*
1-4.
Št«-
Tower, Minn., 35: Marca, 1H9S.
Ijetnik I.
Iz Clevclaiula.
I V naSein osredju se je vršila 10. tarča lepa slavnost, vmeščenje tovega škofa l)r. Ignacija llorst-nann. Že večer pr«d slovesnim jmeščenjem, so ga sprejeli kato-Kani z vso magočo slovestnostjo; jo 1 o mesto, dasi po večini protes-mnško, je poslalo svoje zastopnike. Godba jo svirala v temnej, ft z bakljami in električnimi sve-lilnicami v dan spreinenjenej noči, da so jo daleč razlegal harmo liičen glas različnih igralnih orodij. Zbralo se jc mnogo društev In bratovščin v svojih opravah. Zbrala se je pri prihodu visokega gosta neprešteta množica ljudstva, bodisi iz radovednosti, bodisi, da bi pozdravili cerkvenega do stoj an atvenika. Sledeče jutro se je vršilo slovesno vmbščenje. Ob 9^ je nastopila duhovščina z bo-goslovci na čelu sprevod iz kapele pri škofiji, mimo skotijske palače, kjer je pristopil tudi mils, škof k slavnostnemu sprevodu. Cela vrsta v belo-oblečenih sprevodnikov se je počasi pomikala proti stolnici ali katedrali. VstopivŠi v cerkev je visoki prelat opravil obrede, katero Cerkev zapoveduje pri slišnih slučajih. V cerkvi je bilo ljudstva vse trdo. Po dovršenih zapovedanih obredih se jc pričela slovesna sv. maša z azis-toneo. Med sv. mašo je imel go-ror mil. škof i/. Detroit a. Po končanj sv. daritvi je nagovoril navzoče mil. Horstmann, sla-- vljchec tega dne. Opravljen v škofijskem. krasu, držeč v roki krasno pastirsko zakrivljonko, tdvignil se je na svojem prestolu pfter nagovoril pričujočo, kakor sledi v glavnih točkah: Častita duhovščina, moji bratje
Kristu, vi ste moji častniki, jaz sem vaš postavni general. O žlaj-šujte mi težavno breme z voljno udanostjo, sinovsko pokorščino in s požetvovalnim samozatajevan-jem! Odvisen sem od vas; ljubljena čreda, od vaše vbogljivosti, in od materijalno podpore. Le s pomočjo dobrih duhovnih pastirjev in po vzgledu njihovih dobre črede bomo lahko dosegli namen, katerega je nam Bog odmenil na zemlji in po smrti zveličanjeneumr-rjočih duš. S temi pogoji samo je mogoče zdaten vspeh doseči v vinogradu Gospodovem, le če poznajo ovce pastjrja in pastir svoje ovce, potem je red, kakor-šnega Bog hoče. Prosite zame, zbrani verniki, poglavarja vojnih trum, da bom vreden naslednik slovečih poprej že na tem prestolu bivajočih Apostolov. Prvi škof Rappe, scnex ille sanetus, (oni sveti starček)jc nas obiskal kot bogo-slovec v Rimu, za časa ko smo so v amerikanskem kolegiju darovali vedi in znanosti. Njegov naslednik ranji škof Gilmour, ki je i-mel geslo: Gorečnost za tvojo hišo me razjeda, jo občeval večkrat z menoj kot duhovnikom. Mene jo odločila Božja previdnost za tretjega škofa v vaše j sredi; oj! ko bi mogel reci po končanem svojem teku: glej Gospod, tu so vse neumrjoče duše, koje si mi izročil, nobena ni zgubljena, a mnogo je spreobrnjenih tudi dru-goverskih! Kateri me poznajo iz moje deške dobe, vedo, da ne
Blagoslovljcnje novih zvonov.
poznam
in lajiki, moji Otr
fOCl!
luSkakoršnega razločka
Menim, da ne morem izbrati , boljšega pozdrava, kakor ga je vstali Zveličar izrekel svojim- opo-stolom: Mir vam bodi; ali kakor
• m V
. J*2 pisano na drugem mestu, ,,Cast 1'Ogu na višavah in mir ljudem "a zemlji, ki so dobre volje. Prijel sem med vas kot tujec; celo moje ime vam je bilo neznano Prihajam tudi iz tujega cerkvenega okrožja, namreč iz Filadolflje, ki jc ločena od Cinsinatske pro-vincije. A kaj pravim kot tujec? Ze pri veličastnem sprejemu ste /pokazali izvanredno čast, ljubo zon, Spoštovanje svojemu vladiki ter tako pokazali očitno svetu jedi-nost katoličanov. Kajti, kakor hitro ste zvedeli, da so mo sv. Oee imenovali za vašega škofa, takoj ste vedeli, da vam nisem več tujec, ampak z veljavo in oblastjo napoljen višji pastir, kojoga je postavil sv. Duh, da vlada njegovo čredo. Kolika odgovornost pred sodnikom mi je bila s tem naložena! Vladati 200 duhovnikov in nad 200,000 neumrljivih duš! Ce je že služba navadnega duhovnika rekel bi za ange-Ijeva ramena težka, kaj naj bi potem rekel o škofovem službovanji? Ko bi ne bilo, kar pravi sv. Pavel: Vse premorom v Onem, ki mi pomoč dajo, bi klical iz dna duše: Gospod, če je mogoče, odvzemi ta kelih trpljenja od mene! Apostolski Sedež me je odločil v veliko Glovolandško škofijo, v tru-dapolou misijon. Vendar ko hi imel tudi najboljšo voljo, bi ne mogel nič opraviti sam brez vašega sodelovanja. Odvisen sem od ms duhovnikov, svojih bratov v
med različnimi narodnostmi; vsi brez razločka ste torej moji otroci, katerim moram deliti po Gospodovem ukozu živi kruh in za katerih posameznega bom moral jedenkrat dati oster odgovor. Moj Bog, Tebe pa prosim v tem slovesnem treiiotju, da me prevstvariš po željah najsvetejšega Srca Jezusovega ter me storiš Popadljivega svojim očem. Ne prosim Te bogastva, niti časti in slave, ker vse to je nečimernost, pač pa Te prosim sedmerih darov sv. Duha, da bi pravično in v vsej previdnosti vodil sebi izročeno Čredo stanovitno do konca. To upam doseči po priprošnji prečiste Device Marije, kojo sem vedno po detinsko častil in koja se mi je vedno skazo-vala kot najboljšo in zvestejšo mater. Tu upam doseči po velikem častilcu Marijnem, sv. Janezu Ev., zaščitniku in patronu stolnice. To upam slednjič doseči po neskončnem usmiljenju najviš jega Boga. Amen.—Pri redkej slovesnosti je bila navzoča tudi S3, letna slavljenčeva mati, ki je gotovo bolj uživala njego poveli-
Recl Jacket, Midi., no-
vembra.
Župnijski naš stolp bil je mnogo časa mntast. Tole jesen pa se mu je razvezala vez jezika. In sedaj so zvonko oglaša črez mesto in cesto. Pred dobrim mesecem namreč dospeli so simo v Red Jacket trije zvonovi naročeni za farno našo cerkev, katere zaščitnik je sv. Jožef, ženin B. M. D. Narodili so so ti v St. Louis, Mo. Dobroznana li-arna Stuckstode jih je napravila iz pravega Lake Superior bakra in drugih potrebnih kovin. Iz svojih deviških grl špuščajo tele gla-šovc: E. C. G. Mali zvon tehta: 252 lbs., srednji: 498 lbs., in veliki: 1004 lbs. Pet let tovarnar zanje dober stoji. Veljali so: $375.10£ na tukajšni kolodvor postavljeni. Primeroma nizka cena! Povdarjamo: delo hvali moža. Tem potem bodi zvonar ta i drugim priporočen. Mlcdeniči naši tukaj imajo posebno veselje do ,,'klonkanja," ali kakor veli Gorenjec.,, pritrkavanja." Pa tudi znajo, znajo. Z mirno vestjo bi jih lahko na Dunaj poslali zvonit v turen sv. Štefana. O to bi šli Dunajčanje skup! Še svitle-niu cesarju bi se dobro zdelo. Vlani, ko je bila nova katedrala v mestu Marquette posvečena, morala sta iti ,,klenkat" dva naša veščaka: Josip Panjan in Sobasti-jan Vidoš: I.stlnlto, čast komur Čast!
Lepo ubrano zvonenje pa tudi mehča srca, blaži duhove in povzdiguje Gospodove praznike. O kako smo se nekedaj razveselili bosopeti pastirji na pašnikih, ko je jelo iz visokih li 11 nedeljsko zvonenje oznanovati delapust! Da, človeku se nekamo zdi, kakor da bi čul na ptuji zemlji zopet zvo-novo iz brez skrbnih otročjih let.
