PoStnina plačana ▼ gotovini.
Leto XIII., štev. 175
Uprav-aištTo; Ljubljana. K-nafl jeva ulica 5. — Telefon 4t 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratnf oddelek: Ljubljana Selen-burgova oL 3 — TeL 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta It 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Teiefon št 1% Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78.180. KV-^n a iry> 241
LJubljana, petek 29. Julija I932
Cena 2 Din
Naročnina «iaša mesečno Lhn 25___
za tnozemsu-ro Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva n>lica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. To«
lefon št 2440 (ponoS 2582). Celic Kocenova a! 8 Tel 5t fOd
Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarihi
ln Evropa
Važni razgovori ameriških in francoskih državnikov Svetovna gospodarska konferenca se bo sestala meseca
oktobra v Londonu
Washington. 28. julija. č. Ameriški poslanik v Londonu Mellon je došel v Washing-ton, kier se je sestal z državnim tajnikom Stimsonom v palači državnega departemen-ta. 0 poteku posvetovanja ni v javnosti ničesar znanega, domnevajo pa. da sta oba državnika razpravljala ob tej priliki o vprašanju voinib dolgov in mnogih drugih aktualnih mednarodnih zadevah. Poslanik Mellon se je po svojem prihodu v Washing-ton sestal tudi s predsednikom Hoovrom.
Po sestanku s Stimsonom je sprejel zastopnike tiska ter jim izjavil, da se bo sve-tovra gospodarska konferenca gotovo vršila v Londonu, in sicer letos meseca oktobra. Zaradi imnerijske konference v 0ttawi angleški vladi namreč ni mogoče, da bi svetovno gospodarsko konferenco sklicala že rrpj o svojem razgovoru s predsednikojn IToovrom. ki se tudi v ameriški javnosti živahno komentira, je izjavil, da sta govorila o splošnih vprašanjih. O lausannskem dogovoru in njegovih posledicah nista govor'.-ker sta bila Hoover in državni depar-f»m°nt sproti obveščena o poteku konference in ni imel nii^poor '"OČ pnrnratl
Pariz. 28. juH'a. č. AmeriSfci poslank v narizu \Val+er Edge .ki se je po veSteden-kem b;vanju v Zedinjenih državah zopet vrnil, ie imel včeraj razgovor s Herrio-•o-m. Državnika sta razipravljala o dohodih. ki so se pripetili v času odsotnosti dgea, zlasti pa o izidu mednarodnih kofi-crenc v Lausanni in Ženevi. Poslanik 4r»e je obrazložil Herriota stališče ame-iVe vlade ter pojasnil pazita n ie ameri-poPtjiVov o pogajaniih v Lausanni in evi. Iz;d laus?nnske konference se vsekakor v krog"'i ameriške vlade ugodno rvesoia. AmeriSko lavno mnenje se ie po-sfflvi!o na isto ste1;3?e kakor lausannska tm^ferenca. Poslanik Edge je tudi obrazložil bistvo Mom-rovp^a predloga ra razorožitev. Predsednik Herriot trni je pojas-
nil, da bo v kratkem mogoče Eramctiji predložiti ostalim državam predlog, ki bo v svojem bistvu predstavljal zbližanje z ameriškim predlogom. Oba državnika sta razpravljala tudi o angleSko-francosk^m dogovoru, pri čemer je poslanik Edge poudaril važnost četrte točke tega sporazuma, po katerem se obe vladi zavzemata za podaljšanje trgovinskih odnošajev. Poslanik Edge je opozoril predsednika vlade Herriota, dt>. želi tudi ameriška vlada podaljšati in ojačiti trgovinske odnošaje s Francijo.
»Information« javlja fr NVasbing-tona, da ;e ameriški poslanik v Parizu. Edge, dobil od svoie vlade nalog, naj informira francosko vlado o tem. da bi se mod-a izvesti revizija vojnih dolgov le tedaj, ako se Sodo rvrei izvedli dalekosežni ukrepi na polju razorožitve.
Pariz, 28. julija. AA. Zunanje ministrstvo je izdalo naslednji komunike:_ Včeraj je posetil predsednika vlade Herriota poslanik Zedinjenih držav v spremstvu Normana Armouria. G. Edge je predsedniku francoske vlade izrazil zadovoljstvih nad lausannskimi in ženevskimi uspehi. Herriot je nato izjavil, da je srečen, ker je mogel delati v duhu medsebojne lojalnosti z ameriško delegacijo ter izrazil upanje. da bo mogoče uspešno i/vesti miroljubne želie ameriškega predsednika Hoo-vr.a. Ameriški poslanik vidi v doseženem delu bodrilno jamstvo za bodoče sodelovanje med obema državama.
Pristop Španije k francosko-angleški notrodbi
London, 28. julija Španski odpravnik poslov v Londonu je včeraj obvestil angleško vlado, da ie Španija pristopila k francosko - angleški konzultativni pogodbi.
Br, Beneš o mednarodnem položaju
Ekspoze csl zunanjega ministra o mednarodnih odnošajih in dogodkih v Nemčiji
Praga, 28. jiulina. g. V svojem eksipozeju
o dogodkih v zunanji politiki je zunamii minister dr. Beneš na današnji seji mini-• trškega sveta izjavil med drugim:
Lausanmski sporazum pomeni, da se bo do konca leta izvedel poizkus rešitve vpia-šanja evropskih vojnih dolgov in da se bodo takoj nato pričela skupna pogajanja z Ameriko o ureditvi evropskih vojnih dolgov v Zediinnenih državah. Poleg tega bo za oktober sklicana konferenca o vzhodnih reparacijah. K lausaranskim pogajanjem morajo še priti pogajanja o avstrijskem posojilu. O morebitni udeležbi Češkoslovaške pri teh pogajanjih se bo kasneje odločilo. Nadalje bodo sledila pogajan-ja posebnega odbora za promet agrarnih proizvodov srednjeevropskih držav, ki bodo sklicana za mesec september naibrže v Ženevo. Češkoslovaška se bo teh posvetovanj udeležila. Ako se bodo razimere še da,;e normakio razvijale, bi seveda nasto-
pilo precejšnje politično olajšanje. To bi imelo tudi velik vpliv na razvoj gospodarske krize. Naravno je, da bo na ta razvoj odločilno vipliva'o tudi vse, kar se je sedaj dogajalo v Nemčiji in kar se bo še dogajalo. Razumljivo je, da bo od tega razvoja odvisen tudi mednarodni položaj v Evropi in da bo ugoden ali neusroden razvoi nemških razmer imel bistvene posledice za vse, kar je izjavil o položaiu, o evro-nsMh in ameriških dolgovih, o pogajamjih v Ženevi in o omenjenih konferencah. Minister je poudarjal, da ie potrebna pripravljenost na razne možnosti, ki bi nastale iz raznih vprašani Češkoslovaška se na noben način ne bo vmešavala v te dosrodlke ter bo ohranila svoje dosedanje zadržaniie in postopanje naprp^ VT*-n-iči,ji. S svojega stališča pa mora zelo pozorno zasledoval dogodke ter biti- pripravljena na vsa splošna in na evropska vprašanja.
Burna seja avstrijskega parlamenta
Spor zaradi lausannskega protokola še nepojasnjen -
Obstrukcija velenemcev
Dunaj. 2S. julija, g. Današnja seja parlamenta, ki je bila v znamenju velike -napetosti, še ni prinesla zaželjene razjasnitve. V pričetku seje je ostala vlada pri glasovanju o vladnem predlogu za znižanje akcijskega kapitala delniških družb trikrat v mrnišini. Triie socialno-demokratsk: predlogi so bili sprejeti z večino enega ali dveh glasov. Po glasovanju ie zvezni kancelar v svojem govoru prosil, naj parlament sprejme lausannski protokol, kar ;e utemeljeval z že znanimi argumenti. Med drugim ie zagotovil, da bo v smislu predloga Landbunda predložil zbornici pred konono ratifikacijo pogoje posojila in odp:ačeva-n;a. Na koncu ie iziavil da glasovanje za protokol ni izdajstvo naroda, temveč je izdajstvo njegova odklonitev.
Takoj po govoru zveznega kancelarja je prišlo do razburljivih prizorov med ir-ščansk;mi socialc' in velenemci. k; so protestirali proti očitku izdajstva Kršlčan^ki socialci so jim klicali razne psovke. Sli-ša e so se besede kakor »Lopov! Nesrarn-
než! Izdajalec!« Trajalo je precej časa, dokler ni predsedniku dr. Rennerju uspelo vzpostaviti reda in miru.
Nato se je pričela debata, v kateri Je prvi govoril sooialno-demokratski poslanec dr. Ellenbogen, nato pa vele,nemški oosia-nec Straffner, ki je imel obstrukcijski govor.
Seja je trajala do 19.15. nakaT je bila prekinjena in se bo jutri ob 11. dopoMne nadaljevala, ko bo poslanec Straffner -na-dalieval svoj obstrukcijski govor.
Danes je prišlo v parlamentu do notra-nje-politične senzacije Trije poslanci Hei-matMoka Hueber. Hainzl in Wemer kljub povelju kneza Starhemberga niso prišli na sejo zbornice- Starhemberg je nato Izjavil, da morajo ti poslanci takoj odložiti svo-e mandate, kar pa odločno odklanjajo. Glede na to je položaj Heimathloka popolnoma neiasen. Starhemberg želi, da bi njegova frakcija v celoti glasovala za lausannski protokol, dočim so trije poslanci proti temu.
Imenovanja in premestitve
Beograd, 28. ju'ija. p. S kraljevim ukazom je imenovan za upravnika kaznilnice v Mariboru g. Niko Vrabel, upokojeni kaz-nilniški upravnik.
Na predlog direkcije državnih železnic v Ljubljani so bili po odredbi prometnega ministra premeščeni po lastni prošnji prometni uradniki: Evstahij Joštri iz Logatca na glavni kolodvor v Mariboru, Ada'bert Vrhovšek s Tezna na glavni kolodvor v Mariboru. Alojzij Kokot s Pra^erskega ra glavni kolodvor v Mariboru, Slavko Brega nt od Sv Lovrenca na Pohorju v Logatec. Anton Lemgar iz Ponikve v Hoče; po službeni potrebi pa Anton Šijanec e koroškega na glavni kolodvor y Maribora,
Karel Kokot s Tezna na Pragersiko, Jožef Orehek s prometno-komercialnega oddelka ljubljanske direkcije na glavni kolodvor v Ljubljani, Štefan Ulčnik z direkcije na postajo v Zidanem mostu, Ciril Adam s Tezna v Hrastnik in oficijal Alojzij Ilovar z cfirekcije na glavni kolodvor v Mariboru; po lastni prošnji končno prometni uradniki Mihael Vrabec z Jesenic na glavni kolodvor v Ljubljani, Ivan Klepec z Zidanega mosta na g'avni kolodvor v Ljubljani. Jožef Pire iz Grobelna na glavni kolodvor v Liubljanii. Friderik Bernot iz Hrastnika na Jesenice. Maksimiliian Ramor z Zidanega mosta na Pragersko. Karel GraŽncT s Tezna na glavni kolodvor v Maribor in Alojzij Cafuta iz Škofljice k prometno-komercijalnetmi oddelku direkcije v i>jub«
PAPEN O BODOČI NEMŠKI VLADI
Papen zahteva revizijo versailleske pogodbe in pravico Nemčiji do moderne oborožitve — Komunistična stranka ne bo razpusčena
New York, 28. julija d. Državni kancelar Papen je podal dopisniku >United Pressa« daljšo izjavo o namenu svoje vlade na političnem in gospodarskem področju.
Predvsem je poudarjal, da smatra kot najvažnejšo nalogo svoje vlade, priborita Nemčiji v gospodarskem in političnem med narodnem življenju stališče, do katerega ima prav.ico. To ne bi povečalo po njegovem mnenju samo življenjske sposobnosti Evrope, temveč bi tudij znatno pripomoglo k rešitvi! svetovne gospodarske krize. Pri tem smatra kot samo ob sebi umevno, da se Nemčija oprosti krivde, ki ji je bila naložena z versaillesko pogodbo.
O bodočnosti svoje vlade zaradi negotovosti izida nedeljskih volitev ne more ničesar prerokovati, smatra pa za možno, da bodo narodni socialisti skupaj z nemškimi nacijonalci dosegli večino v državnem zboru, ali pa da bosta ti dve stranki skupno s centrumom sestavili novo vlado, oziroma se sporazumeli za podpiranje sedanje vlade. Kljub pretiravanjem v sedanjem volilnem boju misli, da drugim strankam niso zaprta vrata do sporazuma s pristaši Hitlerja ali pa za podpiranje sedanje vlade.
Vprašanje, aH pomeni nemška zahteva po enakopravnosti v oboroževanju, da se hoče Nemčija oborožiti, če se druge države ne razorože, je zanikal ter izjavil, da hoče imeti Nemčija vojsko samo za lastno varnost in varstvo svojih mej, ki nikakor niso tako zavarovane, kakor francoske. To pa ne pomeni, da zahteva vojsko, fci naj bi bila prav tako močna, kakor francoska, temveč zahteva le moralično enakopravnost, in pravico do moderne vojaške oborožitve.
O nemško-franeoskih odnošajih Je Izdavil
kancelar Papen, da nikdar ni predlagal vojaške zveze med Nemčijo in Francijo, vendar pa je Herriotu predlagal priložnostne razgovore med generalnima štaboma Nemčije iin Francije, ki naj bi imeli namen, da se odstrani nezaupanje in zagotovi obema državama varnost. Po njegovem mnenju bi bilj informacijski sestanki med zastopniki generalnih štabov od časa do časa uspešnejši, kakor pa obširne razprave na velikih mednarodnih konferencah.
Na vprašanje, ali bi po njegovem mnenju prinesla obnova Nemčije uvedbo monarhije, je izjavi] Papen, da ima Nemčija rešiti druga vprašanja, ki so mnoeo bolj važna, zaradi česar izključuje v Nemčiji obstoječe razpoloženje sedaj vsako razpravo o vprašanju zonetne uvedbe monarhije. S tem pa noče reči. da nima vsakdo pravice do lastnega nazira.nja. Sam je bil vse življenje monarhist, toda ta zadeva danes ni aktualna.
Glede na notranje razmere Nemčije je poudarjal, da je država vedno v stanju prepreči komunistično nevarnost. Borba njegove vlade protj komuznimu je usmerjena proti duševnemu Sn kulturnemu boljševizmu. Pristavil je tudi, da komunistična stranka po državnozborskih volitvah ne bo razpusčena in postavljena izven zakona.
Kot glavnj vzrok sedanje svetovne krize smatra neenako razdelitev zlatih zalog. Po njegovem mnenju Je potreben dosrovor o novi razdelitvi zlatih zalog na svetu, kjer je zaradi valutnih težkoč Nemčiji in drugim državam nemogoče zavzeti nrinada-joče f! vloge v gospodarskem življenju sveta Istočasno je poudarjal, da Nemčija ne namerava opustiti zlatega standarda.
Ob koncu svoje izjave je Še izrazil razočaranje. ki sp je pojavilo v Nemčiji, ko se
Volilna borba v Nemci j
Prevratni namerti hitlerjevcev - Združitev pruskih in
državnih vladnih poslov
Berlin, 28. julija. 5* Socialno-demokrat-
ski in komunistični lisu nadaljujejo s svojimi odkritji alarmantnih ukrepov narod-no-socialističnih napadalnih organizacij. Socialno-demokratski »Vorwarts« poroča, da so iz Monakovega odredili v Stuttgartu in v drugih južnonemških mestih za dan volitev najstrožjo pripravljenost. Glede na pokrete teh napadalnih organizacij samih, se je komunistična stranka v nasprotju s svojo prejšnjo taktiko to pot pridružila po socialnih demokratih izdanemu geslu najstrožje rezerve. Centralni odbor komunistične stranke Nemčije je izdal proglas na vse sntifašistične delavce, v katerem priporoča največjo pripravljenost proti nameravanim napadom, obenem pa je energično odredil, da se ne smejo pustiti izzivati, ker bi individualni teror ali borbeni ukrepi manjših skupin mogli dati desničarskemu terorju povod, da izvede že davno nameravani razpust komunistične stranke Nemčije. Delavstvo se ne sme spuščata v nobene posamezne akcije, temveč mora biti disciplinirano v povečanem skupnem pokretu.
V zadnjih dneh je kljub prepovedi demonstracij prišlo v mnogih mestih Nemčije do krvavih spopadov med političnimi nasprotniki. Tako je v turinškem industrijskem mestu Ruhla prišlo do spopadov med brezposelnimi in policijo ter je bil neki delavec ubit. Tudi v predmestju Kolna je priš lo do spopadov Pri tem je bil ranjen z ro-žem neki narodni socialist, ki je podlegel poškodbi. Tudi v dragih mestih je bilo več ranienih.
Berlin, 28. julija, s. Pooblaščeni pruski notranji minister dr Braoht je napovedal koncentracijo vseh centralnih kompetenc v pruski vladi ter se pogaja z državno vla-
do o tesnejSem sodelovanju in primerni razdelitvi vladnih poslov med državo in P rušijo. »Vossische Zeitung« javlja, da se bo združilo več ministrov. V poštev prihajajo ministrstva za poljedelstvo, trgovino in socialno politiko, katerih posle bi pr=-vzela ministrstva za prehrano, gospodarstvo in za delo. Nova pruska vlada >e razen tega izvedla več nadaljnjih osebnih :-z-prememb. Več deželnih svetnikov, vladnih predsednikov, pob carskih predsednikov itd. je bilo zaoasno upokojenih, med njimi je tudi policijski prefekt v Maigdeburgu, dr. Barensprung, ki je p'/staš socialno-demokratske stranke.
Berlin. 28. iulija. d. Dočim kažejo vrhovni voditelji narodnih ©ocijalistov sedaj pred volitvami nekako rezerviranost in vnovič poudariaio svojo legalnost, govore podrejeni voditelji mnogo bolj svobodno. Na nekem 6hodu narodnih socijalistov v Berlinu je izjavil njihov govornik Rutsehke dobesedno: >Ako bomo napadeni in žaljeni po morilski tolpi, se bomo branili, ker smo močnejši. S kakimi sredstvi bomo to storili, nam je vseeno. Zahtevamo, naj ulica pripada narodnim sociialistom. Do nedelje raj Papen še vodi posle, v ponedeljek pa ho politična oblast prešla na Adolfa Hitleria Ako nam ne bodo hoteli dati oblasti, smo pripravljeni. da se je polastimo s silo!!« Te besede so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Nadalje ie izjavil narodni soci: ialist Rutsehke: »Naša sveta volja je. da si oblast priborimo t zakonitimi sredstvi, kakor so si jo možje 9. novembra 191*. V prihodnjih dneh se lahko zgodi, kar hoče. mi bomo povsem iasno priborili bitko, bodisi i volitvami ali brez njih.«.
Otvoritev novega romunskega parlamenta
Mardu odločno odklanja mandat za sestavo nove vlade in zopetno vodstvo narodne kmetske stranke
Bukarešta. 28. julija, č. Slovesna otvoritev novega parlamenta bo jutri dopoldne. Ob 11. bo svečana maša. ki ii bodo prisostvovali razen poslancev in senatorjev zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti ter diplomatski zbor. Po službi božji bodo poslanci in senatorji odšli v parlament, kjer bo kralj Karol prečital svoj prestolni govor v snremstvu svojega sina prestolonaslednika Mihaela. Ob tej priliki bo izstreljen 101 topovski strel. Po prečitanju prestobie besede bo otvoritvena seja brez debate takoi zaključena.
Zadnje dni so se vršila zelo težavna pogajanja med vodstvom narodne kmetske stranke in bivšim voditeljem stranke dr Maniujem. ki so ga skušali na vse mogoče načine pregovoriti, da bi oonovno prevzel vodstvo stranke in predsedstvo vlade. Ma-niu je vztrajal na svojem stališču, da °e več ne vrne v politično življenie. Včerajšnia avdijenca dr. Mania pri kralju je trajala nad tri ure. Po avdiienci ni hotel Maniu dati novinarjem nikake izjave.
Iz dobro poučenih krogov poročajo, da je kralj vplival na Maniuja. naj prevzame mandat za sestavo nove vlade, ker ie narodna kmetska stranka izšla iz volitev kot najmočnejša parlamentarna skupina.
Medtem je tudi dosedanji začasni predsednik stranke Mihalake podal ostavko. Mi-halake ie novinarjem izjavil, da se Mantn še ni odločil, ali sprejme mandat za sestavo nove vlade. Rumunska politična javnost z zanimanjem zasleduje nadaljnji razvoj
dogodkov fn vztrajno pričakuje končno odločitev dr. Maniua.
Bukarešta. 28. julija- g. Maniu je danes nadaljeval svoia posvetovanja z voditelji narodne kmetske stranke V nasp-otju s časopisnimi vestmi odklanja slej ko pre' nrevzem sestave vlade ali pa predsedstvo narodne kmetske stranke. Kakor se dozna va. postavlia nesprejemljive pogoie. Tud-Mihalake vztraja pri svoii ostavki na mesto noslevodečega podpredsednika. V tph okoliščinah bonaibrž zopet Vaidi Vojevodu poverjena sestava vlade. Ker Maniu vztraja pri svojih sklepih in ker hidi Mihalake noče več prevzeti vodstva stranke, ie bil sklican njen glavni odbor, ki bo odločal o nadaljnji usodi vodstva v zvezi z izidom poslednjih volitev in mandatom za sestavo nove vlade.
Oporoka Bafe
Praga, 28. Junija, s. Danes so postale znane imovinsko-pravre določbe oporoke ponesrečenega Bafe. Vdova Marija dobi delnice zimske tvornice v vrednosti 25 milijonov Kč. grad in dve nosestvi z vsemi Dremičninami. Sin Bafe dotr delnice v vrednosti 22 mili ionov Kč. oolbrat na kak^r -io že znano, vodstvo tvormc. Ako bi dedi*-' želeli, da se Jim delnice ž® sedal izplačaio se sme to zgoditi, ako ne W postal osrožen obstoj podje^a. Mestv Zl:n ie Bafa zapustil 3.3 milijona Kč. ki jih je svojčaa mesto najelo kot posojilo,
je zdel uspeh lausannske konference na ta način uničen, da je prišel na dan gentlemens agreement, sklenjen med Anglijo, Francijo. Italijo in Belgijo ter francosko-angleška konzultativna pogodba, ki so ju napačno razumeli. Kar se tiče ratifikacije lausannskega dogovora je kancelar Papen mnenja, da Nemčiji ni treba hiteti In da bo počakala, da store to prej druge države.
Odmev v Franciji
Pariz. 28. julija. AA. Dopoldne je predsednik francoske vlade in zunanji minister Herriot sprejel nemškega poslanika v Parizu v. Hoescha in se dolgo z njim razgo-varjal.
Čeprav uradno niso nič objavili o te>u razgovoru, so listi mnenja, da sta razpravljala o govoru nemškega vojnega ministra Schleicher in izjavi kancelarja Papena dopisniku agencije -»United Press-r.
>La Liberte« pravi glede na to. da ie Hitlerjev program sprejela tudi sedania nemška vlada in da se sedaj začenia dramatična doba francosko - nemških odnošajev. Iz Schleicherjevejra govora in Papen'*-ve izjave, sklepa *La Liberte*. da obstoji program nemške vlade iz teh-le točk:
1.) Nemčiii se mora z uradno izjavo odvzeti odgovornost za svetovno vojno; 2.) reparacije se moraio brezpogojno ukiniti: 3.) vprašanji poljskega koridorja* in poljsko-nemške meje se morata čim prei urediti; 4.) Posaarje se mora vrniti Nemčiji br°a plebiscita; 5.1 Nemčiji se moraio vrniti njene prejšnje kolonije: 6.) Nemčiii mora priznati enakopravnost v oboroževanju, ii 7.) izvesti se mora priključitev Avstrije k Nemčiji-
>La Liberte« pravi, da je sedaj tudi Herriot izgubil iluzije, ki jih je mogel doslej imeti glede Nemčije in nienih načrtov.
Naša letošnja žitna letina
Beograd, 2S. julija, p. Po poročilih, ki prihajajo v Beograd iz vseh delov države, ie pšenica skoro povsod že požeta. V ne« kaj dneh bodo že znani definitivni podatki o stanju naše žetve. Upravnik Privilo-girane družbe za izvoz naših poljedelski pridelkov g. Milivoj Kostič je mnenja, d* žetev niti po količini niti po kakovosti ni dosegla obsega, ki so ga prvotno pričakovali. Vzrok temu je pojav rje na pšenici, ki je tedaj baš dozorevala. To je bil vsekakor vzrok, da se je v naših najbolj žitorodnih krajih letina zmanjšala za 30 do 40 odstotkov napram prejšnjim letom. V ostalih krajih, kjer pšenica ponavadi n! tako zelo uspevala, kakor v Sremu, Slavoniji in v Srbiji, pa je žetev zelo dobro izpadla. Zanimivo je, da je letina pšenic® v takozvanih pasivnih krajih dosegla celo svoj višek, tako da pasivni kraji letos na bodo rabili toliko žita iz rodovitnejših dežel.
Zelo dobro pa se razvija koruza, kar bo nadomestilo primanjkljaj pšenice. Vsekakor bo tudi letos ostalo precej pšenice za izvoz, zlasti ker imamo še iz lanskega leta na razpolago 10.000 vagonov pšenice za izvoz. G. Kostič je ugotovil, da je kakovost žita ponekod slabša, nego lani. da pa ja koruza tudi po svoji kakovosti odlična. Pričakovati je, da bo letos preostalo za izvoz okrog 100.000 vagonov koruze. Rja pa ni napravila škode na pšenici samo ▼ naši državi, marveč tudi na Češkoslovaškem in v Avstriji. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo ohranile sedanje povolj-ne cene. V Srbiji stane kg pšenice 80 do 135 par, kg stare pšenice 150 od 155 kg, koruze pa 120 do 125. Tako visoke cena so se obranile zaradi slabotnih ponudb in večjega povpraševanja. Tudi ječmen ja ohranil ugodno ceno in se plačuje 150 do 160 par za pivovarski in 90 do 100 krmilni ječmen.
Spremembe v italijanski upravni službi
Rim, 28. julija, ž. Spremembi vlade ja sledila sedaj še obsežna sprememba v italijanski višji upravni službi. Mussolini ia kot notranji minister deloma upokojil, deloma premestil prefekte iz 36 pokrajin Upokojenih je bilo 16 prefektov, postavljenih na razpoloženje 4, premeščenih 11, na novo je bilo imenovanih za prefekte 10 dosedanjih podprefektov in 3 fašistični veljaki. Izmed 16 prefektov, ki so bili upokojeni. pozdravljajo fašistični listi tako-zvanega »skvadristovskega« krila zlasti prefekte Terzija. Rivellija. Dc Turo. Vi-vorija, d' Adama in Vigliarola, ki so bili znani pristaši odstavlienega državnega nodtajnika Giunte in drugih bivših ministrov in podtainikov.
Stavka v angleških predilnicah
London. 28. julija. Do nemirov je prišlo v Burnleyu v grofiji Lancashire. kjer je približno 20.000 tekstilnih delavcev pričelo stavkati, da protestirajo proti ukinitvi pogedb o delovnih pogojih. 4000 stavkajočih delavcev je demonstriralo pred predilnico, v kateri so še delali. Posredovati je morala policija ki je razgnala demonstrante in zaščitila delavoljne.
