*UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana 1 Uporabnost daljinskega zaznavanja snega v Sloveniji Anja Horvat, Andrej Vidmar, Sašo Petan, Mitja Brilly* Povzetek V današnjem svetu je vedno bolj pogosta uporaba satelitskih posnetkov za različne namene, med katerimi je tudi daljinsko zaznavanje snega. Izdelava preglednih kart snežne pokritosti površja je namreč precej bolj preprosta, kadar imamo na razpolago satelitski posnetek, kot pa če moramo na terenu izvajati meritve in jih kasneje interpolirati po površini. Pri izdelavi kart na osnovi satelitskih podatkov pa vseeno potrebujemo tudi terenske meritve, in sicer za verifikacijo posnetkov. Pri obdelavi satelitskih posnetkov sistema MODIS smo za verifikacijo uporabili razpoložljive podatke o prisotnosti snežne odeje v Sloveniji. Te podatke smo primerjali s satelitskimi posnetki in zaznano snežno pokritostjo na te-teh. Analizirali smo tudi podatke klimatološke postaje Ljubljana in prišli do zaključka, da satelitski posnetki za zaznavanje snežne pokritosti v Sloveniji niso uporabni in sicer zaradi neustreznih klimatskih značilnosti Slovenije, nizkih nadmorskih višin ter pokrovnosti tal. Uvod Pregledne karte površinske pokritosti s snežno odejo so pomembna izhodišča za nadaljnje hidrološke raziskave. Lahko so izdelane na podlagi satelitskih posnetkov ali pa s pomočjo terenskih meritev in interpolacije le-teh po površini (Foppa et al., 2006). Satelitski ponetki površinske pokritosti s snežno odejo organizacije NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration) so na voljo že od leta 1966, danes pa je njihova uporaba razširjena po vsem svetu, predvsem pa v državah z veliko snežnimi padavinami (Hall & Riggs et al., 2002, str. 181). Karte površinske pokritosti s snežno odejo lahko uporabimo v kombinaciji s hidrološkimi modeli in tako določimo vpliv tajanja snega na dinamiko podtalnice, količino vode, ki jo snežna odeja prispeva k površinskim vodotokom v gorah ali pa določimo vpliv tajanja snega na površinski odtok in obliko hidrograma. Kljub vsem možnostim, ki nam jih dajejo satelitski posnetki, pa moramo karte, narejene na podlagi posnetkov, tudi validirati. Validacije kart v posameznih primerih kažejo obetajoče rezultate, npr. v Turčiji se izdelane karte na podlagi satelitskih posnetkov sistema MODIS za namen določanja vpliva tajanja snega v hribovitih regijah ujemajo s terenskimi meritvami kar 82 - odstotno (Tekelia et al., 2005, str. 216). Po svetu je razvitih več programov za modeliranje snežne odeje, večinoma v hribovitih deželah, v Evropi Alpah. Za švicarske Alpe je razvit model, ki kombinira simulacijo snežne odeje, GIS-a in satelitskih posnetkov in je razvit z namenom, da bi z njim napovedovali naravne nesreče, kot so snežni plazovi in poplave, ugotavljali možno proizvodnjo hidroenergije ali ga uporabljali za namene turizma (Weibel et al., 2002, str. 179). Satelitsko zaznavanje prinaša mnoge prednosti hidrološki znanosti. V večji meri olajšuje delo, saj terenske meritve in analize podatkov nadomeščajo satelitski posnetki, ki so že površinski prikaz (Suzuki in Ohta, 2003, str. 1181). Kljub vsemu bomo za posplošeno uporabo satelitskih posnetkov z zadovoljivimi rezultati potrebovali še več študij verifikacije satelitskih posnetkov s terenskimi meritvemi (Grayson et al., 2002, str. 1313). 