenil nazaj, tako da je peti dan zvečer res spet pn Vedeževalki«. Don Juan je počakal, dokler ni Jakomin izginil za obzorjem, in se nato mirno vrnil v Pariz. »Ta tepec je bogme zmožen, da bi mi pokvaril svojo ženitev z zalo Denizko,« je spotoma mrmral, »Z najlepšim dekletom, kar jih premore Pariz... to je, Ulica svetega Dioniza ...« XXVI V Loray dano vem dvore« Prav tisto jutro, nekako ob času, ko je Jakomia Corentin odjezdil v Blois, se je pokazal na ulid Kiotar de Ponthus, za katerim je stopal Bei-Ar-genL Namenjen je bil v Arronški dvorec. Na hišnem pragu se je spomnil, da je bil mod videl Juana Tenona, kako je šel h gospe Diman-chevi, Denizini materi. Pomislil je, da bi bilo škoda, če bi se zgodilo krotki in prostodušni Demzi kaj žalega, in sklenil, da posvari njeno mater. Obrnil se je torej in potrkal na vrata. Ko se ni nihče oglasil, je zapustil hišo in videl, da je stanovanje gospe Dimancheve tudi z vnanjo strani zaprto. Gospa Dimancheva je bila torej odšla z doma, prav tako kakor Deniza, njena ljubka hči. Kiotar Ponthuški je moral ohraniti svoje svarilo zase... Kam sta bili neki izginili? Kam drugam kakor v cerkev svetega Mederika, da bi tam predložili listine na ime Jakomina de Corentina, ki jih je bil na vse zgodaj prinesel don Juan! K svetemu Mederiku. kjer sta se o vsem dogovorili zastran poroke Jakomina de Corentina s gospodično Denizo, edinko gospe Dimancheve, vdove po suknarju Jeromu Dimanchu. KOLESA < s a > NAJNQVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI M O T O 8 J i * i B I C I S L J S » SIV. SIK O J 1 > IGRACN1 VOZIČKI SK1ROJ1. AVTOMOBILČKI. KOLJSb OEi-J TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4 f n d r u t o 1 r s Maribor Aleksandrova tb — CeniK. frank» Industrijsko podjetje sa lesno industrijo najmoderneje urejeno z lastno 120 HP lokomo-bllo, z najmodernejšimi stroji za obdelavo lesa skupno 36 komadov, ležeče v centru Ljubljane med dvema cestama, kompleks meri čez 4.800 m», na katerem stoji ob cesti dvonadstropna stanovanjska hi-ia. po sredi pritlična tovarniška poslopja, glavno pa enonadstropno s razni i nI lopami za les. Ima dve najmodernejši sušilnici za les, vsaka za 20 m3 lesa, SE PRODA. — Poizve se v pisarni Slomškova ulica št. 16. Sprejmejo set kroiaški pomolniki za damsko ln moško delo šivi I i® Le prvovrstne moči z referencami. — Ponudbe pismeno £ navedbo dosedanjega službovanja, ali osebno pri tvrdki SOUVAN & Co, SALON MODE ZA DAME £N OOSPODK. LJUBLJANA — MESTNI TRG Z4/H. ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JU^yiMERIKU S* ^ m m Vsak četrtek odhod ta Rima ? Rio de Janeiro a priključkom * Bruti 11 ji v vse južne in severne ameriško države, katere posle opravlja CONDOlt in PAN AMERICAN AIRWAYS* Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim. 2 95 1 Alatiti oft barvati v tovarn JOS. REICH V vseh strokovnih trgovinah gospoda.» 1 E I Jffl-i JEL_f Ml kvalitetne gume za dvokolesa in motorna kolesa, PIRELLI lepilo (gumijeva raztopina). WANDERER-dvokolesa in motorna kolesa ter ostale kvalitetne znamke: TWN motorji, Köhlerjevi šivalni stroji in ves pribor, DAIMON dinamo reflektorji in žarnice v največji izbiri po najugodnejših cenah za vse trgovce in mehanike. f L judem dela je vedno na umu vprašanje: Kako ostanem svež in prožen in kako naj povečam svojo delavno sposobnost ? Dokazano je, da se z rednim zračenjem z »višinskim solncem« — original Hanau — živci razbremenijo, da se delo lažje opravlja ter doseže okrepitev. Poleg tega pa učinkuje zračenje z višinskim solncem kakor nekaj dni dopusta, kar je združeno z zdravo, svežo barvo kože, s novo delovno močjo in veseljem do življenja. Športnikom pomaga to zračenje do pomembnih uspehov. Za človeka poklica je redno zračenje z višinskim solncem povelje njegovega razuma, kajti dolgo pomanjkanje solnca in svetlobe ograža zdravje ter privede do predčasne Izčrpanosti. Izdatek, ki služi zdravju bi moral zaradi tega imeti prednost pred vsem drugim. Zračenje traja samo S do 5 minut! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro štev. 843 s 40 stranmi od: Jugofllovensko Siemens A. D. BeogTad, Kralja Aleksandra 8 Zagreb. Bogovlče-va ulica 1 Ljubljana. Tyräeva cesta 1 a Jugoslovensko AEG Beograd Brankova ulica 30 A Et» lini oa, Jugosla vensko d. d. Zagreb Karadžlče- va ulica 1 LJubljana, Livarska ulica 6 Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje! Vljudno naznanjam, da sem odprl ključavničarsko delavnico ter najvestneje izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. — Cenjenemu občinstvu oe toplo priporoča JAKOB ŽNIDARSIO prej Julij Stermenszky Ljubljana, TržaSka cesta 88 — Telef. 28-12 Upravitelj tkalnice z 121etno prakso v velikem modernem podjetju, jugoslovanski državljan, z nemško strokovno Solo, ože-njen, v neodpovedani službi 2ELI SPREMENITI MESTO. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Tekstilni stručnjak br. 13«. M O d K 1 ! m ipouu nesposobnosti, al «la botti poskusite itUnic »HORMO-SEKS. Dobivajo tt « nek lekinià M piiul 84 din, 1M piluj Sli Sin, M* pUul M« din. Zahtevajte une prave m originalne HOKMO-SBK& o il ole! Pa poŠti disKreaa« ramponila Lekarn* Bahoveo, LjuMJua cjlavno «fciaoiaco farm um ta Doratori] »vis-VISIT« «Mcrab Langov trs 3 Ogl reg 8 oi »46-3* Na§e vse, naša predraga mama Janja Bencina nam je umrla. Pogreb bo v nedelio 10. marca 1940 ob 15. un v Starem trgu pri Rakeku. Stari trg, Maribor, Beograd Žaluloči: MILOŠ, NADA, DUŠAN, hčerka in sinova; FRANJO KOVAČ, zet, MAJDKA m JELKICA, vnukinji in ostalo sorodstvo. z zaščitno plombo STERILIZIRANO M; ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME 5TRAŽI5ČE PRI KRANJU Sada žima Je higljensko očiščena ln sterilizirana na pan 115° C, he disi, Je brez maščobe ln fermentov, ker je naša 'ama opremljena v to avrho z najmodernejšimi stroji in aparati. klanjajte žimo ts prepovedanih SuSmarskih obratov, iter e siabo in nehigijensko izdelana, nI dezlnficirana, veebuje terni en te tn ima neprijeten duh. V njej se zaredtjo molji ln mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najaolldnejde! Zato zahtevajte samo žtmo z zaščitno plombo STERILfZfRANO mm m\mm Um 129 si s GLAS! Naznanjamo vsem, posebno pa vsej Gorenjski, da je specialna in strokovna trgovina moških klobukov: v KRANJU že prejela ogromno pošiljko klobukov za veliko noč, za birmo m za poletje. Trgovina se nahaja poleg tarne cerkve aa Strossmayerjevem trgu St. 4. Moda 1940 Rjava, vijoličasto modra tn svetlo aiva. Hipermoderna je »Dux« oblika. gsäPijf T E TU ; N K C I J A N K E - MLINI - DVIGALA - STROJI i "ikojno podjetje ing. bohštnab, LJUBLJANA — JBRNEJEVA C. 19. f t -m VARA DOBRO VPELJANA RENOMIRANA ŽSANJARNA IN TVORNI- KOMPLETNO Z INVENTARJEM». PONUDBE PO-SLAT1 POD »NALOŽBA« NA OGL. ODD. JUTRA Ik^SSSS*1«® m g P ä Ä^ 149 Udclujemo Jih v It—6483* S^stm^ i« iS» X i^MHR 2G25—46154 ,. . cinrca bo»- vi barvi. str^L ti mrar—— » PriliuUjwt 584^ čevlji »i ta" peto. X» -Ok bave. ^ ^ rssjsr mi. ^^ ^■t-it. » „ -Es»- barvi- vÄ«^ ^^^ liìnTfi t •• -, iameta. loien\Smf;Saml. ixdeloiemo jdy IjÄ k |||p|| 9629— rf ^ ^^ WUNCBSA ;„„ svil«ve n» gjSSffSSr- dame. v•• i i V ' .v*". k / pl i.'-o PB I - t- ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Gorjanc Neže roj. Markon se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so poklonili cvetje na grob biagopokojne ali so namesto cvetja darovali v dobrodelne namene, ki so se v tako lepem številu udeležili njenega pogreba, ali pa so na ta ali oni način sočustvovali z nami. Ljubljana, Kranj, 10. marca 1940. Žalujoče rodbine: Ing. Porenta, Mešek in Markon ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našfga ljubljenega sina, brata in strica, gospoda Vrbi n c Antona sina posestnika se tem potom naj skrpneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo cč. duhovščini, g. dr. Misu za njegovo požrtvovalnost ob bolezni, pevskemu društvu »Sava*, Zvezi bojevnikov, štepanjskim