Velik vlom v Haagru
Haag. 28 iulija. V stanovanje bogatega haaškega meščana ki je na letovišču ▼ morskem kopališču, je bil preteklo nedeljo ;zvršen vlom. pr katerem je orišlo vtomil-v roke mnogo dijamantov in drug:h dragocenih predmetov v vrednosti nad
000 holandskih goldinarjev, med njimi tudi ogrlica, vredna 80.000 holandskib goldinarjev. ter 1000 funtov šterlingov v zlatu. O vlomilcih manjka vsaka sled,
Amerika m vojni dolgovi
Masaryk vseučiliški mladini
Poslanica predsednika ČSR mednarodnemu dijaškemu kongresu v Brnu - Dr. Beneš o nalogah univerz
Senator Borah, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve ameriškega kongresa, eden najvplivnejših politikov Amerike, je te dini čisto nepričakovano siprožil tesnobno vprašanje vojnih dolgov, v katero se na repara-cijski konferenci v Lausanni zbrani državniki niso upaifi niti dognati, čeprav predstavlja po razvoju reparacijskega vprašanja njegov sestavni del in se rešitve tega vprašanja brez rešitve vprašanja vojnih dolgov sploh ni mogoča zamisliti. Upniki Nemčije, zbrani ob ženevskem jezeru, si iz taktičnih razlogov, mogoče tudi iz strahu pred vplivom, ki ga izvršuje Amerika v današnjem svetu, niso upali sami načeti na repa raci jski konferenci tega vprašanja ter so raje počakali, da se oglasi Amerika sama in pove osnove svojega stališča in svoje smernice v tej zadevi. Razni važni dogodiki na reparacijiski konferenci, kakor osnovanje skupne fronte nemških upnikov, gentlemens agreement, in francosko angleška pogodba, so bili le migljaj, da Evropa že nestrpno čaka, da se washingtonska vlada izreče za celotno ali vsaj delno Črtanje vojnih dolgov.
Moment, da se pokrene v Zedinjenih državah ameriških vprašanje črtanja vojnih dolgov, sedaj gotovo ni prikladen. Prosperilty je še samo zlat spomin in ameriški narod se mora boriti s kruto stvarnostjo, ki ubija vsako na-do. Milijoni brezposelnih tavajo po ulicah ameriških milijonskih velemest in trume tisočev nezaposlenih vojnih invalidov so priSie celo pred washing-tanski Kapitol zahtevat svoje pravice. Toda država ne mere in ne more pomagati. Kdo naj bi bil oni človek, kje ona stramka, k,i bi si upala nastopiti v takih razmerah za črtanje dolgov, ki predstavljajo v očeh ameriškega malo-meščana in delavca pravo posojilo Evropi, katero je Evropa v bratomorni vojni lahkomiselno zapravila. Še važnejše pa je dejstvo, da bodo v nekaj mesecih v Ameriki predsedniške volitve in da se niti demokrati niti republikanci, ki se Dore za oblast, ne tipajo odkrito priznati svojim volilcem, da se vprašanje vojnih dolgov ne bo dalo večno vzdrževati v sedanjih rigoroznih koncesijah. Republikanska stranka v svojem volilnem programu vojnih dolgov sploh ne omenja, demokratska stranka pa o kakem črtanju dolgov noče niti slišati.
Ni čuda torej, če je v takem ozračju nastop senatorja Boraha presenetil vso svetovno javnost, in to tembolj, ker je nastopal senator Borah dosedaj kot najbolj nepcmirljivi nasprotnik ne samo
Obletnica smrti vožda Karadjordja
i"e dni pred 115 leti je končal svoje življenje kot žrtev zločinske politike in naje-t h morilcev srbski naredni vodja in junak Petrovič, imenovan Karadjordje. Karadjor-dje je personifikacija težnje srbskega naroda po svobodi in neodvisnosti, knez Miloš Obrenovič, ki ga je dal umoriti, pa je zasledoval cilj neomejene oblasti samega sebe in svoje rodbine za vsako ceno v nazi-ranju, da je potrebna narodu, ki se nahaja v otroški dobi političnega in kulturnega razvoja, na vsak način močna roka, ki naj ga vodi, če ne drugače, tudi z brutalno si-1 . Knez Miloš Obrenovič je od Turkov eprejel knežji naslov in se je popolnoma zadovoljil s stopnjo turškega vazala, da bi sebi in svojim potomcem pridobil na-sledstveno dinastijo. Sodobnika Karadjordje in Miloš Obrenovič sta bila veliki sili popolnoma nasprotnega značaja. Prvi je zastopal naciorrlno revolucijo, drugi pa ozke srčni oportunizem in je bil tako v eni osebi združen in predstavljen ves altru-izem, v drugi pa egoizem, med katerima je moralo priti do obračuna. Ta obračun se je moral izvršiti tako, da je zmanjkalo enega od obeh silnih tekmecev. Usoda je hotela, da p dleže Karadjordje, uredila pa je istočasno tako, da je s svojo smrtjo postal on to, kar se je kruto maščevalo nad zmagovalcem in ubijalcem. Karadjordje je postal mučeni k žrtev narodnih teženj in idealov, svetnik srbske nar; dne misli in znanilec narodnega osvobojenja.
Leta 1817. dne 20. julija se je Karadjordje nenadoma vrnil iz Rusije v Srbijo in zatekel se je k svojemu kumu in prijatelju knezu Vujici Vuličeviču. do katerega je imel največje zaupanje. Ker ni bilo varno, da bi ostal pri njem za stalno, se je že drugi dan podal k prijatelju Dragiču Vrj-kiču v Radovanje. Takoj, ko je odšel, pa je Vujiica Vuličevič poslal svojega pomočnika Protiča iz Smedereva v Beograd, naj javi knezu Milošu Karadjordievo vrnitev, še vedno ni u? tovljeno. ali je izvršil Vuličevič to iz lastnega nasriba, ali pa, kakor pravijo nekateri zgodovinarji, po naročilu samega Karadjordja. Gotovo je samo to, da je bila ta priiava usodna za Karadjrr-dia. Knez Miloš se je hudo ustrašil njegovega nenadnega povratka in to zlasti zaradi t^ea. ker se je malo po-prej pobotal s Turki in bi mogli upori, ki bi jih organ®-ral Karndiordje, do temelja p-kvariti težko pridobljeno zaupanje kneza T>ri turški vladi. Knez Miloš je takoj sklical svoje najintimnejše nriiatelje, da bi se z njimi posvetoval. kako bi se dalo spraviti Karadio^dia s poti. Prej na je že sam sklenil. da b® Vi o najboljše če bi se ga na kak način uničilo za vedno. Na posvetovanju sta bila tudi Naum Ičko in Pavle Srete.no-vič-Li sovič ter je na knezovo vprašanje, kaj nai se napravi s Karadiordjem. odgovori1 Ičko: »K8ki r s prašičem za božič«. — Knez in njegovi zaupniki so skovali odvraten morilski načrt. p^> katerem naj bi bil morilec sam Vujica Vuličevič, da bi se umor potem lahko predstavljal narodu kot delo srvraštva. ki je na^alo med nekdanjimi dobrimi prijatelj:. Knez Miloš je Sretenoviču-Li^vidu o overil nalogo, naj d on o ve Vujici Vuličeviču. da mora na vsak način v par dneh izročat' knezu grlavo Karadjordja. če heče sam ostati pri življenju.
črtanja, temveč celo vsakega znižanja vojnih dolgov. Nehote se vsiili tu vprašanje, ali je govoril Borah sedaj zopet samo v svojem imenu, kakor se je že večkrat proslavil s svojimi izpadi, ali pa ima za seboj ameriški zunanji urad ali celo mogoče predsednika Hoovra. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da nastopa Borah nedvomno kot govornik odločujočih činiteljev, kar je za poznejši razvoj vprašanja vsesakor zelo ugodno znamenje.
Seveda pa si niiti Borah ni zamisli) črtanja vojnih dolgov kot čisto darilo Evropi. On je hladen računar. Prepričan je, da so naraščajočo gospodarsko stisko na svetu v nemajhni meri povzročile ravno amerišlke težave. Ce si bo torej opomogel ostali svet, se bo po njegovem minenju tucLi v Ameriko kmalu vrnila »prosperity«. Vir vseh nadlog Evrope vidi dalje Borah v njemem silnem oboroževanju, ki požre ogromne milijarde narodnega premoženja in bi se dalo uporabiti v produktivnejše svr-he, s čemer bi se tudi ameriško gospodarstvo poživelo. Znižanje vojnih dolgov naj bi bila torej nekaka nagrada za znižanje oboroževanja, od česar pričakujejo Amerikanci zopet v prvi vrsti ravno za svojo domovino največje koristi. Gotovo pa je, da se taki svetovno gospodarski problemi ne dajo urediti enostavno z izjavo te ali one države, temveč bi bila za to potrebna nova svetovna konferenca, ki bi se poleg ureditve vojnih dolgov bavila tudi z vprašanjem razorožitve, obnovitvijo zlate valute, stabilizacijo srebra v vzhodnih državah in slednjič s carinami.
Predlogi ameriškega senatorja Boraha so torej zaenkrat še preobširni in premegleni, 'da bi jih lahko takoj vzeli praktično v pretres in zato je tudi ameriška vlada razpravo o njih odgodila na nedoločen čas. Vsekakor pa je nastop tega vplivne?'1 vn/V+e]ja ameriške zunanje politike nailboliiši dokaz, da tu-dii v odločujočih ameriških krogih vedno bolj prodira prepričanje, da gospodarska	:-v'r!,i^ea iz vojnih dolgov, zelo resno ovira trgovino in blagostanje Zedinjenih držav in da bi se zato izplačalo žrtvovati del teh dolgov za občo ""^"v mednarodnega gospodarstva. Primer senatorja Boraha, ki je postal iz zakrknjenega Savla Pavel, je najbolj zgovoren dokaz za to. Upajmo, da bo kmalu sledila njegovemu zgledu tudi ameriška vlada, in se odločila za sodelovanje pri gospodarskem in političnem obnavljanju sveta.
Istočasno pa je knez Miloš obvestil tudi turškega vezirja Ali-pašo Marašliju o vrnitvi Karadjordja. Ali paša mu je dal na razpolago večjo četo za ugonobitev nevarnega nasprotnika, a je knez Miloš iz previdnosti turško vojaštvo, pustil za enkrat v rezervi. Karadjordje je prebival tedaj v radovanjskem gozdu v koči svejega prijatelja Dragiša Vojlriča. Do te koče je bilo od Palanke tri, od nekdanje glavne cari-grajske ceste pa koma;' uro hoda. V istem gozdu, kjer se je skrival knez Karadjordje s svojim služabnikom Naumcm, je bil pred 13 leti tudi sestanek narodnih prvakov za veliki, od Karadjordja organizirani upor proti Turkom. Zvečer 25. julija na praznik sv. Arandjela Gavrila je obiskal Karadjordja Vujica Vuličevič, katerega je spremljal Nikola Novakovič, ki je iz dna duše sovražil Karadjcrdja, ker je ta pred leti zaradi nekega zločina obsodil na smrt nejgovega brata. Karadjordje in Vujica sta večerjala, potem pa se je Vujica podal k počitku, dočim je Karadjordje bdel pozno v noč. Svojemu služabniku Naumu ie naročil, naj ne gre iz krče. Ko pa je Karadjordje proti jutru zasnal, je Naum le zapustil kočo, da bi prinesel vodo za zaju-trek. Novakovič, ki je z Vujico tudi prenočeval v koči ter ves čas mislil, kako bi umoril Karadjordja, je spečega kneza s sekiiro udaril po vratu, potem na mu je z jataganom odsekal glavo. Služabnika Nau-ma, ki se ie tedaj vračal od studenca, pa je ustrelil. Potem sta Vujica in Novakovič Karadiordjevo elavo zavila v vrečo ter jo z njegovo obleko in orožiem vred v Pa-la/nki izročila Lisoviču. da jo odnese knezu Milošu v dokaz izpolnitve njegovega povelja. Miloš je še drugi dan izročil glavo vezirju Ali paši, Turki so z lrbanie odrii kožo. jo nasolili. napolnili s rtrPdlvom m poslali v Oariarrad. Knez Miloš je poskrbel, da so bili skrbno izbrisani vsi sledovi naročenega zavratneea irmr-ra. livdstvn ie rbiavil. da je postal Karadiordie žrtev osebnega maščevanja in oskrbel ie tudi za slovesen pogreb trupla svoje žrtve.
Prelita kri je vpila po maščevanju. Obrenoviči. ki so načeli s krvjo, so v krvi tudi končali, veliko delo osvobojenja in uedinjenja. ki ga ie začel Karadjordje, pa ni z njim zaspalo. Krnkretno obliko je dal nieeovj ideji sin. knez Aleksander, oživotvoril na io ie junak, kralj Peter T. Osvoboditelj. Usoda je odločila, da "ie bilo od deda začeto delo slavno d vrš»no z žrtvami naroda po vnuku in pravnuku.
Seia glavnesra odbora
JRKD
Beograd, 28. julija, p. Popoldne se je nadaljevala seja glavnega tajništva JRKD pod vodstvom glavnega tajnika ministra dr. Kramerja. Na seji so posamezni funkcionarji tajništva poročali o položaju v posameznih banovinah. Iz poročil vseh funkcijonarjev je razvidno, da napreduje organiziranje stranke v vseh banovinah z lepimi uspehi in da narod povsod z odobravanjem pozdravlja akcijo za zbiranje poštenih Ju po slo v eno v. ki stoje na stališču programa JRKD v skupno in enotno fronto. Obenem so n.a seji tudi razpravljali o gradivu, ki bo predmet jutrišnje seje glavnega odbora stranke.
Razvoj našega Aerokluba
Ljubljana, 28. julija.
Nocoj ob šestih se je v prostorih ljubljanskega Avto klub a vršil šesti redni občni zbor oblastnega odlbora »Aerokluba Naša krila«. Zbor je otvoril predsednik indirstri-jec g. Rado Hribar in pozdravil zlasti delegata osrednje uprave g. inž. Meglerja ter zastopnike tiska, nato pa je g. Kuhar pre-čital vdanostne brzojavke Ni. Vel. kralju kot vrhovnemu zaščitniku domače avijaci-je, pozdrave N)j. Vis. princu Pavlu, ministru vojske in mornarice ter komandantu zrakoplov«,tva divizijskemiu generalu Nediču v Petrovaradin. Brzojavke so bile toplo sprejete. Inž. Me-gler je sporočil pozdrave osrednje uprave Ln izrazil željo, da bi se delo lijubljanskega kluba poslej vršilo še z večjim elanom in še z večjimi usipehi, kakor se je doslej; posebej je naglasil potrebo, da naš oblastni odbor čimprej pride do svojega terena.
Ko je nato predsednik opravi? ostal« otvoritvene formalnosti in razdelil konsti-tucijiske funkcije, je podal predsedniško in — v imenu službeno odsotnega tajnika poslanca g. dr. Rapeta — tajniško poročilo, v katerem je nazorno prikazal krizo, razvoj in rast našega Aerokluba v zadnjih dveh letih. Po težkih in dolgotrajnih naporih je predsedniku in odboru uspelo, da se je materialni položaj kluba saniral in utrdil. Najpomembnejši dogodki v tej dobi so dograditev popularnega letala »Lojze« in nakup le-tal »Dietrich« in »Pelikan«, s katerimi je bilo mogoče uvesti intenzivnejše propagandno letanje in si je tako klub priskrbel nov vir dohodkov. Iz pilotske šole kluba je v tem času izšel prvi civilni pilot Aerokluba v vsej državi — izšolal ga je g. Vodišek. Letala so bila precej zaposlena: »Lojze« je napravil 44 poletov, »Pelikan« 380, »Dietrich« 39, »Ljubljana« 21. Klub je živahno sodeloval pri različnih letalskih prireditvah ter je dosegel lepe uspehe. Tesnejše stike je navezal z oblastnima odboroma v Mariboru in Zagrebu. Z vso vnemo se ie zavzel za zgraditev aerodroma v Ljubljani, za kar so ukrenjene že vse priprave. Eden najvažnejših dogodkov v minile m letu oa je fuzi-ja kluba z Udruženjem rezervnih avijati-kov, kar pomeni združitev vseh moči, ki delajo na polju avijacije pri nas. — Število Članov znaša: 8 velikih dobrotnikov, 17 dobrotnikov, 35 ustanovnikov in 241 rednih članov. Fuzi'ja z rezervnimi avijatiki vzbuja upravičene na de, da bo delo kluba v bodoče kar najuspešnejše.
Načelnik sekcije za brezmotorno letanje g. inž. K uhelj je poročal o poizkusih z brezmotornim letalom v Ljubljani in na Blokah. Letalo je bilo izdelano doma, na Blokah je sekcija našla odličen teren, zaradi finančnih težav pa je morala poizkuse opustiti. Gospodar g. Deter je poročal o hamgarjiu, ki je v zelo slabem staniiu. Letala ima klub sledeča: 1. Bloudek 15 »Lojze«, 2. »Pelikan«, 3. »Sraka«, 4. »Ljubljana«, ki pa zaradi d efektnega motorja začasno ni uporabno ter 5. rezervni motor za »Pelikan«.
Iz obširnega, prav temeljitega poročila blagajnika g. Šabca povzemamo, da je ob zaključku bilance pri aktivih 147.442.02 Din znašala čista imovina kluba 59.969 Din. Za relativno ugodnost te bilance gre v veliki meri zahvala gg. predsedniku Hribarju in na inž. Bloudku, ki sta požrtvovalno odpisala nekaj svojih računov. Iz članarine bl-ub svojega poslovanja nikakor ne bo mogel vzdržati. Po približnem proračunu, ki ga je blagajnik predložil za prihodniie leto, znašajo najnujnejši izdatki 48.000 Din, članarina pa bi v najugodnejšem primeru lahko znesla samo 6000 Din, torej bo moral klub neizogibno doseči 42.000 Din podpore. — Po teh poročilih je g. Sterl-ekar v imenu nadzorstvenega odbora predlagal blagajniku, tajniku, gospodarju in predsedniku ab-solutorij s prisrčno zahvalo, enako pa tudi vsem ostalim funkcionarjem. Ko je biJ ta pred'og sprejet, se je predsednik g. inž. Zupančič v prav toplih besedah posebej še zahvalil g. blagajniku, ki je s svojo strokovno in svetovno izobrazbo in s svojo požrtvovalnostjo klubu izredno mnogo pomagal. Tej zahvali so se vsi zborovalci pridružili z iskrenim, navdušenim aplavzom.
Po nekaterih pojasnilih in pogledih v bodoče delovanje, ki jih je podal predsednik, (nadaljevanje pilotske šole, gojitev brezmotornega leta, za katerega ie v Sloveniji najodličnejši teren, propaganda in mali mitingi na deželi, uscanovltev aerodroma — sedandi v Šiški že skoraj ni več uporaben), je inž. Megler ponovno poudari! ugodnost terena za brezmotorno letanje pri nas in izjavil, da bi se moral v Sloveniji razviti center te vrste letanja.
Po petminutnem odmoru je bila predložena in sprejeta lista novega odbora, ki se je po zboru takoj na seji konstituiral takole: predsednik industrijec Hribar, I. podpredsednik polkovnik Nedeijkovič, mesto II. podpredsednika se rezevira zastopniku vojske, III. podpredsednik Kuhar, tajnik inž. Kuhelj, blagajnik Pregelj, gospodar Deter, dr. Rape, inž. Zupančič, inž. Bloudek, inž. Be-vc, inž. Mačkovšek, Čolnar, Vodišek, Ermenc, Miklavec, nadzorstvo pa svetnik dr. Mam, Sterlekar in Pogačnik. Ljubljanski kilub bo v plenumu centrale zastopal predsednik Hribar, njegov namestnik je dr. Rape.
Iz vrst fašistične hierarhije
Rim, 28. julija, ž. v pokrajini Beneven-to, kjer je prišlo lani do protirežimskih incidentov, je bil sedaj odstavljen od takrat že drugi pokrajinski fašistični tajnik Albert Varano. Kmalu po omenjenih incidentih je bil Varano Imenovan za pokrajinskega tajnika z nalogo, da pomiri ljudstvo, k! se je zaradi eosrpodarske stiske neprestano upiralo. Varano svoje nalofre nI izvršil. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Štefan de Simone.
Brno, 28. julija, d. Včeraj so v Kauni-tzovem kolegiju »tvorili 11. mednarodni dijaški kongres, ki ga je sklical International Študente Service in se ga udeležujejo zastopniki diiaštva iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Kanade. Bolgarije, Kitajske. Češkoslovaške, Danske, Francije, Nemčije, Vel. Britanije, Nizozemske, Madžarske. Indije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Južne Afrike, špannje. Švedske, Švice, Zedinjenih držav in Turčije.
Kongres je otvoril ob prisotnosti zastopnikov državnih in avtonomnih oblasti ter raznih dijaških društev in organi/jacij dr. Kulmann iz Ženeve, bi se je v svojem govoru spo-minjal pokrovitelja dijaištva predsednika Masaryka, nakar je prof. Heiman, zastopnik prosvetnega ministrstva, prečrtal poslanico predsednika Masaryka, ki pozdravlja predvsem inozemske goste ter želi kongresu popoln uspeh. Med drugim pravi:
Poznam cilje vaše organizacije in pro gram letošnjega kongresa. Poleg vaših strokovnih študij imate časovne probleme, kakor jih imamo vsi, ki se resno bavimo z javnimi zadevami. Poudaril bi rad. kakor sem že prej večkrat storil kot akademski učitelj, da se vestno izobražujte v svoji sitrnki. Tako zvana kriza inteligence izvira tudi odtod, da mnogi akademski izobraženci na svojem delovnem področja ne zadovoljujejo, zaradi česaT ne pridobe zaupanja državljanov. Temu je vzrok tudi dejstvo, da akademsko izobraženi ne le samo ne izkoriščajo pravilno in intenzivno visokih Sol. temveč tudi ne korakajo v praktičnem delu kot zdravniki, uradniki, inženjerji, duhovniki itd. sporedno z napredujočo znanostjo. Zdi se mi, da ni vprašanje, kako naj se inteligenci omogoči redno' nadaljevanje Študija oziroma šolanja 6amo v interesu inteligence, temveč je tudi zelo nujne za koristi vseh državljanov.
Inteligenca tudi n« političnem področju ne uživa posebne cene, ker pada primeroma lahko in pogosto v splošno politično (U-letnntstvo in amarterstvo. Tudi politika je znanost in tudi politična praksa zahteva strokovna znanja, kakor vsaka druga stroka. Lahko je v politiki operirati z velikimi gesli in programi, težko pa je Svetovati, kako naj se stvari pravilno izpremene, kako naj se program res in fastno uresniči. Ne trdim, da ne bi smela inteligenca imeti nobenega političnega navdušenja intenzivnosti in čustvovanja, svetujern pa mladini
Odmev šenčurskib dogodkov
Beograd, 28. julija M. Kakor se doznava, je državno sodišče izpustilo iz zapora krani-skega župnika Matijo Škrbca in duhovnika lazarista Josipa Godino. Preiskava proti obema je bila zaključena in zaslišane so bile vse priče, zaradi česar je sodišče uporabilo določbe zakona, po katerih se more dovoliti ljudem, ki niso sumljivi možnosti pobega, da se branijo iz svobode, čim so bile zaslišane pri njihovi zadevi v poštev prihajajoče priče. Na podlagi izida preiskave bo državno tožilstvo sedaj izdelalo obtožnico ter se bo sodna razprava proti omenjenima gospodoma, kakor tudi proti njihovim tovarišem vršila bržkone sredi septembra.
Iz zaporov so bili izpuščeni V9i oni duhovniki, ki bodo obtoženi po onih členih zakona o zaščiti države in javne varnosti, ki določajo naivišjo kazen do 5 let ječe, dočim ostanejo še nadalje v zaporih vsi ostali, ki bodo sojeni po členih zakona o zaščiti države in javne varnosti, kateri določajo kazen od 5 do 20 let ječe.
Župnik Barle pri papeškem nunciju
Beograd, 28. julija, p. Dopoldne je papežev nuncij Pellegrinetti sprejel v dveurni avdijenci bivšega narodnega poslanca tn šentjakobskega župnika g. Janka Barleta iz Ljubljane. Avdijenca je potekla zelo zadovoljivo in v prijateljskem razgovoru.
Iz veterinarske službe
Beograd, 28. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen g. Franjo Pirnat, višji veterinarski svetnik obmejne veterinarske postaje v Mariboru v 4. skupini 2. stopnje. — Premeščen je kot veterinarski nadzornik h banski upravi dravske banovine v Ljubljani v 4. skupini 2. stopnje dr. Josip Stegu, višji veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Celju.
Naš izseljenski komisar v Dusseldorfu
Beograd, 28. julija, p. Minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje je imenoval za izseljeniškega komisarja v Diissel-dorfu duhovnika g. Maksa G®ričarja iz Mozirja.
Odlikovanja
Beograd, 28. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za gozdove in rudnike so odlikovani: z redom sv. Save 4. stopnje Stjepan Prpič, gozdarski svetnik v p., z redom Juroslovenske krone 4. stopnje Emil Obere^*- v^-n darski svetnik v. p. in Juraj Franješ, gozdarski svetnik v p.; z redom sv. Save 5. stopnje Franjo Jindra, gozdarski svetnik v p., Dušan Vajner, gozdarski svetnik v p.; z redom Jusroslovenske krone 5. stopnje Mata Medvedovič, Oskar Gremil, Dane Sta-nišič, Josip Hekner in Pavle Arpad. gozdarski svetniki v p.; z zlato kolajno za vestno službo Mata Stepanovič, Zahrije Zjalič in Andrija Mladerovič, podgozdarji I. razreda v p.
Samomor zagrebškega turista v Beljaku
Zagreb, 28. julija, n. Policija je dobila obvestilo iz Beljaka, da je tam zagrebški turist Dragutin Srebre, ki se je nastanil v nekem hotelu izvršti samomor. Vzroka njegovega koraka niso znani.
Smrt slovitega angleškega inženjerja
Kairo, 28. julija. AA. Tu je za pljučnico umrl inž Willcocks, ki je znan zlasti po zgradbi oriaškega jezera r>a Nilu nri Assu-anu. Pokojnik je tudi vodil velika dela za namakanje Egipta in Mezopotanije,
naj bi tudi politiino mislila. Prava znanost ne duši resničnega čustvovanja in resničnega navdušenja, vendiar pa ni vsako čustvo in vsako navdušenje pravo in upravičeno. Mladina naj vedno in povsod varuje fraz. V programu kongresa čitam da je sedaj zdravje mnogih dijakov ogroženo z beoo, zaradi česar postajajo pustolovci in iščejo rešitve v socialnih in političnih elcstrenvh. Radikalizem na levi vodi do radikalizm-a na desni, kar nam je zelo Izrecno poudaril Havliček. NTe spuščam t=e v analizo povojne dobe, razmere so dovolj tlabe in zato moramo tem več misliti. Pazite, da ne storite nikjer in nikdar ničesar nečastnega ali celo nizkotnega, za kar bi se morali sramovati do pozne smrti. Če se že pečate s politiko, potem se pečajte s pametno in pošteno politiko.
