[( ZA IZBOLJŠANJE USTA Fait Mm mU* Task, ti irefetc **GUsNared»N»UKft > m aarainika, Vaa k« ■te m a#rtt M k tam k»— Jv«m ttlvi. XI GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki« &TATQJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročni-' no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar za dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second CIus Matter September t lat, IMS at the PMt Office %t New York. N. Y„ under Act «f Cmtgktm of March 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 241. — Stev. 241. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 17, 1936—PONEDELJEK, 17. OKTOBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLV1. OBNOVITEV POGAJANJ MED CEHI IN MADŽARI Sprava med AFL in CIO nadvse potrebna ROMUNSKO ČASOPISJE, KI JE DOSLEJ MOLČALO, JE ZAČELO NAPADATI ZAHTEVE MADŽAROV Cehoalovika bo Madžarski stavila nove predloge. Hitler želi rešitev na sudetiski podlagi.—Madžarska se mora vrniti v Komarom in obnoviti pogajanja. — Madžari niso nikdar uradno predlagali konference štirih držav. RIM, Italija, 16. oktobra. — Cehoslovaško poslaništvo je obvestilo vnanjega ministra grof Cia-na, da se je vlada- odločila, da obnovi pogajanja z Madžarsko ter .bo stavila svoje predloge na novi podlagi za odstop svojega ozemlja. Ta odločitev cehoslovaške vlade je najbrže posledica Mussolini-jevega posredovanja. Rim in Berlin bosta pritiskala na Cehoslovaško, da odstopi Madžarski kar največ zemlje. Mussolini in Hitler zahtevata, da Cehoslovaška odstopi Madžarski ono ozemlje, v katerem imajo Madžari večino, kakor se je zgodilo v sudetskem ozemlju. Ako Cehoslovaška tega ne bo hotela storiti, tedaj bo Italija sklicala konferenco štirih zapa-dnih držav. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 16. okt. — Bivši ministrski predsednik Koloman Daranyi, ki se je včeraj vrnil iz Nemčije, je takoj obiskal ministrskega predsednika Belo Imredyja ter mu je poročal o svoji konferenci s Hitlerjem. Takoj nato sta oba obiskala regenta admirala Nikolaja Horthy- ja. Ministrskega predsednika Imredyja je tudi obiskal grofCsaky, ki se je vrnil iz Rima, kjer je govoril z Mussolinijem in grofom Cianom. PARIZ, Francija, I 6. oktobra. —Madžarski načrt, da bi bila sklicana konferenca štirih držav, da poravnajo spor med Cehoslovaško in Madžarsko, je bil opuščen, ker se je Madžarska prepričala, da je Nemčija nasprotna takemu načrtu. Temu ste nasprotni tudi Francija in Anglija, toda Madžarska je pričakovala, da jo bo Hitler podpiral, kar je obljubil na monakovski konferenci. Uradno Madžarska ni nikdar stavila svojega predloga za konferenco štirih držav. Toda, ker ste Nemčija in Italija v Monakovem izjavili, da boste jamčili za meje Cehoslovaške, kadar boste Poljska in Madžarska rešili svoj problem s Cehoslova-ško, je bila Madžarska mnenja, da ima za seboj obe totalitarni državi. Ko pa Cehoslovaška na konferenci v Komaromu ni hotela vstreČi madžarskim zahtevam, se je Madžarska diplomatskim potom obrnila na Francijo, Anglijo, Nemčijo in Italijo. Ker Hitler vztraja pri tem, da dobi Madžarska od Cehoslovaške le ono ozemlje, v katerem imajo Madžari večino. Madžarski ne preostane drugega, kot da ae vrne v Komar on in se pogaja s Cehoslovaško. BUKAREŠTA, Romunska, I 6. oktobra. — Romunsko časopisje, ki tekom češko-madžarskih pogajanj ni pojasnilo svojega stališča, je sedaj pričelo ostro napadati Madžarsko in njene zahteve. List "Universul" pravi: Clede madžarskih zahtev, ki presegajo vsa načela poštenosti in pravice, je Bukarešta, ki je v popolnem sporazumu z Beogradom, Budimpešti pojasnila svoje stališče, kakor tudi štirim državam, ki so podpisale monakovski sporazum. To stališče je v soglasju prebivalstva Romunske in Jugoslavije in je sovražno madžarskim zahtevam, ki v svojem bistvu presegajo meje rnona-kovskega načela. Opravičiti jih more samo neomejena nastrpnoat madžarskega šovinizma.'* FORD SE ŠE VEDNOBRANI Lewisov odbor bo obno-v i 1 svojo kampanjo proti Ford Motor Co. Šoferji štrajkajo. — DETROIT, M.inh., 15. okt.