Radi tega so pa tudi rojakom našim vele všeč in prav po volji. Drugemu svetu se pa to pritrkavanje zdi nekaj iz vanrednega, rekel bi novega; kajti, daleč na oko-lu ne najdeš tukaj cerkve—110 katoliške in tudi drugoverske ne— katera bi se mogla ponašati s dvema zvonovoma kaj pa še le s tre-
čevanje, nego slavljenec sam. Vzvišenemu vladiki so se lesko tale solze pri spominu na pretek Inst in na sedanjost. Rasti jc visoke in možato: prikupljiva resno-ba in miloba 11111 sijeta iz vedrega čela. Škofijska oprava je bila dragocena. Sama mitra stane 25,000 doli.; obšita jo z zlatom, z uvezenimi rubini in smaragdi. To dragoceno mitro jo daroval ranjomu škofu neki še živeč, v mestu bivajoč protestant, ki štojo lahko miljone por.ozov. Slavnost se je vršila v redu in dostojno, da je naredilo (udi 11:1 drugoverce najboljši vtis.
M. V. V.
Mnogo mičnoga branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J. D. Murphy.
mi:
A omenjeni trije zvonovi dos poli so na lice mesta ,,nckršče-ni;" treba jih je bilo blagosloviti. Slovesnost ta vršila se jo na nedeljo 18. okt. t, 1. Našim prošnjam ustregli so rado voljo mil. škof Ignacij Mrak, ki so sedaj začasni upravitelj škofije ganit Ste. Mario and Marquette. Imeli smo otovrej precej grdo vreme, osobito v soboto na noč. Deževalo je, kakor da bi šlo za stavo, in jesenski mraz ti je krčil nehote celo 11a ušesih kožo. Tudi v nedeljo ni bilo nebo nam naklonjeno.
Ali mrzlic temu prišlo je društvo sv. Jožefa, katero ima više nogo 350 udov, malo da vso v popolnem številu v lesketajočih svojih uniforma s ponosnima zastavama (amorikansko in slovensko) in z močno godbo na čelu. Drugih katoliških društev nismo vabili. Prostorna cerkev jo bila natlačena domačega in ino,stranskega ljudstva. Celo korespondent od Lake Sup. Pkmira" so je v dotičnem listu mulo pritožil, čoš, da bi se bil rad tedaj skozi vrata cerkvena prebil in vse natanko ogledal si na
svoje oči; a vos napor bil mu je zaman.
Ob 10£ uri pričela se je ponti-fikalna sv. Maša.
Asistirali so č. g. g. Krogulsky Marsoau, Peter O. S. F. in domači duh. pastir. Po odpetem sv. evangeliju stopi na lečo domači duhovnik č. g. .Jožef Zalokar. Po-vdarnojnu govoru so bilo tole poglavitne poteze:
Vže smo imeli tekom zadnjih dveh let dre velepomenljive slav-nosti, namreč: prvo predlanskim na Mihajlovo—bila je bai nedelja—ko je bil ob sila krasnem vremenu temeljili kamen telo hiše Božjo blagoslovljen in 11a svoje mesto uzidan, in drugo lani dne 9. novembra, t. j. 24. nedeljo po-binkostpo, ko je bila farna naša cerkev varstvu sv. Jožefa izročena v vedmf proslavo Najvišjega. O-be ti slavnosti vodili so visokočis-lani miš mil. vladika g. Janoz Vertiu. S kolikim sijajem in kako praznično se jo vse to vršilo, vam je gotovo še vsem v živem spominu. Pi^d četirimi tedni pa, kakor veste ljubljeni v Gospodu, podali so se naš pravi škof na ro-manjo v večno mesto Rim, da se ondi poklonijo Kristusovemu namestniki na zemlji ter poročajo o odnošajih tukajšnih ob Gorenjem jezeru severne Amerike. Ravno miuol4 sredo so bili sprejeti od sv. očeta, papeža Leona XIII. v Vatikanu. Pred svojim odhodom poprosili so pa poprejšnega škofa tukajšno-škofije, naj bi blagovolili oskrbovati vladikovino za časa njihovo 'odsotnost i.
In tega prem il os t nega škofa i-mate danes čast in vesolje videti in imeti v ozalšani naši cerkvi! Dospeli so simo ginjenim srcem, da nam bodo po završeni sv. daritvi ovenčane zvonove blagoslovili. Pred 12 leti odpovedali so se radi težke starosti trndapolni škofovi službi; vendar so pa še do sedaj moj Indijani trudili so in delovali. Prod v čoraj, t. j. 10. oktobra obhajali so 81. rojstni svoj dan. Več starejili duhovnov jim jc osobno čestitalo in se sobralo v episkopovem dvorcu.
Današnjo nedeljo, 22. pobin-kostuo, praznujemo mi tudi god sv. Luka, evangelista. Spisal je 011 evangelij po njem imenovan in pa apostoljsko dejanje. Sprva bil je zdravnik, in zdravil je časno, telesa; a posneje postal je zdravnik duš za nebesa, iu se trudil za razširjenje prave sv. vere bil zvest tovoriš in spremljevalec sv. apostola Pavla, in star S4 let presolil sejo bogat na dobrih delili v nebeško domovino.
Temu apostol j skemu možu podobni v marsičem so tudi danes tukaj navzoči mil. škof Ignacij Mrak. Porodili so se lota 1810 na Gorenjekranjskem v fari Poljano; toraj naš domačin in" rojak. V mašnika posvetili so jili Ljubljanski knozo škof Anton Alojzij Wolf baje 183(5. 1. Službovali so kot duhovni pomočnik v prvotni domovini 8 let, namreč v Slavini in v Ribnici. Leta 45. pa so poslov© od lepe zemlje sloVenske,podajo prijateljem in znancem še enkrat desnico v slovo in h ajdi v daljno, nepoznano Ameriko. Po sila hudi in nevarni vožnji po morju dospejo oktobra meseca 110 novi svet. Nisem vam vstanu vsega le omeniti, kaj pa še le opisati, koliko so prehodili v pragozde o-deto Ameriko, koliko prebili mraza, Ta to to žeje i. d.", k divjaki d»-
leč siromaštvo in vsakojako bedo, tudi jod in posteljo.
Po smrti na glasu svetosti umrlega škofa Friedorika Baraga, tudi rojaka, bili so izvoljeni od sv. Stola za naslednika na škofovi sedež. Leta 1870. udeležili so se v Rimu občnega Vatikanskega zbora ter mimogrede obiskali Kranjsko in druge kronovine Austrijan-ske,—obiskali najbrže zadnjikrat. Težavni škofovi butari in veliki odgovornosti odpovedali so so 79. leta, radi visoke starosti, kakor je bilo vže poprejo omenjeno. Nato so se zopet podali mej Indijane, katerih uboge dušo so jim, bile vedno najbolj pri srcu. In danes predragi, ima fara naša to izjemno Čast, da ta veliki misijonar in apostelj divjih Indijanov darujejo tukaj na oltarju sv. Jošefa za nas vse nekrvavo daritev nove zaveze! Da, še več! Potrudili so se inilo-stivi srebernolasi starček simo črez 100 angleških milj hoda, da nam blagoslove te nove zvonove 1 oj blagoslove naše zvonove tri!
Prvi, veliki zvon bo izročen Marijinemu varstvu. Nebeška Kraljica je tudi naša mati. Ako vže zemeljska mati vsem svojim otrokom dobro želi in tudi stori, ako je le v stanu; koliko bolj ona prosveta mati, ki je prva za Bogom, katera so imenuje: Pomočnica kristijanov, katero kličemo: Pribežališče grešnikov, Mati, ka-toro prosimo dan 11a dan: O sv. Božja Porodnica, prosi Boga za nas!? Glejte! sama nam obeta ljubo govoreč: kdor pri meni išče, >11 iinjde. in bo prejel uyciit^n-jc od Gospoda. O da bi ta veliki zvon od danes naprgj nam vsem Marijino slavo oznanoval, njeno češčenjo mej nami poveličeval; mi ja, kadarkoli bomo culi njegov glas, se spomnili svoje brezmadežne Matere v nebesih, k nji izdihnili: ,,Pod Tvojo pomoč pribe-žirno.. ..," njo prosili: ,,Sveta Marija mati Božja prosi za nas grešnike sedaj in na našo smrtno
Na.jce11e.ja iit
Najboljša Prodajalnica v
Towern
je
The New York Clothing; Company.
uro
l"
Drugi, srednji zvon nosi napis: Sv. Jožef brani svoje farane! Cisti ženin Marije Device je patron naše cerkve. Njega ste si sami želeli in izbrali. Na Kranjskem je 011 deželni patron in pokojni papež Pij IX. slavnega spomina in imena razglasili so ga Sirom sveta katoliškega kot zaščitnika vesoljne rimsko cerkve. Bivajoč na zemlji hranil in varoval je Dete nebeško. Kakor tedaj v življenju, jednako sedaj v paradižu pri Jezusu veliko premore—n da bi sedaj v rajskih višavah plačilo uživajoč varoval tudi nas prod zlobnimi Horodoži naših duš, nas srečno izpeljal iz Egipta, to je iz te solznodoline ter pripeljal v pravo našo obljubljeno deželo, v sv. mesto nebeškega Jeruzalema!
