KAZALO Ladko Korošec Otrok Zagorja Ljubljana Osebnost Don Kihot Prodana nevesta Boris Godunov Knez Igor Don Pasquale Seviljski brivec Ostale vloge Spominska soba Ladko Korošec 3. 8. 1920, Zagorje ob Savi - 21. 3. 1995, Ljubljana Ladko Korošec, basist, operni in koncertni pevec ter igralec, je bil eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev druge polovice 20. stoletja. Prava pevska legenda je postal že v času življenja, enak sloves pa ga spremlja tudi po smrti. Bil je gost največjih opernih hiš po svetu, kjer so mu vzklikali ugledni ljudje in ljudski umetniki, z enako vnemo in zanosom pa je prepeval opere tudi na malih odrih in preprostim ljudem. Bil je človek, ki je z vsem bitom živel za umetnost in jo želel kot največji človekov dosežek, ki se ga ne da kupiti, posredovati in prenesti na svojo publiko. Razočaral je ni nikoli. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betettu, obiskoval pa je tudi dramsko šolo. V mladosti je sodeloval v amaterskih gledališčih, poklicno pa je začel nastopati v ljubljanski Drami. O svojih gostovanjih po svetu pod okriljem ljubljanske Opere je leta 1973 napisal tudi knjigo Na tista lepa pota. Otrok Zagorja Ladko Korošec je bil rojen 3. avgusta 1920 v Zagorju ob Savi kot peti, najmlajši sin v rudarski družini. Že od malih nog ga je spremljala glasba. Njegov oče, Alojzij Korošec, ki je služil denar za preživetje družine kot rudar, se je ves čas ukvarjal z glasbo; komponiral, igral več instrumentov, vodil rudarsko godbo in v njej igral ter imel zraven še dva ansambla. Ladko je kot otrok izkusil vso bedo življenja v koloniji, saj so člani družine po očetovi smrti ostali brez sredstev za osnovno preživetje, izgubili pa so tudi pravico do kolonijskega stanovanja. Po izselitvi so živeli v revščini, prosjačili so za kurjavo ... Ladko je hodil s košem pobirat ostanke premoga in ob takratnem težkem življenju spoznal krivice, ki so jih doživljali rudarji in njihove družine. Mama Jožefa je bila po Ladkovih besedah dobra in izredno delavna ženska. Kljub trdemu življenju in vsakodnevnemu odrekanju je želela, da njeni otroci zaživijo boljše življenje, zato se je vseh pet otrok šolalo. Šolanje je vsaki rudarski družini predstavljalo ogromen strošek, za družino brez očeta pa je bilo to skoraj nemogoče. Ladko Korošec iz osnovnošolskih dni Zagorje okrog leta 1920 Ljubljana Leta 1930, v desetem letu starosti, se je šel šolat v Ljubljano na realko. S tem se je začela njegova velika ljubezen do Ljubljane, iz katere je kasneje na gostovanja vedno odhajal s težkim srcem in se z veseljem vračal nazaj. Čeprav je imel veliko izjemnih priložnosti za življenje v tujini, se je vselej znova odločil za Ljubljano. Življenje v času šolanja na realki zanj ni bilo lahko; ni imel denarja za čevlje, prezebal je v majhni sobici, v kateri je živel skupaj z bratom in še dvema prijateljema, kljub izobilju, ki se ga je dalo kupiti, pa je bil tudi večkrat lačen. Njegovi vidnejši pevski in igralski začetki sežejo v čas nastopanja na Rokodelskem odru, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo. Prepeval je tudi v zboru Glasbene Matice. Po končani igralski šoli in deklamaciji na Glasbeni Matici se je vpisal na dramsko šolo na Akademijo za glasbo. Igrati je začel v ljubljanski Drami, s čimer se mu je izpolnila velika želja. Hkrati je študiral petje pri profesorju Betettu in