— Na neki skupščini v St. Loui.su, je rekel Howard Thomson, drugi podpredsednik United Automobile Workers, da pogajanja z uslužbenci Ford Motor Cti.npanv niso bila uspešna. Ford je ponovno izjavil, da ne bo nikdar priznal te ali one org-anizacije kot edine zastopnice svojih delavcev pri pogajanjih #lede plač in delovnega časa. Prejšnji teden je bilo poro-čano, da se je Ford sestal s Homerom Martinom, predsednikom U. A. Workers, toda sestanek je bil povsem slučajen in Ford ni Martinu ničesar obljubil. .. i BIRMINGHAM, Ala., 13. okt. —» Tukaj so zastavkali vsi šoferji taksijev. V mesto je dospelo več tisoč gostov, da -si ogledajo nogometne igre. Gospodarji nočejo šoferjem zvišati plač. PHILADELPHIA, Pa., 15. okt. — Mesto je polno garbi-ča, ker so zastavkali od vazale i. PHILADELPHIA, 15. okt. — Uprava Frankford arzena-la je odpustila dvesto delavcev, ki so delali »izstrelke za protizračne topove. VOJNA NA SPAN-SKEM HENDAYE, Francija, 16. oktobra. — Poročila iz Španske naznamjajo, da so v teku vroči boji na treh frontah, iz česar je mogoče sklepati, da se bo pričela kampanja v velik^xii obsegu. Samo na fronti ofo Ebru vlada primeroma mir. Toda ob re-Jfi Tagus, v osrednji Španski in Estrumaduri armade iščejo |stobotne sovražne postojanke. [ Na obeh straneh je mogoče o-| pa ž at i veliko premikanje -vojaštva in najbrže se vsaka stran j pripravlja na večjo ofenzivo, da »i osvoji inočne poatoianke, v katerih more ostati skozi zimo. CADIZ, Španska, 16. okt.— V soboto zvečer se je iz Španske odpeljalo 10,000 italijanskih vojakov. Ko se bodo vojaki vrnili v Italijo, bodo sprejeti z velikimi sveča uofltmi. CHAMBERLAIN RIBARI SLOVAKI SO VESELI SVOBODE Velika množica pozdravlja ministrskega predsednika. — Poživlja narod, da se združi proti madžarskim ambicijam. RUZOMREROK, Cehoslovaška, 16. okt. — Ministrski predsednik avtonomne slovaške države župnik dr. Josip Ti so je z nekaterimi svoji ministri prišel v Ruzomberok iz Bratislave. Po vseh postajah so jih pozdravljale velike množice. Toda množica je tudi kričala: "Živijo Cehoslovaška P' V Ruzomberoku je šel dr. Tiso na grob bivšega voditelja slovaških avtonomistov, župnika Andreja Hlinke, Ko je od-molil, je rekel: "Andrej Hlinka, prva slovaška vlada je pripravljena braniti tvojo Slovaško." Popoldne je dr. Tiso s svojimi tovariši dospel v Košice, kjer je Tiso rekel n~ -borova-nju: 4eiubl kraje Daro<»-Ijlko^rartmo, d« ee oetr. tttdl prejSnje Mr#ll«e Uainl, ,ia hitreje oejde- ROOSEVELT KOT POSREDOVALEC Predsednik Roosevelt je pozval Ameriško delavsko federacijo in Levtsov odbor, naj se pobotata ter skušata sku-pno re.Šiti težavne probleme ameriškega delavstva. Poziv iz Bele hiše ne vzbuja posebnega upanja, kajti zdi se, da sta Lewis in Green nespravljiva. Zaenkrat je stranskega pomena vprašanje, kateri obeh delavskih voditeljev je kriv spora med organiziranim ameriškim delavstvom. Oba, William Green in John L. Lewis, sta dosti pripomogla k medsebojni nnržnji in razkolu. Te dni je Green javno izjavil, da bo mogoče sklenil premirje le v slučaju, če Lewis odstopi kot predsednik CIO. Lewis mu je takoj odvmtil, da je pripravljen odstopiti, ee tudi Green odstopi kot predsednik Ameriške delavske federacije. Toda vse to je le prazno govoričenje. Xiti Green niti Lewis ne nameravata odstopiti. Oba se bosta držala v sedlu in vlekla na leto lepe tisoča ke. — Ameriško delavstvo plačuje stroške tega osebnega spora, čigar vzrokri so pa globji kot jih je videti na prvi pogled. • Edinstvena delavska organizacija, ki bi imela do deset milijonov članov, bi bila ogromna politična in soeijalna sila. ki bi izvajala velik vpliv na zakonodajo. Spor med CIO in APL škoduje delavstvu, kapitalisti so pa ž njim zadovoljni ter indirektno ščujejo skupino proti '■knpini, zavedajoč se dejstva, da ima vsikdar tretji dobiček, kjer .se dva prepirata. Delavci streme po miru. Kdo ve, kdaj bodo tako močni, da bodo pojasnili svojim voditeljem, kaj je prav in kaj ne. ŽRTEV STARE SLE- SEST OTROČIČKOV denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu f JU4208LAVU0 'M 9 -.88............ Din. WW f «.00............Din. aoo $ 7-20............Din. <00 $11.68............Di»- 128.00............Dll. 1000 945.00 ............Din. 20U9 V ITALIJO Za | 8.33 ............I Ar 100 t 12.30............ L4r 200 $29.50............Lir 800 $ 87.00............Ur 1000 $112.00............Lir 2000 $167.00 ............Ur 9000 tli giro«*' gftttAJ HtTKO MENJAJO BO NAVKDBNIOKNK - PODVRŽENE SPREMEMBI OORI Al J DOLI r|»b oU «• boljie v afneriUcih dolarjih M -9 1.» ji«J9 kraja la*ia«B* t Aoiarjlb. H OBU iMl SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Ntrodt' M. 1. PARKE Pred novotm^škim senatom je sedela neverjetno pretkana in svetohlinska, nad 60 let stara uzitfoarica Marija Pugljeva iz I^umanje v a vi, pristojna v občino Toplice. Državni tožilec jo je obtožil, da je obrtno izvrševala prevare in efi v zelo 'krirtkem času pridobila 52.000 din premoženja. , Obtožnica je navajala, da se je Pugljevka »preživljala dolgo vr.4o let z naktwpovanjem ženskih las. Kor pa jfe s tem malo zaslužila., so je odločala za sleparje« je, saj je kot pobožna in pri lot na ženica uživala med ljudstvom dober glajs. V začetku novemfbra lani jc prišla k priletni Jožefi Možetovi na Daljnem vrhu in jo vso noč nagovarjala naj ji posodi 700 din, nafcar ji bo vrnila dvojno, ko d o hi denar iz Amerike. Dasi sin Možetove odločno odsvetoval. se je Možetova vdala, češ: "Saj ji je verjeti, da bo vrnila, iker je taiko zelo pobožna, rada moli in ne .pozna nohtne goljufije.