Na najmanjšem zvonu pa pitaš telo besede: Sveta Ciril in Meto-dij, za nas Boga prosita! Ta dva
svojem romanju v Rimu srečno v Gospodu zaspal, sv. Metodij pa 11a Veleliradu na Moravskem. O kako radi so so naši pradedje zbirali okolu njiju, si lepo nauke k srcu jemali in se dali krstiti! Predragi farani! Posnomajmo vtem svoje sprednike, da kaj pravim posnomajmo, prekosimo jih! Radi i mi si k srcem jemljimo-Božjo besedo! Ostanimo zvesti ter udani edinoizveličalni rimsko katoliški veri! Vidva pa slovanska naša apostola, sveta brata Ciril in Metodij, ki sta prod tisoč leti mej slavnimi slovanskimi rodovi pravo vero razglnševala, za-sejala, razširjala na vse strani in utrdila, prosita Boga za nas, pro-sita.da ostanemo mi i naši potoni ci stanovitni in verni katoličan io. prosita. mljo naših pradedov sta prehodila so zmagonosno zastavo sv. razpela v desnici. V domači besedi oznanovala sta sv. evangelije po Bolgarskem, Panoniji (sedanje Ogrsko in Hrvatsko), Mo-ravskem, Češkem, Poljskem in deloma celo Ruskem—Pozneje postala sta škofa, bt. Ciril je na
Pojdi k J. D. Murphv po zk ;' bavne gosli, piščalko 'ali orgljv-nasproti ,,National Bank."
Te dva kaj zanemljiva dopisa sta nam ta teden prostor prevzela, pa bomo drugi teden prinssli dovolj raznoterih novic A merilom škili in Evropejskik.
11rod.
CERKVENI KOLEDAR.
MAREC ALI SUŠEČ 1892.
1 > jievl | Godovi in nedeljski evanveliji
20 | Sobota | Emanuel, m.; Teodor, šk.
Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6.
27
28
29
30
31 1
Ned. B Pondeljek
Torek fcreda Četrtek Petek
Janez, pušč,; Ksitt, p. Ciril, »k., Avgusta, m. Kvirin, m.; Angelika, vd. Amos, pr.; Modest, škof. Hugon škof; Valo;ik op-
4. Postna Nedelja.
1.' >11 is (It* flocsbl'! :i lil1, I). 1). pri 15t-n/.iger Hros.
ginjen jih sprejme, no goro pelje in se tam vsede,s svojim aposteljni.
Velikonočni čas (Pasch Židov) se je bližal. Ježus jih je jel učiti vele reči, jim je oznanoval Božje kraljestvo, in je oždravil njeh bolnike.
Proti večaru aposteljni pristopijo rekoč: ,, Spusti, Gospod! množico, tukaj je pušava, da se vernejo proti domu ali saj v bližnje mesta, da dobijo kaj jesti." Dajti vi jim jesti, zaverne Gospod. Na to aposteljni pravijo, pojmo kupiti kruha za 200 denarjev in bomo jim jesti dali. Ko Gospod z vrh gore se ozre na planjave in vidi da jako velika množica ga obdaja od vseh strani, poreče Filipu: ,,Ki bi kupili kruha, da bi vsi ti imeli kai jesti." To je pa rekel, da ga je skušal, ker on je vedil, kaj da ima storiti. Filip pa pravi: 200 denarjev ni dovolj da bi vsakkteri le nekoliko kruha dobil." Jezus praša aposteljnekoliko kruhov imate? poglejte, te-
dej, Simona Petra brat reče: ,,Mla- morejo vsi jesti in se nasiti deneč je tukaj, kteri ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi
Fomiuuenje pet hlebov kruha hi dveh ribee. Katoliški verni in Sveta Masa.
Evangelij svetega Janeza (i, 1-15.
Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko morje, ktero je liberijsko. In šla je za njim velika množica, ker so vidili čudeže, hi jih je delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na goro, in je tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, Žudovski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignil, in je vidil, da je silno velika množica prišla k njemu, je rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedili? To jo pa rekel, ker ga je skušal: zakaj on je vedil, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri kaj malega dobil. Mu reče eden njegovih učeucov, Andrej, Simona Petra brat: mladenič je tukaj, kteri ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj( Je-
z«" pa je rekel- Recite ljudem 'nož števila brez ženskih in otrok. ; pn Botbsuidi ura bila je žepozna, j vstane in se na pol poda proti j j nritfjo pa 1'trnke j veliko'¥a t() zrtl)ovo Gospod: 'Recite J kraj je bil puščobe«. Bili so.tam J cerkvi*,-], ,;ili- m<>ej ji. zmiioka -zgrudili okoli pel ' Ip'dein šesti po petdeseterom sto-1 otroci,ženske in bolniki, bili so j di se pred cerkvene vrata, in za-tero. iiezavarva.:i nikvlo jili ni imel v j kliče:' ,,Jezusu, Sinu neouiadez-
Jezus vzame petero hlebov kru ; skorbi; bil i so ko zguivjene ovcice j\ aiie Device bodi večna čast in
kruh v sroje presvete in častitljive roko, pogledavši proti nebesom, ga blagoslovil ter dal svojim a-posteljnam. Tukaj Jezus ni pomnožil kruhe amp«k bistvenost kruha spremenil r svoje telo. Takrat je on oblast iu zapoved ravno taisto-storiti tudi svojim apostelj-nom podelil.
Gotovo jih je bilo med ljudstvom tam, ki so še imeli ostanke čudovito pomnoženega kruha od poprejšnjega dne sabo; gotovo tudi vele jih je želelo da bi bili imeli srečo priča biti včerajšnega čudeža pomnožen j a kruhov; gotovo tudi'mi bi vsi radi vidili taistega, ki je take čudeže delal!
Podajmo se v duhu v svojo domačo cerkev. Danes je četerta Postna nedelja. Danes bo gotovo cerkev napoljena, resnobne reči se gode na altarju, ozri se! Kdo daruje tam? On, ki ni sam sebe posilil, da bi bil duhoven; on ki jo bil izvoljen od Boga, posvečen od svojega škofa; on ki naslednik aposteljnov, katerim je bilo rečeno: Novi, ampak jaz sem vas izvolil: ,,Storite to v moj sporni h. "
Kaj pa duhoven hoče storiti na altarji? On bo storil, kar je Jezus storil pri Bethsaidi in pri zadnji večerji. On bo povzdignil svoje oči proti nebesom, bo molil, bo blagoslovil in z duhovno močjo besed Kristusovih, jih izgovori-vši, bo spremenil kruh v Telo Kristusovo. V pušavi pri Bethsaidi je bilo ostalo dvanajst košev koscov potem ko so bili vsi nasi-teni, tedaj bi aposteljni bili vsta-nu več razdeliti, kakor s prvega. Jednako se godi v vsaki Zupniški cerkvi po svetli, ko .Naš .Gospod Jezus Kristu pomnoži tako čudovitim ta sveti Zakrament, da za-
On
nočni čas. Pripruvljajmo se torej za sveto obhajilo: premisljimo svoj revni, grešni dušni stan;prosimo Boga odpuščanja svojih grehov; obžalujmo jih in studimo jih s trdnim sklepom se poboljšati in zanje Božji pravici in svetosti zadostovati.
In ko navadno zgledi nas bolj zanimajo, kakor besede, torej spo-minjajmo se obnašanja živo vernih katolčanov stare domovine na Kranjskem, ko na Irskem. Ko Nedelja pride vse hitijo v hišo Božjo, v domačo cerkvico, in kader je cerkev premajhna, pred cerkvijo in okoli cerkve klečijo razogla-vi, ako ravno dež bije ali mraz brije ali veter piha tam klečaje, ko Mašnik povzdiguje sveto Dar. itev—Jezusa—proti očetu, vsi zdihujejo: Bodi pozdravljeno, bodi počešceno sveto Rešuje Telo, sveta Rešnja Kri Jezusova tišučkratno zdaj in na ve-
taje se bliža spovednici, s resničnim in srčnim kesom se svojih grehov spove in sveto Odverzo zadobi; ,,Tebi so grehi odpuščeni v Imenu Očeta, Sina in Svetega Duha, pravi Božji" namestnik. O čudež usmiljenja jednako velek, kakor čudež spremenjenja kruha v sveto Rešuje Telo. Grehi so grešniku vsi odpušeni, angelec strežaj ga z veseljom poljubi, struno veselja zapoje, da se od angeleov in svetnikov v nebesih razlega.