pel na opernih produkcijah. Eden njegovih profesorjev na akademiji je bil Ciril Debevec, pri katerem se je učil tudi v Drami in Operi. Igralsko mu je pomagal naštudirati vloge, s katerimi je zaslovel v ljubljanski Operi, po Jugoslaviji in svetu. ********** Priznanja govorijo sama zase Trikratni dobitnik Prešernove nagrade in sicer v letih: • 1949 za vlogo Don Pasquala • 1959 za vlogi Sancha Panse in Don Pasquala in • 1978 za operni pevski opus. Prejel je Jugoslovansko nagrado komiteja za kulturo in umetnost v Beogradu, je pa tudi dobitnik Betettove nagrade, ki jo podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Osebnost Ladko Korošec predstavlja malega človeka, ki je s svojimi talenti in predvsem delom in neomajano voljo trdno sledil svojim sanjam. Kljub preprekam in prenekaterim oviram je svoje otroške sanje tudi uresničil. Iz kraja, kjer se ljudje še danes borijo za vsakdanji kruh, je odšel v svet in ta je zanj postal en sam oder. Njegovo večno pravilo je bilo posredovati ljudem vsaj košček umetnosti, ki je bila zanj neprecenljiva. Slava ga ni spremenila. Čeprav so ga povsod poznali in je širom po svetu srečeval prijatelje, je ljubezen do Ljubljane, v kateri je stanoval, in do Zagorja, njegovega rojstnega kraja, ostala. Prav v slednjega se je vedno znova vračal, obiskoval prijatelje in stare znance, tu preživljal počitnice in proste trenutke ter si zgradil hišo. Zanimal se je za raznovrstno umetnost, arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo, literaturo ... Potovanja so ga kljub utrujajočemu delu izpopolnjevala, saj so mu dala možnost raziskovati svet. Sam se je veliko ukvarjal s filmanjem, zato je bila kamera njegova sopotnica prav na vseh potovanjih. Nova izkustva in znanje, ki ga je ves čas nadgrajeval, so mu dajali globino v osebnem življenju in na odru. Bil je pravi svetovljan. Največ povedo njegove besede: “Večkrat sem premišljeval, kaj je umetnost. Umetnost je tisti najvišji človekov dosežek, ki sočloveka pritegne in prevzame, je lepota in iskanje resnice. Zato resnična umetnost ne laže. Silno težko je dosegljiva. Še nekaj je pri umetnosti: ne da se je kupiti z nobenim denarjem. In če sem se umetnosti s svojim delom vsaj deloma približal, ima moje življenje svoj smisel.” Don Kihot Ladko Korošec kot Sančo Pansa Vloga Sanča Panse v Massenetovi operi Don Kihot, ki jo je ta napisal leta 1910 po istoimenskem romanu španskega pisatelja Miguela de Cervantesa, je ena najprepoznavnejših Koroščevih vlog pri nas in na tujem. Že leta 1945 se je spoznal z Miroslavom Čangalovićem in postala sta dobra prijatelja. Pozneje sta bila v duetu opere Don Kihot neprekosljiva. Uprizorila sta jo neštetokrat, z njo sta gostovala po vsej Evropi, v Španiji, Kairu in Aleksandriji. Vrhunec v Parizu Opera Don Kihot je bila tudi otvoritvena predstava beograjske Opere v pariškem gledališču. Francozi so jo pričakovali s skepso, saj gostovati v Parizu z opero francoskega skladatelja, in to celo Masseneta, ni preprosto. Korošec se je celotno vlogo naučil v francoščini. Izgovorjavo ga je učila Mihaela Šarićeva, ki ga je učila tudi deklamacijo in tehniko govora. V francoščini je pozneje pel tudi na gostovanju v Barceloni in Madridu. Kot povsod na njegovih nastopih se je tudi tukaj zbrala vsa elita in vsi direktorji večjih svetovnih gledališč. Opera je bila razprodana v trenutku. Korosek, kot so