2 O sistemu MODIS MODIS je kratica za Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer, kar pomeni sprektroradiometersko slikanje s spreminjajočo se resolucijo in je del opreme na satelitu Terra. Namen posnetkov MODIS-a je globalno preučevanje vegetacije, pokrovnosti, globalne spremenljivosti površja, površinskega albeda, temperature ter snežne odeje in ledu. MODIS ima dnevno oziroma skoraj dnevno časovno resolucijo in 500-metrsko krajevno resolucijo posnetkov snežne pokritosti (Hall, Riggs et al., 2002, str. 181). Največja pomanjkljivost MODIS-a pri kartografiranju snežne odeje na podlagi posnetkov je vizualno ločevanje pokritosti s snežno odejo in oblačnosti. Sneg in oblaki imajo namreč podoben spekter odboja žarkov, kar zahteva spremembe v algoritmu zaznavanja snežne odeje (Riggs in Hall, 2002 in 2004). V tej smeri se razvijajo metode, ki bi omogočale senzorju ločevanje različnih površin s podobnimi odbojnostimi (Vikhamar in Solberg, 2003, str. 309). To bi omogočilo senzorju, da razlikuje na posnetkih sneg in oblake. Merilna mesta snežne odeje Snežna odeja v gorskem svetu je zelo spremenljiva zaradi prisotnosti močnejših vetrov in osončenosti oziroma osenčenosti (Ogrin, 2005, str. 63). Zato je potrebno pred izbiro merilnih mest snežne odeje skrbno premisliti o vseh možnih vplivih. Za validacijske namene smo uporabili meritve snežne odeje upravljalca klimatoloških postaj ARSO (Agencija za okolje RS). Glede na to, da je območje validacije relativno majhno (okoli 12000 km 2 ) smo lahko uporabili meritve samo ene postaje, in sicer klimatološke postaje v Ljubljani. Podatki in metodologija Karte pokritosti s snežno odejo so podlaga za številne hidrološke modele, ki kombinirajo daljinsko zaznavanje, modeliranje površinskega odtoka, GIS, DEM in drugo (Haefner et al., 1997, str. 275). V uporabi je vedno več kart pokritosti s snežno odejo, narejenih s pomočjo različnih računalniških tehnik, ki pa morajo še vedno biti validirane na podlagi terenskih meritev pred nadaljnjo uporabo. Primerjava in-situ meritev in satelitskih posnetkov sistema MODIS je bila tako narejena tudi za primer Avstrije (Parajka in Bloeschl, 2006, str. 679). Izhodišče naše študije je, da je trajanje prisotnosti snežne odeje v Sloveniji v povprečju več kot 50 dni na leto (Slika 1), kar pomeni, da tajanje snega prispeva neko količino vode k površinskemu odtoku. To lahko sklepamo tudi iz dejstva, da Ljubljana leži na največjem vodonosniku v Sloveniji, ki se napaja s površinskimi vodotoki, predvsem Savo, ki izvira v hribovitem svetu. Zaradi tega je pomembno, da poznamo vpliv tajanja snežne odeje na površinski odtok in v nekaterih primerih tudi posredno na podtalnico, za kar kot osnovo potrebujemo pregledno karto pokritosti s snežno odejo. Glede na vedno bolj razširjeno uporabo satelitskih posnetkov v snežni hidrologiji smo se odločili, da preverimo uporabnost le-teh na primeru Slovenije. 3 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 1948/1949 1950/1951 1952/1953 1954/1955 1956/1957 1958/1959 1960/1961 1962/1963 1964/1965 1966/1967 1968/1969 1970/1971 1972/1973 1974/1975 1976/1977 1978/1979 1980/1981 1982/1983 1984/1985 1986/1987 1988/1989 1990/1991 1992/1993 1994/1995 1996/1997 1998/1999 2000/2001 2002/2003 2004/2005 sezona trajanje [dni] sezonsko trajanje povprečno trajanje Slika 1 – Sezonsko trajanje pokritosti površja s snežno odejo v Ljubljani za sezone od 1948/1949 do 2005/2006 Razpoložljivi satelitski posnetki sistema MODIS Produkti snežne pokritosti območja so bili dobljeni z uporabo informacij MOD-pasov 02, 04, 06 in iz satelita Landsat TM iz projekta Corine 2000 (Preglednica 1, Slika 2): - projekcija: UTM33 (Universal Transverse Mercator, cona 33 sever); - geo. datum: WGS84 (World Global System 1984); rasterski format: GEOTIFF (Geo - Tagged Image File Format), 4-bit globina pikslov. Preglednica 1 - Seznam razpoložljivih satelitskih posnetkov Št. Ime