Bošja milost in previdnost nas torej oskerbljuje v vsili naših potrebah dušnih in telesnih. Tukaj na altarjih katolške cerkve kral •|skoro tako opravljati, kakor J juje in vlada vsega mogočni Bog, Kranjskem, le luč pred sv. Re Gospodar nebes in zemlje, nas j njim Telesom ne gori. Drugi«
svoje mi je pa v krajih, kjer žive tudi pi'<
lepo pšenico prikazala kmalu t ljulika, in kakor je moral sv l jube vernike svariti pred krivi preroki, tako je tudi tukaj, Z' je treba moliti, da bi Indijani, so tako hitro sprejeli sv. vel ohranili jo stanovitno in delavn da bi odpadenci se zopet vrnili malikovalci se ne ustavljali lx> jemu vabljenju.
Naj dostavim še nekaj vrstic lista, ki go je pisal Laivtžari Janezu Volčiču, kapelami v Seli ču, dne 5. septembra 1. 1855,*
,,Tukaj med Indijani je to t lažljivo zame" — piše med d d srim — ,,da morem božjo slu/.'
nebeškimi! blagoslavi in nam deli
losti. Zaklicajmo torej s svetim očakom Jakob-om: Resnično ta kraj je £ veti, ni ti'; •] druzeg i, ko bisa Božja iu vi', i a Nebeške'
listanje. V Saut levilo katoličanov
1- ' <>•• pr«'iestantov, i'ovtrk cerkvenih
S. Marie | sicer M'i'jl vendar d? obredov
ke!" Svete Maše nihče ne opusti I,,Nei •imeril svet tega neve in lie move oritnO Opravljati. Za-diij*.
ne zavolj mraza ali zime, ne za volj viharja ali dežja. Sveta Nedelja vse vabi k službi Bo/,ji, sve-
MISIJONSKO.
Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki.
(Ponatis iz Drobtinic leto 1891.)
(Dalje)
spozna, mi pa pi smo tega prepričani, bodimo vneti za službo Božjo in za svete Zakramente, da i ta Nedelja vse oživlja, z dušnim bi naš lepi zgled tudi drage, vne-veseljom napolni, in jim okus nebeškega raja, nebeškega veselja deli, verne v hiši Božji—v sveti cerkvici—z Angelji in Svetniki zdru/.uje. O srečna duša, ktera razume pravi pomen Nedelje-dne, ki si ga je Bog sam sebi prihranil v zveiteanje naših duš. Kaj prava keršanska duša misli in zamore storili, ki je naudana z dulmni svete Nedelje, nam je razvidno v 'zgledu neke Irske udove. Bila je revna stara in bolna sanmmlaj-ši sinek je še pri nje bival in zanjo skerbel. Lakota huda pride, dela ni, torej tudi zaslužeka ni več, sosedje stradajo vsi, eden drugemu več pomagati nezamere-
i popotnico nese bolniku pod plfts ceni skrito, kaj milo se mi je t' I zdelo! Tukaj hodim pa obhaja1*
mat in pripeljal k viru zveličanja. 'očitno. Na praznik sv. Rešnjeg*
Teleša je veličastna procesija, d8 se na K ranjshem nimajo vse far®, take. Ziipovedani prazniki 1 ,,Združenih Državah" so sanio| božič, novo leto, sv. trije kralji« velika noč, vneboiiod, binkoštii sv. Režnje Telo, oznanjenje i" vnebovzetij® M;, i je in praznit \seli sve h kov.
Amerikanci se vsi po gosposki; oblačijo, tudi kmetje. Lansltf leto sem šel iz Detroit v neko vitij maševat; začudil sem se. ko setf našel samo gospodo v cerkvi.
V Spodnjem Michiganu ob je umerje, staran- |zeru tega imena je Little Traverse. Vsa okolica se imenuje Ar
To
jo. Sinek lakote je storil spemin svojih čudovitih I dova tudi oil lakote več vstati ne a|j 'del, kije usmjijen in rododarn. j more-.ko pa glas cerkvenega zvona I bre Croche—Krivo Drevo, kaj je to med tolikanj " ako tudi 'Gospod taistim deli živež, kteri se! sliši, ki verne vabi k božji službi, ime j® tudi na Kranjskem znano.
gabojejo." bila je nedelja, stara reva dobiva j Tukaj je bil začetek indijanskih pj*, P* večinoma lepe postave
Bilo je okoli 5,000 I K« jo Gospod pomnožil kruli«'! nove moči, dušna moč je naudajo,
može v sulnijah, žene in dekleta v i klobukih, kakor gospe. Tudi" i Indijani se le malo ločijo od belih- j So črnikastega in rjavkastega ob'j
mi negremo in jedil neukupimo za j
množico;
pve,. So tedaj sc 'lav žen t mož števila. Tedaj je Je y.us vzel kruhe; in je zahvalil, ter jih razdelil med sedeče; ravno ta-1 ko tudi rib, kolikor so lmtli. Ko so bili pa nasiteni, reče svojim u-eenceni. Poberito kosce, kteri so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj pobrali, in napolnili dvanajst košev s kosci, ki so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so vidili čudež, kterega je bili"® Jazus Moril, rekli: On je resnic no prerok, kteri ima na svet priti. Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priii, in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je spet on sam zbežal na goro,
ha in dve ribi, jih blagoslovi, l'relomi kruhe, jih podeli svojim aposteljnom, da bi jih delili sede-joč'm. Jednako jim tudi ribe razdelili veleva, da vsakkteri dobi kar mu je treba jesti. Vsi so jedli in so bili nasiteni. Potem Jezus reče svojim učencom: Poberite kosce, literi so ostali, da se So tedaj pobrali, in napolnili dvanajst kože v s kosci, ki so ostali od pet ječmenovih kruhov, tistim ki so bili jedli in bili nasiteni. Tudi so pobrali koš-čeke rib. Taisti ljudje, ki so ču-I dež vidili, ki ga je bil Jezus sto-
Kmalo potem, ko jo Jezus svo- ri,> s" rekli- i® *<•«"'"»<> preje aposle jne bil izvolil, jih je bil ; "k- kn>ri i,,1!l 1,11 «™t priti. Ko postal oznanovati pokoro in da se j® tcd»j Jt>z"8 »P'wnal, da hočejo kraljestvo Božje bliža. Dal jim ga P® sili viseti, da bi ga
je bil oblast bolnike ozdravljati in kralja storili,reče svojim apostol j -čudeže delati. Verni)i so se bili nom v čolnič iti in se čez jezero k svojemu Gospodu (pri Kafar-j Bethsaida nazej prepeljati, se pos-naumj in z veseljom mu perpove-1 !"vI (jd ljudstva in On sam na go-
dovali reči, ki so jili delali in uči- zl)GŽi; U)oUt tam v samoti, jj | Drugi dan je Gospod zopet bil
Potrebovali bi bili aposteljni |v Kafarnaum med ljudstvom, počitka se vemivši od trudopot- j Vsakkteri je hotel vidili velikega nega misijona- Pa tam ni bilo preroka, ki je 5,000 ljudi nasitev
moč se počiti veliko jih jo priha- '••lko čudovito. Le ena misel jil
i je pa usmilil. Jednako ■ y.aspi, ali njena da.-a je sprejela od liko Indijanov krstili, ne le tukaj, "l".l s smili nas sedaj, ko je Lngeljcov in Jezusu sporočena ko | ampak tudi drugod po okolici, skoti je
namreč: da on ima
bi cz pastirja. Gospod .J ey.u s Kri stus se jili se tudi us nam duhovnega pastorja postavil v župniški cerkvi, ki podučuje mladost, obiskuje bolnike in tolaži umirajoče.
Kakšen pomen pa ima kruh, ki ga liani daje v pušavi sedajnega življenja? O taisti kruh je edino bistveni kruh, ki zadostuje našim iieunierjočim dušoni, taisti kruli je Telo in Kri Gospoda Našega Jezusa Kristusa samega. Tal*'1 Nebeških kruli nas zediiija še na leni svetu živajoče z Bogom, kroti naše strasti in nam moč deli, da za moremo skušnjave premagali. Resnično je to taisti živ i kruli, brez kterega se ne da v nebesa priti. ,,Ako neboste jedli mesa Sinu človekovega, in ne pili njegove krvi, ne boste imeli življe nja sami v sebi. Zaman se človek pregovarja, da zamore Zapovedi Božje spolnovali brez svetega obhajila. Besede Ki istusove ostanejo resnične: ,, Ako nehote jedli mesa Sinu človekovega in pi'1 Njegove krvi, ne boste imeli živ 'ci ,i s..m, v ■•••.(•i.'." Ko bi !j|l('~
slava." Ona sicer telesno mirno
črne lase, katerih ne j
strižejo; samo zadaj jih nekolike
oznanjevati «v p,^,—,, S|,|„h so mirnega
vero; kmalu jih je veliko krstil. , - i ■ •■ : '/
' J J vedenja, pa močno obetu jivi. /'
misijonov v tej škofiji. Prvi miši V"si imajo
bil Francoz De-Jean. V 1 začel —— '
jonar je
1. 1828, je
Postavil je cerkev, šolo in hišo za duhovna. L. 1831. so prišli mesto njega Fr. Baraga, ki so zopet ve
je'Za njimi je prišel g. Simon Saen-derl, in za njim g. Fr. Pirec.