Poslanica predsednika Masarvka je bila sprejeta z živahrrmi manifestacijami.
Po raznih pozdravih oficijelnih zas"omi-kov je bil prečrtan pozdrav zunanjega m* nistra d'. Beneša, bi poudarja naiiprej pomen dejstva, da se kongres vrši v držan, v kateri so univerzitetne tradicije med najstarejšimi v Evropi in kjer ie kulturni razvoj tesno zvezan 7 zgodovino univerzitetne vzgoje. Univerze morajo posvečati posebno pozornost vzgajanju k onemu preciznemu naziranju in ustva r ia jočem u rs-ziumu. ki omogoča po Masarvkoviih besedah ljudem, da se ne opTOste samo razimer. r a katere jih vežejo navade, temveč pn-dro v nacijonalno. evropsko ki splošno človeško bistvo. Današnja gospodarska kriza fe more rešiti le s svetovnim sodelovanjem in univerze so po svojem imenu in sojinem udejstvovanju poklicane, da so učiteljice duha sodelovanja vseh sbupn-r no glede na narodnost, pleme ali vero. Univerze, ki imajo pripadnike iz vseh siloiev, ustvarjajo iz raznih razredov družba nov razred, ki prodira v vse sloje Ln izoblikuje duhove povsod, červrav morda neposredno. Univerze so poklicane sodelovati pri izobrazbi širokih množic, važna njihova naloga v moderni demokraciji pa tudi ta. da dajejo vladi, narlamentu in strankam strokovnjake, snecijalizirane v ^osrvodar-skih in političnih vprašanjih. Ako-hoče;o tzipol.nievaiti svojo nalogo, morajo korakati sporedno s čim dalje vr^jo zapletenostjo političnih in gospodarskih vprašani, prodreti morajo v življenje, kazati živr^no 70nlmanje za aktualne socija'1ne probVme m ne smejo zamirati oč pred sociiaimmi Zli ter se izogibati razpravam o njih.
Zbor jahacev in vozacev
Ljubljna, 28. julija.
V prostorih Kmetijske družbe se je nocoj vršil občni zbor Kola jahačev in vozače v v Ljubljani. Poleg članstva so se občnega zbora udeležili tudi general Popovič in več častnikov. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Lukman, ki je pozdravil vse navzoče in takoj prešel na dnevni red. poudarjajoč, da se je občni zbor letos nekoliko zavlekel, ker je društvo čakalo na odgovore glede denarnih podpor. Intervencija v Ptuju glede denarne podpore ni Imela uspeha, pač pa je centrala v Beogradu obljubila za eventualno dilrko 3000 Din. dočim je lani prispevala 15.000 Din. Težko gospodarsko krizo društvo zelo občuti.
Blagajniško poročilo je podal g. Janušič, iz poročila je razvidno, da je finančni! položaj društva kljub hudim časom razmeroma še dovolj ugoden. Sledila je daljša debata in je bilo sklenjeno, da se bodo 18. septembra vršile na vojaškem vežbališču in dirkališču v D. M. v Polju jahalne in vozaške dirke. Izvoljen je KI poseben prireditveni odsek. Odbor je ostal Isti kakor dosedaj, le na mesto polkovnika Popoviča, ki je bil službeno premeščen, je bil v odbor Izvoljen g. Koci.jan. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se bodo poslej vršili redni odborovi sestanki vsak prvi torek v mesecu. Vsako nedeljo ob 6. zjutrj pa bodo v Linhartovi ulici na prostoru, kjer je bil sokolski zlet, članske jahalne vaje. K tem so vabljeni tudi vsi prijatelja jahalnega športa. Prvo j ar hanje bo že to nedeljo.
Gorgulov po obsodbi
Pariz, 38. julija. AA. Zgodaj davi so odvedli obsojenega Gorgulova s sodišča nazaj v ječo in ga zaprli v celico za obsojence na smrt. Kakor je navada pri obso-jencih na smrt, je v obsojenčevi^ celici neprestano, noč in dan stroga straža
Kakor znano, je sodišče obsodilo Gorgulova na smrt na podlagi pravdoreka po-rotnikov, ki so z 10 glasovi proti 2 potrdili obtoženčevo krivdo. Gorgulov ima s«--daj še tri dni časa, da se pritoži na kaša-cijsko sodišče. Doslej se še ne ve. ali ho Gorgulov prošnjo za t,omiloščenje podpisal. Gotovo je le, da ga je skušal njegov zagovornik Henrv Gcraud danes popoldna k temu pregovoriti. Govorenje in veden«» G< r^ulova v ječi je prav tako nezvezno in brez glave, kakor je bilo pred porotniki. Zdi se, da ga je strah le giljotine. Zakaj, neprestano ponavlja besede, ki jih ia včeraj izrekel pred sodiščem: »Nočem na morišče! Nočem pod giljotino! Hočem, da me i:strele!«
Iz šolske sli?žbe
Beograd, 28. junija, p Z odlokom ministrstva prosvete so napredovali v VIII. položajno skupino naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Milena 'Pehani na Viču, Ivan Cvetko v Mariboru. Janko Sicherl v škofji Doki. Marija Vcdušek v Mežici, Franja Jerala-Moljk v Igi vasi. Marija Ogrizek v Pristavi Alojzij Jenko v Slovenisrradcu, Marija Vider v Zagorju ob Savi. Maks Kos v Bučah Gabrijela Zupančič v Duoliah, .Tanko Moder v šmartnem pri Sloveniarrad-cu, Peter Golcb!č na Primskovem pri Litiji. Alojzija Jančič v Cirkovcih rri Ptuju, Marija Marok v Mežici. Josipina Jelc v šmartnem nri c1ovenjgradcu. Valerija Kamenček nri Sv Križu. Vida Uršič-Benedi^'5 v Horjulu. Franjo Kovšek v Draga tušu, Franr deležnik v Loškem potoku in Gabrijel Lumbar v Velosovem. Za učitel^a-nr'-pravnika sta imenovana Josip Erniša v Hodošu in Ivan Šiftar v Kruplivniku.
VRFMENSK4 NAPOVED Dunajska rrompn«kn nannrpd 7n
Spremenljivo oblačni*, lahno nagnjenje k nevihtam, nekoliko topleje.
Maši kraji In ljudje
N]. Vel. kralj pri svoji družini na Bledu
Včeraj zjutraj je dospel na Bled tudi Nj. VeL kralj Aleksander L in je tako v ■poletni jugoslo venski prestolnici zbrana vsa kraljeva družina. Prestolnice: Beograd, Zagreb in najlepši del slovenske zemlje — Bled po svoji izbiri najlepše dokazu jejo^ kako je ves kraljevski dom najtesneje združen s troimenim jugoslovesnskim narodom. 'L beograjsko prestolnico je vezana tradicija vseh jugoslovenskih žrtev in hrepenenj po svobodi in narodni samostojnosti, prestolnica v Zagrebu nas spominja na slavno preteklost nekdanjega mogočnega slovanskega rodu, blejska prestolnica pa daje vsem 1-em slavnim spominom in tradicijam idiličen okvir. Bled je bil že od nekdaj kra& kjer je naš rod v prirodnl krasoti iskal duševnega miru, da bi iz globine svojih src izrazil svoje želje ter se z novimi nadami povrnil v vsakdanje življenje. Naša vroča želja po svobodi je dobila pač najlepši izraz na ta način, da se je, kakor pravi pesem, v kinču nebeškem in v biseru slovenske zemlje nastanil naš narodni kralj s svojo rodbino. Kraljeviči preživljajo v tem prelepem kotičku svoje najsrečnejše dneve in tako bo naš Bled za vedno ostal tesno zvezan b našo narodno vladarsko rodbino.
Js j. Vel. kralj Aleksander med narodom: a Hk« perfka®nje vladarja, ko s» Je na nedavnem potovan ja po Oral gori, povsod sprejet m navdušenjem in ljubeniijo, ustavil v Danilovgradu, kjer so ga poleg ostalega prebivalstva takoj obkoHH Sokoli ln stari
črnogorski junaki
Poglavje o upokojencih hrastniške tovarne
Pokojnine delavcev kemične tovarne y Hrastniku
Hrastnik, 28. juiija.
Pokojninski fond za delavce kemične tovarne bo kmalu izčrpan in pravijo, da 69 bodo iz tega fonda izplačale pokojnine do sedanj m upokojencem samo še za avgust in da bodo ostali ti reveži, ki so vedno v redu plačevali svoje prispevke v pokojninski fond, meseca septembra brez vsa.<e po k vjnine, če fond ne dobi novih 6Tedsitev. Zanimivo je razlaganje vzrokov te velike nevarnosti za upokojeno delavstvo.
Leta 1924 je nastal spor med vodstvom kemične tovarne in med delavci. Tovarna, odnosno delniška družba baje nd nekaj let plačala svojib prispevkov v pokojninski fond in na novo sprejete delavce je smatrala samo za dninarje, ki po zakonu niso
E odvrženi starostnemu zavarovanju. Če bi ilo tudi Tes tako. da se na novo spreje ti delavoj lahko smatrajo za navadne dninarje, je pa vendarle vsega upoštevanja in uvaževanja vredno dejstvo, da se je kader delavstva pri kemični tovarni zel« zmanjšal. Danes ima namreč kemična to vama le še okrog 100 delavcev, od katerih naj bi bilo. Kakor že rečeno, nekaj spre jetih le v dninarsko služibo ali zaposlitev, pri kateri se nd treba brigati za starostno zavarovanje. Število upokojencev je v zadnjem času narastlo na 68 oseb. Na eni strani prihaja zaradi tega manj prispevkov v
pokojninski fond, na drug*, str and pa sc zaradi naraščanja števila upokojencev naglo prazna blagajna fonda.
Ob nedavni intervenciji je predlagal zastopnik Delavske zbornice glede pokojninske blagajne naslednje: Od strani delaivcev se naj zvišajo prispevki in zavarujejo naij se vsi delavci, ne pa samo nekateri, ker 6e ne da več natančno ugotovita, pod Kakimi pogoji so biti ti in oni sprejeti. Primanjkljaj pokojninske blagajne naj krije delniška družba. O tem predlogu noče delniška družba ničesar sMšaiti, češ da je izpolnila predpisane dolžnosti ter da daje upokojencem še več, namreč brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetlijavo. Družba pošilja svoje upokojence občinam v breme. Trboveljska občina mora že doslej znatno podpirati upokojence kemične tovarne, ker ti s svojima minimalnimi pokojninama nikakor ne morejo izhajati. Napro-šena je bila tudi dolska občina, ki doslej še ni v toliki meni podpirala teh revežev, da bi prispevala v pokojninski fond mesečno po 2000 Din. Ta zadeva še ni rešena, potrebno pa je na vsak način nekaj ukreniti, da upokojenci kemične tovarne, ki eo od svojih skromnih zaslužkov redno prispevali k pokojninskemu fondu, kar naenkrat ne bodo ostali brez skromnih pokojnin
Pomožna akcija emigrantov
Ljubljana, 28. julija.
Gospodareko-socialm odsek delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« se obroča na našo javnost, posebej še na primorske rojake z naslednjim pozivom:
Izkušnje pretekle zi nas uče, da dobra ▼olja, narodna zavest in sočustvovanje, ki ga gojimo do svojega bližnjega s tem, da mu pomagamo* bodi materi jalno ali moralno, rešijo marsikaterega nesrečneža pred duševno in telesno propastjo. Primorski emigranti, ki so morala pretrpeti vso Gol-goto neizrekljivega trpljenja na zasužnjeni zemlji, se nahajajo danes v največji bedi, ki jo povzroča današnja svetovna kriza. Ta bedni položaj pa dobi svojo najžalost-nejšo sliko z nastopom ziime. Bolehav, gol in bos, lačen in brez zaslužka je tak revež prisiljen tavati v najhujšem mrazu okrog, ne da bi se vedel kam zateči. Obdaja ga nevarnost razmer, ki mu groze, da ga strejo še duševno, da zaide na kriva in napačna pota, da mu ošilbijo ono silno zavest vere v svobodo in življenje.
Emigrantska mladina je dobro razumela ta položaj svojih bratov. V tej zavesti je podvojila svojo delavnost ne samo na kulturnem poprišču, ampak predvsem na človekoljubnem. Njen smoter ni samo rešiti brezdomca telesnega trpljenja, ampak ji pri tiče tudi naloga ohraniti mu neomajno vero v končno zmago v borbi, ki jo voju-je. Tudi letos hoče emigrantska mladina nadaljevati svoje delo v prarvou lanskega. Brajtiie! Apeliramo na vašo narodno zavest, na Vašo velikodušnost. Pomagajte narm! Nočemo, da nas prehiti zfima, da nas zadati v času največje bede nepripravljene. Zbiramo obleke, perilo, obutev, posteljna pokrivala, ki nam služijo za prenočišče bednih, čeprav obrabljena in obnošena, kar ie za vas morda odvisno. Preglejte doma rn našli boste marsikaj, na kar ste morda ze pozabili. Dobrodošel nam je najmanjši dar, ka g« sprejmemo z iskreno hvaležnostjo, svesti si, da hočemo pomagati onim, ki so nam porok za boljšo bodočnost in narodovo svobodo.
Za sledovi davnih vekov
Dolnfi Logatec, 28. julija.
Ljubljanski tn logaški jamarji, med njimi strokovnjaki in znanstveniki iz Ljubljane so od ponedeljka dalje na terenu kaliških jam, južno od Logatca, in naša javnost z zanimanjem spremlja njihove izsledke. Nosorog, katerega prve ostanke so našli jneka-teri tukajšnji domačini v ilovici ene izmed mnogih novo odkritih jam, je postal glavni predmet zanimanja.
Jama, v kateri so izsletMU znamenito najdbo, je globoka jedva 7 metrov, vsa <4a so ilovnata. Delo z izkopavanjem nikakor ni lahko. Le zato ker je vse okostje v debeli plasti ilovice in zrak ni imel dostopa, se je lahko ohranilo, sicer bi zaradi silne starosti pač kmalu razpadlo. O pomenu najdbe pripada beseda strokovnjakom.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro prenesejo »Franz Josefovo« vodo. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Denar v omarah postaja plen vlomilcev
Ptuj, 28 julija.
številni vlomil, ki so se Izvršili v zadnjem času v našem okraju v razna stanovanja, še niso ljudi spametovali toliko, da bi spravili gotovino na varno. Na poljih so se začela dela s žetvijo in oranjem, domovi ostanejo brez nadzorstva in je zato treba še večje previdnosti.
Tako je bilo nedavno vlomljeno pri belem dnevu v stanovanje posestnika Franca Braškoviča v Dragonji vasi. Vsi domači so se bil/i podali na polje k žetvi; Im oranju. Gospodinja, ki je zadnja zapustila hišo, je za seboj zaklenila hišna vrata in ključ vzela s seboj. Tudi dvoriščna vrata, ki vodijo na cesto, je za seboj dobro zaprla. V odsotnosti pa sta obiskala dva nepridiprava hišo. Eden je menda vlamljal, drugi pa stal na straži. Z nekim orodjem je bil odstranjen spodnji zapah na vratih nakar
se Je prvi vkmuUee pod«! r sobo hi tematorfl
iz nezaklenjene omare gotovino 1300 Din,
in druge omare pa iz neke škatle tudii gotovine 1500 Din, dočim je vse • ostale
predmete pustil na miru.
Ko so se Draškoviči zvečer vrnili domov, so zapazili tatvino in zadevo javili orožnikom v Cirkovcih. Vlom sta izvršila dva taka, ki dobro poznata domače razmere, da sta vedela, kam Draškov.ič spravlja denar.
Prijeta roparska družba
Novo mesto, 28. julija.
Nevarno roparsko družbo so po dolgem zasledovanju spravili na varno v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Šestčlanska družba, ki jo je vodil 231etni Bernard Gognjavec. doma iz Mirne peči na Dolenjskem in nekdanji rudar v Nemčiji, je izvršila ne samo po Dolenjskem, temveč tudi okrog Zagreba v teku zadnjih mesecev več predrznih roparskih napadov, vlo mov in tatvin. Rop in vlom sta bila članom te družbe že nekakšna obrt, kakor je bilo to v stari rokovnjaški dobi. Zločinci so se šele s časom pri nečednih poslih spoznali in organizirali v tolpo, ki je prebivalstvu v tamošnjih krajih prizadela mnogo škode m strahu. Takoj po aretaciji so zločinci precej zločinov že priznali, ostale pa bodo gotovo spravile na dan obsežne ■ preiskave
Pohod na Mirno goro
V nedeljo se odpravi z bek>krajinskim turistovskim vlakom večja družba ljubljanskih turistov na Mirno goro v Beli Krajini. Od postaje v Semiču je dve dobri uri le-
pega, deloma senčnega pota do planinske koče. Razgled je tako lep in nudi toliko belokrajinskih zanimivosti, da ga človek nikoli več n«e pozabi Vas Planina ima že popolnoma planinski značaj, vendar se loči po vsem od gorenjskih vasi. Zelo lep je pogled na Klek, ki igra v naših narodnih pripovedkah tako važno vlogo pri čarovnicah. Tipična oblika Kieka je zelo zanimiva in tako markantna, da, je že to vredno pota v Belo Krajino.
Koča, ki jo je postanrOa podružnica SPD v Črnomlju po tolikih ovirah in težkočah, je prijazno zatočišče zlasti aram, ki si žele miru. Opozarjamo ljubljanske turiste, da izkoristijo lepo priliko belokrajinskega tu-ristovskega vlaka in poiovične vožnje in naj posetijo najvišjo in najlepšo točko belokrajinskih vrhov, ker bodo ta dan na Mirni gori najboljši poznavalci obširnega razgleda in bodo turistom z vso ljubeznivostjo na razpolago.
Danes ob 4., 7 % in 9 14
Ljubka opereta ljubavnega čara:
Logarjeva Krista
V glavnih vlogah pojeta
IRENE EISINGER
znana dunajska primadona, in
PAUL RICHTER Elitni kino Malica
Telefon 2124
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA. JELAČICEVEM TRGU
Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZiMERNE CENE.	219
RESTAVRACIJA BUBZI Plastnik i Bršner, Zagreb
Draškovičeva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB, GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 73-35.
Zajamčeno 4kave sobe po 25—35 Dia. Prvovrstna domača kuhinja. Izbrana na.ra.vTja vina. lik in triaden Trt. Pri tavanju preko 24 ar IS % pc-pusta. — priporoča se lastnik DJURO PAJIČ.	261/»
Vlom v grad Grič
Novo mesto, 2S. julija.
V idilični mnrenski dolini stoji izven vasi, kakih par km stran, na lepo oblikovanem stožčastem hribčku popolnoma na :;a-mem grad Grič, last znanega tovarnarja :n gostilničarja g. Franca Bulca iz Mirne. V ena izmed preteklih noči, ko je bil z gradu odsoten oskrbnik, ekonom Martin Je-sanek, je dobil grad nezaželjene obiskovalce. Izpod lope, ki stoji tik gradu, so vzeli vlomilca dolgo lestev, katero so prislonili k oknom na severovzhodni strani prvega nadstropja. Vlomilci so šipe razbili m tako poskaikali v prvo sobo. Tu so si prisvojili 70 suhih svinjskih klobas in več starih avstrijskih srebrnih novcev. Iz druge sobe so vzeli naid 30 1 starega žganja in razne malenkosti. Iz tretje 6obe pa so odnesli posebno obilen plen: 15 svinjskih gnjati, 2 lovski puški z municijo in sukanec, doehn so srebrno jedilno orodje, ki je bilo poleg, za čudo pustili pri miru. Lastnik gospod Bule, trpd na tem vlomu okrog 7000 dinarjev škode. S plenom so vlomilci pobegnili v noč in zaenkrat n/i za njimi nobenega sledu.
Julij Betetto zna — če hoče...
Ne samo brlljir»fci v arijah, kolikor jih premore njegov sonorni bas, temveč tudi drva sekati, kolikor se to poljubi njegovi
Junaški roki. V drnžfci nekaterih urngih
odličnih čktnOv naOnakovske dr2»v«e opere je prebfl počitnice na bavarskem podeželju hi eden izmed njegovih tovarišev je bil tako ljubeznivo rfoben, da nam je poslal pričujočo sličico.
Vsak naročnik Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
Za napredno kmetovanje
Na naš članek v zadnjem *Jutro-vem« »Kmetijskem vestniku« (24. tega meseca) pod naslovom »Več žita« peno dobili od več strani vprašanja, kako je res z vso stvarjo. Kakor ču-jemo, se za opisani način pridelovanja žita zanima tudi neka naša ugledna socialna ustanova. Ugleden trgovec in posestnik iz Domžal pa nam ie poslal naslednje pismo: »X ekje sem pred dobrim letom Sita! bolj površno opisan isti način sajenja in obdelovanja žita. kakor ga opisuje člankar v »Jutru«. Moram reči, da sem tudi ja« to 6tvar sam poizkusil, da bi kmetu pokazal, koliko se pridela na novi način. Res sem dobil iz vsakega zrna cele gTme pšenice in rži. Ves vesel sem ogledoval to reč. Tistega prostora na 6vojem vrtu nisem nalašč nič pognojil in sem izbral tudi bolj slabo zemljo, da bi bil uspeh bolj viden. Priznati moram, da sem imel prav mnogo vesel ia na uspehu Radoveden sem pričakoval, da mi setev dozori. Nisem namreč mislil žita požeti, temveč ga lepo izruvati in ga ob priliki jesenske razstave razstaviti v Ljubljani. Sreča pa mi ni bila mila. Lani je v Domžalah trikrat pobila toča. mi ie uničila ves moj poskus. Letos sem ga pozabil ponoviti.
Zelo vam bomo hvaležni, če se nekoliko pomudite in spišete tečno navodilo ravnanja o saienju žita Navodila se bo z menoj vred še marsikdo natanko držal. Ni mi do tega. da b- vlekel sam kakšen dobiček, temveč bi napravil poizkus za to,^ da bi kmetje videli, kaj se da napraviti. če gTedo s tokom časa. Članek namiguje, da ie treba kmeta k novot arijam z raznimi nared-hami prisiliti. To čitam sedaj prvič in sem istega mnenja. Jaz kmetom že več let to
trobim. Kar za kaznovanje pa nisem, ker je izsesan kmet že itak sam siromak, čeprav nekaj po lastni krivdi. Moje mnenje je, da ga pozove sreski kmetijski referent in ga najprej pouči, da je napačno ravnal s pripombo, da bo drugič postopal po na-redbi.
Prav boli me, ko vidim, ^ da se kmetsbo dekle in fant ravnata v noši po najnovejši modi, delata pa po prastarem načinu, kakor je ravnal njun prapraided. Saj ne rečem, da bi 6e kmetsko dekle ali fant ne smela ravnati po modi. Le to želim, da bi se zavedala. da morata tudi pri delu biti moderna, napredna. Njun prapraded je lahko živel 6 svojim pridelovanjem na stari način, ker so bile tudi njegove zahteve prarv skromne. Ker je pridelal doma tudi srajco in hlače, mu ni bilo treba toliko denaria šteti in gledati, kje bi ga dobil. Koliko bi •b lahko prištedilo in bi bil pridelek večji, če bi se delalo dane<s po toku časa! Tako staro obdelovanje pa pridelek le podražu-je, da tarna kmet, ko mora vse pod ceno proda.tt.
Prav važen vzrok tega fcmetskega stanja je to, da ima premallo šole, da bi znal preračunati uspehe in neuspehe svojega dela, da bi delal tudii z glavo in ne le z moč'<o. Naši ljudie še ne razumejo dovolj, čemu so šole. Marsikateri. bi dovrši, meščansko ali pa kmetijsko, že misli, da bo držal v*e življenje v roki samo svinčnik in pero, namesto da Wi spretno prijel za plug. koso :p motiko. Za naprednega, četudi ne »mH-tega kmeta da še tudi danes zemlja dtivolj kruha, le žalostno je. da so ti praivi napredni možje tako redki. Namesto, da tri se ravnal po novejših načinih, raje gara in dela po starem in ga stane pridelovanje pšenice 4 Din kg. dočim dobi belo moko že po 3 Din. Kakor že rečeno, uspeh b< b 1 takoj, če bi se po oblastvih kaj ukreiuilo
v tej stvari. Našemu kmetu je treba predvsem pravih navodil in tudi malo pritiska za pridelovanje in obdelovanje po novem načinu, kakor so pokazale izkušnje mnogih strokovnjakov. Z umnim kmetijstvom bi dosegel kmet večkratni sedanjii pridelek, kar bi pridelovanje zelo pocenilo, izkupiček za pridelek pa zvišalo. Ko bo prišel kmet do spoznanja, da bo obdeloval tako kakor vsaj nekoliko ustreza današnjim razmeram, bo tudi za vse druge stanove bolje, ker bo kmet zopet lahko kupoval njihove izdelke in redil ves narod.«
Tako pismo. Na 6plošno željo bo prihodnjo nedeljo v Kmetijskem vestniku prejšnji člankar opisal podrobno novo obdelovanje žita in navedel tuda stroške v delu m denarju.
Pismo iz Bele Krajine
Črnomelj, 28. julija.
Zanimanje za Belo Krajino, ki je v zadnjem času močno naraslo v Sloveniji, je dovedlo v sami Beli Krajina do začetka nekega duhovnega preokreta, ki kaže, da je usmerjen po najboljši poti. Mnogo je k temu pripomoglo društvo »Bela Krajina«, združujoče v Ljubljani mnogo odličnih prosvetnih delavcev, belih rojakov, ki zalagajo svoje rojake doma s tako potrebnimi iniciativami in idejami. Videti je, da vse to ne bo ostalo ničevno. Začetki gibanja za preosnovo gospodarstva na racijonalnej-ši osnovi v kraju, v obliki zadrug in raznih združb so našli najugodnejša tla, ki obetajo bogatih in plemenitih sadov. Kriza vinogradništva, ki je dosegla letos^ v vsej Sloveniji ter ostalih krajih naše države kulminacijo, dela tudi Beli Krajini hude skrbi. Belokrajinska vina, ki so si šele v zadnji dobi utrla pot na vinski trg, po večini še ne morejo ob današnjih cenah pre-
življati vinogradnika, ki je ponajveč odvisen samo od tega izkupička. Čeprav je »standard of Life« belokrajinskega kmetovalca zelo nizek, mu često zmanjka kosa kruha za obilno družino. To daje osnovo za zamisel, da je nujno potrebno delovanje za uresničenjem često izraženih besed: Bela Krajina je druga Vipava.