rastrske datoteke Čas Ura Datum Kvaliteta 1 mod02hkm_2002299.1050_fuso33_sca3.tif 2002299_1050 10:50 26.10.02 slaba 2 mod02hkm_2002324.1045_fuso33_sca3.tif 2002324_1045 10:45 20.11.02 slaba 3 mod02hkm_2002363.1050_fuso33_sca3.tif 2002363_1050 10:50 29.12.02 dobra 4 mod02hkm_2003014.1050_fuso33_sca3.tif 2003014_1050 10:50 14.1.03 slaba 5 mod02hkm_2003055.1045_fuso33_sca3.tif 2003055_1045 10:45 24.2.03 odlična 6 mod02hkm_2003078.1050_fuso33_sca3.tif 2003078_1050 10:50 19.3.03 dobra 7 mod02hkm_2003103.1045_fuso33_sca3.tif 2003103_1045 10:45 13.4.03 dobra 8 mod02hkm_2003126.1050_fuso33_sca3.tif 2003126_1050 10:50 6.5.03 nezadostna 9 mod02hkm_2003162.1025_fuso33_sca3.tif 2003162_1025 10:25 11.6.03 nična 10 mod02hkm_2003201.1030_fuso33_sca3.tif 2003201_1030 10:30 20.7.03 nična 11 mod02hkm_2003229.1055_fuso33_sca3.tif 2003229_1055 10:55 17.8.03 nična 12 mod02hkm_2003261.1055_fuso33_sca3.tif 2003261_1055 10:55 18.9.03 nična Slika 2 - Klasifikacijska shema posnetkov 4 Pregled in preračun posnetkov območij pokritih s snegom z vektorskim GIS Zaradi vektorske obdelave podatkov GIS, ki jo uporabljamo za doseganje večje natančnosti preračunov pri večjih merilih (1 : 5.000 in 1 : 25.000) in kompatibilnosti z razpoložjivimi obstoječimi vektorskimi podatki, je bilo potrebno rastrske vsebine SCA3 (posnetki območij pokritih s snegom) predhodno vektorizirati. Vektorizacijo se je izvršilo s programskim orodjem "Vextractor" za avtomatsko vektorizacijo. Program med drugim omogoča paketno (»batch«) obdelavo geopozicioniranih rasterskih slik GeoTIFF, tako da vektorsko naknadno geopozicioniranje in/ali transformacija nista potrebna. Torej dobljena vektorska topologija prevzame vsebine projekcije in razmerja avtomatsko iz rastra in hkrati za vse datume. Vektorizirale so se samo vsebine obarvane svetlo modro (razred 4), torej vsebine, ki predstavljajo snežno odejo (sneg; Slika 2). Po vektorizaciji so se tako dobili vektorski obrisi - konture snežne oddeje. Nato se je te vsebine prekrilo z mejo R Slovenije in dobljeni so bili vektorski poligoni posnetkov območij pokritih s snegom na območju bloka UTM33 in WGS48, ki pokriva pol Slovenije - zahodni del (Slika 3). Slika 3 - Posnetek območja pokritega s snegom (SCA) na dan 24. 2. 2003 (UTM33-WGS84 - celotni posnetek) Dobljenih je bilo 8 datumsko različnih poligonov posnetkov pokritosti s snegom (SCA3) (Slika 4). 4 posnetki niso vsebovali pokritosti s snegom na območju Slovenije (Slika 4). Torej za junij, julij, avgust in september v letu 2003 na posnetkih ni bilo zaznane snežne odeje. Več snega je bilo samo meseca februarja 2003. 5 Slika 4 - Pokritost s snegom zahodnega dela R Slovenije od oktobra 202 do maja 2003 Dobljeni vektorski poligoni so vsebovali otoke, ki jih je bilo potrebno izločiti za nadaljnjo obdelavo. Izdelati je bilo potrebno bolj kompleksno topologijo (˝topology with islands˝). Gnezdene otoke (enojno in večkratno - otok v otoku) smo izločili posebej. Določili so se na osnovi topoloških atributov in izdelanega algoritma glede na levo in desno stran vektorjev, s katerim je možno ugotoviti, ali je poligon otok ali ne (Slika 5, Slika 6). Slika 5 - Atributi vektorske topologije 6 Slika 6 - Statistika topologije posnetkov pokritosti s snegom (SCA3) na dan 24. 2. 