ga klicali povsod po svetu, je navdušil publiko. Nepopisno vzdušje, zmagoslavje, ogromen aplavz. Popoln uspeh. Uspel je v mestu, ki je predstavljal center svetovne umetnosti, v Parizu. Korošec: “Prav s tistimi predstavami v Parizu, v mestu, ki mi je od vseh najbolj pri srcu, se mi je odprla pot v svet.” Sančo Pansa - Don Kihot Korošec in Čangalović v Don Kihotu ********** "Na nebu je zasijala nova zvezda: Ladko Korošec kot Sancho Pansa. Slišali smo velikega pevca, kajti Korošec je glasbeni fenomen, in videli smo igralca, kajti mali okrogli mož s štrlečimi lasmi je tudi čudoviti igralec. Oba partnerja (Čangalović) sta ustvarjena drug za drugega. Obadva utelešata Cervantesovo vizijo, eno kreaturo z nosom na tleh, drugo z nosom v oblakih. Scena smrti nas pretrese. Dva priajtelja se poslavljata za vedno. Je to bilo še petje? Poezija? Bil je glas vesoljnega trpljenja in vesoljne sreče na zemlji”. Marcel Schneider, Compat, Paris -------------------------------------- “Iskati bi morali Sanča, ki bi bil tako dober, kot Ladko Korošec”. Figaro, Pariz -------------------------------------- Ostala gostovanja Don Kihota: Španija (Barcelona, Madrid), Italija (Torino), Egipt (Kairo), Škotska (Edinburg), Avstrija (Dunaj), Grčija (Atene), Nemčija (Berlin), Irska (Wexford), Sicilija (Palermo), Danska (Kopenhagen), Češka (Praga), Jugoslavija (Novi Sad, Skopje, Beograd) ... -------------------------------------- “Občudovali smo Ladka Korošca, čigar upodobitev Sanča je bila glasovno na višku in igralsko neprekosljiva.” Vanguardia Espanola, Španija Za vlogo Sanča Panse je Ladko Korošec leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Prodana nevesta Ženitni mešetar Kecal Češka komična opera v treh dejanjih Bedricha Smetane spada med del železnega opernega repertoarja na Slovenskem, tudi po zaslugi Korošca. V vlogi Kecala je prvič nastopil kot zamenjava Julija Betetta, ki je zaradi bolezni ni mogel odpeti. Prav tako kot njegov učitelj in vzornik, je tudi Korošec vlogo fantastično izpeljal. Od takrat je v njej nastopal več kot 200-krat. Vloga sodi med najbolj priljubljene in zaželene vloge pri gledalcih. Z opero je najprej nastopil v Ljubljani in Mariboru, kamor je po vojni zelo rad prihajal. Sledila so gostovanja v Avstriji, Celju, Murski Soboti, Lendavi, v Rušah ... V velikih opernih hišah in na manjših odrih, pred “velikimi” in “malimi” ljudmi. O tem je sam zapisal: “Bilo je čudovito; predstavo je poslušalo in gledalo na tisoče ljudi. Nepozabno!” Na podlagi dobrih nastopov so sledila gostovanja v tujini. Veliko so mu pomenili nastopi v “Teatro la Fenice” v Benetkah, kjer so bile uprizorjene neštete krstne predstave in premiere, opere italijanskih in svetovnih mojstrov. Benetke so bile zanj mesto lepote in neprecenljive umetnosti. Kecal na odru Gostovanja so se vrstila v Avstriji, Nemčiji, Monaku, Kairu, Bologni in Trevisu v Italiji, Sofiji v Bolgariji, Jugoslaviji (Novi Sad), Palermu na Siciliji ... Leta 1945 je bil z zagrebško Opero tudi na zelo odmevnem gostovanju v Tokiu na Japonskem in Osaki. Odziv med ljudmi je bil zelo velik, vse opere je posnela in predvajala tudi televizija. ********** “Umetniški poslastek nam je nudil Ladko Korošec, ki je Kecala upodobil z edinstveno življenjsko silo; to je bil dokaz zelo visokega igralskega in pevskega znanja.” Volkswille, Avstrija Boris Godunov Menih Varlaam