Najugodnejše klimatske prilike in sko-roda deviška zemlja, so činitelji, ki docela odgovarjajo onim v Vipavi. Namesto Vipave, ki je s tem, da je prešla v sedanji državi na sever, izgubila na pomenu, ki ga je imela nekoč, lahko stopi Bela Krajina na trg s svojimi breskvami, češnjami, kostanjem in drugimi ranimi plodovi Praprotjo naj se umakne tej flori, pa bo zasijalo Beli Krajini lepše solnce. Ne bo več treba klicev na pomoč, ne prošenj za podporo pasivni Beli Krajini. Vračali se bodo tudi izšelienci, ker iih bo z njihovo pomočjo lahko preživi iala domača gruda. Za to pa je potrebno še mnogo dela m zgledov, da bi povlekli s seboj ostale, ki tega še ne razumejo. Oblastva in vsi javni cmi-telji bi prav gotovo podpirali taka stremljenja za preosnovo gospodarstva v Beli Krajini, ki podaja roko blagostanju naro-
Novo za Belo Krajino je živahno športno življenje, ki je v zadnjem času pognalo močne korenike. Posebno velja to za Črnomelj, ki v športnem pogledu ne naredi bas vtisa najbolj provinciulnega mesteca. Divji nogometni klub si je nadel pravno uniformo ter se predstavil javnosti pod imenom SK Belokrajina. Pod vodstvom dr. Borisa Malneriča ter s trenerjem znanim zagrebškim športnikom »Luko«, so se ustanovili poedini odseki, v katerih se prav marljivo vežba od ranega jutra do večera. Njim ne gre za rekorde, ostati hočejo samo sodobni ter korakati z duhom časa. Mest-
na občina je dala športnemu društvu brezplačno na razpolago prostor na Kaplanici, ki je namenjen za novo meščansko in osnovno šolo, da ga preurede v športno igrišče. V kratkem je nastala na tem prostoru krasna šola na prostem, v kateri se urijo člani in članice v nogometu, hazeni, lahki atletiki in drugem, dočim n-ehogljenč-ki, katerim je namenjen ta prostor, hudomušno pomežikujejo, češ, saj za šolo je še čas.
Slovesna otvoritev igrišča, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom mestnega župana g. Miillerja to nedeljo, obeta, sodeč po programu, ki je zelo šaren, mnogo športnega užitka. Zastopane bodo vse panoge športa, počenši od motociklističnih in kolesarskih dirk do hazene. Na sporedu je tudi nogometna tekma med SK Belokrajino in SK Novo mesto. Za to tekmo so se Črno-meljci temeljito pripravili, sai so šli v svoji požrtvovalnosti trenirat celo v Metliko s tamošniim športnim klubom. Pri otvoritvi in tekmah bo sodelovala mestna godba iz Črnomlja. Vse prijatelje športa vabimo, da se udeleže športnega slavja v Črnomlju, posebno zdaj, ko so tako ugodne železniško zveze.
V nedeljo zvečer bo gostovala tudi sokolska četa iz Podzemlja v Sokolskem domu v Črnomlju s Fmžgarievo dramo »Razvalina življenja«. Skoro nemogoče je doumeti. da je mogel vodja in ustanovitelj te sokolske čete. šolski upravitelj Ljubič, v tako kratici dobi razgraniti v četi tako delovanje. Že ob zadniem sokolskem nasto-mi v Semiču smo onazili nieffovo četo. kako je žela za izborno izvedene vaje živahno odobravanje Sedai. ko se nam predstavijo isti fantje na odru. je naša dolžnost, da podpiramo agilnost te kmetske omladi-ne. ki ne išče več zabave ob popivanju po gostilnah nego v društvenem življenju
Domače vesti
♦	Francosko odlikovan)« podpredsednika senata. Gospod dr. Fran Novak, podpredsednik senata Jugoslavije in adrrokat francoskega konzulata T Ljubljani, je bil imenovan od g. Lebruna, predsednika francoske republike, za oficirja častne legije, čestitamo!
♦	Z ljubljanske univerze. Profesor M are Vey je na novo 'Imenovan za kontraktual-nega lektorja francoskega jezika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze za
dobo 5 let.
♦	Shodov v žlreh ln Dolnjem Logatcu se
bodo udeležili posl. iz Srbije in Hrvatske, med drugimi posl. Dragovič n dr. Kun-tarlč. Predvidoma se bo udeležil shoda en aktivni minister, da tako manifestira razumevanje vlade za gospodarska ?n politična vprašanja obmejnih srezov.
♦	Teniški turnir na Bledu. Drnš-tvo »Fruška gora« priredi skupno z družbo »Putnik« .izlet na Bled v dneh od 6. do 8. avgusta. Istodobno se bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice vršil na Bledu velik mednarodni teniški turnir za prvenstvo dravske banovine. Pri turnirju bodo sodelovali svetovni prvaki v tenisu Menzel, Artens Kehrling 4n Matejka ter jugoslovenski prvaki
♦	Našim letalcem-zmagovalcem se pripravlja lep sprejem. Jugoslovenski avijati-ki na mednarodni tekmi v Curihu se prihodnji ponedeljek vrnejo v domovino. V Zagrebu se jim pripravlja prisrčen sprejem zlasti še odličnemu zmagovalcu Zlatku Sintiču. Avijatlki ostanejo v Zagrebu do torka zjutraj, ko odlete v Novi Sad, kjer jih čaka še posebno navdušen sprejem.
♦	Iz krogov upokojencev in upokojenk smo prejeli v zadnjem času mnogo dopisov, v katerih nam slikajo svoj kritični položaj Vsem njim sporočamo, da smo vsebino njihovih dopisov sporočili pristojnim čini-teljem v Ljubljani in Beogradu. _ _ _
♦	Okrožna strelska tekma v Ljubljani. Bliža se državno tekmovanje strelskih družin kraljevine Jugoslavije, določeno za čas od 4 do 9. septembra v Ljubljani. To bo ena izmed najlepših in najpomembnejših juCToslovenskih manifestacij, ker se bo istočasno razvil in blagoslovil prapor jugoslovenske strelske zveze, katerega je ooklonil najvišji zaščitnik Nj. Vel. kralj Aleksander I. in prapor ljubljanske okrožne družine. V pripravo za to priredi ljubljanska strelska družina v nedeljo 7. avgusta na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti celodnevno okrožno strelsko tekmo. Ta je zamišljena kot slavna preizkušnja za vse strelce ljubljanskega okrožja, ki nameravajo tekmovati, odnosno sodelovati pri državnih strelskih tekmah. Velike važnosti ie za vsakega posameznega strelca, da se pravočasno prilagodi terenu in vsem lokalnim prilikam in neprilikam na strelišču. S to tekmo bo nedvomno ustreženo v prvi vrsti strelcem zunanjih družin, ki ne razpolagajo s primernim streliščem. — Program prireditve obsega 4 vrste tekmovanj, in sicer: z?, vojaško puško 7 ali 7.9 mm dve tarči: r Zmagovalna« in »Meddružinska« na razdaljo 200 m. Na prvi tekmujejo člani ljubljanskega strelskega okrožja za naslov okrožnega prvaka. Druga tarča je določena za družinske ekipe in je za nagrado razpisan prehodni pokal. Za malokaliberske puške je pripravljena tarča >Golovee<. Tekmuje se po mednarodnih predpisih na razdalje 50 m. Da pa lahko tudi lovci pridejo na svoj račun, jim bo na razpolago tarča ->Smiak« na 150 korakov. — Municija za voiaške in malokaliberske puške se rnore nabaviti po znižani ceni pri blagajni na strelišču, municijo za lovske puške pa je treba prinesti s seboj. Vpisnina je v propagandne svrhe skrajno nizka. Razdditev nagrad in častnih diplom bo po končani tekmi na strelišču.
♦	Kmetijske razstave v dravski banovini. Minister za kmetijstvo je v sporazumu z ministrskim svetom določil, da se bodo v teku letošnjega leta v dravski banovini priredile tri kmetijske razstave in sicer v Kraniu, v Krškem in v Murski Soboti. Odborom za prireditev razstave se dovoli preko banske uprave prispevek v znesku 10.000 Din za vsako razstavo.
♦ Povratek nadškofa dr. Bauerja v Zagreb Zagrebški nadškof dr. Bauer je preteklo sredo prispel na Bled, kjer se je prijavil v avdijenco pri Nj. Vel. kraljici. Nadškof, ki je štirinajst dni bival pri Sv. Ani, se ie predvčerajšnjim vrnil v Zagreb.
♦	Duhovniška vest. Provizor pri Sv. Marjeti ob Pesnici g. Jakob Sajovic je 'Imenovan za župnika na dosedanjem službenem mestu ter bo dne 1. avgusta slovesno inštaliran.
♦	Nov grob. V Slovenjgradcn je umrl po
daljšem bolehanju g. Ivan Merčun, orožniški kapetan v pokoju, lastnik informacijske pisarne v Zagrebu. Žalujoči vdovi zapušča dva otroka. Blagemu pokojniku bodi ohranjen lep spomin, družini naše iskreno sožalje!
♦	Novice z Bleda. JC liga na Bledu priredi to soboto zvečer v prostorih hotela Triglava družabni večer s pestrim sporedom. Prijatelji čehoslovakov so vabljeni, da se udeležijo te prireditve. — V blejski okolici je letos mnogo tabornikov. V Ribnem, na desnem bregu Save Bohinjke tabori Ljubljanski Sokol. Na bodeški gmajni med Savo Dolinko in Bohinjko so taborili do 25. t. m. trboveljski gozdovniki. Blejski Sokol je poslal na taboren je k Mrzlemu studencu večje število sokolske de-ce, da se v planinskem zraku okrepi. — Blejci se opozarjajo, da pr.i veliki mednarodni d.irki, katero priredi v nedeljo kolesarsko društvo >Zarja« na Jesenicah skozi Bled v Bohinj in nazaj, na cestah ne bodo
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in bralna vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine ▼ mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
28. julija
Ljubljana 7, 761.5, 18.0, 80, El, 9, 0.1, de«; Ljubljana 13, 764.1, 18.0, 80, mirno, 10, 0.1, dež: Maribor 7, 761.2, 19.0, 70, mimo, _; Zagreb 7. 761.6, 20.0, 80. N4, 0.1, dež Beograd 7, 759.6, 22.0, 80, W2, 8. —, Sarajevo 7, 759.3, 18.0, 60, mirno, 1, —, Skoplje 7, 759.6, 22.0, 60, 8E2, 2, Split 7, 759.9, 24.0, 60, mirno, 8, _, _; Kumbor 7, 759.0, 24.0, 80, N2, 3, _ Rab 7, 761.1, 21.0, 80, S2, 6, —, —.
Sonce vzhaja ob 4.38, zahaja ob 19.33. Luu$ vzhaja ob 23.56, zahaja ob 16.18.
OTiraM dirkačev ln da pokažejo naklonjenost do te športne .panoge.
Poizkusiti je najbolje. Več ko 6 milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo Chlorodont zobno pasto, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poizkus vas
bo prepričal. Tuba 8 Din.	7828
*	Dragotin Srebre izginil brei sledu. 2e
celih šestnajst dni ni nobene-* sledu o iz-ginitem zagrebškem planincu Dragotinu Srebretu, ki je doma iz Maribora. Kakor smo že poročali, je odšel iz planinskega hotela Kanzelhohe na Koroškem in nihče ne ve, kaj 9e je ž njim zgodilo. Domneva se, da se je Srebre v gorovju smrtno ponesrečil. Znanci pogrešanca zatrjujejo, da je samomor izključen, ker za to ni bilo nikakega razloga.
*	Opozorilo staršem, ki imajo slepo otroke. V pričetku septembra bo sprejetih v Dom slepih kralja Aleksandra I. v Zemunu petnajst slepih otrok v starosti 4 do 6 let. Starši, ki imajo slepega otroka in mu želijo nuditi potrebno izobrazbo v tem humanitarnem zavodu, naj takoj pošljejo omenjenemu zavodu kolkovano prošnjo z naslednjimi prilogami: krstni list otroka, domov-nico ter izkaz o premoženjskem stanju. Interesenti, ki bodo postopali po tem navodilu, bodo od uprave Doma slepih prejeli brezplačno prijavni list, katerega naj izpolnijo. Vsi oni, ki se jih tiče, so dolžni, da brez odlašanja postopajo v tem smislu ter s tem svojemu otroku nudijo možnost, da se izšola in usposobi za zaslužek. Rešitev došlih prošenj se bo po službeni poti pravočasno poslala prosilcem.
Dobiva se v vseh lekarnah Odobreno «1 Mi«. fM. polil t k f is oa.. rirarfa S. M-.17R0.30.6. 1932,
*	Delavska stanovanja v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je te dni dovršila sedmo trinadstrojno stanovanjsko hišo v Cankarjevj ulici. Poslopje je bilo, kakor prejšnja, zgrajeno s pomočjo fonda, ki ga je dalo ministrstvo za socialno politiko v svrho zgradbe delavskih stanovanj. Nova zgradba ima 16 stanovanj z dvema sobama kuhinjo, kopalnico In z ostalimi potrebnimi pritiklinami. Stanovanja se oddajo izključno le delavcem. Cena za ulična stanovanja znaša po 420 Din, za dvoriščna stanovanja in stanovanja v pritličju pa po 370 Din mesečno. Stranke se bodo lahko vselile s 1. septembrom.
*	Petnajst let je bil proglašen za mrtvega kmet Jordan Milenkovič iz vasi Žitni potok blizu Prokuplja, sedaj pa se je svojemu bratu na domačiji javil z lakon-ičnim pismom iz Bukarešte. Pismo je podpisal samo z začetnicama. J. M., brat je pa pismo po pisavi spoznal. Jordana je zmanjkalo ob neki bitki na solunski fronti in ko se sedaj po tolikih letih javlja brez naslova, mu bo pač težko sporočiti, da se je njegova žena že drugič poročila in da je poročen tudi njegov sin, o katerem je povpraševal v par vrsticah svojega pisma. Brat, ki je prejel pismo, je zaprosil oblasti, naj bi one v Bukarešti poiskale Jordana, ker želi to tudi njegova žena Jelica, ki bi rada razveljavila svoj drugi zakon, v katerem pa ima tudi že par otrok.- Oblastem in rodbini bo oži-vetje 15 letnega uradnega mrliča na vsak način nakopalo dosti dela in skrbi.
Zapeka. Zdravniške strokovnjaške sodbe poudarjajo, da se izkaže naravna »Franz Josefova« grenčica pri ljudeh, ki se zelo malo gibljejo, kot zelo koristna.
♦	Zločinsko početje neznanih zlikovcev.
V	torek zvečer okrog pol 22. ure so naleteli avtomobilisti na državni cesti Zagreb-Novo mesto na velike prometne ovire, ki so ležale preko ceste. Avtomobil novomeškega trgovca Ogrizka, ki ga je šofiral lastnik sam, je naletel nanje par sto metrov od vasi Gradišča, odnosno dobrih 100 metrov od pokopališča. Na tej poti, vrh malo vzpetega klanca, sta ležala preko ceste dva trama v razdalji pol metra. V to oviro se je avtomobil zaletel z vso silo (50 km). Duhaprisotnosti avtomobilista, ki je imel v vozu več potnikov pa se je zahvaliti, da je obdržal voz v ravnovesju. Slični primeri so se na tej prometni cesti že večkrat pripetili, zato opozarjamo pristojna mesta na to početje, da se ne bo lepega dne čulo o kaki večji nesreči.
♦	še daljnogled so ukradli. Na Bočn je izginil iz restavracije SPD kakih 7 kg težki in pol metra dolgi, dvoočni, škarjastl Zeissov daljnogled 16 kratne povečave. Uravna v al n a priprava v spodnjem delu je pokvarjena, zaščitni, okrogli rob ene zgornjih leč pa nekoliko vzbočen. Daljnogledov te vrste je Tidet'1 malokje in njih oblika vzbuja pozornost ob prvem pogledu. Kdor ga izsledi, naj o tem obvesti varnostne organe pa tudi odbor SPD pošta Podplat. Vrnitvi bo sledila nagrada.
DR. MERČUN
specialist za notranje bolezni
Aleksandrova cesta 4 9416
ne ordinira do 2. avgusta t. L
♦	Ljubezen, ki ubija. V čačku se je mlada frizerka Anka Križanovičeva pred meseci spoznala z mladim Djordjem Jevtičem Vinklerjem, bančnim uradnikom Iz Beograda, ki je v čačku služil pri vojakih. Par-kratnemu srečanju in zabavi so sledile ljubezenske zaobljube, kmalu pa se je začel on nje izogibati in tudi za njena pisma s prošnjami in grožnjami se ni več zmenil.
V	sredo je Anka nezvestega ljubimca našla v kavarni »Sarajevo«, kjer se je začela kratka ljubezen, in po kratkem razgovoru brez prič mu je zasadila v prsa že prej pripravljen In ostro nabrušen kuhinjski nož. Po nesrečnem naključju ga je pogodila naravnost v srce. Kavamar, ki je slučajno prišel v bližino obeh osamljenih gostov, je še videl iz prs krvavečega mladeniča, lri je v rokah držal krvav nož, ter se po besedah: »Anka, kaj si 9torlla« — zgrudil mrtev na tla. Mladenko, ki je bila po svojem strašnem dejanju na kraju svojih duševnih In fizičnih sil, so takoj odvedli v zapor.
♦	Strela ubila seljaka. V slavonskem se-lu Pridvorju je predvčerajšnjim divjala huda nevihta. Šeljak Ilija Živkovič je iskal zavetja pod košatim drevesom. Strela je udarila v drevo in Živkoviča na mostu
ubila. Njegova lena, ki Je stala poleg njega, se je onesvestila.
• Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In ikrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Izlet ljubljanskega Avtokluba na Jezersko, ki je bil zaradi nezanesljivega vremena zadnjo nedeljo preložen, se bo vršil z istim programom to nedeljo. Za izlet vlada med našimi avtomobilisti slejkoprej veliko zanimanje in se ga bodo udeležili gotovo v prav velikem številu, kar je razumljivo, saj bo to največji praznik naših av-tomobilistov in motociklistov, ko bodo ob tej prilki praznovali svojega zaščitnika sv. Krištofa. Pomen tega slavja pa je še posebno važen zaradi razvitja in posvetitve krasnega novega klubskega prapora sekcije ljubljanske, ki bo ta dan prvič zanla-polal nad zbranimi člani našega agilnega Avtokluba. Kakor čujemo se pripravlja tudi vsa kokrška dolina na sprejem naših avtomobilistov, ker je izlet obenem tudi propaganda za poset enega naših najlepših gorenjskih predelov. Izletniki ne odpotujejo skupno, temveč prispejo posamezno do 11. ure dopoldne na vrh sedla, kjer bo ob pol 12. uri razvitje prapora in počastitev sv. Krištofa, po tej svečanosti pa taborenje in zabava na travniku poleg restavracije. Večina ljubljanskih motociklistov članov kluba odpotuje skupno ob pol 8. uri zjutraj izpred sedeža tvrdke Harley Davidson Motors Import, Miklošičeva cesta 17.
u_ Vsi v Belo Krajino! Društvo »Be'a
Krajina« t Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje, da se v nedeljo udeleže skupnega izleta v Belo Krajino. Gremo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj. Ker velja polovična vozna cena, je vsakomur omogočeno, da si ogleda ta lepi košček naše domovine. Kdor želi, lahko svobodno izstopi že v Semiču in gre peš na poldrugo uro oddaljeno Mirno goro, od koder se mu nudi krasen razgled na vse strani. Komur pa je morda ljubše, da pokuša pristnost belokrajinske kapljice naravnost iz soda, bo imel za to dovolj prilike po vsej Beli Krajini od Semiča do Metlike. Zato naj nihče ne zamudi te ugodme prilike, ampak naj vsak, kdor le more, pohiti v nedeljo v Belo Krajino.
u_ Povratek kolonistov iz Mednega. Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske se vrne iz Mednega danes ob 16.30. Starši kolonistov naj jih pričakujejo na glavnem kolodvoru.
u_ Imenovanje pri sodišču. Z ministrskim odlokom z dne 15. t. m. je bil imenovan za sodnega pripravnika g. Miran Pe-trovčič, znani režiser in igralec pri šentjakobskem gledališkem odru.
u_ Tržaško cesto posipajo. Tržaška cesta, ena najbolj prometnih žil, se je v zadnjem času hudo obrabila. Na cesti vrst} kotanja za kotanjo, zaradi česar trpe posebno avtomobilisti, pa tudi drugi vozniki se na tej cesti ne počutijo sijajno. Tehniški oddelek banske uprave je zdaj odločil, da so pričeli cesto posipati. Skušali bodo zamašiti vsaj največje kotanje, kar je bilo res že skrajno potrebno. Morebiti bi v doglednem času kazalo cesto, vsaj oni del ki je v mestnem območju, tlakovati, kakor se zdaj tlakuje Gosposvetska cesta.
u_ Manjša kolesarska nezgoda se je dogodila včeraj zjutraj blizu hotela »limona« S kolesi sta trčila skupaj po naključju neki obrtniški vajenec in poštni uslužbenec g. Alojzij Forstnerič, ki prosi priče dogodka, da bi mu javile svoje naslove po poštni upravi.
u_ Navihana ženska. V Ljubljano se je
pripeljal po opravkih trgovec Matevž z dežele in se pomudil s svojimi znanci v gostilni dalje v večer. Tako dolgo, da je zamudil vlak. N.1 mu kazalo drugega, kakor poiskati si sobo v hotelu, da prespi noč in se odpelje z vlakom šele naslednje jutro. Ker pa ura ni bila baš pozna, se je Matevž odločil, da stopi še v kavarno, kjer se mu je kmalu pridružila navtihanka Milka Z. Matevž že popre je ni bil popolnoma pri sebi, zaradi česar ga je prav hitro raznežila. Obšla sta še par lokalov, pa je Matevž v zadnjem omagal in je ostal naenkrat sam. čisto sam, brez listnice v žepu. Oditi tudi ni mogel v hotel, kajti zmanjkalo je novcev in si je mogel kupiti za drobiž, ki ga je imel v žepu zjutraj, le vozovnico do doma. Milko zasleduje sedaj policija, ona pa najbrž druge Matevže.
u— Otvoritev kopališča v Kolodvorski ulici. Mestno kopališče v Kolodvorski ul. se bo otvorilo jutrišnjo soboto. Cene običajne.
u— Društvo »Tabor« _ pevski odsek ima skupno vajo drevi ob 20. v predsobi telovadnice na realki (Vegova ulica). Nastop v Laškem 7. avgusta, zato vsi in točno!
u_ Dancing v hotelu »Tivoli« vsak večer do jutra, ob slabem vremenu pa v dvorani.
Iz Maribora
a— ObiSčite Maribor ob priliki Mariborskega tedna v času od 6. do 15. avgusta, ko bodo velike muzikalne, športne in zabavne prireditve ter razne razstave. Udeležencem Mariborskega tedna je dovoljena polovična vožnja. Legitimacije in informacije pri »Puitnriku« in denarnih zavodih.
a— Razstava v Mariborskem tednu. V skladišSu pivovarne »Union« bo v času od 13. do 15. avgusta razstava konj amer.kan-ske pasme. Razstava bo odprta od S. do 18. ure. V času od 6 do 15. avgusta bo v gozdaTski šoli gozdarska razstava. V »Vesni« bo velika razstava «>d 6. do 15. avgusta pod geslom »Dom in ženska domača obrt« V mestnem muzeju bo zanimiva zgodovinska razstava. V delavnici meščanske šole v Krekovi ulici pa bo v času od 11. do 15. avgusta aeronavtična razstava.
a_ Iz Narodno strokovne zveze. Po-
družraica Narodno strokovne zveze vabi svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo prireditve »Nanosa« pri Renči ju na P obrežju Zbirališče bo ob 15. na Kralja Petra trgu a— Vpisovanje v trgovski tečaj. Enoletni trgovski tečaj na državni trgovski akademiji v Mariboru vpisuje dnevno od pol 10. do 10. v šolskih prostorih na Zrinskem trgu 1/1. Zaradi splošne gospodarske krize Je v tekočem letu znatno znižan mesečni prispevek. Za malenkostno odškodnino se poučuje poleg vseh trgovskih predmetov tudi jezike in 6e polaga posebna važnost na strojepnsje in stenografijo. Vodstvo sprejema tudi pismene prijave.
a— Gasilski jnbilei. Gflwls/ko društvo Radvanje slavi to nedelio 401efcm'oo svojega obstoja. Ob tej priliki bo tudi sestanek mariborske g«wlske župe.
a— »Pogodba« na odra radvanjskega Sokola. V nedeljo 13. t. m. uprizori sokofl-ska četa ob 15. v radvaniski Soli gledališko predstavo »Pogodba« Sokoli in prijatelji, pridiLtel
&— Ponesrečen lofer. Pri poprairljaoju traktorja se je hudo ponesrečil šofer Alojzij Keberl, uslužben pri mestnem gradbenem uradu. Kolo mu je zlomilo desno nogo pod kolenom. Z rešilnim avtom so ponesrečenega šoferja prepeljali v bolnico.
a— Š kolesa je padla včeraj na Tomšičevi cesti hišnica Karolina Gselmanova in se hudo potolkla na glavi in na desnem kolenu. Iskati je morala pomoči v bo.mci.
a— Nezgoda pri podiranju drv. Na Smolniku se je pri podiranju drv hujše ponesrečil drvar Jakob Seda. V hipu, ko je zamahnil s sekiro, mu je spodrsnilo in se je hudo vsekal v levo roko. Z-dravi se v bolnici.
a— Zasačen tihotapec. Na Vodnikovem trgu je včeraj zasačil varnostni organ re-kega mlajšega moškega, ki je nosil poln nahrbtnik vžigalnikov. Pozval ga je na stražnico, kjer so ugotovili njegovo identiteto, mu zaplenili vžigalnike, njega pa izročili finančni oblasti.