Bogu prijeten dar. ,,(Vsiljiva smeri pravii.nili pred Božjim ob ličjem." Blagor j'm. kteri v I Do leta 1849. je bil v vsej, Gospodu, zaspijo; obudil bo jih j neizrečeno široki okolici le eden sodni dan v večno življenje, kjer ' duhovnik. Tega leta je prišel J. nebo več tie glada, ne mraza ne 1 M rak, ki je oskrboval vas Cross-
lerpljenja iu ne solz.
Daritev svete Maše -služba - ni le samo sveta in koristna zavolj Bo, je pi ič;o(.nosti, ampak je I ud i vir ali studenec vsili svetosti in Božjega usm"jeiija:
z lzvcrmui kopit kers
grehom oku/.ono, v .ne vode se prerodi.
, veliki pri- [ Je v pa-avi p-i Beihsaidi se ne bi
o vec
£alo in odhajalo, ter še časa kruh , je nami;
ješti niso imeli. Gospod jim . to-1 biti^ljublj^ni Mesija. ,
rej reče „na samoten kraj priti in Uodni kralj Židovski, kteri ima, j i poku pi alt k čudovitimi kruh., se opočinit." StopivŠi v čolnič, kakor so menili, tudi nasUevali go-.«.v<. m so se prepiljali čež ljalilejsko ali Trberiaško jezero v pučavni kraj pri Betlisaid.
na
po
It s jil) b ali poginilo
obuemoglo
Village (Sv. Križ) in bližnje vasi. Ko je prišel g. Mrak, y.e ni bil<> ve'iko paganov. Letošnjo pom lad je šel g. Mrak v Grande Traverse. Namesto g. Mraka sem nastopil jaz. Paganov je v mo Adamu se dele rodi, pride na svei jem misijoiiu že prav malo, toda
krivovcrci nam hudo nasprotujejo. Indijanskih rodov je več, katerih jezik je jiopolnoma različen. V naši škofiji so Očipve ob Gorenjem jezeru in Otava ob Michigan-skeni jezeru. Njih narečja se prav malo ločita. Jezik teh Indijanov je lep, posebno za posilstvo... ..
Dne 28. junija so visokočastiti škof naše lndijaue obiskali.
Zares moramo neskončno usmiljenega Boga hvaliti, da se je usmilil ubogih Indijanov in jim dodolil milost svete vere. Pred tridesetimi leti so tukaj bivali divjaki v šotorih iz
postane dete Bo/je brat a.t sestra K r's: usti ill soded nebeškega kraljestva; s časoma raste; tudi milost Božja rase v njem, poicdi se v diiMiem življenji s sveto Birmo, postane voisak K ri slu so v, se poživi s kruhom Angelskim—Ne-besko mano—,s svetim Rc^n; m Telesom K s'lisoviin in z NJega Uešnjo K \ "u. Potom gre mladi čiovek jiosvetu. svet je polen skušnjav. Stitaii 'š.-e, koga bi poze, r. pn mo;: tic^kii>eii.eg:i nihideh-ča, k' nop-e\Mamo v greli pauc, v grehu se Mara, svojo du>e skru-
iit ni jo z g'eltoiii m,dri, in svojo , lubja iu počenjali svoje
ljudstvo z nebeškim kruhom, ka-. kor je Moses bil dal Mana Izra- j Jednako je elskimu ljudstvu v pušavi. V te mi, k. sve,o Ljudstvo jih je vidilo se odpe-! nadevi se torej predrznejo ga pra ; Zaiieimt^J.-Jo ,-rJ ljati in mnogi so vedeli kam da Očetje naši so tedaj jedli, podov o n N ..tov«
gredo, torej hitijo iz vsili mest o bregi jezera tje in nekteri so bili popred tam, ko apostelsni. Veliko ljudi se je za Jezusom drenja-lo, ker so vidili čudeže, ki jih je delal nad bolniki.
Ko Jezus iz čolua stopi, vidi življenje, preveliko število ljudstva, ki se 1>ri zadn3i
pušavi.
tudi :if se godi s tajili oi.majilo opušajo. no vabilo Gos-ojstro Zapo-
Mana v pušavi?" Jezus jim od- j veti, k jih vi r u: iw : taisti N'e-govori, da bo* jim'dal kruh, iz ne- befk' k ,.!i: torej ostanejo nez ba jesti, da je prav za prav On varvan". p-oti skuMiavom satana, sam taisti kruh, ki jo iz nebes pri- j-pro 11 napad i; .nih strasti; tedaj šel, in da jim bo dal svoje lastno | jih hudo >cn di-h p.cimtga, v greh meso jesti, da bi zadobili večno | zapelje, pregrešno živijo in se po-
vest /.a du-i. večni pogub' se bli-
tjo
ža. A n gel stre
z za i os
opazuje, na pravo pot nazaj g: vabi, ter se perpeti. da se on lah
brezovega maliko-v pija-
valske neumnosti, živeli nosti, nečistosti in Sovraštvu. Sedaj pa žive po vaseh čedno oblečeni, zmerno in mirno ter v
ko mišljeno, ne iz pobožnosti am-; cork vali molijo pravega Boga.
večerji je On bil
i gubij
o.
daj, .<> milosti Božji sedaj. Kakor
: majhno iccjo jili moreš razv eso- j (liti, pa ravno tako tudi vžaljti. "V"£ vtisi so najboljši Indijani vse j po spričevanju proč, škofa j n drugih. Bog daj, da bi mo- j jemu vodstvu ižrooeui ne pešali.
Ravno danes sem poročil eu par, ki mi je na veliko veselje. Ženin je glavar te vasi. Dosedaj je bil najslabši kristijan. Živel je več let z drugo ženo, pravo je j zavrgei; vzela je diugoga moža, , seveda je od vere odpadla. Ta mož je bil najnevarnejši za to vas. Zahajal je k protestantom, tudi je govoril, da se bode dal od pro-testantovskega pastorja poročiti. Tudi je močno prigovarjal sose- H dom, naj bi vzeli protestantov skega učitelja. Hvala Bogu! sedaj je postal ves drugačen. Po letu je umrla njegova
v
zavržena žena. Živela je daleč od tod. Tako je mogel vzeti drugo. Ni se poboljšal le na videz, ampak tudi v srcu: Ko je čez kakih deset let zopet prišel k izpovedi in molil očitno izpoved, jel je na glas jokati. Vse je natanko opravljal, kar sem mu rekel. Star je štiriinštirdeset let, bil je med prvimi novokrščonimi. Kakor mladenič je kazal neizrečeno vselje do sv. vere; učil je druge in opominjal nejevernike, naj sprojmd sv. vero. Nesrečni zakon ga je t»il pa popolnoma popačil. Stariši so ga bili prisilili, da se je poročil z ženo, do kater« ni imel nagnenja in ljubezni, zato tudi ni mogel ž njo živeti. Bog mu daj stanovitnost!
si, Božja ga navdaja in trope tse jo Že ob
easu sv
Pavla med
(Dalje pri.)
9J
Amerikanski Slovenec."
lil 11)
-v
v
Ji b. b-i e. ^
19; :o
01
U i
J'
D j
C. J »j
Bil c ■ ij
i. i C
9
NAROČBA na ,,A.
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja inpol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali (> gl, a. v.
Znižana cena.
Ako pa kedo denar za pet oseb »»kupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov se tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12.50 ali 25 gL a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu. Napismo je treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr.
V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec,
Tower,
St. Louis Co., Minn.
U. S. Amerika.
S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo.
"Amerikanski Slovenec."
■The only Slovenic newspaper
»n the United States, published
•every Friday at Tower, Minn.
Subscription price for one year
United States and Canada,
-$2.50; for Europe $3.00.
CEHA NAZNANIL IN OGLASOV
■/.n 12 vrstic "Brevier" (square lj palca): Eden leden $0-75 Tri mesece $0 00 Dva tedna 1U5 Beit mesecev 1100 Eden mesec 2 00 Devet " 15 00 Dva meseca 3 50 Eno leto 18*00
Pri večjih •znanilih (oglasih)
.precejšen rabat. Oznanila naj se
blagovolijo plačevati naprej.