Boris Godunov je, po besedilu istoimenske tragične drame Aleksandra Sergejeviča Puškina, opera ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega z ljudskimi prizori. Korošec je kot Varlaam, oblečen v dolgo črno meniško kuto in obut v škornje, s sivo lasuljo z dolgimi lasmi in dolgo brado, izgledal kot pravi pravoslavni pop. Z opero, s katero je večkrat gostoval v Beogradu, so se mu začela odpirati vrata v svet. Z njo je prvič gostoval v tujini, in sicer v Wiesbadnu v Nemčiji. Publika ga je nagradila z bučnim aplavzom, ki mu je pomenil plačilo za dobro opravljeno delo. Z aplavzom mu je po njegovih besedah “dala vse”. Domov se je vrnil vesel in srečen. Tudi gostovanja v Španiji se je prvič udeležil z Borisom Godunovim, kjer je pel Varlaama in Pimna, in to celo v ruščini. Ta opera je tudi prva, po kateri je delil avtograme, in sicer v Zagrebu, kjer mu je, enako kot povsod, izvedba fantastično uspela. Z Varlaamom je gostoval v ameriškem mestu Chicagu. Bil je prvi Slovenec, ki je nastopil v Lyric Operi. Redka stvar, ki se lahko pevcu zgodi, je, da mu ploska tudi orkester. Korošec je to s svojim Varlaamom doživel. Varlaam - Boris Godunov Ostala gostovanja: Francija (Pariz), kjer je dobil povabilo na ponovno gostovanje po fenomenalni izvedbi Don Kihota, Nizozemska (Amsterdam, Rotterdam, Haag, Utrecht), Korošcu zelo ljuba gostovanja v Benetkah (tu je med drugim tudi dobil povabilo na avdicijo v Milano, za New York, ki pa se je, tako kot veliko drugih, zaradi prezasedenosti v ljubljanski Operi ni mogel udeležiti), Monako (Monte Carlo), kjer so ga povabili gostovat na Irsko, Egipt (Kairo), Japonsko ... ********** “Ladko Korošec si je osvojil uspeh, ko je igral in pel pijančka Varlaama. Za velike talente ni majhnih vlog. Koroščev uspeh je resnično neovrgljiv.” Nice Matin, Monaco -------------------------------------- “Ob veliki vitalnosti, izredni naravni igri, skupaj z melodično enkratnim načinom oživljanja vloge smo uživali ob veliki umetniški osebnosti Ladka Korošca.” Akropolis, Atene Knez Igor Vojak Skula V Knezu Igorju, operi ruskega skladatelja Aleksandra P. Borodina, je Korošec s svojim basom odlično odigral vojaka Skulo. Z njim se je proslavil v njemu zelo ljubih mestih. Po uspelem nastopu v Don Kihotu v Parizu je dobil povabilo za gostovanje tudi kot Skula v Knezu Igorju. Gostoval je še v Italiji (Benetke) in Španiji (Barcelona). Špansko občinstvo, ki je sodilo med zelo zahtevno, je bilo nad njegovo predstavo navdušeno. Gostovanja so se vrstila po Italiji (Torino, Treviso in Rim, kjer je gostoval prvič), Monaku (Monte Carlo), gostoval pa je tudi v Egiptu (Kairo). Kot Skula je prvič nastopal tudi v Atenah v Grčiji. Povsod so ga sprejele množice, željne kakovostnih opernih predstav in Korošec jim je te tudi dal, za kar je bil poplačan z vzklikanjem, aplavzi in z vedno znova polnimi dvoranami. Vojak Skula ********** “Ladko Korošec je bil odličen v živahni vlogi Skule, v vlogi, v kateri je lahko izrazil svoje odlične basovske darove.” Solidaridad, Barcelona -------------------------------------- “Korošec kot Skula je bil odličen komik in pevec hkrati.” The Scotsman, Glasgow Don Pasquale Premožni starec don Pasquale Don Pasquale, komična opera Gaetana Donizettija, iz katere je na osnovi starejšega besedila Angela Anellija libreto napisal Giovanni Ruffini, sodi med Koroščeve operne vloge, ki