Iz Celja
e— Važno za kmetovalce. Mestno načel-stvo v Celju opozarja, da je dobila Privilegirana agrarna banka od ministrstva za poljedelstvo, nalog, da zbere podatke o zadolženosti kmetovalcev v naši državi s pomočjo vprašalnih pol, ki jih je banska uprava poslala občinam. Mestno načelstvo v Celju poziva vse kmetovalce, ki imajo v mestni občimi poljedelska zemljdšča obremenjena z dolgovi, da se v svrho vpisa v vprašalne pole zglasijo v soboto 30. t. m. med 9. in 1?. dopoldne na mestnem na-čelstvu v sobi št. 19. v dvoriščnem traktu. Mestno načelstvo opozarja na določila § 6. zakona o zaščiti ktns*ov in trveljavlje-njn predpisov zakona o I^vrSbi in zavarovanju.
e— Drzna tatvina kolesa. V zadnjem čar
su so tatovi koles v Celju pridno na delu. Podoba je, da Izvršuje tatvine organizma™a družba, ki porabi vsako priliko, da izmakne kolo kakemu neprevidnemu lastniku, ki pusti kolo v veži, na dvorišču ali celo pred hiišo. Posebno drzna tatvina je bila Izvršena včeraj okrog pol 9. dopoldne. Neznan tat je odpeljal iz mizarske delavnice g. Janka Vodičarja v Gosposki ulici novo, črno ple-skano, 2000 dinarjev vredno moško kolo znamke »Waffenrad« št 3,900.166. Izkoristil je priliko, ko slučajno ai bilo nikogar v delavnici.
e_ Nasilen gost. V torek okrog 23. Je prišel v gostilno g. Razborška v Arjl vasi pr.I Petrovčah neki moškii ter brez povoda napadel nekega gosta in ga začel pretepati. Tudi domačo hčerko je večkrat udaril po glavi. Siroveža so s pomočjo nekaterih gostov spravili iz gostilne. Ozadje tega dogodka tvori baje neka ljubezenska zadeva. Z zadevo se bo bavilo sodišče.	j,
Iz Kranja
r— gestdesetletnica Jakoba Bajžlj«. Te
dni praznuje šestdesetletnico rojstva trgovec z živino g. Bajželj Jakob iz Stražišča, brat g. Ivana Bajžlja, načelnika Sokola KJ. Slavljenec je znan naprednjak, njegova rodbina slovi po vsej domači vasi, širna kranjski okolici in drugod. Bil je ustanovitelj in dolgoletni načelnik Gasilskega društva ter ustanovitelj Sokolskega društva v Stražišču. Mnogo je storil tudi za občinske reveže. Kot človek je zeio družaben, temperamenten mož in še vedno mladeniško prožen. želimo mu, da bi doživel v krogu svoje rodbine še lepo vrsto let.
r— Nesreča na Storžiču. V torek ponoči so pripeljali k zdravniku g. dr. Josipu Bež-ku Štefana č., ki se je ponesrečil na poti s Storžiča. Nenadoma se je vsul nanj kup kamenja, ki ga je ranil na obeh nogah in desnem ramenu. Kamenje so najbrž sprožili kakšni turisti. K sreči so Štefana zadela samo manjši kosi, sicer bi bil na mestu mrtev. Komaj je prišel v dolino, odkoder so ga z vozom pripeljali v Kranj.
r— Aretacija nevarnega tata. Znanega tatu koles Lojzeta Tepino je aretiral pretekli torek orožniški vodnik g. Ivan Javor-nik. Srečala sta se ravn*. na Gašteju, ko je bil Tepina namenjen v Kranj. Ker ga že dalj časa zasleduje ljubljanska policijska uprava zaradi mnogih tatvin, so ga poslali takoj v Ljubljano.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem doma
predvaja denes in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočni film »Nesmrtni potepuh«. Predigra zvočna.
Proti prehlada, revmatizma ia bolečinam
Aspirin tablete
pristno samo ▼ originalnih omotih.
•Odobreno od MinUtaratva Soellalae po!!-flit« j narodnog zdravlja S- Br. 6104 od 16. S. 1932.
Godbeno društvo bo imelo po dolgi pavzl svoj promenadni koncert pod vodstvom novega kapelnika g. I. Golo biča dro vi ob 21. na trgu kraljeviča Petra.
Iz Zagorja
t— Okrožni zlet V nedeljo 31. t. m. ba ▼ Zagonjai sokolski okrožni zlet zgornje-
Cuvskega okrožja. Dopoldne ob pol 10. o izbirne okrožne tekme v odbojki med Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom. Zagorjani, oglje te si tekme v lepi igri, saj tekmam lahko prisostvuje vsak brezpačno. Ob pol 13. bo sprejem gostov, ob 13. po-vorka in točno ob pol 16. pa javna telcn vadba. Po telovadbi bo prosta zabava. ,
Iz Ptufa
j— Kino »Društveni dom« bo predvajaj r soboto ob pol 21. in v nedeljo ob 18. i» pol 21. 100 odst. zvočni film »Kadar srca spregovori« z Gatto Alparjevo in Gustavom Frohlichom. Pripravlja se film »Plavi angel«.
j— Huda nezgoda. Kakor rsako leto, jtj tudi letos obiskalo polno romarjev S*, Ano v Halozah. Pri tej priliki pripel i el<* tudi kramarjli svojo robo. Ko se je 26. t. m« vračal Šimenko Jožef, posestnik iz Zabovi cev pri Sv. Marku, z vozom, naloženim m kramarijo, je padel pod kolesa ter dobil take notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico.
Iz življenja na deželi
VODICE. V nedeljo je bil pri nas shod vsedržavne stranke JRKD. Kot govorniki so se ga udeležili gg. poslanec Cerer i a Kamnika, poslanec Koman iz ft V>ii '
m v ^ > \ M ' ' -1 -—-,
i i t I! 1! I | j t t i lili. Vseh udeležencev je bilo 100. Govorniki so temeljito podali ves razvoj današnjega parlamentarizma, delo v skupščini in načela, po katerih bi se lahko delno ublažila kriza. Za govore so želi odobravanje. Želimo, da s a večkrat oglasijo v kraju. Ljudstvo samo ni nenaklonjeno in po večkratnih prepričevalnih govorih bi se pridobili vsi. Posebno ja ožigosal nezainteresiranost posameznikov tajnik krajevne organizacije g. Jenko. V živih dokazih, za katere je žel burno odobravanje, je prikazal posamezne vzroke ne dovolj velikega odziva. Upamo pa, da bo om kot župan občine pomagal, da se ljudem oči odpro in da se bodo pričele vse plasti tukajšnjega ljudstva kulturno dvigati. Istega diie smo imeli tudi obisk bratov Sokolov iz St. Vida, katerih društvo je matica tukajšnje čete. Ob 10. uri so prišli bratje in sestre % deoo, da sn ogledajo naše vasi in pokažejo namen dela v telovadnici. Popoldne so »e odpeljali še v Senkov turen, da si ga ogledajo in da se v mirnem zatilju poveseli mladina. Navdušeni po lepem izletu so se zvečer vračali domov. V svrho propagande želimo, da bi se taki izleti ia večkrat vršili.
Nasledniki ponarejalca Bebra
Trije bratje, ki so se vozili z motorjem — Kako se je vdal prvi osumljenec — Zviti ponarejevalci pa še bofj prekanjeni čuvali postave
Litija, 28. julija.
Današnje »Jutro«, ki je prineslo poročilo o razpečevalcih krivega denarja iz našega sreza, je bilo mahoma razprodano. Saj so ljudje, ki so v zadevo vpleteni, pri nas dobro znani. Ob tej priliki pa starejši ljudje obujajo spomine na dogodke pred desetletji, ko je stanoval v ponoviški soseski kmet Beber. Ta je takisto bil veleindustri-jec krivega denarja in je zalagal ž njim svoje prijatelje iz Zasavja in drugod. Mnogo jih je takrat obogatelo, Bebra pa so zalotili in je moral v ljubljanske sodne zapore, ki so bili takrat na Gradu. Iz celice ga je rešil j»otres. Ko se je vračal možak iz ječe, je našel na svojem gruntu novega gospodarja. Oškodovani erar je prodal vso Bebrovo domačijo, imenovano pri »Lipav-cu«, ki je bila podobna pravcati graščini. Še danes najdeš tam v hlevih temen, zapuščen kot. kjer je bila izdelovalnica denarja. Obubožani Beber je na stara leta bridko obžaloval svoj lahkomiselni postopek, ki mu je prinesel samo pogubo. V sivih letih je mož žalostno končal.
Taki lahkomiselneži so tudi r sedanjo afero vpleteni bratje D. iz Gore, pol ure hoda pod Slivno pri Vačah; na robu našega sreza m neda^č od vasi Konja, kjer je bil doma njihov prednik Beber. Tudi oni imajo doma bogatijo: mlin. posestvo, kmetijske stroj« na motorni pogon. Fantje so imeli svoia motorna kolesa, ob vsaki priliki so radi švigali na obiske. Zato so potrebovali le še denarja, mnogo denarja. Pa so znali biti tudi previdni: Z doma izde* lanimi novci sami niso silili v kupčije, zato so imeli druge pomagače. In kaj radi so tarnali o krizi.
Se nedavno je eden izmed teJi treh bratov dovažal svojo ženo z motorjem v prikolici k litijskemu zobotehniku Glaviču. Res, mala senzacija za Litijo: kmet s svojo ženo se vozi iz kamniškega okraja k nam z motorjem. Kakor pa se zdaj čuje, je imel g. Glavič precej truda, da je dospel da
svojega honorarja... D. je tožil o krizi . „ njegovi pomagači pa so skušali krivi denar spraviti v promet.
Kmet U. s Siivne, ki je takisto zapleten v afero, se je pri zaslišanju kaj kmalu vdaL Kakor smo že poročali, je bil on med prvimi osumljen in aretiran. V nedeljo, dne 24. t. m. je bil v Litiji prečitan rezervistom vojaški razpored m ob tej priliki se je zbralo pri nas mnogo moškega sveta. Gostilne, trgovine, pekarije so imele posla več kakor običajno. Med izkupičkom so našli zvečer tudi bankovce sumljive izdelave. Ko je orožniški narednik Kurnik po aretaciji velel, naj se U. zaradi identifikacije obleče r obleko, ki jo je imel v nedeljo v Litiji, da ga predstavi litijskim trgovcem, je možak takoj priznal svojo krivdo.
Bolj trdovratni so bili bratje D. Domače fante so kot osumljence že odvedli z doma. Se le zvijača orožnikov in detektivov je zalegla. Po odhodu orožnikov in detektivov se je zglasil pri Dolinarjevih popotni mož. ki je prinesel domačim sporočilo aretiranega sina: denar in »mašinc« so preslabo skrite, zato naj takoj prem en j a jo skrivališče. Domači so bili za sporočilo hvaležni in so hoteli takoj ustreči. Mož popotni pa je bil varuh postave. Tako je zaloga ponarejenih bankovcev z orodjem vred prešla v prave roke.
Ponarejevalci so vsak bankovec, preden so ga oddali v promet, pomazali. upogibali in malce natrgali. Pa vse zaman. Naša varnostna oblastva so s pomočjo ljubljanskih detektivov naglo izpraznila ponarejevalsko gnezdo, kolikor ga je bilo tudi v litijskem okolišu. Vodnik g. Rebernik in vsi njegovi pridni pomagalci zaslužijo pohvalo.
Čitaite tedensko reviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Ponovno razkrivanje grdega zločina
Učftelflca Rističeva ln ostafl osumljenci umora geometra Vešoviča zopet y preiskovalnem zaporu — Ugotovitve sodišča v Velikem Orašju
Beograd, 28. julija.
»Jutro« Je v zadnji četrtkovi številki precej obširno poročalo o škandaloznem zločinu, ki ga je po šestih mesecih razkril in razjasnil preiskovalni sodnik v Velikem Orašju, Trajko Antonijevič. Šlo je za umor geometra Milinka Vešoviča, ki sta ga najeta morilca Nlkola Milic in Dragoljub Iva-novič-Babič zadavila v stanovanju učiteljice Čire Rističeve v Starem Adžibegoveu m sta ga nato naročile« umora študent Zarija Milovanovič in njegov zločinski drug Sta-nimir Stanojlovič z nekim še neznanim tovarišem prepeljala do železniške proge, da je potem mrtvo truplo povozil vlak. Preiskavo o najdbi Vešovičevega trupla na železniški progi je v začetku vodil sreski poglavar v Velikem Orašju, Radiša Stojkovič, ki je ugotovil nesrečo, češ da je po progi hodečega Vešoviča povozil vlak. Preiskavo je namenoma zavlačeval in celo odsvetoval pričam, naj ne izpovedo, kar vedo o dogodku. Vse to se je vleklo in vleklo, dokler ni tisk posegel vmes in je bil Stojkovič premeščen v Novi Sad in potem v Tešanj.
Po njegovem odhodu je prevzel preiskavo sodnik v Velikem Orašju, ki je z novim sreskim načelnikom kmalu razsvetlil stvar. Kakor je »Jutro« poročalo, so bili v preiskovalnem zaporu vsi, ki so bili udeleženi pri zločinu, izvzemški enega ali dveh. Pri zasliševanju so osumljenci seveda tajili ali pa sploh molčali. Med pričami je pač deloval denar milijonarja Milovanovida, da preiskovalni sodnik ni mogel dobiti od njih točnih izpovedi. V zaporu je bil tudi Ra-divoje Todorovič, za katerega je bilo dokazano, da je podkupoval priče. Izpoved-bi glavne priče, matere Stanojloviča, ki je pomagal pri umoru geometra Vešoviča, a je bil tri mesece nato v prepiru ubit prav tam, kjer so našli Vešoviča, pa je bila tako jasna, da je bil vsak dvom izključen.
Osumljenci v preiskovalnem zaporu so živeli zelo dobro, ker jih je Milovanovi-čeva mati zalagala z najboljšo hrano in so imeli vse, česar so želeli; vedH so se zelo samozavestno, kakor da jim nihče nič n« more. In res se je zgodilo, česar nihče
O s
Velika lesna konferenca v Beogradu
Na pobudo ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča se je v ponedeljek, torek in sredo vršila v Beogradu velika konferenca predstavnikov naše lesne industrije. ki so ji prisostvovali tudi predstavniki zainteresiranih ministrstev. Prizadevanje našega trgovinskega ministra, da prouči vse možnosti za sanacijo ie važne gospodarske panoge, je izzvalo v naših gospodarskih krogih živahen odmev. V zagrebških »Novostih« je bil objavljen ob te] priliki daljši članek, ki pravi v uvodu. Naš sedanji minister za trgovino m industrijo gosp. Ivan Mohorič se je lotil z veliko energijo in s še večjo požrtvovalnostjo ir ljubeznijo težkega posla, da najde nova pota z t. oi imvljenje in ponovni procvit naše tako o jražene in prizadete lesne trgovine in iachistrije. Njemu ne gre za popularnost. ki se najlažje doseže z ^demagogijo. temveč le za stvarno pomoč in po-vzdigo našega gospodarstva. 2e doslej se je v razmeroma kratkem času kot pomočnik ministra in kot minister odlikoval s svojim strokovnim znanjem in odkritim nastopom na raznih konferencah in javnih skupščinah Naj opozorimo le na njegov eovor na ljudskem shodu na Jesenicah in lahko ugotovimo. da je on pravi mož, ki je prišul v pravem času na pravo mesto-«	_
Na tej tridnevni konferenci, ki so ji _ iz dravske banovine prisostvovali za Zbornico za TOI inž. Joško Kobi in inž. Lenarčič, za Zvezo industrijcev pa tajnik g. Danilo Go-riup, so po vrsti prišla v razpravo vsa pereča vprašanja lesne stroke. O poteku prvega dne. ki je bil posvečen železniškim tarifam. smo že kratko poročali. Minister g. Mohorič je ob tej priliki podal kratek pregled naše lesne trgovine. Navedel ie vse težave, s katerimi se mora naša lesna industrija boriti, zlasti pri izvozu. Nato je razpravljal o načinu stanja in proračunski politiki naših železnic ter o stalni zahtevi naše lesne industrije, da se železniške tarife za les znižajo, ker bi samo pod tem pogojem mogle naše lesne tvrdke uspešno konkurirati na tujih trgih. G. minister M<»-horič je nadalje poudaril, da je izvoz lesa v zadnjih letih padel v veliko večjem obsegu, kakor v diusih državah. Ker je nedvomno, da je za kalkulacijo višina železn-tarife največje važnosti, zato je sklicana konferenca, ki naj zlasti utrdi, kako visoke železniške tarife naš les sploh pienese.
Po temeljiti in podrobni razpravi o železniških prevoznih tarifah za posamezne vrste lesa in posamezne relacije in o viso-k obremenitvi zaradi raznih pristojbin, stoinin in ležarin, je konferenca sklenila, da posebna deputacija predloži prometnemu ministru utemeljen referat o tarifnem vprašanju in da razloži zahteve lesne in-dnstriie v pogledu železniških tarif.
DrugI dan je bila razprava posvečena or-'alim perečim problemom naše lesne stro-k ', zlasti vprašanju gozdnih taks in ostalih «1 -oškov. ki bremenijo našo lesno industrijo in slabijo njeno konkurenčno zmožnost. Razpravljalo se je tudi o potrebi drugih olajšav za pospeševanje domače lesne industrije.
V nadaljnjem poteku je konferenca razpravljala o stališču naše države v vprašanju mednarodnih ukrepov za omejitev ponudbe lesa v uvoznih državah, predvsem o predlogih, ki jih je izdelala češkoslovaška delegacija v smislu dogovora 6 sred-Treevropskih držav (Poljske, Češkoslovaške. Jugoslavije, Rumunije, Avstrije in Le-tonije) na dunajski mednarodni lesni konferenci. Načrt statutov glede Ustanovitve stplnega mednarodnega odbora zrt les s sedežem" na Dunaju je bil po daljši razpravi odobren, čeprav predstavlja finančno obremenitev' za našo lesno industrijo.
Obširna razprava se je razvila o drugem predlogu češkoslovaške delegacije, namreč o načrtu konvencije 6 srednjeevropskih držav za sporazumno reguliranje izvoza lepa. Predstavniki lesne industrije in trgovine iz Slovenije so v ryzpravi zastoDali stališče. da more tudi tak delni sporazum brez sodelovanja nordijskih držav in Rusiie prinesti koristi v nogledu pomirjenia konkurenčne borbe na nek"t°rili mnamih tržiščih. V smislu nazirania ve*'"e ie bilo nato sklenjeno, da bo naša država pristr|j»:i k sporazumu šele po vsestranski prcut~i
ni pričakovaL Vkljub vsemu, kar je dognal preiskovalni sodnik v Velikem Orašju, je okrožno sodišče v Smederevu odločilo, da se vsi osumljenci razen Zarije Milovanoviča izpuste na svobodo. Glavna priča, stara Stanojlovička, ki je točno opisala, kako se je izvršil zločin in kdo so bili udeleženci pri njem. sedaj kar izlepa ni bila več pri pravi pameti.
Tako je bilo, kakor je obširno poročala beograjska »Pravda«, tudi z raznimi zločini, ki jih je zagrešil Milovanovičev starejši brat, a so ostali vse do danes, ko je on že davna j mrtev, še vedno »nerazkri-ti«, dasi vsa najširša okolica, ves veliko-oraški srez dobro ve, da je bil on tisti zločinec.
In še nekaj se je zgodilo, kar ves ta škandalozni zločin na geometru Vešoviču postavlja še v prav posebno zagonetno luč. Sreski načelnik v Tešnju, Radiša Stojkovič, tisti, ki je prvi vodil na vse mogoče zavla-čevalne načine preiskavo o Vešovičevem umoru, najboljši prijatelj Zarije Milovanoviča in njegov intimni drag v občevanju z učiteljico Rističevo, obenem pa ž njim vred sovražnik Vešovičev, je na lastno pest zaplenil v Tešnju »Pravdo« od 20. t. m., v ka-tri je bil obširno opisan ves zločin in ves uradna postopek ž njim.
Že je kazalo, da se bo iz te skrajno žalostne zadeve izcimil poleg moralnega tudi pravni škandal, ko je nenadoma 9pet nastopil preokret. Preiskovalni sodnik Trajko Antonijevič je zbral nove podatke, ki obtežujejo učiteljico Čiro Rističevo in ostale osumljence. In jim je znova odvzel svobodo. Tako sta bila v torek zvečer aretirana in od gnana v preiskovalni zapor Ni-kola Milič in Dragoljub Ivanovič-Babič, v sredo zjutraj pa učiteljica Rističeva. Sodišče v Velikem Orašju je ugotovilo, da se izpovedbe glavne priče Veljke Stanojlovi-čeve krijejo z vsemi dokaznimi okolnost-mi in da ni razloga, da se ji ne bi verjelo. Ob ponovna aretaciji je bila učiteljica Rističeva povsem ravnodušna. Pričakuje pa se še ena aretacija, ki bo baje mnogo pripomogla k pojasnjenju tega zapletenega zločina.
aritvo
možnih posledic. Vsekakor pa se naj tak mednarodni aranžma odkloni, če se proj ne doseže zagotovilo Francije glede bistvenih koncesij za uvoz lesa v primeru izvajanja sporazuma. Če takega zagotovila ni* bo, tedaj more naša država pristopiti h konvenciji le v primeru, če se tudi severne izvozne države (Rusija. Švedska, Finska) dogovorijo glede reguliranja izvoza na slič-ni bazi, ker bi sicer redukcija izvoza iz naše države koristila predvsem Rusiji.
Končno je konferenca vzela v razpravo vprašanje ustanovitve centralne organiza cije jugoslovenskega gozdnega gospodarstva. Taka organizacija je potrebna zlasti za primer, da pride do mednarodnega sporazuma glede lesa. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je za konferenco pripravil načrt uredbe, s katero se naj ustvari takn centralna organizacija Predstavniki iz Slovenije in iz Gorskega Kotara so zagovarjali tak način ustanovitve z uredbo, predstavniki iz Sarajeva pa so zahtevali, da s*-najprej ustanovi ta organizacija brez inge-rence države in da se o uredbi razpravlja šele. če pride do definitivnega mednarodnega sporazuma. Potem, ko je konferenca pristala na zahtevo sarajevskih delegatov, je bila sklenjena ustanovitev centralne or ganizacije. v katero so delegacije iz posameznih pokrajin imenovale svoje člane. Pred zaključkom konference so bili izvoljeni še delegati za mednarodno konferenco šestih držav, ki se bo vršila v Pragi. V delegacijo so bili izbrani gg.: inž. Milan Lenarčič, predsednik šumsko - gospodarskega sveta za Slovenijo: dr. Sava UTman ski. generalni ravnatelj »Šipada«; kot eksperti pa gg.: inž. Katič, svetnik ministrstva za šume in rudnike in dr. Milan Marinovič. profesor beograjske univerze.
V dravski banovini imamo 1487 zadrug
Po podatkih iz zadružnih registrov pr! trgovskih sodiščih v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in Celju smo imeli v dravski banovini ob koncu preteklega leta 1187 za drug, od tega 825 kreditnih in 662 nekre ditnih. V okolišu trgovskih sodišč v Ljubljani in Novem mestu ter v okolišu trgov skih sodišč v Mariboru in Celju je bilo registrirano naslednje število zadrug.
V okolišu trg. sodiš? Zadruge: Ljubljana, Maribor,
Novo mesto Celje Skupaj
kreditne	237	280	825
nekreditne	588	382	662
skupaj	517	970	1487
od nekreditnih:			
mlekarske	62	18	80
živinorejske	70	47	117
kmet. strojne	40	7	47
zadr. elektrarne	27	33	60
vinarske	o u	13	15
agr. zajednice	1	'9-7 L. t	28
vodovodne	17	9	26
druge kmetijske	11	15	26
pašniške	140	59	199
nabavi j. kons.	86	66	152
stavbne	60	28	88
obrtne	41	39	80
razne	31	21	52
Gornia statistika	je zlasti	zanimiva	glede
iir^ivi cuimiiJ u >	• ^ "" ..v,- -ivnv
razvite v okolišu trgovskih ?odišč v Ljubljanski oblasti (kjer jih je 588). kakor pa v bivši mariborski oblasti (kier jih je le 382). Tako je v okolišu trg. sodišč Ljubljana — Novo mesto 62 mlekarskih zadrug, v okolišu Maribor — Celje pa le 18; glede kmetijskih strojnih zadrug je razmerje celo 40 proti 7, glede živinorejskih 70 proti 47, glede vodovodnih 17 proti 9 in glede stavbnih GO proti 28. Glede agrarnih zaiednic in vinarskih zadrug pa je razmerje nasprotno, namreč pri agrarnih zajednicah 1 proti 27 in pri vinarskih zadrugah 2 proti 13-
Lani se je število zadrug povečalo kar za 288. kar pa je v veliki meri pripisati ustanavljanju gozdnih in pašniških zadrtip v zvezi z razlastitvijo veleposestniških go zdov po agrarni reformi. Takih zadrug "e bilo lani ustanovljenih 199. tako da znaš? prirastek ostalih zadrug le 89. V gornjih številkah so seveda upoštevane tudi vse zadruge. ki «n v likvidaciji in tudi one zadruge. ki nraktirno ne delujejo, ker se -tu-dru^e izbrišeio iz registra šele, ko je likvidacija končana.
K vprašanju pomanjkanja bencina
Poročali smo že o pomanjkanju bencina v raznih krajih naše države. Sedaj smo prejeli od bencinskih družb k temu poročilu pojasnilo, ki pravi med drugim: »Do pomanjkanja bencina je prišlo zaradi tega. ker je carina, uvedena v juniju preteklega leta na sirovo olje. onemogočila rafinerijam obratovanje. Bencinske družbe so od tedai opetovano opozarjale merodajne faktorje na to, da bo v doglednem času primanjkovalo bencina in drugih derivatov mineralnega olja in da je izključeno, da bi rafinerije pod pogoji nove carine mogle delati brez škode za konsumenta. v prvi vrsti avtomobilista. ki je že itak precej obremenjen z raznimi davčnimi dajatvami- 2e v avgustu pr. L jc posebna komisija pregledovala poslovanje rafinerij in samih petrolejskih družb. Glavni namen te preiskave je bil. da se ugotovi. ali more sirovo olje prenesti novo carino ali ne. Kljub delu te komisije je ostalo pri starem. Petrolejske družbe so do sedaj pokrivale potrebe države z velikimi zalogami, ki so jih imele, a pogosto tudi uvažale gotovo blago, dočim rafinerije, kjer je investiran stomilijonski kapital, niso mogle obratovati in so tako utrpele veliko škodo. Sedaj pa so zaloge pošle in uvoz gotovegn bencina je zelo težak. Tako je tudi prišlo do tega. da je v nekaterih krajih naše države pošel bencin.« — To pojasnilo, ki ga objavljajo v slični obliki tudi zagrebški listi. nam ni povsem razumljivo. Če smatrajo petrolejske družbe, da je carina na sirovo olje previsoka, potem je to razumeti 'e tako, da je zaradi tega doma rafinirani bencin predrag nasproti uvoženemu. Gornje pojasnilo pa istočasno trdi, da je uvoz bencina iz inozemstva zelo težak. Če pa i-i temu tako, potem imajo domače rafinerij* vsekakor dovolj možnosti, da sirovo olje same rafiniraio. Z gori iznešenim pojasnilom se naša javnost nikakor ne more zadovoljiti in si bo stvar gotovo razlagala po
svoje.	.
Z vprašanjem pomanjkanja bencina se v včerajšnji številki peča na uvodnem mestu tudi »Trgovski list«, ki pravi med drugim naslednje. Medtem ko je še! pred leti boj med petrolejskimi družbami za nova ležišča nafte, gre danes njihovo stremljenje zaradi nadprodukcije za tem, da se najdejo novi prodajni trgi. Ko ves svet trpi od preobilice nafte in njenih derivatov, je v naši državi zadonel klic »bencina ni«, češ zaloge bodo skoro izčrpane in se bo moral ustaviti ves motorni promet. Toda v Zemun>u stoje natovorjene ladje z bencinom, ki pa se ne sme iztovoriti, ker tega ne dopuste oni, ki imajo monopol nad vso trgovino z mineralnim oljem v Jugoslaviji.
Kljub povišanim carinam in deviznim omejitvam ne bi bilo pri nas prav nobenega pomanjkanja bencina, če se ne bi rafinerije medseboj dogovorile, da ne bodo nabavljale novega blaga. Da pa je prišlo med njimi do tega dogovora v času, ko njih gospodarji izven Jugoslavije ne vedo kam z oljem in bencinom, to dokazuje, da hočejo zaradi manjše potrošnje zmanjšane dobičke na kak način nadomestiti.