*' V prvi polovici decembra se je Pugljevt /glasila pri iposestniku Kolen-cu v Podgori ter ga prefeila za .'100 din posojila. Dejala je, da bo plačala odstotke od zneska 60,000 cVm, katere ima naložena v neki ljubljanski banki. Tudi to žrtev je premamila s prepri čeva»lnim govoričenjem. K posestniku Francu fVrva-nu v Podgori je letos prišla Pugljeva 'kupovat lase. ilOOIuiwjo Anico V. iy. okolice Zreč. Iapnra se je pri zasliševanju i'/iini-kala in tajila vsarko krivdo, naposled /pa je pod težo dokazov in raznih obremenjevalo i h okoliščin priznala, da jo otroka usmrtila '/a t o, ker jo preveč. jokal in sle*»r na ta način, da gA je močno stisnila čez p^i^. V popolni duŠffvni in živčni strto-sti je priznala, da j? na podo-•ben način u<» Po" Dol. njskem v okoliei Ko- devetdesetega leta sem nam vega mesta, zlasti pa v Toplaki reč sklenil živeti. To je seveda občini >e je raznesla prašičja !moJ sklep, božja dekla Smrt, kuga. Obolelo je iria tej nevar- P;1 vodi svoje lastno knjigovod ni bolezni mnogo pra v ljube zni kot v sovrašt\u. glavi mi je bilo hudo in v želodeii in n bil sploh tak. . . ,da hi z zeleno lučjo srorel, če Pri tovorjenjn voza je pomaga- trenutno vzn(|Jiirajo svet, ijc-j^. mf ^ prižgal" la tudi njegova žena Marija, ki jhajajo od mladine. Čeprav j.-j ^j(>vek nje čai-c polno mehkega in trdega lesa, ki je bil dobro po-^uš< n. zgorela zaloga je gotovo znašala na kov. N* Mlaki pri Ki memli, kj« r s e iprebi va k^t vo jk> v ee in i ha v i z lončarsko obrtjo, se je 1. okt. ob pol 3. zjutraj zgodflo hudodelstvo, ki bi bilo skoraj stalo človeško življenje. Znani in marljivi Ravnikar France je mi loži I malo pred polnoč jo voz z lončarskimi izdelki, da jih po naročilu odpelje v Škofljico. VZROK DANAŠNJE BORBE VSEH PROTI VSEM Velika gibanja nrnožie, ki je po odhodu moža vna utinj«*-!ia in izmučena legla k počitku. Okroir pol treh je v polsnu '/cčula neko sumljivo hojo v moževi delavnici, vendar je mislila da se |i le dozdeva. Ko pa sn je končno le zdramila, je po sobi razsvetljeni s petrolejko, zagledala tujega moža. ki je isti trenutek upihnil luč ter priskočil k pes-telji, kjer je 1 ž.ila žena in tri tedn? stari dojenček ler nričel daviti. Kričal je nanjo, naj mu izroči denar. Ženica si- je branila p«> svojih močeh. ter napadalca prask i la po rokah, vendar ni nič prmagalo. Oni je klical: "'Denar ali živ-'Ij^nj0!** Morala je k omari, kjer je imela shranjen ves inx -tek 000 dinarjev. Denar ji je ropar potegnil iz rok in nato izginil v temni noči. Njegov pomagač pa j« ž me Item šel tudi v sosedno sobo, kjer je t-paki tašča Ana. katero je pre- Vo-t polagoma Hadil z vpitjem, tla so v hiši ro-j parji, ki hočejo denar. Star-j ka je vsa preplašena rotila nočn. ga obis'kovalca, da denarja nima, nakar je pobegnila v vežo ter skozi vmta v vas in kričala na pomoč. Seveda ni imela česa da bi se oblekla, ampak je kar boo sta rejši zaprli pot > tem, da ostali predlogo na -vojih me stih. In glavni vzrok tega stn nJa je po >adbi banetiega pre-1 zidenta Knxa napredek med:-! 1 fi ne. Ljudje živijo po zaslugi ' mudie-iiie del j nego v prejšnjih časih/ostanejo tudi delj e pa vsemu privadi. iTretja "drama" je šla že la leseto -čin pa že z užit Nato so priAle na vrsto **un-^ariš", ki >o bile debelejše ok; ^ ^ (ron{. _ m proti vsem v easu, ko postaji (||i hiJo , ^ ZihlvMf|| pres|j| no. V Ameriko san". Zadnje bile najmočnejše. Polagoma so jih izpodrinile "Camels", Lucky Strike-", in "Chesterfield-". Jaz s«im precej časa ka«Hl "Lord Salisbury", in ne ka dobra duša mi jih še seda j včasi pošlje, menda v zahvalo za >am n«' vem kakšno uslugo Sploh je pa prijetno delali minut 2a Vedno kaj dobiš. Naj več seveda očitkov in zmerjanj. in nekajkrat i ni dosti manjkalo, da jih ni-eni dobil po glavi. Toda vrnimo se h kaji. Ni davno mi piše neka ljubezniva rojakinja iz Irvingtona v drža-New Jersev, da zasluživa Kerže in jaz bakso kendijn. Naslednjega dne mi prinese pi*monoša precej velik zavoj, in bi bil najraje od jeze za klel. — Torej je res poslala fcen-di! Za l>ožjo voljo, čemu mi bo! Ali res mislijo nekateri, da mi je začelo iti že na otročje? Po par mesecih se bo menda kdo tako daleč spozabil, da mi l>o cuzelj poslal. Razvijem, in veste kaj je bilo v baksif Sto najfinejših cigar: za Keržeta petdeset in zame petde-et. Rojakinji iskrena hvala. Začel sem torej cigare saditi. Močne so, in vajen jih ni-Bftn. Toda ko bom petdeseto zdelal, se jim bom že privadi!. Nato se bom lotil "bugler-ja", ki ima to dobro lastnost, da je za tri namene uporaben: za žvečenje, pipo in cigarete. In zavojček "bnglerja" velja samo pet centov. Kaj pa za "bosterjem"! Česa se boih lotil f Najbrž zopet srobrota in hi^stovega listja. ««0L£fl ft* BO D?