f ntom-kolegom in vsem ki so darovali prekrasno cvetje. Sv. » aša zadnSnica se bo brala v četrtek dne 14 mMica 1940 ob 7- uri zju'raj v Štepanji vasi pri Božjem grobu. Ljubljana, 9. marca 1940. Žalujoča rodbina VRBINC. ÌAPREDEK! ZA MIZARJE IN SLIKARJE! V imitiranju lesa so »Gupfo« odtisni papirji (Umdruckpapiere) nov pretisni postopek. ZASTONJ! vam imitiram pročelje na kakem pohištvu in takoj lahko potem z gotovim uspehom greste na delo. Nadomešča najlepši žlahtni furnir pa dobite takoj enake štiripoljske letnje (fladranje). — Zahtevajte vzorce zastonj! Za pojasnila prosim znamke za odgovor! Provizijske zastopnike sprejmem! PETER ZIEGLER, Apatin, Speiserova 21. REUMATIS najbolJSe sredstvo za mazanje proti revmatlzmn, trganju, Ščipanju v križu, kosteh, ishlasu, protinn in »ličnim boleznim. Se vsakomnr je pomagalo, kdor se ga je poslužll. POSKUSITE TUBI VI. da se prepričate ln naprej priporočite! — Ena steklenica din 22.—. — Pišite Se danes na: 6RAD8KO L J E K A R NO, ZAGREB, Gornji grad 5. rl. S. br. 1990'1935 g—n—p OTuiiiMiiyiuyu O?! Sprejmemo nekaj dobrih livarjev za sivo železo, bron in med (nesiiig}. Sprejmemo samostojnega mojstra za livarno veščega vseh poslov, ki spadajo v to stroko. Ponudbe poslati na Publicitaa d. d., Zagreb, niča 9, pod štev. >7720«. Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! «a im-s jÖKg^^k ' «i iBÄä^B* , v. / > gj^g^ilSKiflK J» * "-rt* [.< mIHr mMmam ■f 'Wtä**/ I V ■k.'. WWHi ^IfvS? Iffa»' i \ m .-.m fflwRx^' fv i SKRBI? "»brnite se na grafologa F. T. Karmaha tU se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologie in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti m koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Prt brezplačni analizi lahko stavite grafologi! 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaie izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6-Vaše prijatelje to protektorje; 7. VaSe sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve Itd.; 8. Potovanja, spremembe bivalUča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevali. F. T. RARMAH. svetovno «nani eksperimentalni psih >grafolog — pisec epohalne Knjige »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdan, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. TV KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko anaiizo, ki Vas bo pre-oričala, da boste Izkoristili sleherno možnost tn da boste srečno obrniti kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbtjte tega uspeha v današnjih mračnih časih! 11 - cNédelJk, 10. HL IMO I & É I Ker smo zaključili dobavo civilnih plinskih mask proti vojnim strupom, ki jih je pri nas naročilo ministrstvo notranjih zadev za državne in banovinske uradnike in uslužbence, smo sedaj v stanu, da postrežemo z masko TUDI VSE OSTALE USTANOVE IN POSA! li Našo civilno masko „Nebojša Ml" si ie osvojilo ministrstvo vojske in mornar ce in vsak njen del ,-eprezkušen in ima žig od strani ministrstva trgovine in industrije Naprošajo se okrajni in banovinski odbori za zaščito pred napadom iz zraka, gasilske čete, odbori in pododbori Rdečega križa, ostala humana društva in industrijska podjetja, ki so po uredbi ministrskega s vrta Dj. št. 7390 od 13. aprila 1939. leta in po pravifmkih, objavljenih v Službenihnovin^h št. 177, 180 in 183 dolžna, da se on»emijo s nunskimi maskami proti vojn m strupom, dn nam čim prej prijavijo svoje potrebe, da zamoremo pravočasno zanje zasigurati potrebno količino mask Cena posamezne maske „NebojSa" M1 s torbico, filtrom in navodilom za uporabo tnala 169' din Ta cena velja tudi pri večjih naročilih V naših prodajalnah lahko dobite rezervna cedila za din 40'— in dva rezervna ventila za din 4"— '/> ' •• " '"v o f ■W^sM ■■ \ f .t. ^ ... , j * Urejuje Davorin ttavijen. — izdaja za toozorcij »Jutra« Stanno Viraau — La Narodno uaiuuxo d. d. kot tiakamarja Fran Jeran — Za iiwratm del je odgovoren AJoji Novak. — Vai v Ljuùijaai.