A DVERTI8ING-RATE8.
One "Square" (12 lines "Brevier" or 1$ inches):
'One week $0 75 Three months $6 00 Two weeks 125 Six mouths 11-00 One month 2 00 Nine months 15-00 Two months 3 50 One Year 18 00 •Considerable rebat« on Urge advertisements.
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Bull,
Editor and Publisher.
Amerikanski Slovenec
se lahko kupi posamezno, to je po 5 centov številko pri sledečih g.
Mr. Nace Tancig v Tower, Minn. " Ivan PakiŽ v Ely, Minn. " Vitus Hribar v Cleveland, O. Rer. Jos. Zalokar v Red Jacket, Mich.
In posamezne številke v Evropi «e dobijo po 15 krajcerjev v Ljubljani pri Katolški Bukvami.
Zgubil.
je neki Rudnikar mošniček z den-arijom, naj berše na četerteh ulicah v Lokcšni. Kdor je naj-del, naj se oglasi pri Mr. Ernst Tullberg, Boston Clotking Store in bo radodarno obdarovan.
i v
Slepa srča.
(Konec.) Tukaj pa, dragi, je bilo grozno z njim. Ali je napačno ravnal? Kaj druzega sploh ni naredil! Vedite pa, da nikdo ni vedel za njegovo skrivnost, vsak ga je krivo sodil in ravno tako tudi "jegova delovanja; brezumne napake so imeli za nekak navdih njegovega iznajdljivega veleuma. Neprenehoma me je vznemirjalo,
da ga je vsaka neumnost povzdignila v časti više. Saj bo še tako visoko zlezel sem si mislil, da bo njegov padec, kadar se mu dokaže nesposobnost, podoben solncu padajočemu iz oblakov. Stopal je čez mrtva trupla svojih predstojnikov od časti do časti.
V vročej bitki pade naš polkovnik. Stresnil sem se: Valter je bil prvi za njim. ,,No," sem dejal, ,,če že mora biti tako, stali bodemo v desetih minutah pred svojim sodnikom, ta bode že ponižal tega osla."
Bil je krut boj, naš polk je stal na prevažnem mestu za zavezno vojsko. Zedna napaka bi zadostovala, da bi bili vsi pobiti. V tem osodepolnem trenutku si je zmislil naš neumrljivi norec, da bi premestil svoje ljudi in nam zapove naskok na bližnji hrib, kjer o sovražniku ni bilo niti sledu. Pojdimo si mislim ,,sedaj bode vendar že konec budalosti." Korakamo na vrhunec še prodno so nas mogli zapaziti in nas zadržati. In kaj smo tam dobili?. . Oddelek ruske vojske kot rezervo. Ali smo bili potolčeni?.....
V devetindevedesetih slučajih bi se bilo to pripetilo, a nam—nikakor ne. Rusi so mislili, da nam sledi cela angleška vojna, in da je njihov načrt izdan in preprečen. Da bi se joden sam polk drznil priti bilo je kar ne-vrjetno. Rnsi se umaknejo in beže, mi jo udarimo za njimi. Oni sami so predrli nam nepremagljivo rusko središče, in dosedanje neugodno stanje zaveznikov se je spremenilo v hitro, slavno zmago! Maršalu Canro-bertu, to videčemu, se je začelo v glavi vrteti. Strahoma občudo-vaje je gledal spremembo, llitro pošlje pribočnika do Val terja Katerega prijateljaki objame in mu v pričo dveh armad pripne na prsa znamenje največjega odlikovanja.
Kakošuo napako je pa Valter tukaj napravil. Svojo desnico jo zamenjal z levico—to je bilo vse. Ukazano mu je bilo umakniti se nazaj in pomagati desnemu krilu, mesto tega je prodiral na levi po svoji volji. Cel svet je poln slave, katero si je pridobil ta dan, kot čudovit vojni veleum; ne bodo ga pozabili, dokler bode obstala zgodovina.
Tako je dober, čeden, ljubezniv in ponižen, kakor sploh more kedo biti, a «n je preneumen, da bi se umaknil pod streho, če dežuje. Ne moremo pomagati! Največji bedak je na svetu, in pred pol ure še tega ni vedel nikdo razven mene in njega. Leto za letom mu sledi čudovita slepa sreča, katera so mu nikdar ne izneveri. Bil je slaven vojak v celem svojem življenju, ravnal je vedno bedasto, a vselej si je pridobil naslov viteza, baronu, lorda i. t. d. Poglejte na njegova prsa, kako se bleste! Saj je skoraj zakrit z domačimi in tujimi častnimi znamenji. Da, gospod, vsak njegov križec je spomin na to ali ono gorostasno neumnost—vsi skupaj pa spričujejo, da je človeku najbolje, ako je rojen v znamenji ,,bika." Poslovenil:
Matija Šavs,
modrofjlovec.
jalnico, kjer se prodaja na kant, nasproti Benson's drug store (lekarne.) J. D. Seigel, Mgr.
MISCELLANEOUS SMEŠNO.
DOCTOR.
Ako hočeš ukupiti obleke, klobukov čepic (kap) čevljev ali škorenj jako po ceni, pojdi v proda-
Iz Cirkus v Ameriko.
(Spisal M. V. V.)
(Dalje.)
Tudi v mojem slučaju so se veselili kebri in zelene ,,flike" varnega bivališča v hlačnem robu dobro zašiti in shranjeni za sedem lačnih let, let stradanja in pomanjkanja. Vseh teh rabljivih in praktičnih u metal nostij so me doma naučili. Za večerjo sem spravil še nekaj sadja pod streho, katerega so mi pri odhodu natresli za ,,pobolj-šek," da bi imel kaj v usta vtakniti. Vprašam krčmarja, ima li še kakovo ^tanico za prenočišče odveč. S sožaljem in velikim obžalovanjem sem prejel iz njegovih ust nikalen odgovor. Po daljnem pozvedovanju sem so vsaj toliko Boznanil, da jc bližu, nekoliko višje še druga krčma. Iskaje, is-kaje zaželjene gostilne, pridem v ozadju na dvorišče, kjer se mi je več kočijažev ponujalo v postrežbo; a čemu postrežba s konjem po navpičnih stopnjicah? V gosti temi pritavam konči na vrh kamnitih stopnjic, do obljubljene gostilnice. Sreča mi je bila mila; dobil sem ležišče za (50 cesarsko kraljevih. Priporočil sem strežnici, naj me jutri zarano vzbudi, ker bodem odhajal že ob .J4- z vlakom. Pospravivši vse v red, poravnam svoje no ravno spočite ude na trdo in slabo postelj. Hitro me je zazibal zlati sen v svoje naročje s spominom na Boga in rojstni kraj. Drugo jutro ob treh me je že vzbudilo trkanje na vrata. Ko sera se oglasil, pokuka suh, čokast možiček v sobo z brlečo svetilnico; prosim ga naj mi prižge luč, ker nisem imel vži galnic. Brzo se opravim, boječ se, da bi ne prišel prepozno. Še jedenkrat vse pregledam, da bi česa ne pozabil v naglici, ugasim luč ter se bližani izhodu. Vrata zaprši sem hotel priti do stopnjic. Toda o Merkurij! nisem se vedel nikamor ganiti. Tu šem stal kakor dvoletno dete, kateremu so požrešni pišSanci z dolgimi petami kos kruha odnesli. Menil sem prejšnji večer, da stopnjice dobiti bode šala, a sem se opekel. Tipam z dežnikom okoli sobo na useh vetrov strani, a zamanj! Zdelo se mi je, da sem zašel na ravno nasprotno stran. Bajke na starogrški labirint sem se domislil Ko bi imel je edin klinček ' v teh preklicanih, zavitih rovih! Toda od želje do resničnosti je velika daljava. Toma pa taka, da bi jo lahko v vreče nagrabil, niti koncu svojega nosu nisem razločil, lcamo-li me obdajoče predmete! Koračil sem tako počasi in po malem kakor otroče, ki poskuša prve vaje v tem; bal sem se, da bi se ne prekucnil na glavo v spodaj ležeče votline in kotline. Kako uiti iz te neljube pasti? Dolgo se obotavljati ni bilo časa. Rekel sem sam pri sebi: Zaupil bom z močnim glasom, tako, da bi mrtvi vstajali, ko bi bilo mogoče, ne le spijoči. In res kakor ranjeni Mars v dosetletnej trojanskog vojni na malo-azijskom obrežji, ki je tako zakričal kakor 10,000 j unakov skupno, zagnal sem svoj ,,Va-oj!" v temno noč, da je odmevalo od vseh hodnikov in mogtožev, od vseh spalnic in stanic.