jih je največkrat odpel in odigral. Z vlogo je vedno znova navduševal po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in Italiji, dobil je tudi Jugoslovansko nagrado komiteja za kulturo in umetnost v Beogradu. Gledalci so bili vedno znova navdušeni nad njegovimi buffo vlogami. Z neprekosljivim glasom in širokim spektrom igralskega znanja je pridobival bučne aplavze vzhičenih množic. Leta 1959 je za vlogo don Pasquala v istoimenski operi prejel Prešernovo nagrado, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Don Pasquale na odru Seviljski brivec Don Bartolo Za italijansko komično opero Gioacchina Rossinija, za katero je besedilo po Beaumarchejevi komediji napisal Cesare Sterbini, je vlogo naštudiral s pomočjo profesorja na akademiji Cirila Debevca, ki mu je pomagal tudi pri igralski izvedbi drugih vlog. Prav gotovo spada Don Bartolo (skupaj s Kecalom in še nekaj drugimi) med vloge, ki jih je igral znova in znova in so mu bile “pisane na kožo”. Zapel jo je neštetokrat, v Ljubljani in na gostovanjih po Evropi, v družbi mnogih znanih pevcev. Don Bartolo ********** “Don Bartolo Ladka Korošca je mojstrovina operne komike, kreacija, ki pomeni vrh jugoslovanske operne umetnosti.” Politika, Beograd -------------------------------------- “Ladko Korošec je bil silno komičen, čudovit dr. Bartolo.” Volkszeitung, Avstrija Ostale vloge Štrukelj, Sarast, Lunardo ... V Koroščevem življenjskem repertoarju se je nabralo več kot sto različnih vlog. Največji vtis na gledalce je naredil z interpretacijo buffo 'šaljivih' vlog, kot že z omenjenim Kecalom v Prodani nevesti, don Pasqualom v istoimenski operi, don Bartolom v Seviljskem brivcu, kot tudi z županom Štrukljem v Gorenjskem slavčku. Kot ljubitelju Wolfganga Amadeusa Mozarta in njegove glasbe so Korošcu veliko pomenile tudi vloge v njegovih operah. Pel je Figara v Figarovi svatbi, Sarasta v Čarobni piščali, Osmina v Begu iz Sarajeva, Leporella v Don Juanu, don Alfonza v Cosi fan tutte ... Spregledati ne smemo niti oper, kot so Wolf-Ferrarijeva opera Štirje grobijani, opera Sergeja Prokofijeva Zaljubljen v tri oranže, Luiza (Charpentier), Falstaff (Verdi), Havanščina, Soročinski sejem, Kavalir z rožo, Tosca, Čarodejka ... Girolamo - Decameron (Zgodba o dobrem menihu) Ochs - Kavalir z rožo Krjavelj - Deseti brat Mama Agata - Viva la mamma Osmin - Beg iz Seraja Lunardo - Štirje grobijani Spominska soba Spominska soba Ladka Korošca se nahaja v Weinbergerjevi hiši v Zagorju ob Savi. Uredila jo je Ustanova Fundacija Ladko Korošec v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi. Zasnovana je kot multimedijski prostor, ki ga zapolnjujeta slika in glas tega nesmrtnega slovenskega opernega pevca in igralca. Film, ki se vrti na platnu v sobi, odslikuje drobce prave vsebine njegove osebnosti. Vsak, ki vstopi, lahko virtualno prisotnost umetnika podoživi tudi ob razstavljenih osebnih predmetih, kot so očala, knjiga Na tista lepa pota (iz leta 1973) in zanj nepogrešljiva kamera, s katero je filmal svoja potovanja. Spominska soba je opremljena s Koroščevo figuro v kostumu Kecala ter fotografskimi reprodukcijami, ki dopolnjujejo spominsko vzdušje prostora. Weinbergerjeva hiša Kulturni dom Zagorje Cesta 9. avgusta 1 Zagorje Telefon: 03/ 56 64 171, 059/ 730 769 info@kulturnidom-zagorje.si ODPRTO: 10.30 do 15.00 15.30 do 19.30 15.30 do 19.30 9.00 do 13.00