2003 (3.259,2 km 2 ) Nato smo zgradili novo topologijo (Slika 7). Otoke smo odšteli, da smo dobili poligone z luknjo ("Poligone with Islands"), ki so natančno prekrili rastrsko vsebino posnetkov (SCA) (Slika 8). Slika 7 - Vektorizirane površine pod snegom 24. februarja 2003 v R Sloveniji 7 Slika 8 – Posnetek pokritosti s snegom (SCA) na območju Ljubljane Vektorske poligone posnetkov (SCA) je tako možno uporabljati za nadaljnjo analizo prekrivanja z vektorskimi poligoni drugih vsebin, kot so vektorski poligoni višinskih pasov, hidrografska območja - povodja, administrativna območja, vektorski CLC (Corine Land Cover) ipd. Rezultati in razprava Analiza uporabnosti satelitskih posnetkov Analiza uporabnosti satelitskih posnetkov na primeru Ljubljanskega polja je bila narejena na podlagi podatkov prekritosti neba z oblaki v obdobju od leta 2000/2001 do 2004/2005 (Preglednica 2). V Predglednici 2 so predstavljeni rezultati oblačnosti za dneve, ko je bila prisotna tudi snežna odeja. Preglednica 2 - Število dni s snežno odejo in delež oblačnosti število dni s snežno odejo jasnim nebom delno jasnim nebom oblačnim nebom 2000/2001 11 0 0 11 2001/2002 51 14 2 35 2002/2003 61 19 1 41 2003/2004 59 8 3 48 2004/2005 31 10 1 20 213 51 7 155 33% 8% 1% 24% število dni s snežno odejo in ... vsota sezona Jasno nebo: pokritost neba z oblaki je manj kot 10 % (uporabni satelitski posnetki) Delno jasno nebo: pokritost neba z oblaki je med 10 % in 20 % (delno uporabni satelitski posnetki) Oblačno nebo: pokritost neba z oblaki je več kot 20 % (neuporabni satelitski posnetki) Na Sliki 9 je prikazana prisotnost oblačnosti nad in pod 800 m n. v., ko je prisotna snežna odeja. Glede na prikazane podatke lahko vidimo, da je pod 800 m n.m. več 8 oblačnosti, kar pomeni, da so satelitski posnetki na nadmorski višini pod 800 m manj uporabni. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 okt. nov. dec. jan. feb. apr. maj jun. jul. avg. sep. oblačnost [1/10] 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 sneg [cm] sneg nad 800 m n.m. sneg pod 800 m n.m. oblačnost nad 800 m n.m. oblačnost pod 800 m n.m. Slika 9 - Primerjava povprečne oblačnost in višine snežne odeje med nižje ležečimi in višje ležečimi meteorološkimi postajami za obdobje zim 1996 do 2006 Za primerjavo oblačnosti med postajami je bilo potrebno primerjati podatke o odstotkih jasnih dni glede na število dni s snežno odejo. Daleč največ jasnih dni imajo v dvajsetletnem povprečju Rateče 18 %, najmanj pa, pričakovano, Ljubljana 7 %. Presenetljiv je podatek za Kredarico, ki ima kljub visokemu številu jasnih dni le 11 % jasnih dni. Slika 10 - Običajen panoramski pogled s hribov pozimi v Sloveniji Pregledna analiza dobljenih podatkov posnetkov pokritosti s snegom (SCA verzije 3) Pri procesu validacije smo primerjali obdelane satelitske posnetke in terenske meritve v istem časovnem intervalu (Hall, Solberg et al., 2002, str. 55) – satelitski posnetek mod02hkm_2003055.1045_fuso33_sca3 ter meritve na dan 24. 2. 2003. 9 Nad Evropo je bil ta dan močan anticiklon, zato nad Slovenijo ni bilo oblačnosti. Po podatkih meteoroloških postaj iz Preglednice 3 lahko sklepamo, da je bila snežna odeja, čeprav nizka, prisotna po vsej državi, razen na Primorskem. Preglednica 3 - Pregled višine snežne odeje meteoroloških postaj dne 24. 2. 2003 Ime postaje Nadmorska višina [m] Sneg [cm] Ime postaje Nadmorska višina [m] Sneg [cm] Letališče Brnik 364 8 Novo mesto 220 19 Kredarica 2514 195 Celje 244 10 Rateče Planica 864 18 Šmartno pri Slov.Gradcu 455 18 Vojsko 1067 60 Murska Sobota Rakičani 188 5 Bilje 46 0 Lesce 515 8 Postojna 533 6 Metlika 210 12 Kočevje 467 28 Vogel 1535 90 Ljubljana Bežigrad 299 15 Lisca 943 52 Črnomelj 157 12 Letališče Portorož 2 0 Vizualni pregled (Slika 11) pokaže, da veliko obravnavanega območja ni prekrito s snegom oziroma je v nedoločljivem območju (˝undetermined˝). Po vedenju in izkušnjah pa bi na teh območjih sneg dejansko moral biti. Ugotovljeno je, da so ta območja