Mineralno olje je danes neobhodno potreben produkt, brez katerega ne morejo obstojati ne obrati, ne ladje, ne motorji, ne avtomobili, ne aeroplani. Pomanjkanje nafte je zato narodno-gospodarska nesreča in kdor umetno povzroča tako pomanjkanje. je brezvesten škodljivec. Mineralno olje pa je tudi odločilne važnosti za narodno obrambo. Zato se mora vsaka država že vnaprej zavarovati, da je sploh ne more zadeti nepričakovano pomanjkanje nafte in v drugih državah skrbe za to. Prav tako je za našo državo neobhodno potrebno, da jI to zajamčijo vsi oni, ki prodajajo pri nas mineralno olje, kakor je to v Franciji. Posel z nafto je eden najbolj dobičkanosnih na svetu. Tvrdke, ki se bavijo s tem poslom. razpolagajo s tako ogromnimi vsotami, ki si jih človek le težko predstavlja. Vemo, da je boj s takimi tvrdkami in njih podružnicami težak, vendar ne smemo trpeti, da bi nas te tvrdke kar naenkrat prisilile k sprejemu vsakega pogoja, ker smo trenutno brez olja. List priporoča na koncu našim narodnim poslancem, da to vprašanj 3 temeljito proučijo.
Gospodarske vesti
= Naša trgovinska bilanca v prvem polletju. V včerajšnji članek, ki obravnava statistiko naše zunanje trgovine, se je vrinila neljuba pomota. Aktivno bilanco smo imeli le za junij, ko je izvoz presegel uvoz za skoro 44 milijonov Din. Za prvo letošnje polletje pa je bila trgoivnska bilanca pasivna, toda samo za 18.2 milijona Din (ne pa aktivna za ta znesek, kar je lahko pazljivi čiitatelj sam spoznal iz ostalih številk, ki so vse točne). Ker je letošnja pasivnost v primeri s prejšnjimi leti kakor rečeno malenkostna, ta pomota v stvari nič ne spreminja dedukcij, ki smo jih izvajali v pogledu letošnjega razvoja naše trgovinske bilance.
= Monopoliziran nvo« plenice v Češkoslovaško. Te dni so bila v Pragi zaključena pogajanja med vlado in interesenti zaradi ustanovitve žitnega uvoznega sindikata, ki bo že 28. t. m. prevzel vse posle državne žitne uvozne komisije. Režijske stroške sindikata bo nosila država, ki pa ji bo moral sindikat odvesti ves dobiček, zlasti razliko med uvozno in prodajno ceno. Sindikat bo dolžan poslovanje tako urediti, da se uvoz popolnoma ustavi, kadar bo tržna cena v Češkoslovaški padla pod gotovo mejo, ki jo določi vlada: če pa cena to mejo prekorači, se mora uvoz dopustiti v obliki kontingentov brez večjih težkoč. Nesoglasja obstojajo le še glede razdelitve uvoza na posamezne interesente (zlasti mline in trgovce).
= Stanje hmeljskih nasadov. Srednjeevropski hmeljski urad (Žalec) objavlja podatke o stanju hmeljskih nasadov ob koncu julija po poročilu včlanjenih organizacij. V žateškem okolišu je stanje srednje. Hmeljarji tožijo zaradi sušenja in odpadanja listov. V nekaterih legah je rastlina do polovice skupne višine eola. Pod nobenim pogojem ni več računati s polno letino. V hallertauskem okolišu je nastopilo bistveno zboljšanje, pri čemer pa je treba u pošte vati. da je letos površina nasadov za 20 odstotkov manjša nego lani in bo že zaradi tega pridelek manjši nego lani. V spalt skem okolišu ie stanie ugodno, v herebru škem pa srednje. V Franciji je razvoj ne enakomeren, v Belgiji se opaža zastoj, nn Poljskem pa se nasadi razvijajo ugodno-
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 4. avgusta ponudbe glede dobave 5000 kg ovsa. do 16. avgusta pa glede dobave elektromotorjev in zag.i-njačev. Direkcija državnega rudnika Banja
Luka sprejema do 4. avgusta ponudbe stfe-de dobave vijakov z maticami ter glede dobave železa. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 25. avgusta ponudb«-glede dobave dvigala. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 9- avgusta pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu "lede dobave 240.000 kilogramov papirja. 17. avgusta glede dobave ca. 40.000 kg specijalnega papirja. 25. avgusta pa glede dobave 130.000 kg šlezij-skega premoga; 3. avgusta pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu glede dobave 150.000 komadov cin-kastih gumbov; 5- avgusta pri intendantu-ri komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 4000 kg svinjske masti. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
28. julija
Na ljubljanski borzi je danes deviza London ponovno nekoliko popustila, dočirn je bil Newyork čvrstejši. Nekoliko sta nazadovali tudi devizi Praga in Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie čvr-steiša tendenca v državnih papirjih prišla nadalje do veljave. Vojna škoda se ie trgovala za kaso po 205, pozneje po 212 in celo po 215. potem pa zopet po 209. za avgust pa je bil promet po 204 in 208. Tudi 7°/a Blairovo posojilo se je dvignilo in se je trgovalo po 40, 40.50 in ob sklepu borznega prometa po 41.
Devize-
Ljubljana. Amsterdam 2269.60 — 2280-96, Berlin ' 1337.27-1348 07. Bruselj 71.57 d< 785.51. Curih 1097.35—1102.85. London 198.92-200 52, Newyork ček 5621.13 do 5649.39. Pariz 220 80-221 92. Praga 166.67 do 167 53, Trst 286 69—289 09.
Zagreb. Amsterdam 2269.60 — 2280.96, Berlin 1337.27—1398.07. Bruselj 781.57 do 785.5. London 198.92—200.52. Milan 286.69 do 289.09. Newvork kabel 5643.13—5671 .39. NewVo-k ček 5621.13—5649.39, Pariz 220.80 do 221.92. Pra^a 166.67 — 167.53, Curih 1007-35—1102.85.
Curih. Pariz 20.1225. London 18.1550, NewVork 514.25. Bruselj 71.1960. Milan 26.17. Madrid 41.10. Amsterdam 206-8250, Beriin 122.05. Stockholm 93.25. Oslo 91. Ko-benhavn 98. Sofija 3.70 Praga 15.19, Varšava 57.65. Bukarešta 3.06.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Volna škoda 205—209. za avg. 204—206, za december 200—210. 7% investici-^ko 48—50. 4°'» agrarne 23 den-. 6%> begluške 34.75—35, 7°/« Blair 40—40.50, 7°'o Drž. hip. banka 43.75—47; bančne vrednote: Narodna banka 3950 den., Priv. agrarna banka 207 do 210.
Beograd. Vojna škoda 207.50 zaklj., 7®/o investir'isko 50.25 zakli-. 4n'o agrarne 24.50 den., 6°/i> begluške 36. 35.75 zaklj., 7°n Blair 41.50 zaklj.. 7°/o Drž. hip. banka 45.50, 44.50 zaklj., Priv. agrarna banka 208 za-kliuček.
Dunaj. Dunav - Sava - Jadran 13.60, Al-pina - Montan. 8.20, Sečerana 26.75.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chieago. 28. julija- Začetni tečaji: Pšenica: za julij 50.125, za september 51.75, za december 54.75; koruza: za september 32.75, za december 33 375; oves: za julij 17.125. za december 20.50; rž: za december 37.25.
+ Winnipeg. 28. Julija- Začetni tečaji Pšenica: za julij 59.75, za oktober 61.75, za december 63.125.
+ Ljubljanska borza (28. t m.). Ten denca mirna. — Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov. post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 185 — 190. okolica Sombor. 79 kg po 195—197.50, potiska, 80 kg po 200—202-50; moka: baška >0« fco Ljubljana, plačljivo * 30 dneh po 305 — 310; banaška »0« fco Ljubljana, plač. v 30 dneh po 310 — 315, koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baška. po mlevski voznini 175 do 177.50, pri navadni voznini po 180 do 182.50.
+ Novosadska blagovna borza (28. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 61 vagonov. Pšenica: baška. okol. Novi Sad. srednjebaška. gornjebaška, baška potiska, 79 kilogramov in baška, okol. Sombor, 78 kg 155 do 157.50; baška, ladja Tisa. 79 kg 157.50 do 160; baška ladja Begej. 79 kg 155 do 157.50; banatska 79 kg 152.50 do 155, banatska, pariteta Vršac. 78 kg 150 do 155; baška. sremska nova. 76 kg 137.50—142.50: banatska nova, 76 kg 132.50 do 137.50; baška nova. ladja Tisa, 76 kg 143.50—145. Koruza: baška. sremska 124 — 126; okolica Šid 126 — 128; baška. franko vagon Sisak 136 do 138. Moka: baška, banatska »Os* in »Ogg« 215—225, >2« 235—250: »5« 195 do 205; >6« 185 do 190; >7< 150—155; »8< 100 do 105.
Ce te bolj kurje oko pri hoji,
Kaj
j vse zmorejo lutke in lutkarji
Ljubljana, 28. julija.
V prostorih Narodnega doma je od danes do nedelje otvorjena razstava lutk, scenerdj in rekvizitov za lutkovne odre, ki sta jo priredila ljubljanska Sokol in Češkoslovaška obec o priliiki lutkarskega tečaja, ki ga je priredil v LjubJijeni SKJ za režiserje, recitatorje in igralce pri eokol-6kih lutkovnih odrih iz vse Jugoslavije. Otvoritvi so prisostvovali udeleženci tečaja in pa občinstvo, ki je naklonjeno Sokolu in ki se zaa ma za lutkovno umetnost Zbrane je pozdravil s kratkim nagovorom načelnik lutkovnega odseka pri ljubljanskem Sokolu Kovač; slikaT Narodnega gledališča Skružny, ki je predsednik lutkovnega odseka pri ČeSkoslovenski oboa, pa je predaval o problemih te preproste, prisilne, pa louilibumo in vzgojno prav pomembne umetnosti.
Po dveh sobah je razstavi j eno bogato, zanimivo gradivo ii gaiderobe lutkovnega odra, ki ga obe ti drusltvi stalno vzdržujeta v Narodnem domu: romantične sce-nerije iz iger Janko in Metka, Švan-la du-dak, Snegulčica, Gašperček prvič v Ljubljani, Faust, Vrag in Katra. V božični noči. Črni ženin. Zdravnik, smrt in vrag, po tem krtke, pohištvo itd. Vse dekoracije za oder oskrbuje Skružny. bogato zalogo vsega mogočega miniaturnega pohištva, ki bi se je ne mogel nagledati noben mali interesent za to otroško lepo umetnost, sta ustvarila Skruany in Kovač, obleke za lutke pa marljivo in okusno izdelujeta hčerka a Skružnega in Cveto Švigetj.
Vse razstavljeno gradivo priča o tem, s koliko ljubezni jo in razumevanjem m 6 koliko umetniško sposobnostjo se voditelji ljubljanskega lutkovnega gledališča bavijo s to stvarjo, tako da so s svojim vzitraj-
v
Burgjt
samo
Burgit-obliž zoper kurja očesa,
zdravniško priporočen, se je sijajno izkazal 22 let s svojim radikalnim učinkom in je skoro po vsem svetu vpeljan. Ker pokrijo delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža torej samo z nevtralnim zalepilom v dotiko, so vnetja — kot se porajajo pri cesto enakomerno namazanih oblizih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenosti Burgita in njegove brezpri-merne razširjenosti.
Borgit'ob!iž zoper kurja očesa
Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din.
Bursjit-obliž zoper otiščance
Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din.
Burgit nožna kopelj
Originalni zavojček	6.— Din.
Zahtevajte izrecno Burgit«
Burglt pomaga zanesljivo in ne povzroča
bolečin 1
nim delom ust-.arili vzoren in bogato zalo«
žen miniaturni oder, ki je vreden vse pozornosti naše jaivnosti. — Kdor se iskrenq zanima, tega prireditelji diskretno popelie-jo tudi 7ja kulise in mu razkažejo vso zamotano aparaturo lutkovsiega odra. Ki razen po obsegu v ničemer ne zaostaja sa vso komplicirano tehnično opremo modernega teatra: igra z lučjo je pri lutkah prav tak-> važna kakor v resničnem gledališču in zarja in grom in blisk in veiter se pa tej majokeci sceni proizvajajo skoraj prav tako kakor v velikem gledališču. Samo prostor, v kakršnem pri gledališču šepeče 6uf-lerka, je pri kitikoviem odru malo večji ;n je namenjen recitatorje.nl, ki imajo tu zelo važno in težko vlego, da mrtvim lutkam dajejo dušo in besedo.
V ljubljanski sokoLsiki župi imajo lutkovne odre med drug;mi Ljubljana, (Ljubljanski in Sokol I.), Zgornja Šiška, Novo mesto, Logatec, Ribnica. Najagilnejši je pač oder L;abl<janskega Sokola, ki je v zadnji seziji uprizoril 29 iger (med njimi dve prav uspeli za odrasle). Režirala sta Markič in pa Švigelj, ki je obenem marljiv pisatelj in izpod čigar peresa so lani prišli na oder Začarani princ, Črni ženin ter Ga-šroerček prvič v Ljubljani (zadnjo igro 6ta skupaj napisala z načelnikom in rekvizi-terjem Kovačem). — Razstava v Narodnem domu je lep, redek kulturni dogodek in zato jo vsemu občinstvu, velikemu in malemu, prav toplo priporočamo v obisk.
Prazniki žetve na Murskem polju
Hrastje-Mota, 28. julija.
Iz te idilične vasice sredi Murskega polja, ležeče tik Mure, oddaljene pol ure od zdravilišča Slatine Radencev, redko prihaja glas v javnost. V Hrastju-Moti, rojstnem kraju kardinala dr. Jakoba Missije (sredi vasi je na lični hišici ob glavni cesti vzidana spominska plošča) je bilo zadnje dni kakor na vsem Murskem polju sila živahno. Zlata rž in pšenica sta padali pod kosami. Tu namreč žito kosijo; žetev s srpom bi trajala predolgo.
Po 25 in še več ljudi je zaposlenih pri enem kmetu, kajti žitna polja so prostrana. Vsak ima svoje opravilo. Moški, po štiri ali več njih, kosijo s posebnimi kosami. Za njimi stopajo ženske, ki s srpom sproti posnamejo padlo klasje v snope. Polagajo jih na že pripravljene slamnate »panter, ki jih je pripravila za to delo določena deklina. Moški za tem snope povezujejo in že jih drugi odnašajo gospodarju, ki jih zlaga v križe (po 22 snopov v en križ). Ti snopi se precej razlikujejo od onih na Dravskem polju in v Dravinjski dolini. So dokaj večji: dva imaš prav dosti nesti. Tudi križi so izrazita podoba Murskega polji, nikjer drugod v slovenskih krajih ne vidiš takih in nudijo kaj slikovit pogled po prostranih zlatorumenih, od žgočega solnca ožganih strniščih...
Letos je klasje izredno bogato obrodijo. Kmetje veseli nudijo pridnim žecem in ženicam primerno obilno južino in večerjo. Gospodinja seže z obema rokama v »tiin-ko« (po meso), pečejo se gibance, pogače in toči se žlahtno vino.
V križe postavljeno žito in pšenica se osušena s polja zvozi domov v mlačev. Pa ne mlatijo s cepci ("za tako množino bi bilo to prenerodno), ampak opravi to delo mla-tilnica na pogon »damferja« — parnega f4-oia. ki roma v tem času od hiše do hiše. Tako je to ogromno delo kmetov, ki pomagajo drug drugemu, kljub številnim plugom žitnih polj, hitro in racijonelno opravljeno. Saj pa je tudi sila, kajti treba je že orati za hajetino (ajdo) in tudi dozorevajoči oves že čaka in kliče kose.
Kakor je ugodna žitna letina in kažejo izredno dobro na bližnjih gričih vinske gorice, tako slabo je spet s krompirjem, koruzo, fižolom in otavo. Suša. suša. suša ... Seveda pa vročina dobro streže edino kopalcem ob Muri, ki je v teh dneh prav topla in ima na obeh bregovih mnogo obiskovalcev.
Poleg dela najde pred vsem mladina tudi časa za društveno udejstvovanje. Pred dnevi je priredilo tukajšnje kolesarsko društvo dirko; prvi je prispel na cilj Kovačič iz Hrastja. Pripravlja pa se to društvo, ki je eno najstarejših in menda edino na Murskem polju, na svojo desetletnico ki bo v kratkem izvedena v širšem obsegu. Gasilno društvo, ki obstoja že 45 let in se ponaša z moderno motorko. pa bo imelo svojo veliko prireditev drugo nedeljo.
FOTO'EXPRES!
VI fotografirate, mi vam naredimo po zmerni ceni slike v 6 urah!
DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana.
Prešernova ulica 5, 9331/a
Iz življenja
in sveta
Ameriški veterani zasedli Kapitol
Levo: Zagovorniki in občinstvo v razpravni dvorani.
Desno: Žena Gorgulova ln njen brat na hodniku pred vhodom t razpravno dvorano
Erika in Klaus Mann, otroka slavnega nemškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca, sta potovala te dni v avtomobilu po švedski in sta doživela v Stockholmu zelo neprijetno dogodivščino. Na vse zgodaj ju je namreč policija potegnila v samih pižamah iz postelje in ju na komisa-rijatu začela strogo zasliševati, dasi nista imela ničesar težkega na svoji vesti. Eriki so celo pregledali zobe in so postali malce negotovi, ko so dognali, da nima nobene zlate plombe.
Njiju trditvi, da sta otroka Nobelovega nagrajenca, spočetka niso verjeli in šele, ko je policija na svoje zadevno vprašanje prejela z nemškega konzulata sporočilo, da potujeta Mannova otroka res po švedski, so ju z mnogimi oprostili odpeljali v hotel nazaj. Obenem sta zvedela, zakaj sta bila aretirana. V Stockholmu išče namreč policija nelio Eriko Mannovo, ki je razpečavala ponarejene bankovce po tisoč mark. Ta seveda ni identična z Mannovo hčerjo.
»Papa, ali lahko rešiš tudi to križalj->?«	OEverybody Weekly«)
Od leve proti desni: Gorgulov med zasliševanjem; pod njim zagovornik Gčraud in njegov pomočnik Roger. — Predsednik Dreyfus s svojimi prised-niki, spodaj: dokazi I ni predmeti (na desni Gorgulov). — Pisar Wilmes čita obtožnico, pod njim žena Gorgulova. — Predsednik Drevfus posluša atentatorja. — Gorgulov s svojim zagovornikom Gčraudom.
RockefeDerjeva skrivnost
Ko je John Rockefeller st. pred nekoliko dnevi praznoval, duševno in telesno popolnoma čil, svoj 93. rojstni dan, so ga oblegali reporterji, ki so hoteli zvedeti njegovo »skrivnost«, kako doživi človek sto lat. Sivolasi miljarder jim je tudi rade volje povedal svoj »recept«. Ko mu je balo 50 let, je bil bolan na želodcu in njegov telesni zdravnik mu je prisodil kvečjemu še nekoliko let. Toda Rockefeller se mu je smejal in je z njim stavil, da učaka 100 let. Seveda pa je ta zdravnik sedaj že mrtev.
Rockefeller je nadalje povedal, da se strogo drži sedmih pravil, ki naj mu obvarujejo življenje. Pred vsem si vsako bolezen izleči že v njenem početnem štadiju ' in če le mogoče se pred njo zavaruje že v naprej. Vsako drugo delo in skrb opusrti, čim začuti, da se ga loteva kakšna bolezen.
Drugič ima svoj dan natančno urejen, vstaja vsak dan točno ob isti uri, obeduje ob isti uri, sportari ob isti ui. Znano je, da je strasten igralec golfa, a nikoli ga ljudje ne vidijo pri tej igri izven določene ure.
Tretjič spreminja svojo dijeto, ne pije alkohola, ne kadi, a dobra mu je vsaka jed, samo da je sprememba.
Četrtič opušča vse ek^treme, n. pr. težke ture itd. Rajši se vozi z dvigalom, nego da bi stopal po stopnicah. Petič se nikoli ne razburja in tudi nič v hiši ga ne sme razburjati
šestič skrbi za razvedrilo in ima rad goste v svoji hiši.
Sedmič se zanima za vse na »vetu, kar naj mu pomaga, da ostane duševno prožen.
Filmske slike s procesa proti Gorgulovu
Pogled na glavno cesto v kalifornijskem velemestu Los Angelesu, kjer se bo vršila letošnja olimpiada. Zastave vseh narodov pozdravljajo športnike in gledalce
Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije
n
ŽIVLJENJE
SVET"
vsebuje naslednje
BIOLOGIJA NOSEČNOSTI (Univ. prof. dr. Boris Zamik — s slikami) ODKOD HELIJ?
KAKŠNO VLOGO IMA NAŠA KOZA NEVAREN ELEMENT (slika) ŠVICARSKA NARODNA KNJIŽNICA V BERNU (Dr. M. Pivec-Stele — s sliko)
ORANG PENDEK (s sliko) SVETILNI PLIN IZ KAVE UMETNIŠKE SLIKE (M. Schwind: Izlet na deželo — B. Zimmermann: Trg, lesorez — Geo Tyoller: Mestece, lesorez)
BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) MEDZVEZDNI POGOVORI (s sliko) MRTVAŠKI STOLP PRIRODNE GROZOTE (z risbami N. Pirnata)
zanimivosti:
KAKO JE FRACLOVEK UKROTIL
OGENJ
OD VAŠKEGA ČEVLJARJA DO KRALJA ČEVLJEV (Iv. Podržaj —. s slikami)
RENE BAZIN t (8 sliko) ČLOVEK IN DOM (stanovanjska tehnika — s slikami) JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI TRI MINUTE POTOVANJA (Lufe-nov v Indiji — s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (olimpijske znamke — slika) ŠAH
FOTO AMATER
MOTOR NAŠEGA ŽIVLJENJA HUMOR (Adamson) številka vsebuje nadalje izvirno risbo N. Pirnata: Portret in lesorez N. Bellinga: Jadrnice
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne
številke 2 Din po vseh trafikah
Skrivnostna smrt angleškega kemika
V neki londonski bolnišnici je umrl 02 letni kemik Err.est Reading zaradi težkega zastrupljenia. Snovi, s katero se je zastrupil niso mogli dognati, in simptomi te zastrupitve so bili povsem drugačni nego pri vseh obolenjih podobne vrste. Ugotovili so samo to, da je Reading vdihal neki plin, ki mu je bil po sestavi edinemu znan in ki omrtviči telo ter ga umori v najmanjših količinah.
Reading je bil nekoč imovit mož in solastnik velike kemične tovarne. Izguba imetja in razna razočaranja so ga napravila za čudaka, ki se je izogibal ljudi. Poročil se je z dvajset let mlajšo nastav-ljenko svojega podjetja ki mu je ušla po petih letih z nekim inženjerjem, isto tako njegovim nastavi jencem.
Tega udarca nesrečnež ni mogel preboleti, začel je svoje posle zanemarjati in
kmalu je moral svoje podjetje prodati za majhno vsoto. Potem je izginil neznano kam, bržkone v Indijo. Lansko leto se je vrnil v London in se udomil v samotni vili s svojim indijskim služabnikom. Obiskov ni sprejemal in okolica je slutila samo to, da se v svoji vili bavi s skrivnostnimi kemičnimi eksperimenti. In res je sestavljal novovrstne strupene pline, kakor so ugotovili pozneje. Kaj je hotel z njimi, ni znano.
Zdi se, da ni bil popolnoma normalen in da je nameraval sestaviti plin, ki naj bi uničil — človeštvo. Pred nekoliko dnevi ga je našel služabnik v njegovi sobi nezavestnega na tleh, poleg majhne razbite cevke, iz katere je bil izpuhtel strupen plin neznane sestave. Samo to, da je stopil v sobo veliko po nesreči in da sta bili obe široki okni odprti, tako da so se izgubili tudi zadnji ostanki strašnega plina, je služabniku obvarovalo življenje.
Bivši ameriški frontni bojevniki so s svojimi zastavami udrli v parlamentarno poslopje, da izsilijo od poslancev glasovanje za svoje zahteve
I	. • *vv • vf vi 1 v
Aparati iscejo človeško dušo
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vsak San sna
mi v prvi vrsti major Darjet. Objavil je celo vrsto takšnih fotografij, a je naletel na veliko skepso. Romunski raziskovalec prof. Hasdeu je nastopil celo s trditvijo, da je misli fotografiral na daljavo, in sicer miselne žarke poskusne osebe, ki je sedela več kilometrov proč od njegovega fotografskega aparata. Znanstvena vrednost teh poskusov je bila. žal, zelo majhna in isto tako je bilo s podobnimi poskusi dunajskega raziskovalci Feerhofa.
S čisto novo metodo je nastopil angleški zdravnik dr. Kilner. Ta je baje opazil, da se senčila, ki so namazana s plastjo žveplenega kalcija, v temi zasvetijo, če se jim približa občutljiva oseba, ki premišljuje z veliko koncentriranostjo. Zanimivo pa je to, da so med pričami njegovih eksperimentov le nekatere opazile ta svit, druge pa pri najboljši volji ničesar. To pomeni, da se dado Kilnerjevi poskusi razlagati tudi kot pojav preproste sugestije — tn njih vrednost je potem takem neznatna. Isti polovični uspeh oz. neuspeh je Kilner imel s poznejšimi poskusi, ko si je omislil z neko kemično tekočino napolnjeno kuverto, skozi katero naj bi se to svetlikanje še bolje videlo. Končno je značilno tudi to, da se ni Kilnerju nikoli posrečilo fotografirati pojavov, o katerih je trdil, da jih vidi.
Zanimivi so poskusi francoskega učenjaka prof. Joira, ki je zgradil aparat iz zelo tenke, vodoravno nihajoče igle v hermet-sko zaprti stekleni posodi. Cim so se tej pripravi približale senzitivne osebe, je trdil prof. Joire, je igla začela nihati. Poskusne! osebe so morale pri tem koncentrirano misliti. Vprašanje pa je, da-li so na te nihljaje vplivale koncentrirane misli — ali pa samo toplota, mišična elektrika itd. Vsekako ni Joire svojega aparata nikoli predvajal pred kompetentnimi strokovnjaki.
Zavarovanje zoper ločitev zakona
Na Dunaju se je ustanovila zavarovalnica zoper ločitve zakona. Po dvajsetletnem zakonu prejme zavarovanec znatno, vsoto, če se pa loči, mu znesek izplača takoj.
Nemški general — bolivijski vrhovni poveljnik
General Kundt, ki ga je imenovala vlada južnoameriške države Bolivije za vrhovnega poveljnika svojih čet. Kakor smo že poročali, vlada med Bolivijo in Uruguayem zaradi obmejnih sporov vojno razpoloženje
»Kemični tip e ženske
Med najnovejše modne trapa rije spada, da si elegantne Parižanke po »lepotnih strokovnjakih« dado ugotoviti svoj >ke-mični tip«.
Teh tipov je, kakor veli najnovejša »znanost«, devet: vodikov tip, žvepleni, ap-neni itd. Nadalje so »strokovnjaki« ugotovili, da kaže vsak izmed teh tipov na določene tipe značaja: žvepleni tip je n. pr. energičen, oseba tega tipa je simpatična, častiželjna, ima večinoma uspeh in mnogo — sexappeala. Jedi, ki jih uživa, morajo vsebovati čim manj žvepla. Vodikov tip ne sme piti preveč vede.
ženske, ki se bavijo s takšnimi neumnostmi, imajo po vsej priliki mnogo skrbi v svojem življenju ...