(Dalje prili.)
JZGOVORNIK.
Good day, Doctor!
Good day, Jezčnik!
Nice day, Doc!
Yes, sir.
Now I want to pay for that newspaper, the Amerikanski Slovenec. How may I send the money?
Put in your letter a two dollar bill or bank note with 50 cents worth stamps, close it well, address it correctly and send by post; it will reach its destination all right.
Is there any risk?
Hardly any.
Who assures me that the money be received?
You shall got a receipt of the publisher or your name be anyhow marked on the 4th page of A. S. with the amount paid in.
But if the mail bo robbed can I get any damages?
No, sir. In that case it would be a dead loss for you; as well as if you embark in a railroad car and by some collision the cars
mielit be smashed or catch lire
©
and you bo killed or your things burned; your life and your tilings be lost, you could not recover neither reclaim 'hem any more.
There is anyhow some risk in it?
But very little, as we have to risk every day some, otherwise no enterprise could exist. The farmer risks his seed every spring intrusting it to tho ground; the carpenter risks his life, working high up on the buildings, lest ho might fall down and break his neck: the merchant risks his trade by trusting to the customers; we risk every day our livcB more or loss, trusting in all Divine providence to protect us, otherwise we could hardly dare to move around and even staying at home we might get sick and lose our life and if anyone be too anxious such one might be still at greater risk as the experience teackes us.
What, might bo tho surest way to send money?
Tho surest way to send money is:
1st. By registered letter. 2d. By post money order. 3d. By check and express. What is the difference between the different ways to forward tli« money?
There is quite a difference f.in., if you send your money by registered letter you have the assurance that your letter reached the place of its destination; and in case of some accidents your postmaster is obliged to find out where the letter got, lost.
But if the letter contained money would be in such case the money lost? Yes, sir!
What is the use of registering? The only use is this, that .you can find out, if your correspondent received your letter or not. Then when the concerned postmaster delivers to liim the registered letter, ho has to sign for it, and this signature is returned to you, who had the letter or package registered.
Is post money order also risky?
No, sir; neither the check or express; then whatever you send by post money order (P. M. O.) is assured by the government; if a P. M. O. 'should be lost, your postmaster is obliged to give you a duplicate, and your friend is entitled to reteive the whole amount, whatever you might send to him. By check is very easy and sure way to send money. Then also the express has to dedaraage you bow much ever you might entrust to its care.
JEZIČNIK.
Gud dee Doktor!
Gud dee Jezičnik!
Nais dee Dok.!
Yes sr!
Nau I nvant tu pee for tjat njuspeepor, dje Amerikanski Slovenec. Hau mee Ai send dje mono?
Put in jur leter o tu dolar-bil or banknot uviz 50 sents wortj stamps, cloz it uvel, adress it kor-ekle end send bai post, il uvil riič its destineešn oal rait.
Iz tjereni risk?
Hurdle eni.
Au ašjurs mi tjat dje mono hi reciivd?
Ju šaol get o reciit of dje pob-lisher, or jur neem hi enihau marled on dje 4ts peedž of ,,A. S.'1 uviz dje emauntpeed in.
Bot if dje meel bi robd kan Ai get eni dedaniedžes?
No sr! In tjat keez it uvud be e deed looz for ju, az uvel az if ju embark in o railroad kar, end bai som kaližn, tje kars mait be smašd or ketč fair end ju bi kild or jur tjings burnd: Yur laif end jur tjings bi lost, jo kud not rikover nitjer rikleom tjem eni moor.
Tjer iz enihau som risk in it?
Bot veri litle, az wi liav tu risk everi dee som, otjeruvaiz no an drpraiz kud eksigt. Dje farmer risks his siid everi spring entrusting it tu tje graund; dje karpenter risks his laif, working liai op on dje bildings, lost hi mait foal daun end brek his nek; dje merčent risks his treed bai trusting tu his kostumers; wi risk everi dee aur laif s moor or les trusting in tje divain providons tu protekt us, otjeruvaiz wi kud bardie deer tu muv raund end iven steeing at liom wi mait get sik end loos aur laif, end if eniuvon bi tu enkšioes, šočuvon mait bi stil at, grcter risk az dje okspiriens tiičes os!
H vat iz dje šjurest uvee tu send mone?
Dje šjurest wee tu send mono
is:
1st bai redžistrd leters,
2d bai post mone orders,
3d bai ček end ekspres.
H vat iz d jo diferens bitwiin dje difrent wees tu foruvord dje mone?
Tjor iz kvait o diferens f. in., if ju send jur mone bai redžistord letrs, ju ha v dje assjurens tjat jur leter riičd dje plees of its dostine-šn; end in keez of som aksidens jur postmaster iz oblaidzd tu faind aut livor dje leter got lost.
Bot if dje leter konteend mone, uvud bi in soč kees dje mone lost? Jes sr!
II vat iz dje juz of redžistring? Dje onle juz iz tj is, tjat ju kan faind aut if jur korrespondent ri-eiivd jur leter or not. Tjen hven dje konsrnd postmastr delivers tu him dje redžisterd leter, hi baz tu sain for it, end fjis signitčor iz iz ritornd to ju lin had dje leter or pekidč redžistrd.
Iz post mone ordr oalso riske?
No sr! nidjer dje ček or ekspres, tjen hvatever ju send bai Post mone ordr (P. M. O.) iz ašurd bai dje government; if e P M. O. šud bi lost, jur postmaster iz oblaidzd tu giv ju e dupliket end jur frend is entaitld tu riciiv dje liool emauut, hvatever ju mait send tu him. Bai ček iz veri iize end S j ur wee tu send mone Tjen oalso dje ekspres baz tu dedamedž ju hau moč ever ju mait entrost tu ltz keer.
Dober dan Doktor!
Dober dan Jezečnik!
Lopi dan, Dok.!
Da, Gospodine!
Sedaj hočem plačati časopis. ,,Anierikanskega Slovenca." Kako naj bi poslal denar?
Vloži v svoje pismo dva dolarja popirnatega denarja in prideni 50 centov v markih (stamps,) zapri ga varčno, napis naj bo natančni, pošlji ga po poeti, in bo dospelo bo svojega namena vse p.av.
Ali ti ni nevarnosti?
Celo malo.
Kedo mo zagotovi, da se denar prejme?
Dobili hote pobotnico od uredništva, ali vaše ime bode natisnjeno na 4. strani "A. S.'1 z zne-sekom ki ste ga plačali.
Ko bi pa pošta bila okradena, ali zamorem dobiti odškodovanje?
Ne gospodine! V takim načinu bi vi imeli gotovo zgnbo; jodnako bi bilo, ko bi vi se vsodli na želoznični vozovlak, in ko bi se ponesrečilo, da bi se vozovi po-terli, ali zgoreli: bi tedaj tudi vi svoje življenje in svojo reči zgubili, in noč bi se ne dalo več rešiti, niti poverniii.
Torej je nevarnost pri tem?
Pa kaj malo; sicer mi smo v nevarnosti vsaki dan, drugače vsakoktero podjetje bi bilo nemogoče: Kmetovalec seje vsako
C *
opomlad svoje seme v nevarnosti
ga zemlji izroČivši; testu- ali hiše-
• -i
delec je v vodni nevarnosti ko
visoke poslopja postavlja, 'da bi
ne padel in si vratu nezlomilj
tergovec* zaupuje brez zagotovlje-
nja svojim vkupovavcom:B»L
vsak dan v.jB
življenja, in s vidnost! izročiti v varstvo, sicer
bi "so komaj upah okoli hoditi, in ko bi tudi le doma bivali, znali bi zboleti in svojo življenje} zgu biti; in ko bi kedo bil prestrahljv, ravno taki bi bil še v največji nevarnosti, tako nas skušnja uči.
Kakšni način bi znal biti najgo-tovši denar poslati?
Najgotovši način denar pošiljati jo:
1. po priporočenem jrismu.
2. po poštni nakaznice.
3. po menici in express. Kakšen ja razloček med mnogoterimi načini, denar pošiljati?
Volili razloček je v tem n. pr. ako pošlješ denar po priporočenem pismu, imaš gotovost, da jo pismo dospelo na svoj kraj; in v zadevi primerljeja tvoj poštar je dolžan pozvoditi, kje da pismo je bilo zgubljeno.
Ko bi v pismu denar bil, ali bi taisti denar bil zgubljen?
Da gospodine!
Kaj koristi prjporočeno pismo? Korist je v tem, da ti sprevi-diš ali je dogovomik prejel pismo ali ne. Ko dotični poštar mu pismo podeli, on ima zanj se podpisati, in taisti podpis se ti nazaj pošlje, ki si bil pismo ali zvežČek priporočil.
Ali je poštna nakaznica tudi negotova?