« -ffewTttl Monday, October 17,1 938 WWM LA*GEST_ SLOVEJTE DAXLT IN U. 1.1. DB. EDVARD BKXRfc: POGOJI USPEŠNEGA ŽIVLJENJA •Iht. ^ain Iaiik»» služim za primi-r, kuko važen jo v življenju slučaj. Hotel -em najprvo l>i-ti fhili^vnik, potem učitelj, na kouru profesor. Izmenoma «0 ni** piivl*W'» val*1: zgodovina, fl~ iologijn in pravo, toda študiral m m filozofijo Pit sociologijo ter s* 111 prišel po wm tem v politiko. Xiutejam se pa, da se Ihhii na koneu zopet vrnil k protVriuri. To menjavanje živ-lj«:i-kili načrtov in življm-ska muhavost ti prinaša življenje mm. •> >el)<»j. Izza svoje mladosti sem h H prt^pričan, vljso življonje. r>n»cro -r.-ačelo, ki sa hočem fKUidanti. ><« irla^i: 4'lovek mora vevtno delati pošteno* Živimo v čtiFti prevratov in iv-volimij in .pn«f njih \-\ A i vam wate ilan d mira či* motrimo življenj*. <*';tsi -n-dti j: veške ti i rhnlno in M-et in lra-Ao ~toletj<* znailrwti, orjeraniza-«•1 je, dela. racionalizma in pozitivnih vod. V taksnem ča--11, ko vJarla znauost. ni tnogn-če d os c,V- n-p ha brez r«iUi in j sisfmiri. l"';iv ^jmi na s<*bi govori proti boliem-tvn in hnzar-derstvu. O nn- ((*oho(Jov«4c?h) >e <;o-vnri. -tr^ina v ek-'tr rm. zavračam samo čustvoViinje, a tudi sam ra-'.irm. Treba je najti soglasje med razumom, čustvom in vsemi rtu h o vn in« pil am i v človeku, ki boži ol skrajnosti ter stremi k izenačenosti. I ahk^ lVi povedal tudi kaj o •po! i trk". y vabi-m mladih ljudi. naj .jrrodo v politiko. Politika ni lep poklic. Na zunaj je za marskkoara zlata in .«k »dan svoje<*a življenja do-prina-ati t žkc žrtve. Xe bom govoril o tem, česa nrdostaje našim politikom. Govoriti hočem j:imo nekaj besed o Angleški. Tam nepretrgoma pazljivo pripravljajo vladajočo nradni.štvo. Vodilne politike zbirajo Angleži wdno iz do- ločenih rodbin in slojev, politiki so-najprej tajniki velikih državnikov. Xaj režimi ram svoje poglede na t-j proiblem: Življenje je 111 ostane borba. Znati se ni preriniti naprej. nikdar ne obupati, imeti zdrav življenjski optimizem — to je prvi pogoj za ereeno živ-1 jen je. Vsako delo ]«- treba opraviti v redu, V doVni znanosti doseže njsp-ih samo precizen delavec. Svoje delo je treba vedno vršiti z zavestjo polne odgovornosti in -pošteno. V. vsemi temi pripomoeki sije treba razvijati v harmonič nesra, ura\'tiotež. tio^a l«V>v< kn. ki predstavlja sintezo srca in raznim1. I'-jieli, končni usp. h lahko dosože samo t"i~ti. ki dela v o-zrač>n dostojnosti, jioštr-nosti in resnicoljubnosti. To seveda se iz daleka ne pomeni, da resnica zmaguje sama od sebe. frčalo resnica zmasnije'' pmiieni ravno nasprotno: da se je treba za zmasro resnice boriti, jo podpirati in zanjo neumorno delati. itd. -leže veliki lvmeljski nasadi, ki so de-kno 11a ozemlju z nemškim prell)ivalstvom in ka-7eri'h lastniki so tudi Nemci. Kdor pocrleda na karto, kjer »prebivajo v-eč aLi manj kompaktno »I L steW'lno Nen^ci v eesJkos'lovaski republiki, vidi.I da so najvarnejša industrijs^ka1 središča Tes'ke has tam, kjer' zahtevajo (pokrajine za^e Nem-i ci. Krnutrrava, v hližžni je Ja-| hnmov. kjer kopljejo grafit, iz Uatereara dobivajo hidi radij, j Marijanske laOTie, Prantiškove lažne, Karlovi Vari iso svetovno znana kopalisx'a in zdravilišča. Biiix, Koimotov, Dux, Ustje s pre m r-^ovnn k i i n onndil za stroike svojega pojyreba ?»vojo stare jyosli in piv~ko. Ker pa lastnik no-ffn^bne^a zavoda ni vole], kaj bi z violino, jo je dal nekam na po< 1strešje, kjer je bila 41) let «krita med zaboji in dmiro odsluženo ronotijo. Xoda»vno se je lastnik spomnil, da bi inr^el "staro škatlo" podariti sAojeimi vnuku. Pa je T«.iel, da violina ni l>?la ve*" ] dobro »lepljena, zato jo je }h>-slal v Oincinnati k nekemu trgovcu 7. glasbili. Nametslo popravljene violine «pa rrru je poslala tvrdka ponmlbo za ofKknp j violine. Starec pa je izjavil, I da violine noče pro'hiti. Po-Inudili so mu vpniv visoko ceno. To je zbudilo v njem stimnjo, in zaslutil je, da je violina brez 'dvoma dragocena. Slednjč mu 'j;- tvrdka z clasbili poslala Ive 'nevi violini pa .še 500 dolarjev. ' A staree ni hotel nič slišati o kaiki piwlaji. Ker niso njesro-!ve za'hteve po violini prav nič tožbo. To je pomacralo. Violino kovfcanja so pojasnila pot violine iz Italije v Ameriko. Violino je neki potaijoči goslač, ki je prišel pred 4fl leti v Ameriko, pustil v UK'kl gostilni, ker ni mofrel plačati 7 dolarjev za prenočišče jrd in pijačo. Ker ni prišel več po violino, jo je irastilnw'ar prodal iiokemu starčku za 10 dolarjev. Kupoc pa ni vedel, kaj bi z. violino, zato jo je pro dal vaškemu goslaču, ki jo je dal za svoj poirreb r»^»irrel»ne-lnn zavodu. Ta Stradivari jeva violina je vrrdna /. laj 10 do 20 tiso«'* dolarjev. ,'>ii,|ijiiimii,|,||„iiiHii i| ,„aui!»„ ........ ^DVERriSE IN "GLAS NARODA" Sudetsko gospodarstvo Nemški lint i primašajo zaLORADO: Pueblo, Peter Culi«, A. SaftM WalaenburiE. M. J. INDIANA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: ChJoago, J DevčU. Cicero, J. nmm (Cticai©, In IlUoota) Juliet. Jennla La Halle. J. 8peUcb North Obieago In Waokecan. MARlLAND: Kitaailler, Fr. Vodoplrae U1 OHIO AN: Dettbtt, L. Mil MINNESOTA: . Chiabolm, Frank Ooula, J. LVimnMb nr, *m. J. BmtM OHIO: Rarberton, Frnbk Tnk» Cleveland. Anton Robek, Uofer, Jacob Reanlk, Jot« HUpnik Qirard, Anton Nagode Lorain, Lon la Ralaat. Jobn Komka Toungstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City. J. Xoblar PENNSYLVANIA: Rensemer, Jobn Jemikar Rroogbtoo. Atttott Ipireo Oonemangb. J. Dihik Oorerdala in olmUca. Mra. Ivana Expert« LmSI FarreU, Jerry City. Fr. Blodirtkar Homer City/FT. Jobeatewe, Krayn, Ant Lomen«, Frank Midway. PlttabdrgB tar I br okoilea, FWlIp A. Hrm Turtle Greek, ffc We« Newton, Jenapta J oran WISCONSIN. - KthMukee, Weat Allla, Wt. •* •• •• WYOMING: . Bock Springs, Mm Dlamondrllle, Joe stare volnene in lan ene industrije. Ta industrijska se je začela razvijati že v 18. Ktoleftju, ko so začeli v Avstriji gojiti takoizvano nianufakturo, in so hoteli 5x1 vzgledu družili držav postaviti lastno obi*t na uog-e, da ne bi bili odvi«sni o«l vedno bolj naraščajoče obrtne konkurence in ker iso se tudi v tektitilni induftriji potavljalr prvi stroji. Pozneje je ta industrija prešla na bombaž in volno ter svilo kot nove industrijske surovine, ker je kultura lanu in domača produkcija volne zelo nazadovala in je bilo mogoče industrijske isuro-vine dobiti samo iz vzhodnih držav ter iz prekomorskih dr- Ze iz srednjega veka pa datira češka in nemška imlustri-ja stekla in v zvezi z njo keramična indnistrija ter tudi industrija porcelana. Malo je kemične industrije na tern ozemlju, če Lzvza^nenio I stje, kjer inia .svoja podjetja tndi Seliidlit in znano podjetje Ansfiivrer Chemiseihe Indaietrie. Da se pa laAiko taanoišnja industrija predla od obrti na industrijsko, to je modertio delavnost, pa je pripisovati tudi velikim premogovnikom. Pred-vtsem je tu rjavi premog. Od Asaha do U/stja se raztezajo veliki pren^o-govniki rjavega premoga ki so šele zadnja leta začeli (prehajati v roke češkega kapitala, predvsem je omeniti tu transaikeijo Živno—Peček, po kateri je največja čefcka. banka postala lastnica največjih (pramogovnakov v tem o-kro^ju. Na se»vem Oeške in Moravče, kjjer se tudi pretežno Nemci, pa tso veliki premogovniki dragocenega črnega premoga In koksarne, ki izdelujejo tako važno surovino aa železarštrvo: koks. Posebno znani so ipremtogovniki v o&t-Tavsko-fcarvinskemi področju v katerih bHziiM leže tiudi velike češke želeeaame. Tndi pretežni de! železne rade prihaja iz ozemlja, kjer prebivajo Nemci, tndi velike visoke peči in jeklanne ^ v bližini nemške meje. Med važnimi proizvodi', ki tso tudi v velikem obsegu na ozemlju, kjer (prebivajo Nemci, je hmelj. Okoli Žatoa, Etondnjce Poučni A U N'S NKW AMERICAN INTKRI'BETKK. — Trda vez. JT«.» Mrau» Cena $1.10 l!(na knjiga za Nemce in za one. ki ho neui-Kine zmožni. AMKKIKA IN AMERlKANCl. Spisal Ke». J. M. Trunk. (G08 strani.) Trdo vezano Opiti posameznih držav; priseljevanje Slo-vencev; njihova društva in dru?» awronne ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANCLK&KO SLOVENSKO BERILO. SeatavD dr. F. J. Kern. Vezanr Cena $2.00 »URŠKA VOJSKA. 95 atranl. Cena 40c nOINlCl DRŽAVLJANI naj narot- knjiilro — "Haw ta became a rltlzen or tke United State«". V tej knjiri m vsa pojasnila In zakoni za na*cijfn<* Cena 35c- HREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 70 struni. Cena 35c. DENAR. HplAal dr. Kari RngilR. SVi strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasama. Pisaielj. ki je znan Cefikl narodno-gospo«lar-skl atrokovujak. je razAlrll avo*- delo tako. da bo aiutllo slehernemu kot orlentn«ni spis 9 denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo T>n- lar. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. DO ORH1DA DO B1TOLJA. -trs nI. Zanimiv potopis a slikami r»*ub krajev nafte stare domovine, ki so Slovencem le malo ■tli. Cena 70c. (jOVRDOREJA. Spisal R. I^eeraH. 143 stranL S slikan* Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. S3 at rani. Poljudni eplal o naravoslovju In aresdoznan- Cena 50 c. KOKOfiJEREJA. Sestavil Valeutln Raslnger, M atranl. Cena triovez .... JI Broft. .... JI KRATKA SRBSKA ORA^tTlKA. 