Že od nekdaj si raziskovalci prizadevajo, da bi duševne energije napravili vidne in otipljive 3 pomočjo kakršnihkoli aparatov, n. pr. energije, ki se razvijajo z mislimi.
Najprimitivnejše poskuse te vrste so počeli ljudje, ki so hoteli izžarevanja miselnega procesa ujeti na fotografsko ploščo. Zlasti Francozi so se bavili s fotografiranjem »miselnih valov« in med nji-
Katastro£a nemške šolske ladje
Jadrnica »Niobe«, ki se Je potopila z 69 oficirji in mornariškimi kadeti. Po zadnjih vesteh ni izključena možnost, da je povzročila katastrofo zločinska politika
ŠPORT
Revanžna tekma Ilirija: Maribor
Prvi mesti v ligi sta na žalost že vej ali manj zagotovljeni zagrebškima kluboma Gradjanskemu ki Viktoriji. Trojici slovenskih klubov preostane le še to, da obračunajo med seboj v prestižni borbi za preostala mesta v tabeli. Ker je v interesa vsakega po edinega kluba, posebno pa Ilirije kot prvaka Slovenije, da se za -vsako ceno otrese zadnjega mesta, je pričakovati ob koncu tekmovanja ogorčenih borb za še rajzpoložljive točke. V tem znamenju odigra v nedeljo Ilirija na lastnem igrišču prvenstveno tely-«o z Mariborom ter se bo »ki.*šala pač po svojtiih močeh odgovarjajoče reven zbrati za poraz 0 : 3 v Mariboru. Zaradi tega je pričakovati ogorčene, skiaj-no napete ter izredno zanimive igre.
Žalostno dejstvo, da vidimo prvaka Slovenije v početku tako zelo favorizirano Ilirijo še danes na koncu prvestvene tabele in to brez točlk. je brez dvoma največje presenečenje letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo. Res je sicer, da spre olja Ilirijo precejšnja smola, vendar tem zaporednim, deloma povsem nepotrebnim porazom ni moglo hitri krivo zgolj nesrečno naključje. V nameri, da spravi svoje zrahljane vrste ziopet v red, je dala Ilirija nogometni sekciiji novo vodstvo, držeč se pregovora, da nova metla dobro pometa.
Večinoma zelo tesni rezultati, rztvo;eva-iui tako na lastnih kot vročih zagrebških tleh, piričaro nedvoumno o izredno dobri formi Maribora, Znano je, da goji enaisto-rica Maribo-a lepo ter prikupi ji vo igro, ki je zadovoljila celo Zagrebčane, kar pomeni mnogo! Vsekakor bo Maribor v sedanji formi Iliriji zelo trd, če ne pretrd oreh. zaradi čsar še ni prav niič gotovega, da-Ii bo Iliriji uspelo pretrgati neznosno verigo večnih ter zaporednih porazov. V kolikor nam je znan način ter značaj igre coeh tekme-cev. moremo pričakovati z gotovostjo, da nam bo nudila ta tekma izredno ostro ter ogorčeno, pri vsem tem pa ne glede na končen izad vsekaikor fair borbo, z eno besedo: dober športi
Kdo bo jisniorski prvak v plavanju?
Na to vprašanje odgovarjata danes, je
n emogoče.
Sile so sila izenačene — med obema favoritoma JŠK Vietorijo e Sušaika in SK
I!: ri jo i LjuMjane — edino ta dva kluba namreč prihajata za prvenstvo resno v poštev.
Victoria ima jtunaorke, juniorji so slabši Ilirija ima tudi jniniorke, dasi morda slabše kot Victoria, zato pa ima boljše ju-niorje. Nastane vprašanje, kaj bo pri točkah bolj odločalo. Rešitev tega vprašanja prinaša rešitev v naslovu izrečene uganke
Ostali klubi, dasi za prvo mesto ne prihajajo v poštev, bodo izdatno soodločali: splitski Jadram s svojo bogato kvantiteto, kvalitativno odlični Jug iz Dubrovnika ter ljubljansko Primorje z Maierjem, Kiirbo-
on. Dolencem in Mikuletičem, predvsem P'i z VVilfanom!
Victoria nastopi — predvsem v damskib disciplinah — s preizkušeno staro gardo: tu je Županova, Bierova, Schwarzova, Me diniceva, Letonjeva in Curtinijeva, ki 60 se jim pridružile »e »nove pridobive« Po Iičeva, Schvvarzova II. in Topičeva. Med iuniorji so znana imena Polic, Stoker, Bier. Marčeta in drugi. Po večini mladi, sve^i, nadebudni.
Jadran ima 28 tekmovalcev s seboj, same novince, med katerimi sta komaj dva, tr:je, ki so že kdaj poprej startali v državnem prvenstvu. O njih fomui vemo le toliko, kolikor jo razodevajo poročila o par tekmovanjih, ki so se že letos v Splita vršila, in pa trening, ki se dnevno vrši v kopališču Ilirije.
Močan je Jug z odtočnima bratoma Ci-ganovič, Dnonjafkom, Dabrovičem, Tarano itd. Malo jih je Jugašev — samo 10 pa so samozavestni in odločeni doseči, kar se bo naiveč dalo.
Plavačem Primorja se pridruižujejo še člani Bob-kluba iz Beograda, par Karlov-
čainov in nekaj Goncordrjašev iz Zagreba. Ti bodo pač marsikje zmešali štreno, močneje pa se v skupnem pl a cementu ne bedo mogli uveljaviti.
Ilirija postavlja kompletno gardo. To pot
Ge zares in Ilirijana se tega zavedajo!
.mpretova, Bradačeva, Severjeva itd ter La-vrenčič, Fux, Ziherl. Hribar ln toliko in toliko drugtrh bodo pač napravila vse, da — če bo le šlo — zmagajo.
Bo K uspelo? Upanje je tu — uspeh pa se bo pokazal v soboto in nedeljo!
Shižbene objave LNP
(Iz seje p. o. 27. julija 1932.)
Navzoči gg. rav. šetina, Novak, Kovač, Grošelj, Berdajs, Accetto, Petrič.
V nedeljo 31. t. m. se določi državno prvenstvena tekma Ilirija : Maribor ob 17.30 na igrišču Ilirije. Predtekma kvalifikacijska tekma Svoboda : Slovan ob 16. Službujoči odbornik LNP g. Malovrh, nadzor nad blagajno g. rav. šetina. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — V Mariboru bo prva kvalifikacijska tekma železničar : Rapid ob 17.30 na igrišču železničarja. Službujočega odbornika določi MO. — Odobrita se poskusni tekmi SK Laško : SK Retje, Trbovlje 31. t. m. v Laškem in SK Jugoslavija, Celje : SK Šoštanj 7. avgusta dopoldne v Celju. — Določita se prvenstveni tekmi SK Disk, Domžale : SK Elan, Novo mesto, za podeželsko prvenstvo ljubljanskega okrožja, in sicer 7. avgusta v Novem mestu in 21. avgusta v Domžalah.
Odobrijo se prijateljske tekme SK Olimp, Celje : SK Železničar, Zagreb 31. t. m. v Celju in SK Trbovlje : SK Ilirija n. 15. avgusta v Trbovljah. Naknadno se odobri prijateljska tekma SK Bratstva, Jesenice : SK Ilirija II 24. t. m. na Jesenicah. — Rezervira se 14. avgust SK Disku, Domžale za športni dan.
Vzamejo se na znanje dopisi SK Rapid, Maribor od 22. t. m., SSK Celje od 18. t. m. dopis SK Mure, Murska Sobota od 18. t. m. in zapisnika MO Trbovlje od 25. in 27. t. m.
Verificirajo se s pravom nastopa 6. avgusta 1932. za SK Ilirijo: Zuccato Vln-cenc, Pavlič Pepi, Pfundner Karel. — Dvigne se suspenz igralcu Printschitzu Ediju, članu SK Rapida, Maribor, ker je poravnal svoje obveznosti napram prejšnjemu kluba Athletiku SK Celje. — Iz seznama verificiranih igralcev se črtata Istenič Alfred, član ISSK Maribor in Likar Viljem, član SK Diska, Domžale.
Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: ASK Primorje n. : Hermes 5:2, Reka : Disk 5:2, Hermes : Jadran 4:0, Grafika : Primorje II 5:4 in Celje : Amater 3:0. — Tajnik n.
*
Službena te LHP. Danes seja kazenskega odbora LNP ob 18.30 v Delavski zbornici. — Tajnik H.
Službeno te odbora ra delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se za nedeljo 31. t. m. v Ljubljani, igrišče Ilirije: ob 17.30 stranska sodnika pri drž. prv. tekmi Ilirija : Maribor gg. Dolinar in Zupan; ob 16.30 kvalifikacijska prv. tekma Svoboda : Slovan g. Pevalek. — V Celju: Olimp : železničar, delegira OZDS pri MO; v Laškem: SK Laško : SK Retje g. Janežič. V Mariboru: železničar : Rapid (kvalifikacijska) delegira po sporazumu klubov OZDS pri JNS; rez. g. Bergant. — Za turnir v Trbovljah v soboto 30. in v nedeljo 31. t. m. delegira OZDS pri MO.
Služebne objave LHP. (Seja ti. o. dne 27. t. m.) Na znanje se vzame naknadna prijava igralke Valentinnič Mici za SO. Borec, Jesenice. S pravico nastopa dne 4. avgusta 6e čita za SK Ilirijo Doberlet Silva. Pokalna tekma Atena : Svoboda se preloži, ker sta za 24. t m. določeno tekmo oba kluba odpovedala. SK Tržič se kaznuje z globo 50 Dim. ker ni obvestil določenega sodnika, niti podsaveza, kdaj se vrši tekma Tržrič : Borec dne 24. t. m., čeprav je bil na to skupno z ostalimi klubi opetovamo opozorjen. G. Seme. Tržič, ee poziva, da brez odlašanja pošlje podsavezu sodniško ta>kso za tekmo Tržtič : Ilirija, ld se je vršila 10 t. m. in sodniško poročilo o tekmi
TrffiS : Borec, ld se je vršila 24. juftja. SK
Korotanu Kranj se pošljejo zaprošene informacije. Verificira 6e pok J na tekma Ilirija. : Bratstvo z rezultatom 17 : 3 za Ilirijo. Za nedeljo 31. t. m. se določijo naslednje pokalne tekme: SK Svoboda : SK Tržiič na Jesenicah, TKD Atena : SK Bratstvo v Ljubljani. Za vodstvo teh tekem se določata za sodnika: G. Volčini Svoboda : Tržič, g. Kušar Atena : Bratstvo. Tekmo, ki se odigTa po osnutkih novih pravil, bo vodil g. Baltesar.
Atena : Ilirija. Ljubljanski hazena pod-savez priredi zvečer na igrišču Ilirije ha-zensko tekmo, v kateri nastopita z najmočnejšima družinama stara ljubljanska rivala Atena in Ilirija. Današnja tekma bo prav posebno zanimiva, za naše športno občinstvo pa bo brez dvoma nekaj posebnega, čisto svojevrstnega. Odigrala se bo namreč po osnutku novih hazenskih pravil, katere namerava predložiti podsavez, seveda ako se bodo danes obnesla, potom saveza v odobritev internacionalni federaciji ženskih športov. Dosedanja pravila so zastarela, hirokratična in prekomplicirana ter za moderno hazensko igro absolutno nepri-kladna, ker oviiajo pravi in svobodni razmah igre, na drugi strani pa ubijajo zanimanje občinstva za hazeno, ker dajejo povod za neprestano prekinjanje igre. Novi osnutek predvideva znatno poenostavljenje teh pravil, tako da bo postala ta lepa ženska igra res privlačna in zanimiva. Po novih pravilih se bo predvidoma znatno skrčila tudi obligatna visoka serija golov, kar bo močno dvignilo zanimanje za haze-no zlasti pri zočetniških družinah, katerim je visoko število golov običajno vzelo vsako voljo za nadaljnje vztrajno delo; posledica tega je bila neiz>>ežno propadanje hazenskih klubov. Današnja tekma naj pokaže občinstvu, da je tudi hazena napeta, zanimiva in privlačna igra, ako se igra po enostavnih ln modernih pravilih. Ker je podsavezni upravi mnogo ležeče na tem, da prisostvuje današnji tekmi v čim večjem številu naša športna publika, se ne bo pobirala vstopnina. Tekma prične ob 18.30.
Slovan : Svoboda. Druga kvalifikacijska
tekma se bo odigrala kot predtekma k tekmi Ilirija : Maribor. V prvi tekmi je zmagala Svoboda precej srečno z 2:0 ter s tem dosegla siguren naskok, kajti Slovan bi moral visoko zmagati, če bi hotel priti v lige. Pa žoga je okrogla, zato so v nogometu vedno presenečenja.
K tekmi Viktorija : Maribor. Postavo
moštva zagrebške Viktorije pri tekmi v Mariboru, popravljamo v toliko, da po izjavi Viktorije ni igral Urh, nego Zafir.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. Ob 20.30 seja odbora nogometne sekcije istotam.
SK Svoboda, Ljubljana, Važna odborova seja danes ob pol 20. v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Seje naj se udeleži tudi igr. Habicht I.
ŽSK Hermes vabi vse člane, ki jim je količkaj pri srcu dograditev kolesarskega dirkališča, da pridejo drevi na športni prostor. Bliža se otvoritev in čas gre hitro; zato naj se vsi zavedajo, da je potrebna vsaka najmanjša pomoč, za kar jim bo klub iz srca hvaležen, saj gre tu za po-vzdigo ugleda istega v vseh ozirih. — (Nogometna sekcija). Pozivajo se igralci H. grupe, da se redno udeležujejo treningov. Juniorji naj prineso do 1. avgusta rojstna izkazila ali pa zadnje šolsko spričevalo, ki se potrebuje pri tekmovanju za prvenstvo juniorskih moštev. H. grupa in juniorji danes strogo obvezen trening.
TSK Slovan. Drevi ob 19.30 v lovski sobi pri Sokolu članski sestanek vseh igralcev. Pozivajo se člani I. moštva in rezerve, da prinesejo na sestanek vso opremo, ki jo imajo, nakar se bo razdelila vsem druga oprema. V soboto ob 20. v istih prostorih seja centralnega odbora. Ker je dnevni red zelo važen, prosijo se vsi odborniki za polnoštevilno udeležbo.
SK Jadran. Danes ob 18.30 obvezen trening za vse igrače. Ob 20.30 članski sestanek pri M. Sokliču zaradi nedeljske tekme.
§ o k o
Proste vaje na sokolskih nastopih
Jedro vseh sokolskih prideditev so skupni nastopi v prostih vajah. Ne glede na odlično vrednost za dobro telesno vzgojo so proste vaje najbolj primerne za skupne nastope, ker se s primernim spajanjem posameznih gibov lahko doseže ritmično gibanje, ki se more izvajati ob sipremlje-vanju godbe. Na ta način so dame velike možnosti izražanja. Z gibom lahiko primerno izrazimo spremljajočo glasbo in eventualno tudi simbolično tekst, ki je podlaga tej glasbi, tako da tvorijo glasba, tekst in vaje harmonično celoto. Zaradi tega so proste vaje nepreceniBjivo vzgojno sredstvo, ne le za telo telovadca, ampak t-udS za njegovo duševmost Ker zahtevajo od telovadca, da podredi svojo osebo celoti, razvijajo v njpm lastnosti, ki krasijo Sokola": nesebičnost in discipliniranost Vzgajajo ga v smislu sokolskega gesla »Oseba nič, celota vse!«
Zlasti pri izvajanju v množici se lahko dosežejo zaradi raznobarvnih delov obleke (bele srajce, modre hlače itd.) krasni barvni efekti, ker se zaradi ra-zflične lege telesa vidi zdaj ta, zda^j ona barva. Ta efekt se še stopnjuje z iziprememibami formacije (razstop, strnjene kolone, krog itd.).
Kaj torej od dobrih prostih vaj zahtevamo? Da so učinkovite. Vaje morajo biti lepe, ko gledaš izvedibo po enem telovadcu, lepe morajo biiti, ko gledaš izvedbo tisočerih. Gibi si morajo slediti logično in ritmično, da ustvarijo harmonično celoto. Ritem vaje mora popolnoma odgovarjati ritmu glasbe. Ne le v gibanju posameznega telovadca mora biti ritem, ampak tudi v gibanju vse množice. V prostoru morajo biti razgibane z izpremembarmi formacij, da ne postanejo enolične. Vrednost skladbe prostih vaj seveda še naraste, ako so tudi simbolične.
V o
Vse to pa je le zunanli efekt za gledalca, kar je sicer važno, mora pa biti vedno podrejen glavnemu namenu prostih vaj: notranjemu efektu na telovadca. Res je,
da ne smemo nJkid<ar zanemariti estetske strani skladbe, vendar ne sme ta postati glavno načelo. Sestavljanje im izvajanje prostih vaij se ne sme nitodar izroditi v gornjo za zunanjian efektom, nikdar ne sme postati izve-dlba prostih vaj samo paša za oči gledalca. Proste vaje morajo ostati predvsem telesna vaja, od katere zahtevamo, da je telesno izdatna in koristna. Skoraj leto dni pred vsakim sokoBškim zfleto-m se vadijo zletne proste vaje pri vsaki telovadni url Ker torej obsegajo precejšen del vsake telovadne ure, morajo s svojo vsebino gibov vsestramko predelati mišičevje vsega telesa.
Ako presojamo s teh vidikov proste vaje ČOS na letošni em vsesokolskem zletu v Pragi, Hm moramo priznati, da so biile res vzorne. Bile so izvrstno preračunane na zunanje efekte z mogočnimi gibi iz visokih v nizke položaje in narobe, s slikovitimi izpremembarrri formacij in z iz-premembami barv, ki so se prikazovale gledalcu. Kljub temu pa so bile glede na notranji efeikt na višini. Znameniti češkoslovaški anatom in fiziolog, profesor praske univerze dr. Karel Weigner je znanstveno preiskal letošnje proste vaje in je komstatiral, da so glede na fiziološki moment sinanno sestavljene, da nfti ena od 300 mišic telesa ni zanemarjena, da zaradi bogastva gibov, ki jih imajo te vaje. delujejo vse mišice enakomerno. ZunamjS efekt letošnjih članskih prostih vaj, so povzdignili še mogočni koTali, ki so jih zapeli telovadci in pa nov način glasbene spremljave. Na vseh dosedamnih zletiih j"e bila godba nameščena v godbemem paviljonu, ki j« imel obliko školjke. Od tukaj se je širil zvok radi]alno in je povzročil temu odgo-
varjajoče postopno izvajanje, ker so oddaljenejši kasneje slišali godbo. To ie povzročilo valovito izvajanje, ki se je lahko primerjalo valovanju žitnega Dolia. preko katerega potegne veter. Letos je bilo to valo\'anje usmerjeno linearno, ker je bila godba v notranjost' članske tribune, vzdolž katere je bilo nameščenih 9 pojačevalcev, ki so oddajali zvok na telovadišče.
Vse vidike, ki smo jih navedli, mora upoštevati tisti, ki sestavlja Droste vaje. Predvsem si mora biti na jasnem, ali .ie skladba namenjena posamezniku (poljubna prosta vaja tekmovalca"), za manjšo skupino (akademija, društveni in župni nastop alfi pa za nastope- v velikih množicah.
Ker tvorijo proste vaje posameznih od-deJkov glavne točke velikih sokolskih zle-tov, je uspeh zleta v veliki meri odvisen od primernih prostih vaj. Vaje moraio seveda odgovarjati oddelku (člani, članice, naraščaj, deca). kateremu so namenjene in tudi izvežbamosti in sposobnosti tek>vade-čih. Ako so vaje oretežavne im preveč komplicirane, se bo število izvajajočih skrčilo in pri nastopu bi se Sokolstvo ne moglo pokazati v resnični številen-' moči Vaie na drugi strani ne smejo biti tako lahke im enostavne, da bi od telovadcev ne zahtevale truda v pripravi, ker bi s tem podpirali lenobo telovadcev itn bi nastopili lahko tudi tisti, ki se niso mesece im mesece marljivo pripravljali, anupak so prišli šele tik pred nastopom in samo zaradi na9topa v telovadnico.
Prihodnje leto se ho vršil v Ljubljani pokrajinski zlet ki bo obvezen za župe Ljubljana. Kraua, Novo mesto. Celje, Maribor, Zagreb. Varaždin. Karlovac im Sn-šak - Reka. Ker se bo s tem zletorn proslavila 70-letnica ustanovitve Ljubljanskega Sokola rn ker se bodo pri tej priliki vršile tudi savezne tekme, je pričakovati veliko število Sokolov im Sokolic iz vseh krajev države. Bratje in sestre, ki se lotijo sestavljanja prostih vaj za ta zlet. naj iimajo v mislih vse vidike, ki so potrebni za dobre proste vaje, naj se zavedajo, da je uspeh Zleta v največji meri odvisen od tega, kar bodo oni podali.
Natečaj, ki ga ?.e razpisal savezrrf tehnični odbor za sestavo prostih vaj za pokrajinski zlet v Ljubljani, ima termim določen do konca avgusta. Naj ne stoje ob strani oni. ki čutijo v sebi sposobnost in veselje za to nalogo!
R si
©
Izvleček iz programov
Petek, 29- julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Postanek in razvoj kinematografa. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Plošče. _ 20 30: Koncert iz Beograda. _ 22.30: Cas. poročila, plošče. ... Sobota. BO. julija
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne veteti. — 13: Cas, plošče. _ 18: Salonski kvintet — 19: Gimnastiene veje. — 19.30: Nekaj za starše. _ 20: Koncert godbe 40. p. p. ^Triglavskega«. — 22: Cas, poročila, salonski kvintet. — 22.15: Prenos zabavnega progTama z Bleda.
BEOGRAD. 12.05: Radio-orkester. — 18: Pesmi. — 20: >€avalleria rusticana« na
ploščah. — 21.15: Lahka godba. _ 22-30:
Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. _ 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Pesmi. — 20.30: Mešan program. — BRNO 19: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18.45: Godba za ples.
—	20: Večer lahke glasbe. _ 22.05: Klavirski koncert. — 22.50: Plesna glasba — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 17: Popoldanski koncert — 19.05: Sonate za čelo.
—	20: Prenos iz Muhlackerja. — 22.35: Plesna glasba. _ BERLIN 20: Narodni instrumenti. — Godba za ples. — KoNIGS-BERG 19.20: Bandonion klub igra. — 20: Opera J-Nižava«. — Plesna glasba. — MCH-LACKER 20: Kabaretni proeram. — 22 45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Mešan glasbeni program. _ 20: Orkester.
Fr. L.:
Zadnji obrok gaze
Gledališke počitnice so se pričele. Nerodno nam ie hoditi brez posla po mestu, ko je bila vendar njega dni prav lepa navada, da smo jo že prvi dan počitnic pobrisali od kulis in tistih zo-pernikov, ki se obnašajo kakor da bi ;im bili kaj dolžni.
Letos pa tega ni bilo. Kar vsi smo lepo doma obsedeli. Kadar nas kdo vpraša, zakaj ne gremo na počitnice, se izgovarjamo različno, vsak pač po lastni iznajdljivosti, ki je pri človeku najbolj bujna takrat, kadar hoče zakrivati svetu svo-jo revščino in polomijo.
»F.h. kaj bi hodil na morje, saj nisem ječen.«
»Na počitnice? Bežite mi no. saj smo o kresu nosili še površnike. Poletja je za letos že konec. Nekateri celo trdijo, da so lastovke že odletele na jug. Na Gorenjskem zmrzuiejo!«
»Kriza, prijatelj! Letovišče je sploh nekaka povojna zabloda. Stari Ljubljančani so se prerili ob nedeljah popoldne komaj do »Race« v Šiški, kdor pa je rmel korajžo do Jezice, je potem ves teden razkladal prijateljem o lepoti naše Gorenjske. Pri tej krizi se kar lepo vživimo v predvojne razmere in videli bomo. da je tudi šišenska »Raca« nekaj vredna in da Jezici ni prav nič očitati.«
»Cemu pa na počitnice? Kaj ni v Ljubliani prav prijetno? Kje na svetu imajo še Rožnik, kie kopališče kot je »na šnici« ali v Retečah, kje je sadje in mleko tako poceni in kje pod milim nebom ie o počitnicah tak mir kot je v Liubliani? Ali še niste slišali, da so pred voino hodili Tržačani v Ljubljano na počitnice in bili polni hvale o Ijub-lianski vodi in ljubljanskem ostrem zraku'«
Tako se je tedaj izkazalo, da je naše
mesto najbolj priporočljivo letovišče za slehernega, posebno pa za tistega, ki želi prebiti nekoliko tednov v neskaljenem miru.
Kdor bi ti med sezono kaj takega trdil, ki ga grdo pogledal, in mu še par gorkih povedal, zdaj pa se je na mah izkazalo na vsem lepem, da slovi Ljubljana kot biser svetovnih letovišč!
Tudi jaz sem proti koncu sezone rekel vsakemu, ki me je vprašal, kam da mislim na počitnice:
»Na riviero!«
Sam ne vem. kaj mu je tisti hip zaprlo sapo: osuplost ali nevoščljivost. Toda gotovo je, da me takrat niti eden ni vprašal, katero riviero imam v mislih. dalmatinsko ali francosko. Prav je storil, da me ni vprašal, zakaj jaz takrat trenotno še nisem imel prav nobene v mislih.
O, kako je svet hudoben! Da bi zdaj videli te licemerske obraze, ki me klavrnega srečavajo po mestu in me hlastno vprašujejo:
»2e nazaj? Povefte, povejte, kako je bilo na rivieri!«
»Eh, kaj bi.« odgovarjam, »do Borovnice Je še šlo nekako, tam pa sem moral izstopiti in se vrniti v Ljubljano in to še peš, ker mi je zmanjkalo nekaj drobiža.«
Spomnim se vsefe} lanske svetovne razstave v Parizu. Dvakrat sem hote! tja. na sem se obakrat pregnetel komaj do Št. Vida.
Pravi vzirok, da ositajamo letos v Ljubljani, je pač ta. da nam izplačujejo gažo v obrokih. To je grozno in naši gospodarji so že menda popolnoma pozabili, na trdi stari slovenski narodni zakonik:
»Kdor delavcem ali najemnikom zaslužka ne izplačuje ali ga zadržuje, bo na sodni dan mačjo kri lizal.«
Mar je tem gospodom mačja kri in kje je še sodni dan! In naposled: kaj bomo imeli na sodni dan od tega, če bomo videli našega blagajnika, kako mačka odira.
Prvega smo dobili prvi obrok ga že, okrog dvajsetega menda pa drugi obrok. pa še ne celega.
Po tihem povedano: jaz sem imel od tega vsaj to korist, da sem mašil zevajoča žrela upnikov z gorečo smolo:
»Nismo še dobili cele gaže.«
Pa je bilo dobro. Za koga? Zanj ne, zame tudi ne, kajti upnik je sicer odšel, toda dolg je ostal in me še zdaj drž-i za škric.
Toda kaj bi, saj dobim še zadnji obrok gaže! Ta obrok in morda se bo dobilo še kje kaj denarja, vsaj toliko, da se pripeljem do Sušaka. tam lastnoročno napišem par razglednic tistim škodoželjnim znancem in nato takoj v Ljubljano nazaj. Pa bo! Treba je pač malo računati in vse gre po sreči.