Ni, gospodine, tudi menica ali express ni negotov, karkoli poš lješ po poštni nakaznici, jc zagotovljeno od države, in ko bi P. N. se zgubila tvoj poštar ti ima dati duplikat (dvojinika), ter tvoj prijatel zamoro prijeti ves znesek, kar bi mu bil poslal. Z menico so lahko in varno denar pošilja. Ter tudi Express bi te odškodova), karkoli bi mu izročil.
VREME.
Lunini spremeni imajo vpliv no vremenske spremene po
slavnem zvezdo slovečem T. W. Ileršolji, na pr. Mesca Susča spada
1 Pervi krajec 5 dne ob osmih 20. m. zvečer, pomeni: dež ali sneg pri jugu ali zapadniku.
2. Sčep ali polna luna 13 dne ob dveli 1. min. popolne.
pomeni: lepo
3. Zadnji krajec 21 dne ob šestih 22 m. zvečer
pomeni: snog in vihar.
4. Mlaj 28 dne ob dveh 23 m.
zvečer,
pomeni Lepo".
Platili So:
Tower, Minn.
Foanc Tancig,.......... $2.50
Mike Klobučar,................2.50
Johk Trainpuš,..................1.25
Cold Spring. Preč. P. Vincent Schifrer
O. S. B....................2.00
Collegeville.
Preč. P. Roman Homar, 2.50
Jan Zumer,........................2.00
Gregor Hlebanje,................2.00
Agnes Kapus.......i ... 2.00
Gregor Smolo,....................2.00
Georg Kocjančič................2.00
Paul Blenkuš,....................2.00
Cleveland, O.
Slovensko bratno društvo, 2.00 Oregon.
Mat. Justin,........................2.50
Chicago, 111.
Mat. Nemanich,................2.50
Indian Reserve, Minn
npč O-S.B. 2.50
ec3.00
Pogorori z
dopisalci in naročniki.
Vaš cenjeni list sem dobil, za kar se da Vam prav lopo zahvalim, vsak nas čuti, kako živo potrebujemo skupnega glasila. ,,Amerikanski Slovenec" nam bo središče, rekel bi domače ognjišče krog kterega so bomo zbirali in združeni delovali za vero naših očetov, za jezik naših mater. Saj do sedaj smo bili raztreseni po raznih krajih, da ni vedel brat za brata. ,,Amerikanski Slovenec" bo pa tudi nas ožjo vozal z našimi brati onkraj širnega oceana.
OPOMBA.
Razposlali smo Amerikanskega Slevenca po 10 in 25 do 100 Stcvilik skupno zanesljivim gospodom in Prijateljem, da bi blagovolili taiste popredati po 5 ct. (ali 15 kr.) posamezno šte-vilike, ako jim je po volji in so vneti za naš Slovenski časopis. Ako se pa nemorete potrudili, prosim, da mi ga na moje stroške nazaj pošljato. Uredništvo.
obračata do .dosedanjih naročnikov in prijateljev, ju sprbi, da bi se ne bil še kateri naveličal; ako potrkata na vrata ,,novič", zopet ne vesta, kako bodata sprejeta, ker So nista dovolj poznana in so tako rado zgodi. uhovna lekarna
za vse, ki liočejo večno živeti.
Podučna knjižica
katero jo izdal Dr. E. M. Muller, škof Linški, Poslovenil Fr. Zbaš-nik, župnik. V Ljubljani 1889— Cena mehko vezani jo 20 kr.
Vsebina: Predgovor.—Vvod. Kako je umeti naslov te knjižice? Zdravnik in bolnik. Iz česa je duhovna lekarna.—Prvi del. Branila proti dušnim boleznim: Ogi-bag so okuženja: Boj se ognja čuvaj hišna vrata. Ogibaj se prepiha. Nebeška lestvica Zdravje bolnikov. Studenic življenja in zdravja.—Drugi dol. Zdravila j za dušne bokzni: Zdravilo zoper duhovno jetiko ali sušico. Zoper prostovoljno amahovanje. Zoper mraz boječnosti pred ljudmi. Kako je sv. Ignacij Frančiška Ksav. rešil posvetnega duha. Zdravilo za mrzlico lakomnosti. Kako jo sv. Filip Nerij mladeniča ozdravil omotice časi i lakomnosti. Zoper popade besnosti. Zoper kostno gujilobo—no vošči jivosti. Mazilo za oči. Strup in pomoček zoper strup. Za take, ki imajo duhovno vodenico. Za mrtvoudne. Za srčnobolne. Domača zdravila zoper strah pred smrtjo- Univerzalno ali občno zdravilo.—Sklep. Krščanska vodila za življenje. Obljube našega božjega Odrešen-ika častilcem njegovega presvete-ga Srca. Koreniti izkaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne. Zgledi lepo smrti.
l)n luth and Iron Range
ŽELEZNICA.
(lo|i. ; f us j i>"i>-
logo
Duhovni Pastir. Vabilo na naročbo,
Vsak stan ima dolžnosti in mi imenuje težavniše memo druzih; tudi stan časnikarski ni izvzet. Mod težvaniša opravila svojega večkrat neprijetnega poslovanja smo šteti; običajno pro-novljenjo naročbe ob novem letu. Tudi vrednik in založnik. ,,l)u-kovnega Pastirja" skusata in čutita to letos že devetič, ko jima je utrditi in zagotoviti obstanek lieta za naštopno leto. Ko se
12:00 10:54 9:10
8:22 7:10
prili.
Postaj« 'Stations'
Uulutli oflli. Two Harbors
Mcsaba Tower Ely
prill.
3:15 •1:25 6:04 <>:52 8:05
TOWER, MINN. Clias, MeNamara,
prodaja po naj nižji ceni, Živo apno, premog, seno in raznoterim krmo (futor) zn domače živali.
GERMAN AMERICAN
iAT
MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja
Vsake vsrte frišno in soljeno meso, kakor tudi ribo, perutnino in frišne klobaso po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
Tie Boston Clotting House.
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri:
▼
na
našo izverstno zalogo'in največjo izbirko mešanego blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval.
Vse sorte srajce in rokovico nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleko prodaja po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo.
.T. .T. MUIIIMK Ac CO.,
Tower, Minn.
CITY MEAT MARKET,
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA
Vsakdan frišno goveje in prošičjo, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno
"W". IEE. MoQuade.
O. II. OPPEL Ac NOTVS,
prida j a
nadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala in
obuvala. XXXXXXXXX Obilna zaloga za rudarje in drvarje.
XXXXXXXXX
Čolni in indianslci izdelki.
M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnino in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN.
Ticket!
Za vožnjo čez morje na Parnikih (morskih ladijah) Severo-n Nemškega Lloyd a prodaja po najnižji ceni in tndi
pošilja denar na Avstrijsko po 100 ti. za 42 dolarjev.
The Boston Clothing Ilonse.
Joliet, 111.,
N. Indiana St.
Vsake vrste:
Suh o in i&juo
in tudi prodajamo Klobase na veliko in na drobno za gotovi denar-cash-ali na mesčno plačo.
Svoje Rojake
uljuduo vabimo
,1.1). STUKEL & JOS. KOFOLT.
J. B. NOBLE, M. I)., Z I> Sli A/V IN I IX,
Office nad Benson-ovo • Lekarno. TOWER, - MINN.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn. Dobra postrežba, zverstna jedila. Nizko ceno. Uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE.
CII.AS. 1.ANO, Photograph, Tower, Minn.
Fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
&
W.l SHEPHARD & CO.,
PRODAJA.
Izeleznino 11. pr. Peči, kuhinsko posodo, in raznoverstno orodje; pa tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE.
Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskerbljuje rakve in vse k pogrebu potrebno reči. Tower, IMCiiui.
Zaloga
poči, mnogotere želoznino, kosi-tarskega blaga; zbirka, olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsako vrstno sobno opravo
Vam uljudno priporočamo.
JAKOB SKALA,
ToM er, - >Iiim.
Velika trgovina
z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso okusne klobase in čisto mast,
i. t. d.
1'ridito in poskusite !
J_j. IVI. CHBISTIAN
McINNLS & KITTO,
' Zaloga
t
Yell,
ELY, MINN.
V:EI ilKA
ZAL( XJ-A
želoznino, lesenega in hišnega, orodja
Se dobi po najnižji coni: poči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse ruderjem in gojzdar-jom potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi rakve in pogrebe.
VSAK< >TIiSTiVEC>A BX,AGA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Znate 111
I)a Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE S>o vet'
zdal ko drugod;
$1.00 ukupi 30 vati. nar bolši kot.onino.J §1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrik breskev. . §1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. ■ Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturnega blag* ali groserije sena ali (fulra), ali karkoli druzoga vso po ugodni cen'
dobiš pri
IN RANGE CASH STOEE.