pokrita z gozdom in snežna odeja leži pod krošnjami dreves. To pa po vsej verjetnosti sateliti ne zaznajo. Gre za velika gozdna področja Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja ter predvsem planot Pokljuke in Jelovice. Na Pokljuki je v tem času sigurno bilo veliko snega saj, se na tem območju prireja svetovni pokal v smučarskih tekih. Prav tako je na tem območju več smučarskih centrov in snežnih rekreacijskih centrov. Slika 11 - Vektorizirano območje z označenimi večjimi gozdnimi površinami Vektoriziran satelitski posnetek smo položili na podlago, kjer je prikazana pokritost z vegetacijo (Slika 12). 10 Slika 12 - Gozdna pokritost Slovenije Rezultat je prikazan na Sliki 13, kjer se vidi, da je območje razlike med zaznanim snegom in območji brez zaznanega snega večinoma pokrito z gozdom. V tem primeru sitem MODIS ni bil zanesljiv za zaznavanje snežne odeje višine pod 25 cm v gozdu. Snežna odeja je bila zanesljivo zaznana le nad gozdno mejo oziroma v nižinah. Na satelitskem posnetku na Sliki 14 vidimo tudi območje brez zaznane snežne odeje med Kranjem in Jesenicami. To območje ima nizko nadmorsko višino in višino snežne odeje med 5 in 10 cm. Višina snežne odeje je bila izmerjena ob 7. uri zjutraj in se je do 11:45, ko je bil narejen posnetek, že stalila. Slika 13 - Posnetek mod02hkm_2003055.1045_fuso33_sca3 sistema MODIS dne 24. 2. 2003 združen z reliefom Slovenije in posnetkom območij poraslih z gozdnimi površinami 11 Slika 14 - Prikaz dejanske površine snežne odeje glede na podatke postaj dne 24. 2. 2003 in rdeče obarvana območja, kjer sistem MODIS zaradi gozda ni zaznal snežne odeje a b c Slika 15 - Prikaz obdelave posnetkov: a ) območja snega glede na podatke s postaj, b) območja satelitsko zaznanega snega, c) razlika snežnih površin obeh posnetkov Slovenija je dežela gozdov, saj le-ti pokrivajo 57,9 % naše domovine (1.173.847 hektarjev). Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Ne le da sneg pod drevesnimi krošnjami na satelitskih posnetkih ni viden, temveč se sneg pod drevesnimi krošnjami drugače tali (Suzuki in Ohta, 2003, str. 1181) (Slika 16). Iz tega razloga je daljinsko zaznavanje snega na poraščenih površinah zelo negotovo. Slika 16 - Snežna odeja v gozdu Zaključek 12 Opazovanje in spremljanje snežne odeje z daljinskim zaznavanjem oziroma satelitskimi posnetki, postaja po svetu kljub nekaterim pomanjkljivostim glavna metoda spremljanja površine snežne odeje (Schmugge et al., 2002, str. 1367). Za ostale podatke o snežni odeji se še vedno uporablja podatke avtomatskih in meteoroloških postaj ter terenskih meritev. V Sloveniji znaša povprečna letna stopnja oblačnosti 52 %, v času s snežno odejo pa 66 %. Z vidika zaznavanja snežne odeje ni ta podatek prav nič vzpodbuden, saj pogostost pojavljanja oblačnosti močno vpliva na zaznavanje v vidnem in bljižnem IR-spektru. V povprečju je v času s snežno odejo verjetnost jasnega dneva le 10 %, kar pri povprečnem trajanju snežne odeje (81 dni) pomeni 8 do 9 popolnoma jasnih dni. Za uporaben satelitski posnetek potrebujemo jasnino le v času preleta, za satelita sistema MODIS je to čas med 11:45-12:00 in 13:00-13:15, ko satelita preletita Evropo. Izračunano z linearno korelacijo ocen oblačnosti ob 7. in 14. uri znaša število jasnih popoldnevov 18,59 dni, kar v povprečju predstavlja 23 % dni v času snežne odeje. Največji dejavnik pri napakah v zaznavanju snega so gozdne površine in površine, kjer je snežna odeja zelo tanka. Upoštevati moramo tudi, da se meritve snežne odeje opravljajo ob 7:00, satelit pa posname območje ob 11:45. Pri tanki snežni odeji se lahko zgodi, da se ta stali v času med jutranjo meritvijo in popoldanskim posnetkom satelita, kar bi ocenili kot napako v zaznavanju satelita. Ker je odstotek pokrovnosti gozda v Sloveniji zelo visok (66 % za leto 2007) in narašča, je podatek o natančnosti zaznavanja snežne odeje zelo pomemben. Na podlagi analize posnetka in ocene stanja snežne odeje dne 24. 2. 2003 smo dobili grobo oceno napake, ki znaša na našem posnetku 52 % (Slika 14). Ta rezultat ne predstavlja dejanske napake, nakazuje pa velik odstotek nezaznanih površin snežne odeje, predvsem na račun gozdnih površin. Ugotovljeno je, da kjer je velika gozdnatost, metoda za zaznavanje površin pokritih s snegom EO (Earth Observation) ne daje zadovoljivega rezultata oziroma je dejanska pokritost s snegom težko določljiva (Foppa et al., 2006). Predstavljena metoda daljinskega zaznavanja snežne odeje je primerna za določanje dnevne snežne odeje v hribovitih območjih nad gozdno mejo, nikakor pa ne za nižjeležeča območja pokrita z gozdom (Brilly et al, 2008). Zahvala Raziskava je bila izvedena kot del projekta AWARE financiranega iz 6. okvirnega programa EU. Literatura Brilly M., Vidmar A., Petan S., Horvat A., 2008. AWARE project: Final Report on the Study the Groundwater Impact on Runoff Formation. Foppa N., Stoffel A., Meister R., 2006. Synergy of in situ and space borne observation for snow depth mapping in the Swiss Alps. International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation xxx (2006) xxx–xxx. In Press. Grayson R. B., Bloeschl G., Western A. W., McMahon T. M.. Advances in the use of observed spatial patterns of catchment hydrological response, Advances in Water Resources 25 (2002) 1313–1334. Haefner H., Seidel K., Ehrler H.,1997. Applications of Snow Cover Mapping in High Mountain Regions. Phys. Chem. Earth, Vol. 22, No. 3--4, pp. 275-278, 1997. Hall D.K., Solberg R., Riggs G. A., 2002. Validation of Satellite Snow Cover Maps in North America and Norway. 59th EASTERN SNOW CONFERENCE Stowe, Vermont USA, 2002. Hall D.K., Riggs G. A., Salomonson V.V., 2002. MODIS snow cover products. Remote Sensing of Environment, No. 82, p. 181-194. 13 Parajka J., Bloeschl G., 2006. Validation of MODIS snow cover images over Austria. Hydrol. Earth Syst. Sci., No. 10, p. 679–689. Ogrin M., 2005. Measuring Winter Precipitation With Snow Cover Water Accumulation In Mountainous Areas. Acta geographica Slovenica, 45-2, 2005, p. 63–92. Riggs G. A., Hall D. K., 2004. Snow and Cloud Discrimination Factors in the MODIS Snow Algorithm. IGARSS, Anchorage, Alaska, 2004. Riggs G. A., Hall D. K., 2002. Reduction of Cloud Obscuration in the MODIS Snow Data Product. 59th EASTERN SNOW CONFERENCE, Stowe, Vermont USA, 2003. Schmugge T.J., Kustas W.P., Ritchie J.C., Jackson T.J., Rango A., 2002. Remote sensing in hydrology. Advances in Water Resources, No. 25, p. 1367–1385. Suzuki K., Ohta T., 2003. Effect of Larch Forest Density on Snow Surface Energy Balance. Journal of Hydrometeorology, volume 4. Tekelia A.E., Akyuerekb Z., S¸ormanc A.A., S¸ensoyc A., S¸ormana A.U., 2005. Using MODIS snow cover maps in modeling snowmelt runoff process in the eastern part of Turkey. Remote Sensing of Environment, No. 97, p. 216 – 230. Vikhamar D., Solberg R., 2003. Snow-cover mapping in forests by constrained linear spectral unmixing of MODIS data. Remote Sensing of Environment, No. 88, p. 309–323. Weibel D., Wunderle S., Kleindienst H., 2002. Snow Pack Simulation In The Swiss Alps – Combining Gis And Re-Mote Sensing To Model Snow Cover In Switzerland. Proceedings of EARSeL-LISSIG-Workshop Observing our Cryosphere from Space, Bern, March 11 – 13, 2002.