Da, računati! Toda jaz imam še iz šole grdo navado, da nisem znal nikoli dobro računati. Matematika mi je bila zoprna prav tako kot sem bil iaz zoprn matematik. Toda v tem je bila božja previdnost. Zakaj, glejte, gledališki igralec mora znati marsikaj, računati pa mu ni fcreba znati. Z denarjem ima opraviti vsak mesec samo nrvega in še to samo dobre pol uire, da razdeli gažo med ujede. pijavke in ostale dobrotnike. Ti mu pa že z opomini in računi vsakega prvega gredo tako na roko. da mu je treba samo sešteti in odšteti. Drimanlkljaj pa izročiti na milost prihodnjemu mesecu.
Toda kdo bi opravljal in psoval. posebno če si komu kaj dolžan, ti tega res ni prav nič treba.
Saj dobim še zadnji obrok gaže!
Pribitim torej poln nad k blagajni. Komai odprem vrata, zagledam tam vse čmo obupancev, ki so imeli obraze ka-
kor duše pred peklenskimi vrati, kadar visi na njih tablica »Razprodano«. Uboge reve sicer vedo, kaka groza jih čaka, toda vendar se ne ganejo. Nihče ni govoril, nihče nič podpisoval. Takoj sem vedel kje smo in ka k vratom me je vrglo. Blagi naš blagajnik je opazil moj obup in zaklical:
»Počakaj, tu imaš zadnji obrok gaže!« Kar po zraku je zaplaval k blagajni, kakor da se je zagnal za kakim redkim metuljem na Pokojišču.
Moj obraz je bil najbrže rdeč, kar sem čutil, vseh ostalih obrazi pa so bili rumenkasto beli, kar sem videl natanko.
»Podpiši!«
Da mi pero in v razburjenosti načeč-kom pod številke neke kurje kremplje, ki so bili pa še precej podobni mojemu imenu.
Takoj nato zazveni pred menoj kovani denar. Bil pa je revež čisto sam in na njem je bilo vkovano »25 para«.
»Torej to je tvoj zadnji obrok.« pravi naš blagajnik, meni pa ni kazalo, da bi še kaj govoril, kajti moj obraz je bil najbrže rumenkasto bled. kar sem čutil, vseh ostalih obrazi pa so bili od veselia rdeči, kar sem videl natanko.
Kadar gre za denar, je kameleon v Drimeri s človekom v preminianju barve pravi diletant. sem si mislil, rekel pa nič. In sem šel s tistim zadnjim obrokom. ne z obrokom, z obročkom v nosu sem odšel.
Sel sem proti Rožniku na izDrehod. ki je gotovo najleoše in naicenetše zdravilo tistemu, ki obupuje zaradi denarja. Toda samo tem. ki se ne mislijo zaradi denaria* obesiti. Zakaj tam je drevja navzlic kriz? še dovo-lj na izbiro. Jaz se ne mislim obesiti zaradi denarja in zato s^rn se odločil na Rožnik.
»25 para!«, sem čutil v žepu kakor da imam gada v njem.
Toda tudi to je denar. Kdor bi ga imel na primer en vagon, mislim, da bi že živel nekaj časa od tega vagončka, seveda bi moral biti skromen in pa pred prijatelji bi moral skrivati tisti vagon zdaj v miznico, zdaj med perilo ali pod zglavje itd., kamor se pač lahko skrije vagon denarja. Prenašati bi ga moral kakor mačka mlade in zato je za marsikoga, posebno za slabotne, naravnost sreča, da nimajo vagon denarja.
Bil sem prav srečen pri teh mislih. Jaz imam samo 25 par. Kako sem varen življenja! Ropar, ki bi me ubil in našel pri meni samo to borno spako, tega denarnega pritlikavčka, tak ropar bi se takoj obesil in hodil strašit po smrti najmanj pol stoletja, da po malem računamo.
»25 par!«, sem čutil v žepu kakor da imam v njem čudodelno svetinjico z božie poti.
Prišel sem do vile. kjeT stanuje moja kolegica. Ze večkrat me je vabila, naj jo o priliki obiščem. Ljubi Rožnik, ne boš mi ušel, si mislim in stopim v vilo.
Tam vidim lepo sliko: moja kolegica pestuje in se zabava z zlato deklico, svojo vnukinjo. Med najinim razgovorom dobi mala kodrolaska dva novca, eno- in dvadinarskega. Igra se z njimi ta dveletna punčka, obrača in prestavlja. Kaka sreča za tako dete navaden dinar! In končno, kaj bi iaz z onimi »25 par«! Poleg tega so še novi. svetli, ona dva novca pa sta bila že svinčeno zamazana.
Kako vesela bo punčka! Srečni otrok, ki še ne veš. kaj ie denar! Bodi srečen!
In ji dam tistih svetlih. nov'h 25 par. Otrok jih pogleda,: pogleda mene in zaluči ogorčen, na tla — moj. zadnji obrok:
»Nak! Ne maram! Je premalo!«
MIcbel Z6vaco:
104
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
>On je!«
Neučakano je stekel na stopnice, se sklonil v temo in vprašal:
»AM sd ti, sinko?«
»Da,« je rekel odsekan glas.
Res je bil Jehan.
Vest, da je Bertille izginila, ga je bila izprva strašno zadela. A hI je izmed tistih odločnih natur, ki jih nesreča še bolj okrepi, namestu da bi jih potrla. Borben človek je bil in boj mu je bil to, kar (je ribi voda. Nikoli ni v boju izgubil hladnokrvnosti.
Pardaillan, ki ga je skrivaj opazoval, je kmalu videl, da se mu vrača razsodnost. Le bledica, ki mu je bila pokrila obraz, je ostala. INjegove lepe črne oči so se vročično iskrile.
Naj sta Pardaillan in Jehan še tako pestila dvornika z vprašanji, zvedeti sta mogla od njega le to, da je bila Bertille odšla z neko staro kmetico, potem ko je imela z njo skriven razgovor.
Kdo je bila ta starka? Kaj je bila natvezla dekletu? Kam jo je bila odvedla? Odgovori na vsa ta vprašanja so bili neznani.
Pardaillan, ki je bil slišal Galigajkino bahanje, da je dala deklico odpeljati, si je rekel, da je morala biti starka gotovo odposlanka Ooncinijeve žene. Ostalo je bilo treba šele dognati.
Vitez ni vedel, da se je Leonora zlagala, ko si je prisvojila dejanje, s katerim se je bil proti njej pohvalil luconski škof. A tudi Richelieu je delal v tej reči samo to, česar ga je bid naučil oče Jožef. Tudi on se je bil zlagal.
Če se bralec spomni, da je bM brat Perfellct GouJard menda prvi,
ki sta ga Bertille tn Marijangela srečali na ulici, mu ne bo težko ugar.iti, odkod je bil prišel udarec.
A vse to je bil preveč zamotan klobčič, da bi si bil mogel Par tlailian v nekaj minutah naravnati nit. Omeniti moramo, da se je celo vpraševal, ali ne bi kazalo ponoviti vsega, kar je bil slišal za-stran Bertille. Toda pomislil je, da bi ga to predaleč zavedlo in opustil svoj namen.
Sicer je bil pa trdno sklenil, da razvozla uganko, naj stane kar hoče. Že prijateljstvo do mlade dvojice ga je nagibalo k temu. Zavedal se je pa tudi, da preganjajo Bertille samo zaradi listin, ki so vedeli, da jih hrani. In ker so bile te listine njemu namenjene n so morale prav njega posebno zanimati, si je ponavljal, da je on sam posredni vzrok tega preganjanja. Zato si ie štel v dolžnost, da ne glede na svojo simpatijo do Bertille in Jehana, popravi zlo, ki se je zgodilo.
Ker je bila Bertille odhajaje rekla, da bo o mraku spet doma, se Jehan ni hotel pred nočjo ganiti iz dvorca vojvode Andillyjskega. Pardaillan je bil sicer prepričan, da .ie ne bo nazaj. Vendar pa ni irokel ničesar, ampak je potrpežljivo čaikal s svojim mladim tovarišem.
Jehan je naposled moral verjet:, da je ne bo dočakal. Odšla sta. Molče in s stisnjenimi zobmi je stopal mladi mož vštric Pardailla-na, ki je bil sam ves v skrbeh. Ko sta prišla do gostilne pri »Velikem odpiraču.« še nista bila izpregovorila štirih besed.
V gostilni sta našla Escargassa, Gringailla in Carcagna, ki so ju brez nestrpnosti pričakovali in si preganjali čas s kockanjem in praznjenjem steklenk.
»Nu,« je vprašal Jehan, »ali je tisti človek prišel? Kdo je bil?«
Escargasse, ki mu je bilo to vprašanje namenjeno, se je široko
J zasmejal, kakor da bi hotel reči: res pameten pose! ste mi naprtifi! »Menda je prišel!« je odvrnil. »In kdo je bil? Vaš oče!« Pri teh besedah je Jehan nalahno zgrbančil čelo in krivo pogledal Provansalca. Rekel mu pa ni žal besede, samo vprašal je: »In kam je šel potem?«
»K vam,« je dejal Escargasse. »Videti je bilo, da je v skrbeli. Nu, saj se ni čuditi.«
Jehan se je zdrznil in se za nekaj trenutkov srepo zagledal predse. Stresel se je, kakor da bi hotel odpoditi nadležne misli, se obrnil k Pardaillanu in mu vprašujoče pogledal v oči.
Vitez je bil vse slišal. Tudi on se je bil zdrznil, ko je slišal Escargassev prvi odgovor. Opazil je bil tudi Jehanov pogled, njegov zdrzljaj in njegovo trenutno zamišljenost. Na nemo vprašanje mladega moža je odvrnil, kakor da bi vstajal v njegovi duši dvom: »Tedaj je bil to vaš oče?«
»Menda,« je odvrnil Jehan in jezno skomignil z rameni. »Potem so bili moji dvomi brez podlage.« je resnobno dejal Pardaillan. »Zelo mi je žal, da sem jih izrekel.«
»A vendar,« je vztrajal Jehan, »kaj vam je bilo na umu? Ali mi ne morete povedati?«
»Čemu?« je rekel Pardaillan s takim glasom, kakor da bi se bil nenadoma ohladil. »Očividno sem se motil — ko gre za vašega očeta.«
Jehan je že hotel vzklikniti: »Saj m moj oče!« A molčal ie. Zakaj, ne bi bil mogel povedati. Prijel je Pardaillana za roko, jo stisnil v svojih dveh in prisrčno dejal:
»Ne zamerite mi, gospod, da se vam ne zahvalim tako, kakor bi se moral. Saj vidite, da nimam svoje pameti.«
Pardadllan ga je dolgo in sočutno gledal v obraz in nato zmajal z glavo, kakor da bi hotel reči; »Vidim, vidim!«
Cene malim oglasom
ženttve bt dopisovanja. vsaka beseda Dm l< 1 ter enkratna pri-sfojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din 5-—> Oglasi trgovskega M reklamnega enačaja: vsaka beseda Din /.—v Po Din i.— sa besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kom pa kam*, »A u to-moto«. »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda* »Stroji*, »Vrednotec, ►Informacije*, »Živali*, mObrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zašlo-tek*, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se taračunajo po Din l.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 3.— za iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki $e zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
frt oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je irposJati v pisma obenem t naročilom
i
Da ne bo zamude!
če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek »Jutra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglase-valcu.
'Ji I' Cil,.
Vsaka beseda 60 par; u dajanje naslova ali n Iifro pa 8 Din. (1)
Dekle
pošteno in nepokvarjeno. . i:i zna pospravljati tudi sob«, prati in likati, sprejmem k dvema otrokoma. I Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	29657-1
Korespondentinjo
1 znanjem slov., srbohrv. ' in nemškega jezika, stenografijo ter strojepisja, sprejmem tak«;. Na-stov v eglasnem oddelku »Jutra« 29576-1
Trg. sotrudniku
fc? razpolaga 1 gotovino d 30—30.000 Din. odstopim radi od potovanja »voj delež v dobro Hočem podjetju. Ponudbe pod mačko »Edino v Sloveniji« na oglasni oddelek »Jutra«.
29173-1
Sprejmem pošteno lin vestoo
blagajničarko in kniigovodlnjo
obenem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« po«l šifro »Sposobne«.	2974S-1
Dva brivska
pomočnika
wre.im» takoj Matija Ru-TnovijVvn, Celje. 20768-1
Natakarico
?edne zunanjosti, ne pod 34 lert staro, z dobrimi npri&rati, zmožno nekaj 'iavciije, sprejme gostilna frMf, Skiofja Ijoka, Jvapmrmsfco predmestje.
29782-1
Vajenca
< hran« in stanovaTvem 'sprejme Rajšter, slaščičarna -7 Kor.erjm. 297124-44
Vajenca
»a pekovsko obrt, ki Je sm poštenih kmetski-h staršev, sprejme takoj Vovk Stanko, Novo mesto.
297156-44
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; m dajanje naslov* »K za- šifro pa 3 Din. (2)
BHvskr pomočnik
mlad, dober delavec im bubi štucer, išče službo z 8. avgustom. Ivan Majisto-rovič, Ljubljana, Poljanska št. 18.	29711.7-2
Prodajalka
verzi rana v trgovini mešanega blasa iin dež. pridelkov. 7. dveletno praks-o. vešča tod-! pisarniških del, dobra in zanesljiva moč, išče urzibo na deželi. — Pomnrdbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šiifro »Vstrajma v delu.«.	29721-2
Postrežnica
zdrava in	poštena, ki zrna kuhati i.n	opravljati hišna dela, želi	zaposlenje. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra«.	~ 29730-2
Lahki vojni invalid
prosi nameščenje kot sluga ali karkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Invalid 100«. 29636-2
Frizerka
prvovrstna v železni, vodni i.n trajni onduilaciiji, mamikiri itd., išče stalno mesto v boljšem salonu. Ponudbe na ogla«!, oddelek »Juitra« pod »Prvovrstna in samostojna«. 295CS2-2
Vrtnarski delavec
srednjih let, neoženjen, vešč celokuipnega vrtnarstva, išče 9lužbo po dogovoru. Fra/njo Zvonar, Dečja do>m. O&ijek I — Strossmaj-erjeva nilica 71.
29760-2
2—3000 Din nagrade
da inteligenten mladenič, vojaščine prost, nekadilec, trezen in pošten, tisti ljubeznim osebi, ki mu preskrbi kakršnokoli stalno nameščenje skladiščnika, sluge ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Honorar«.	29694-2
Zaslužek
Kdor išče zaslužka, plača sa vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor a a d I zaslužek, p« n vsak« be»edo 1 Din, za dajanje naslov« ali za šifro p« 5 Din. (3)
Šivilja
se priporoča na dosn po
20 Din dnevno. — Ang. Sc.hmiedlecbner, Ljubljana, Celovška cesta štev. 48/1.
29730-3
Kdo
ve dober nasvet, dobre ideje ali druge prilike, s katerimi se da dobro zaslužiti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »99«.	29545-3
E33EZH
Potniki
Kdioff išče mesta potnika, plača za vsako besedo 60 par; sa dajanj« ua-slov® aJi ta
šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo po 1 Din; Za dajanj« naslova ali za iifro pa 6 Din. (5)
Potnika
sprejmem takoj. Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja pod »Agilein« na oglasni oddelek »Jutra«.
29758-5
Vsaka beseda 1 Dm; za dajaaj« naslova aii ia Šifro pa g Dia. (16)
100.000 Din posojila
išče dobro fundirana zadruga z ve« odličnimi poroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Varno naložen«. 29734-16
Družabnika
s 5000 Din iščem za gostilno. Resne ponudbe na podružnico ».Jutra« v Ce-lj« pod značko »Gostilna« 29766-16
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan, krati džungle
DRUGI DEL
Oglasi trg. značaja p« 1 Dia beseda; za da, janj« Brstov« ali ta šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vaaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali za šifro p« 3 Din. (6)
Vinske sode
10 komadov, od 2000 do 5000 litrov tor 8 komadov od 200 do 300 litrov, po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglas-ni oddelek »Jutra«.	29504-6
Kamniškega apna
več vagonov prvovrstnega zamore po prav ugodni ceni takoj dobavi«! Franc Prodnik. Kregarje-vo, pošta Kamnik. — Zahtevajte oonudbel	28522-6
Gramofon, plošče
po 1 Din tiposoji j«
»Slager«. Ljubljana, AJek »androva eesta 4 (prehod »Viktoria« palače) ln v Mariboru, Slovenska nI. 18 254-6
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka nlte« št. 4 (nasproti opere).
23001-6
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
10.
Ko je korakal po gosti senci umazanih hiš, je Tarzan mahoma začul vreščanje, takoj nato pa klice na pomoč. Glas, Id je klical, je bil ženski. Razlegal se je iz tretjega nadstropja na drugi strani ulice. Odmev še ni bil zamrl, ko je Tarzan že hitel po stopnicah.
Kredenco
Bid-ermajer, dobro ohranjeno, iz prve roke proda Sbil v Mokronogu. 29736-6
Za umetni dež
napravo za 125 Dm in drugo moderno
vrtnarsko orodje
proda Sever & Komip., Ljubljana, Gosposvefcika c. št. 5.	29735-6
Otroško posteljico
in čisto Ka^zino, dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2975.1-6
Okna
meoesnova, 100 X 175 e>m, dobro ohranjena, belo ple-akana, s šipami, notranji Ln zunanji štoki, ugodno naprodaj. Poizve se pri hišnici na Dvornem trgu 1 — Ljubljana.	29744-6
Kupim
Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj« naslov« aii za šifro 6 Dim. — Ogiasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova aii za &ifro pa S Din. (7)
2 pisalni mizi
rolo - omaro in garnituro
(mizico s foteli), vise samo v res dobrem stanju kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Solidno in ceno«. 29779-7
Predsobno steno
z ogledalom kuipim. Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ci-sta — nepokvarjena«.	29778-7
ia besedo. Oglasi ao-eijalnega značaja po 50 paj beseda. Za dajanje nasiova aLi za šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(lil)
Novo kolo 980 Din
z mufnami, izredno močno z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnim vzmetom, kompleten, s pripadajočim orodjem. — Miklošičeva cesta št. 7/IH, vhod poleg De-laveke pekarne. — Se par komadov. Garancija.
2971)1-1!
JPosest
Vaaka beaeda 1 Dtn: aa dajanj« oaakrra al za Mfr« pa 6 Din. (20)
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom zelo ugodno prodam. Event. knjižica Mestne hranilnice. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29566-20
Stanovanja
Vaaka beseda 50 pan aa dajaaj« naslov« aft
aa Ub* » Dia. (21-a)
Stanovanje
štiri- ali potsobno, v bližini B!eiwevsove ceste ali Vrtačo iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje - november«.
W738-21/a
Stanovanje
sobe in kuhinje, v pritličju iščem za dve odrasli oseibti (mati in sin) v okraju sv. Petra. —' Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 29749-31/a
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
zelo leipo, poceni dobi majhna in mirna stranka v severnem delu Ljiubljan-e Vprašati na Dunajski cesti št. 9/n, lervo vrata 5.
29776-31
Dvosob. stanovanje
lepo, vse pod enim ključem oddam takoj. Poizve se v gostilni Urbanček v Stožicah št. 29. 2977.1-21
Sobo in kuhinjo
oddam takoj s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29743-21
Steklen lestenec
poceni proda Miklavc na Mirjiu, DobriJova ulica 22 (ob Gradaščioi). 29761-6
Moderna spalnica
kompletna, in »otroška posteljica s perilom ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29763-6
J Trisob. stanovanje
s kopalnico in	vsemi pri-
tiklinami takoj	odda Ber-
gant Valentin,	Dunajska
cesta 91.	29732-21
Trisob. stanovanjte in pisarniške sobe
V eenitru mesta, po ugodni coni oddam z avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29674-21
Trisob. stanovanje
lepo in solnčno, s centralno kurjavo, oddam s 1. novembrom v vili na Vrtači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2974il^il
DZtJk
Vaaka beseda SO par; aa dajaaj« aaatora aH
n fcfna i Dia. (2S-a)
Prazno sobo
zraičino, » posebnim vbodom in po moživositd z elektriko, v sredini m^sta iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »Se.pariT«n vhod« 29680-23,'a
Sobo
s pose/hmrm vhodom. ev«nt. s hrano išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za 15. avgust«.	29733-23/a
fftlM	rr,r.r?\
Vaaka bea<	MU 60 parz
aa dajaaj«	»Mhn,
aa tttp« S	Din. (23)
Opremljeno sobo
solničmo, mirno in čisrto, z 2 okrni v mirno ulic-o v centru mesta, s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam enemu ali divema boljšima solidnima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2&G05-23
Prazno sobo
lepo. strogo separirarao, v centru mesta oddam e 1. avgus-tom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29696-23
Opremljeno sobo
za dve osebi, s posebnim vhodom oddam nasproti sv. Krištofa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29713-23
Prazno sobo
separirano s stopnjišča — pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča odda.m. — Tavčarjeva nlica 11/1 lervo 29685-23
Zračno sobico
poceni oddam gospodični na Resljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29569-23
Kletno sobo
kfl.Tn-or se lahko postavi štedilnik, oddam ženski osebi ali zakoncema v Mariborski ulica št. 17 — Štadion.	29747-23
Sobo
oddam v komfortni -rili Cesta na Rožnik štev. 45.
29750-23
2 sostanovalca
sprejimrm v lepo jn zračno sobo po 1?5 Din. Marija Krivic. Florijansk« ulica št. 13TTL	29774-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v cent™ mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29773-23
Opremljeno sobo
zrai5.no, oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«
29702-23
Dopisi
Vaaka beseda S Dia: aa dajaaj« msVov« aii
Utre pa B Dia. CM)
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Abstimemit, Autobus 1032, Bufet, Bližina kolodvora, čiftjo stanovanje. Čimprej, Drogecija 5, Dobra prijateljica, Dober stroj, Dobro isvežban, Denar, Dvosobno, Dober poklic, Direktor, Dobimo se, Dobia eksistenca. Delavec, Dober zaslužek, Edino, G. L. 46. Gouo\ima takoj, Gotovina 500.000, Gotovina 06, IinštruikLor, Inštrument, J. K. 1682, Jamstvo hiša 6000, Kapital za poveča-Oijie, Konverzacija, Knjižica, Komfortno, Klun Helena. Konvertiranj«, Kapital, Kavcija '0.000, Kavcija 2000, Ljubljana, Ljubljana 200. Luv. Lepa stavba 184, Likvidacija, Ljubljana 2430, Lej»o posestvo. Lokal 2085, Mir, Marindč Zora. Marljiva 2H. Moda, M:rna 32, Marljiv trgovec Mim. Marljiva in poštena 54, Marljivost 3S, Meblira-na soba. Mila, Mirnn in stalna, Nikako izkorišče-vanje, Nekaj lastnih dohodkov, Nova oprema, Najemnina. N. F., Nujno. Na obroke, Nedosegljiv, Neodvisnost, Parfumeriija. Pcr-ko, Prakitikamitinja, Premožen, Počitniška tovarišica. Pod mesto. Pult, Podje.fna in solidna, Prva hrvatska, Pomoč nrajna. Prima restavracija, Psih a, Prvovrstna in samostojna. Reva, Resna ponudba. Resna. Stalina in mirna. Sigurnost Skmpno razvedrilo, Snažno-svetlo. SortiTa.no. Slaščičar, Smho stanov a,n -'e, S. I., Služba julij, _ Stalna. Solnčno s-tanova.nje, _ Tako ;šn.i-o poroka, Takoj 376. Tri g1 a" v 333. Textil 100, Tristamovanjska. Trgovc, Takoj služba. Trajno, Trgovec 50. Točnost, Usipeš-nost. Ugodna prilika 1932 Učiteljica, Ugodna kupčija Ugodna naložitev kapitala, VzgojiteUiea. Vesten in m pošten, Vinarna 222, Vin- " ska trgovina. Vloge, Za takoj. Za mesto. Za avgust, Začetnica 1. avgust, Zane='jiv in pošten. Zvesta, Za stanovanje in hrano, Združena moč. Zvestoba 50, 4500, 500, 5(55, 2430 20.000. 800, 99, 925, 22.
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Ček
Post-office Monev order. za
30 dolarjev, je bil izgubljen. Proti nagradi ga je oddati na policiji. 29727-26
Živali
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanje oaatova aM za iifro pa 5 Dia. (27)
MaH papagajček
svetlozeleo, je ušel. Vrniti ga je proti nagradi na naslov: Se'ina, Idrijska uiica 12.	297.14-27
mmjt^
Vsaka beseda 1 Din. sa •!ajajij« naslova ali
»a iifro r>* 5 Din. f29'
Stroj za oblanje
modem, štiristranski, ra bim. Stroj mora biti v najboljšem stanju ia 1« malo rabljen. TakojSnje plačilo Ponudbe z opisom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »&t. 3368«.	29633-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, samo v dobre«r stanju kmpitm. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Bjezhibem«. 29780-29
Informacije
Kupim
hranilne knjižice
uglednih ljubljanskih denarnih zavodov v znesku do 300.000. Ponudbe najkasneje do sobote pod »Ciklama« na oglasni oddelek »Jutra«.
J^a Movlfanovt
v Šolskem drevoredu
se bo prodajalo od sobote naprej goveja meso L 10 Din kg, n. 8 Din kg, lil.' 6 Dia kg. Teletina L 10 Din kg, II. 8 Din kg.
Postrežba točna!	9415
Vsaka beseda 1 Din: i ja dajanje naslova ali ! ta šifro pa 5 Din. (31) |
Hiromant-grafolog
Timofejev ostane v hotelu »Iioyx3« še do 2. avgusta.
29729-31
Informacije
za najceaej&o zidavo vil. dvo- in tristanovanjskih hišic lahko dobiš vsak čas pod ge&Iom »Imenitno« na oglasni oddelek »Jutra«.
28716-31
V
CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - LJTO IZVRŠUJE
LJUBLJANA :: SV. PETRA NASIP 23
KAJ SE BO!
To izveste iz zanimivega letalskega romana
Gusar v oblakih
Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi »Jutra*.
dekleta
a tudi za vsakogar, ki ljubi aH pa Je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra s za Din 55.—, vezan Din 65.—.
■					
		E		a	
Sobo
s posebnim vhodom oddam v Šelemburgovi ulici. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«._29770-33
Veliko sobo
z vso oskrbo oddam v centru mest«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29777-23
Opremljeno sobo
bla-zu glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu Livarska ulica štev. 6.
29783-23
Kot žrtev nesreče nam je umrl nenadoma naš ljubljeni soprog, skrbni oče, dobri brat, svak in stric, gospod
Hcati tMercuif
lastnik inform. biroja v Zagrebu, žandarmerijski kapetan n. ki. v p.
v četrtek, dne 28. t m. v Slovenjgradcu.
Pogreb se bo vršil 30. t. m. ob 16. uri iz bolnice v Slovenjgradcu.
Slovenjgradec—Zagreb, dne 28. julija 1932.
9417
Herta Merčun roj. Minibek, soproga; Oton in Saša, otroka, ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljaru.