Katolišk cerkven list.
List .ZO.
V četertik 14. grudna 1854.
Tečaj riM.
lViTa>lilimu . IVrviksimif iti IVcv/\ i-cnimu

^ 33 3 3 31 A S, *B B 9 -i -ft
-sr sfe -i,/	ssi -4/ s! , . « ar ^
SKOKI' UHUJA NSKI.VH" I\ K \ I«j ZI'.
vitrin ces. avstr reda zelezne krone I. verste, komendniku ces. avstr. reda Franc. Jožtf pravim , skrivn;mu
svetovavcu ces. kralj, apost. VelitasUa i. t. d.
\ p o s I a vije ii j Nji Ii p v i d o s v 11 c l n i m a m a mi i > l \ a
I .». vi nilna f *<-> I.
JPol stoletja v časa reki prevalilo
Se je, Knez preblagi! pred Teboj; Važno pomenljivih let število
V boji za pravice svet obstoj. Delal si ta čas, Sin domačije! Masnik, Skof za kranjske prid škofije.
Vidil Had duhoven vojsk bojise,
Tujiga posilnika napad, Derzno sedati roko v svetise.
Vidil si, prenašal rad, nerad. < Tvcjimu in Tebi znane Sekalo je to obema rane.
Malo let od Krajne ločen drage
Se poverneš v lepši slavi spet, Vladat Skof ovčice verne, drage; Bil si lubiidi i ub'j;,no sprejet, svetim straham palco v roko vzameš i : iiiun sercam ii h- jm^ nHaippš! -
In preteklo je premo dr«' vlade, Oh, prenaglo! pomlad trideset;
Pomladi vesele, polne nade,
Cerkev kras in vere rast njih sled.
Tvojih stvarb dobrotnih br^z števila
Ne bo Krajna nikdar pozabila.
Mnogo si nabral zaslug za vero, Cesar Tvoj jih nad Teboj časti,
In Nebo z darov obilno mero. Te s častito starostio slavi.
Tvoje bo im? na vek živelo.
Krepko v Aloizjevsi cvetelo.
Blagor Teb\ Častiti! pol stoletja Je preteklo Tebi dragiga;
Lispa Tv< t i blag'.;! noM a Je obilno vanj v p i''ter? L; a.
Slava! klicem'- Ti sti i ,
n,


r
Katoliška cerkev na Turškim.
B. V Azii.
IH.) Xa otoku Cipru je okoli 120.000 ljudi; polovica je Grekov. 4 —5000 je katoličanov, drugi so Turki. Za katoličane je v mestu Farna gusti škofija: sedanji škofje Fred. de Marchesi Manfredini.
Ciper, velik, zdrav in rodoviten otok, Turki mu pravijo Kibris, je v zahodni strani Sirije. .Se zmeraj slovi zavoljo draziga vina (cipro), ki tukaj raste. Berž ko ne so prišli pervi žarki keršanske vere sem že po pričah prihoda sv. Duha na bin-koštno nedeljo. Kadar so se kristjani po kamno-vanji sv. .steiana iz Jeruzalema razkropili, so nekteri zmed njih na otok Ciper prišli. Sv. Barnaba Jezusov učenec je bil na tem otoku rojen: on in s. Pavel in ž njima Janez Marka so I. 45-46 začeli v cipriškim mestu Salam in u s. evangeli oznanovati in so prišli od jutra do zahodniga mesta Pafa, kjer je sv. Pavel poglavarja Sergja Pavla spreobemil in copernika Klima s slepoto udaril. Po apostoljskim zboru v Jeruzalemu je bil Barnaba s svojim sorodnikam Janezam Markam okoli I. «50— 52 spet na otoku Cipru, in tukaj je po dokončanim dolgim popotvanji po Laškim, tudi od judov, kakor poprej sv. Štefan, kamnjan bil. Ze v 4. stoletji je bilo na cipriškim otoku več škofijskih sedežev, pervi je bil v mestu Konstancii. Sv. Spiridion, slavni pomočnik Dalmatincov, je bil tudi iz Cipra <y 349). V I. 11N2 je Izak Komnenski ta otok <»d gerškiga cesarstva odkerhnil, ali le malo časa je bil on tam gospodar. Angleški kralj Bihard levove serčnosti (Louenberz) posede I. 1191 Ciper in ga da pregnanimu kralju Jeruzalema G u i-donu Lusignanu. Odslej jc bil Ciper keršansko kraljestvo do 1. 1489. Jakob, zadnji kralj lusi-gnanske hiše, je bil oženjen s Katarino Kornaro, plemenito Benečanko: po kraljevi smerti poprime njegova vdova vlado, in viditi, de se ne more hraniti zmeraj hudim nevarnostim od turške strani, prepusti eipriško kraljestvo Bencčanski ljudovladi.
V I. 1570 je tirjal grozoviten sultan Selim II. od Benečanov, de naj mu otok Ciper dajo, ker sicer ga bo z orožjem vzel. Zapstonj so Benečani sultana opominovali pomirovanja, ki so ga bili z njegovim očetam Suleimanam 11. storili, in mu ska-zovali, de so zvesto spolnovali vse pogoje tega po-mirovanja. ktere so bili oni in Suleiman II. s per-sego obljubili. — Sultana je šuntal nar bolj j ud po imenu Jožef Nassi. Ta gerdoba je bil iz Por-tugala doma, kjer je bil po keršansko keršen, reklo se mu je tam llon Mik vez. Pridši na Turško, zapusti keršansko vero, ktero je bil le na videz sprejel. in se peča po navadi svojih rojakov s posoje-vanjena in barantijo. Tako se je soznanil s sulta-liovieem Selimam, in ko je vidil, kako ima ta veselje do benečanskih cekinov in do cipriškiga vina, mu reče neki dan: Glej obedvojiga boš imel obilo, ako Ciper Benečanam vzameš. Selim objame v pijanosti juda, in mu obljubi ga cipriškiga kralja storiti, ako se bojo njegove želje spoinilc. Mik vez sicer ni kralj postal, ali dvanajst gerških otokov (cikladov ) je on dobil v najem, ktere je kakor prava pijavka strašno deri, in ob svoji smerti leta 1575 silne kupe denarjev zapustil, ktere je veliki vezir Sokoli pograbil. Balej je sultanu na strani stal mufti Ebtisuud. Ta pervi razlagovavec korana in steber turških nravnih postav je slovesno izrekel, de giatiram (t.j. kristjanam) se sme le toliko časa dana beseda spolnovati. dokler je to mo-
slimam (Turkam) v prid, sicer se pa sme tajista berž prelomiti, kakor je bil to sam Mahomed storil, kteri je s svojimi protivniki pomirovanje za deset let naredil, pa ker mu je vojska več obetala, že berž drugo leto obljubljeni mir prelomil in sovražnike napadel. — Kdo sme po tem takim turškim obljubam, kakor se zdaj zavoljo kristjanov delajo, verjeti? —
Benečani, viditi, kaka nevihta jim od Turkov žuga, so prosili evropejske vladarje, de bi jim zoper vesoljniga sovražnika pomagali, papež Pij IV. je napovedal molitve svetiga leta, de bi verniki z molitvijo in milovšino Božje milosti v ti strašni vojski si prikupili. Ali le papež in španski kralj Filip 11. sama sta pomagala. Cesar Maksimilijan II., že tako skorej na pol protestant, se ni hotel nič v vojsko vtikati, protestanti sami so pa veliko veči sočutje imeli do Turkov kakor do katoličanov: saj je bila anglikanska kraljica Elizabeta, ki jc ravno tistikrat katoličane prav po Neronovi šegi preganjala, sultanu sporočila, de ima ž njim en namen — malikovavce t. j. katoličane uničiti! Luter sam je učil, de je boljši s Turki, kakor s katoličani v zavezi biti, poznej se je v ti reči nekaj premislil. Toliko povzdigovani protestantovski modrijan Vil— helm Krug je še v svoji sivi starosti 1. 1838 zoper katoliško vero zabavlico (pamflet) pod naslo-vam rChrislenthum, Tiirkenthum, und Pupstthum" na svitlo dal, v kteri po vsi moči zoper katoličane laja in jih za Turkam stavi! Bavno tako je bil letos mesca kimovca v Genevu (Genfu) Mazzini, ta nar hujši protivnik vsih samovladnih deržav in keršanske vere, od protestantov prav veselo sprejet.
V. Sežun.
Cudua zmaga cesarja Tro«Iozja zoper Evgreuija.
(Po izvirnih cerkvenih pi>ateljih.)
Od bitve, v kteri je cesar Teodozi vstajnika Evgenija čudno zmagal, je sicer Danica v 1. 1849 št. 35 že obširin popis prinesla: vender se mi ne zdi nepotrebno, še nekaj od tiste zmage pisati, zlasti ker ravno čudo ni bilo toliko na tanko povedano, in se je vsa ta prigodba na slovenski zemlji, v Vipavski okolici, primerila. Povzamem to reč le po poglavitni strani, in z besedo tedašnjih cerkvenih zgodovinarjev in učenikov. Opomnim pa pred, de vstajnik Evgeni je prišel s svojo veliko vojno od talijanske strani, in je zasedel tudi soteske v Hrušici, skozi ktere je šla navadna pot v Italijo, Teodozi pa je prihitel iz Jutroviga, ter je srečno skozi llrušico prederl. potem je bil v per-vim boji nazaj zagnan, drugi dan pa je svojiga nasprotnika v novi bit vi v Vipavski ravnini poleg reke s čudno nebeško pomočjo zmagal.
Ze od Teodozjeviga pripravljanja za boj piše S o z o m e n:
„V tem je cesar iztek vojske dobro pomišlje-val, ter je poslal v Tebajsko pušavo sporočilo do minilia Janeza, kteri je bil takrat sloveč zastran predvednosti; odločil je do njega prav zvestiga služabnika Evtropja, de bi ga pripeljal, ako bi hotel, ali ko bi ne hotel, de bi ga vprašal zastran izteka vojske. Leta sicer Janeza ni mogel pripeljati, pa njegovo sporočilo je prinesel, de bo v vojski zmagal, in vstajnika pokončal, po zmagi pa v Italii umeri".
Od bitve dalje piše Sokrat:
-\apad je bil tadaj pri reki, ki se imenuje
Frigidus. Sicer je bila vojska na strani, kjer so se Rimljani bili, od oboje plati enaka. Kjer so bili pa ptuji vojaki cesarju v pomoč, ondi se je Evge-nijeva stran močneji kazala. Cesar pa, ko je ptujce padati vidil, je prišel v veliko britkost, ter se je vergel na tla, in je Roga klical v pomoč, in njegova prošnja ni bila prazna. Zgodi se čudež tisto uro; ker je silin vihar začel pihati, ter izstreljene pušice od Evgenijevih strani spet nazaj v tiste obračal, od cesarjevih strani pa jih v sovražnike z veliko močjo nosil. Toliko je premogla cesarjeva molitev. Ko je bitev tako bila končana, je vstaj ni k pritekel k cesarjevim nogam, iu prosil za rešenje; pa tam pri nogah so mu vojaki glavo odsekali. To se je godilo sedmi dan mesca septembra v letu, ko sta bila Arkadi tretjič in Honori drugič konsula".
Od cesarjeve molitve posebej piše Teodor e t:
„Ko je tedaj cesar na nekim hribu kapelico našel, je ondi po noči k Gospodu molil: proti jutru pa ga je dremotec premogel, in v spanji je vidil, kakor de bi ležal na polji, in bi pri njem stala dva moža, v belih oblačilih in na prebelih konjih sede, ter mu velevala zaupanje imeti, in z zoram vojake vzdigniti v zmago. Zmed teh je eden rekel, de je Janez evangelist, drugi pa Filip apostelj. Ko je to prikazen spoznal, vender še cesar ni nehal moliti, ampak je dalje obilne solze točil. Taka prikazen se je tudi nekimu vojaku razodela, in njen glas je po mnogih ustih prišel do cesarja: on pa je rekel: Tisti ni zavoljo mene tega vidil, ampak za to stran, naj bi kdo ne menil, de sim se zmislil, kar sim jez vidil. Zatoraj se je tudi unimu prikazalo, zakaj nar pred je vesoljni Gospod meni to dal viditi".
Od čudne zmage piše (de Civit. lici I. V. c. 25) tudi sv. Avguštin:
„Teodozi je vstajnika Evgenija po prejetim prerokovanji z gotovim zaupanjem premogel, ker >e je zoper njegovo silno močno vojsko bolj z molitvo kakor z bitvo branil. Pravili so mi vojaki, kteri so bili sami v boji, de se jim je iz rok ter-galo vse, kar so metali, ker jc od Teodozjeve strani hud vihar nad nasprotnike vlekel, in ni samo silno silno naglo nosil, kar se je v nje metalo, ampak je tudi njih lastne pušice nazaj v njih život obračal. Zatoraj je še Klavdijan pesnik, desiravno je ptujic Kristusovimi! imenu, v Teodozjevo hvalo govoril:
„Ti si presilno Bogu ljub: zate podi iz berlogov Burjo vetrov gospodar, tak zate nebo se bojuje; Ko se trobenta zglasi, ti v pomoč prihitijo viharji".
Kakor je upal in prerokoval, tako je cesar po zmagi razmetal podobe Jupitra malika, ktere so bile zoper njega z nekakošnimi posebnimi šegami posvečene in na planinah postavljene; njih strele pa, ki so bile zlate, je veselo in dobrotljivo podelil svojim poslani, kteri so šale imeli in pravili, de bi bili radi od njih zadeti".
S temi besedami je čudna stran prigodbe zadosti določno povedana. Sicer bi kdo utegnil reči, de burja v Vipavi ni nič posebniga; pomniti pa mora to, de je bila zmaga pred povedana, desiravno je cesar manj moči imel, kakor njegov nasprotnik; tudi to, de burja je ravno pravi čas pritegnila, in le sovražnikam nasprot delala. Naj sledijo še nektere opombe. Janez minili iz Tebajske pušave v Egiptu je bil cesarju že znan prerok: že popred mu je bil tudi zmago zoper vstajnika Ma-ksima napovedal, kteri je tudi pred Akvilejo konec našel. Reka Frigidus, to je Merzla, je po navadni misli Vipava; ako se vender na to opazi.
de je rimska cesta višje memo šla, namreč pri fc?turji_ in Ajdovšini, in de je potok llubel posebno merzel, bi se utegnilo ravno na to vodo soditi, pri kteri je bil tudi rimsk terdin stan (castra).
Kapelica, v kteri je cesar molil, je stala na nekim hribu; morebiti je bila ravno v llrušici ali ne daleč preč, ker je cesarjeva vojna še le drugi dan v ravnino prišla. Ni toraj misliti, de bi bila tista ravno na mestu sedanje cerkve Marije Device v Logu stala; de je pa pozneje cesar ondi molil, je lahko mogoče, ker poglavitna bitev je bila v ravnim od Loga proti Šturji, kjer ima burja svojo navadno pot. Leto k o ns ulov ali velikih županov Arkadja tretjič in Honorja drugič je leto 394. (Rimljani so namreč svoje leta šteli po imenih konsulov, ktere so vsako leto po dva na novo volili).
Hicinger.
Skcrbljivost za sercc v Nolalt.
V šolskim listu rOesterreich. Schulbote- štev. 43. se bere spis zastran skerbljivosti za serčno omiko, kteri je za vse učenikc in rednike posebno imeniten. Naj bo tukaj le ob kratkim povedano, kaj imenovani spis želi, ker vsa obravnava je nekoliko obširna.
Rečeno je precej v začetku, kako veselo de jc dandanašnji viditi. dc učeniki zmeraj bolj spoznavajo imenitno resnico, de veliko vikši in težji del njih djanja je: serce in voljo mladosti obdelovati, de ni le* samo za omiko uma skerbeti. ampak veliko bolj za olepševanje in blaženje serca si prizadevati. To se mora toliko bolj vživo tirjati, ker. če se serce in volja človekova zanemari, je škoda silno veliko veči, hujši in obširniši, kakor pa una, ako se um nekoliko manj omika. Misli morebiti kdo, de serčna omika ni tako očitna, kakor omika uma, in de se ne more ž njo tako ska-zovati in ponašati kakor z leto. Ako bi to tudi res bilo, kar pa dvomimo, je vender sad serčne omike veliko lepši in veličastniši mem omike uma. Kako ginljivo in priserčno, pa tudi kako visoko in veli-čansko je slišati postavim: „Odkar imamo tega učenika, so otroci v cerkvi in doma veliko lepšiga obnašanja, veliko rajši slušajo". To je gotovo veliko več, kakor če se reče: „Ta učenik jih uči urno brati, gladko pisati in zanesljivo steviliti. Se ve de, nar boljši je in ves namen je dosežen, ako je oboje skupaj: ravno lepo obdelana volja pa nar več pomaga tudi um omikovati, zakaj kjer je volja dobra, je potem vse drugo lahko — ali saj veliko olajšano — doseči. Xi tedaj še le vprašati, če je treba otročje serce in voljo obdelovati, ampak pomisliti, kako naj se obdeluje, de bo delo tek imelo. K temu „Schulboteu nektere pomočke našteva in razlaga.
Pervi nas veto vani pomoček so male, pri-serčne pripovesti in djanja iz življenja svetnikov. Pri tem je vse na tem ležeče, de sc te reči prav obračajo pri učenji in spodbudovanji. Vnemarnost in levičnost vse skazi in pomočki ostanejo brez sadu; kakor neukretna roka lepo posodo na tla telebi in ubije, v tem, ko bi mogla jed v nji na odmenjeni kraj prinesti in nasititi, tako je z nar boljšimi pripomočki v nespretni roki. Kapaka pri tem je tudi včasi predolgo in predolgocasno prigovarjanje. Kadar je tega na koncu ali v začetku treba, naj bo kolikor je moč, kratko, tehtno in živo, ker povedani zgled naj otročje serce povzdiguje in nagibnje. ne toliko pristavljeno prigovar-
janje. »Mnogokrat je boljši, otrokam natibama zgled premisliti dati. kakor mnogo rez njega besedovatr, pravi Vernalcken. — l tegnilo bi boljši biti. naslednjič, ko se zgled ponavlja, v njem zapopadene nauke bolj obširno izpraševavno obravnavati.-— Gotovo dobro v ta namen bi bilo, ako bi se v vsaki ločini eniga polletja iz življenja sv. Stanislava, v drugim sv. Alojzija razlagalo, kar je nar lepšiga iu nar bolj primerniga.
Drugi pomoček je molitev: ona uči človeka čutiti, ona kliče z nebes milost, ktera serce predela. razsvetli in oblaži. Ičcnik naj otroke k molitvi budi, pa tudi sam naj z njimi pri vsaki per-loznosti moli. — moli naj iz globočine svojiga serca. glas, obraz in beseda nej razodeva, de mu molitev iz serca izhaja. Ako se kak otrok pri molitvi napačno obnaša, svetuje ..Scliulbote- ga zato ne strahov ati. ker ljubezen do molitve se ne da prisiliti, naj rajši pred molitvijo takiniu kje z milovanjem reče iz šole iti. s tem meni de iio svoj namen dosegel, ako otrok ni do čistiga zanemarjen in olcrpiijeii.
1'omočck je tudi učenje v petji, (»erde in pregrešne pesmi svetujejo nekteri s tem zmed ljudstva odpravljali. ako uceniki namesto njili čedne in poštene pesmi mladost učijo. 1'osebno v nedeljskih šolali, ko že bolj odrašeni vanje hodijo, je priložnost. grrdim pesmim lepe z ravno nasprotno čednostjo v ravno listi viži nasprot postaviti.
Ogled po Slovenskim.
I/. I.j ubija ne. Pri h< ti nji petek. 15. grudna. Ifi ravno p e t d c h e t let. kar »o naš« prečastiti, pre-vzvišeni, m i I • s t i v i m o s p r. <1 škof in knez A n-ton Alojzi mašnikov« posvecenje prejel?. Ni ne še dozdaj zm*dilo. »le bi kteri zmed Ljubljanskih škofov /.e petdeset let mašnik še k aliarju stopal. Zavoljo tega x elit ima veselja bo v Šenklavški cerkvi ta dan od šestih dj poli enajstih zjutraj presveto Ile^iije Telo i/postavljeno (pa tudi p«» druzih ceikvah naše šk« lije bo ta dan posebna služba H/a v rs v n<> la namen), de bi verni tolikanj bolj moreče molitve za preljubima škofa k nebeškimi! Ocelu j.o-iJja!i. de bi jim po svoji neskončni do-bro:ljivo-ti se mnomo zdravih pa veselih let dodelil v prid vede. ki jim je zručena. enkrat pa v povračilo vsisa truda in v.-ih slavnih del j h vencal z nezvcnlji-vim veneam večnima življenja. 5»love.-no ol haj'»njc petdesetletnima mašništva bulo pa prečastiti gospod škof prihodnjo nedeljo ob desetih imeli. Lepo se bo vjemafo «» t > prelepo -love.-no.-tj«>. de bo ravno ta dan v ravno ti ccrkvi ob poli šestih novo mašo pel g«»spod Primež Peteri in. ki bo 15. giudna v mašnika posvečen v ravno tisti kapeli, v kteri »o naš milostivi škt f | red 50 leti mašnikovo posvečenje prejeli, in de bo ravno ta dan I 17.) čemi sin pekoče Afrike, za m u r ci k J ože f kranjski. v Šenklavški cerkvi kt-ršen . ol liajan pa birman. — V veseli Mpomiii poslavljenja petden* tletn;ga mašništva našima p r e v z v i š e n i m a m o h p o d a h k o f a in kneza smo njih prelepo podobo današnji mu listu pridjali. ker sc nadjamo. <te bomo s tem darilam vsim preji natikam Danice močno ustregli.
~ H. mnidna jc umerla usmiljena sestra Štefanija v 35.. Irš u li n a r ic a M. Avguština pa v
letu svoje star« .-ti.
„Š-dski prijatel- pise v čislu |S: ..Veselo je viditi. kako še /merai novi drušlvtniki pristopajo. Mi-
slimo. de jih veliko slavna knjiga ..tkanje svetnikov" privabuje. Oznaniti toraj moramo, de nam je ,,Djanje svetnikov*' že poteklo. Naj se vsi društveniki, ki so še le v poslednjih tednih k društvu pristopili, društvenih knjig pa niso dobili, pri nas oglasijo, ako hočejo vender le pri društvu ostati in na drumi natis ,.djanja svetnikov^ čakati, ali pa de naj jim poslane denarje nazaj pošljemo. l'ne knjige pa še vse morejo dobiti za vse tri Uta. I)e lojo pa vsi gosp. društveniki vedili. kaj jim po pravici gre. sem postavimo, ktere bukve so bile od društva vsako leto na svitlo dane. Leta 1852: I. del Goffine, Illagomir. šola veseliga petja, 1. del domačih egovorov kafolo\ili (povestnica Goriške nadsko-lije nam je potekla). Leta 1853: Božidar, zgodovina stariga zakona s podobami, stari Liban. II. del domačih ogovorov, društveni imenik in račun za leto 1852. Leta IS54: I. del djanja svetnikov, 11. tlel GolTine, 2. in Mozesove bukve, račun za leto 1853. — Novice so 22. listop. povedale, de se je 15. listopada v Bernu v cerkvi sv. Jakoba neki pek oženil s svojo mačeho. To ne inore res biti. Imenovana, že leta 1315 sozidana cerkev je katoliška, toraj sta tudi ta pek in njegova nevesta, ali saj eden zmed nju gotovo katolišl-.e vere. De vdovec vdovo svojiga brata, sestro svoje ranjce žene. bratranec hčer svojiga strica ali svoje tete, stric hčer svojiga brata ali sestre zavoljo važnih vzrokov »papeževim dovoljenjem vzame, je res; de bi bil pa kdo svojo mačeho vzel, tega od katoličanov še ni bilo slišati, zakaj za take ljudi se tudi papeževo dovoljenje ne more dobiti, ker jc Hog v lil. Mozesovih bukvah pogl. 18. verst. 8. tak zakon ojstro prepovedal, in s. Pavel jc I. Kor. 5, 1. človeka, ki je bil tak greh storil, iz družbe vernikov pahnil. Omenjena prigodba je toraj med izmišljene pravlicc šteti, ki jih nekteri nemški časniki po »vetu trobijo; teinu se pa ni čuditi, ker je znano, de so vredniki in dopisovavci večine nemških časnikov judje, kteri so in bojo nasprotniki katoliške vere. — \cki tlopisovavec se je une dni pritoževal, zakaj de nihče Ljubljanskih nemških novic nc graja, ker ho nedavno ntko knjigo na prodaj ponujale, ki že v naslovu čisto serce žali. ter je pristavil, de kaj taciga v več Dunajsk.h časnikih ni dobil, akoravno v tacih rečeh niso ravno natančni.
Iz Gorice O. grudna.S.— Bogoslovske šole so se letos pričele, kakor po navadi, perve dni pret. mesca, kinali po vsih svetih, tako tudi vse druge šole po Goriškim v mestu iu po dt/.eli. Bomosloveov imamo letos vsih skupej 80, namreč 10 v četertim, 19 v tretjim. 20 v drugim in 28 v pervim letu; vsi imajo hrano in stanovanje v semtniši, razun treh. Ali Goriških bomo-tdovcov med temi je samo 29, vsi drugi so iz drugih treh škofij, namreč 32 iz Teižaško-Kopcrske, 13 iz Poreško - Poteke. in 12 iz Rerške škofije.
Da imamo višiga šk< fa. nam je ljuba Danica uže oznanila. Hvala Bomu. dc nam ma je dal, in de nam je dal. takima moža, od katerima zamoremo veliko perča-kovati. moža po volji Božji. Drume želje nimamo, kakor le, de bi ma nam sveti oče papež le prav kmali poterdili. in de bi v kratkim prišel k svoji čedi, ki ga željno dočakuje. Hvaljen bodi Jezus Kristus!
PrememVie «liiliov*ine.
\ I .j ii KI j a n > k i škofii. \amesto S«»p. J »rja Snoja ki se je za nekaj ča-a v pokoj podal. je \ krize za kaplana poklican £«>p. Blaž Mahove. n..\opo>»cc»-ni ina-nik. na Ježieo za duhovnica pomočnika pa jo>pod Ani. 1'iheriiik. kije dozdaj počival. 13. »<lna mi v lio-podu za-pali prečastiti Co>p. koral Ilr. Jan. Pole. Naj v miru počivajo!
OJ;o\orni vreinik : Andrej Zamejc. — Z.tložnik: Jožef lllaznik.