08 atranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 99 atranl Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $1.25 KNJIGA o DOSTOJNEM VEDENJU.' 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vek. 14« Pt*. ' Navodila aa lzra^naanje okroglega, /esane-ga ln tessnega leaa. Cena 75e. LJUDSKA KUHARICA, najnovejfia ln praktična zbirka navodil za knblnjo in dom ' Cena 50c. MATERIJA tal ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-aaalj. 8 sllkamL 180 stran* Nank o atomih, a&olekullh la atektroslb. Poljudno platna razprava o Cena $li25 MLEKARSTVO. Sptaai Antan Pevc. s slikami 188 atranl. Knjiga ga mlekarje ln ljnhitelje mlekarstva ■ploh. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE 1 LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $125, ves. $1-50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $6.00 NAIUID, Ki I/UMIRA. 101 strani 1'iilJijilrii oitl« naj***rcruejAega nnriMla na ave-iu. «cit-K<»ve fifne In navade. Cena 40c. ^KODIJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. opisni Frnn Krj.ive«-. 1 strani. BroA. Cena 40c. OKKTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga Je namenjena v prvi vrsli ?a stavbno, »imetno in strojno kljnJtavniParstvt *«»r žele-zolivar^tvo. Cena $2.50 9 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAK. Trije »teli: 182. HI. 1X1 strani. Cena mehko ve* Poljuden in natančen opis odkrlifs novega sveta. Spis se ^ita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUN AR. Tnl« vez. Ii5t .. Priročna kujižb a. ki vsebuje vse. kar Je pri nakmui in pr«Ml:iji initrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal Ur. F. Veber. :i41 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se boči* seznaniti z glavnimi čr>ami sodobna \ filozofije. Cena 70o. RI'SKl REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4i:i slraui. V kcijlcl mi opisani pretlbodnlkl in idejni Ute- \. meljitelji te «voJevrs*.*nnke struje. Cena $1.50 SPOMINI. inpnlk IjivtlSar a|N)inlne na stojs brezštevilna .io- N t o vanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena bros. Cena 50c. SIjOV.-ANOIJ^KI in anolksko slovkn-slovar. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 Str. Druga polovica knjige vsebuje uem3ko-slo- v venski slovar ln kratko slovnieo sloveoakega in nemSkeaa jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 3Ri atrani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovŠe. Cena broft. Ceiia 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih ln kratkofasuih spretnosti ; burke in Šaljivi poaknsl: vedeCevalna tabela ; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 strani. Knjiga je izftia v zaloibl Vodnikove drnibe ter vsebnje ftivljenjeplse moi ki ao a svojim delom privedli slovenski narod '« suženjstva r svobodo. Cena COc. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atranl. Zanimivosti la make zgodovine ln natančen *; opis vojaftke republike aaporoftklK kosakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELldČA. «2 stranL Cena 50c. VSRNR DCS■ V VIGAH Spisal Prosper Merlmee. 80 atranl. Ceaa.. M Bden najboljHh spisov francoskega mojstra. I« naftega kmetskeca Slvljaaja. VOLK SPOKORNK ( l • ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRAUA__9*8 O 0 — Wtin 7*0 Monday, OctoEer 17, 1938 'i* mimmm [«T Df D. I. ft llllllliB^.......IIIIII1M Vse, kar Jugoslavija proizvaja, Nemčija lahko kupi ROMAI IZ 2IVUERJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. =7G g Ljubeznivo nm Dagmar še enkrat pokiiika. Vesela je, da more priti izpred njegovih povprašujočish oči, kajti še vedno se ni imela v svo ji popolni oblasti, iker celo noč ni zatisnila oči. Naglo gre v park, da ji ni bilo tr«ba srečati tete Katarine in Elene. Toda njena želja se ji ne izpolni. Ravno ko hoče stopiti skozi vrata, pridete mati in hči v grad. Z mrzlo radovednostjo gledate Dagmarin bkdi obraz, ki pod njunimi pogledi nenadoma zardi. Boječe se skrije pod temi pogledi in stopi na stran. Z visoko dvignjenimi glavami greste obe mimo nje, ker se jima niti ne zdi vredno, da bi jo t>ozdravili. Kot udarec v oibraz se zdi Dagmar ta njuna tiha ošabna hoja mimo nje. Doibro je opazila, da sta si obe prijeli obleki, da se ne bi obdrgnili ob njo. "Kot bi bila izpostavljena," si pravi grenko. Nato ipa naiglo gre v park. Sanvo da je sama, samo da ji ni treba več gkdati v te hladne, ošabne oči, samo ne več prenašati nadutega zaničevanja na vseh brezsrčnih obrazih. Sedaj šele pozna (pomen tega zaničevanja, te jeze. In že pred kosilom se boji, ko bo morala pri mizi sedeti obema nasproti. Globoko vdihni je duhteči zrak, ki ji raožirja prsi. Egon Strasser, ko je sam, s truldnimi rokami odpre pismo svojca bratranca in bere: "Moj dragi Egon:— Zelo ljubeznivo je, da si mi pisal, da mi je Dagmar podobna. S tem si mi dal prvo upanje, da bom vendar mikrat dobil gotovost, da Dagmar moja hči. Sedaj pa se je še dogodil čiidož, čudež pravimi* dobil *em gotovini, eno uro zatem, ko je prišlo Tvoje pismo, da je Dagmar v resnici moj otrok. Sedaj Ti monm re<**i. da Nini pod svojimi dvomi in vsled ločitve od svoje hčere neizmerno trpel. Sedaj vem, kaiko zelo sem se n^i njo pregrešil. Zaradi vsega tega sem sedaj tako izmučen, da Ti o tem ne morem ohšimeje poročati in Te prosim danes sanvo, pošlji mi mojo hčer domov, čimprej moreš. Ker se aie počutiš dobro in sam zaradi srčne napake ne morem na pot, ako hočem še doživeti svidenje s svojo hčerjo, Iskreno prosim Trojo gwpo soprogo, da spremlja ino^ heer na fHvtu. Ta trud ji l»om poplačal in se upam ty> prošnjo izreči samo, kar upam, da bo ta pot za Tvojo soprogo majhna pre-memba. Ko lw> Tvoja hči za Tvojo <1 mSčimv ostala doma, boš, -aj tako upanf. dovolil, da gre Tvoja soproga za nekaj časa od Tebe. Ako ]>a to ni mogoče. Te prosim, da mi brzo-javlš, da potevn naerlo poskutsim dobiti kako drugo osebo, ki bo mogla priti po Dagmar. Na vsak način Te prosim, da mi 'takoj sporočil, moj dragi Egon, ne pozuhi, da «em star mož, v čegar življenju so ~>lj uporno, kot kdaj poprej, oi. Vse drugo ji bom pozneje povedal. Tebi pa danes nič drugega, kot isknna hvala, da si mojemu otroku dal dom. Tako globoko sem ginjen — dal Bog, da še doživim vrnitev svojega otroka. Nepopisen strah me navdaja, da me bo usoda prijela za besedo — da moj otrok ne sme več. pred moje oči. Ne pusti me čakati, Rgon — in Bog s Teboj! Z iskrenimi pozdravi Tvoj zveisti bratranec Rudolf." Samo z najvtčjo težavo drži Rgon Strasser piisnno v svojih rokah. Kot vroč val se mu dviigne v njegovi glavi veselje, da je Dagmar prišla do svoje pravice, da se sme vrniti domov, toda obenem ga krčevito stiska bolest, da jo bo izgubil. Ta dva ntočna občutka sta preveč za njegove slabotne moči, piamo »hoče agmiiti, toda pade mu iz rok in pred očmi mu postane vse črno. Medlo tiplje z rokami okoili sebe. saipa mu zastane. Hoče se dvigniti, kot na btgu pred smrtjo, pa ne more. Z rokami ,pc»eže v praznino, poslednji globoki dih, ki se je izvil kot v^diih in njegova glava pade nazaj, trudne oči strme v nič — Egon Strasser je bil mrtev. Naglo in brez bolečin je stopila smrt (k njemJu. Močno razburjenje je uničilo njegovo sla'botno telo. Mimo leži v svojem naslonjaču .njegova želja je bila iapolhijena — pomirjen je bil zaradi Dagmarine usode, pa vendar ni doživel ločitve od nje. Piisroo Rudolfa Straiaserja mu loži pred nogami. Skoro pol ure leži mrtvi mož na stolu, ne da bi se kdo zanj pobrigal. Njegova žeira in hči ste dobro vedeli, da je Da«mar šla od ■njoga, vedeli ste tedaj, da je bil sam. Toda imeli ste važnejše opravilo, naagovarjate se namreč, kako dobro bi se obrnilo za nju, ako bi Elena z Dagmar preanenila vlogo. Tedaj .pa ae eignora Katarina spommi, da ji njen mož še ni plačal denarja za obleke in vstane ter gre v njegovo sobo. Veseli jo, da je Dagmar v parlku, 'kajti, kar je bilo mogoče, se je izogibala srečati se ž njo v navzočnosti svojega moža. Brez vvatke »lutnje stopi signora Katarina v aabo svojega m in rvn iv Z /vi Z ** n »nI a« y.____XT _ *____* • ■ " i * V ka-bkrn t«u trgovskega mini-st r>tva M a 3. olktobra jugoslo-vanskfr minister inž. Kabalin ter nemški minister za narodno gospodarstvo dr. Walter Punčk sprejela domače in inozemske časnikarje. časnikarje je a* linienu ministra Punčka najprej pozdravil trgovinski minister, ki je med drugim .poudaril, da je Punčk prišel zaradi tega, da prouči gospodarske razmere. V Beogradu se je mudil tri dni ter je imel pritoko govoriti tudi s predsednikom vlade, dr. Mitauoan Stojadinovwv: m in z ministri gospodarskih resortov. Iz v»eh razgovorov, ki lih je imel tako s Stojanovičem, kakor tudi z ostalimi ministri, se ie lahko prepričal, da Jugoslavija žHi samo še poglobiti svoje gospodarske odnose z veliko nenrško državo. Nato je minister Kabalin dal l*etaalo ministru Funcku, ki je izjavil med drugim, da njegov obisk v Jugoslaviji ni bil zanj satno ugoden, temveč tudi zelo pOueen, Ta obisk'bo imel velik pomen za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov. Nadalje je minister Funck dejal. d'a je imel priliko se sestati s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem -in z gospodarskimi ministri. Vsi razgovori so imeli za cilj, da se utrde gospodarski odinoni med Jugoslavijo in Nemčijo. V zvezi s tem razgovorom je bil v Beogradu ustanovljen mešani odbor obeli vlad Jugoslavije in Nemčije. f'ltani tega odbora so že dopotovaJi v Beograd in sedaj proučujejo probleme, ki zanimajo obe državi. To so predvsem gospodarski prolbleirfi. Dr. Funck je poudaril, da se Sestavljajo med obema elržava-ma nove gospodarske pogodbe, /ki bi veljale za oelo vrsto let. Ob koncu svojih razgovorov ,]e naprosil trgovinskega ministra Kabalina, maj tudi obišče Nemčijo. Minister Kabalin je povabilo tudi sprejel. Nato je dejal minister Funck ta se je za časa svojega obiska, v Jugoslaviji lahko prepričal, da je proizvodnja vr jugos-lov državi boljša in večja, kakor je bila prej. Vse, kar Jugoslavija proizvaja, lahko Nemčija: sprejema. Vse kar Jugoslavija potrebuje, Nemčija Jugoslaviji lahko pošlje. Nemčija lahko sklene trgovinsko pogodbo za daljšo dobo. iNenmija lahko eikUicne celo vrstto pogodb o izmenjavi velikega številia proizvodov, in sicer po ceni, ki je stabilna na gotovi višini. Talko cene, kakor lahko da Nemčija, ne .more dati nobena druga, država. Poleg stabilnosti cen ima Nemčija tudi organizacijo, ki je v stanju cen na gotovi višini. Nemčija lahko svoje gospodarstvo drži na taki višini, da ji ne more škoditi nob on a kriza. Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo so tako ugodni, da Nemlčijla lahko pol proizvodov Jugoslavije že sedaj kupi. Odnofei med Jugoslavijo in Nemčijo so nad vse ugodni, tako da -bo -med Jugoslavijo in Nemčijo izkoriščen celotni trg. Ae važnejše je pa to, da se bo Naš gospodamski načrt se gradi zato, da se ne dvigine samo proizvodnja Jugoslavije temveč tudi držav vse jugovzhodne Evrope. Nemčija je najboljši kupec proizvodov držav jugovzhodne Evrope. Te države so tudi najboljši trg za nemkoš •blago, a tstrukitura nemškega gOH|>ad .................................................................................................................... PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški zbor......................... .50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................Ji© ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50 FERDO JUVANEC: Zjutraj......................jo Slovanska ....................UU PETER JEREB: Pelin r«.ŽH ; VASILIJ M IKK: Poi)iv sem pi-semee; Slovo; Je vpilinila luc .40 moža in ga vidi sedeti v naslonjaču. Najprej misli, da spi, j za poglobitev gospodarskih od ko pa >topi nekoliko bližje, zagleda, njegove napol odprte oči nosov Nemčije in Jugoslavije in se prestraši. V straliu prime njeigovo roko in jo zopet mogla proizvodnja v Jugosl-a-prestrasetia ioprati — roka je bila mrzla, trda — bez živlenja. Stana prebledi in mu zati^ne oči, čijih pogleda ni mogla prenesti. 3pooetka je popolnoma brez utfna, noče verjeti, da ima pred seboj mrliča, pa vendar k vso gotovostjo čuti. Z rdkami si zakrije nibraz in pade »na kolena* Tega nisenn vedela, da ai tako bo- vi ji se poveeati. Poitem je minister Funck poudarjal, da njegovo- potovanje po Jugoslaviji nima političnih ciljev. Nato pa je takoj dejal, da je eno vendar jasno, da se gospo-damka politika ne more ločiti od splošne .politike, temveč ob- "Egont ODioniio! lan," pravi hripavi. In 'kar je še krnela v .«ebi ddbrih občutfkov, odpre zatvor nice strastnih soka. Ndkdaj je tega mrliiea vendarle ljubila,jratno, 5*e mora gospodarska po seveda na svoj način, toda trenutek ločitve ji to zopet zbudi J lirika ravnati po splošni politi ki. IPalia Drifcodnjifi.) \ p0tem je zopet nadaljeval MEDICINSKA UGANKA. V Kodaitju ji* ne0 Orlovske himne (Vodopivec) ........ J»0 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ......................................... V pepelnieni noči, kantata za sole, zbor in orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi, (Prelovec) za moški zbor in solo................................ Naši himni, dvoglasno .................... Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ ZA TAMRI RICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Rajuk) ................ Rom šel na planince, (Rajuk), podpuri ..................................... ZA C1TRE: Poduk za citre. — 4 zvezki — (Koželjski) .......................... 2 — ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJF. (za mlade pianiste) S4 slovenskih njiroilnili jn'sini za klavir in x besetlllom ........ $1.35 na: VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence za stepa: SL0VEN1C PUBL CO. YUiiOSLJiV TRAVEL DEIT. 216 18tb SL. New York. N. Y. KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEW.'? .73 .30 J>0 .60 .20 Ji5 ^0 .75 .50 Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. i.................................................................................................... iti Cbivi, in trei>alnice ^>ra^ene! NOHTI — NEVARNO z zlatom ali srebrom in da daje j OROŽJE, ■to očem neki poselimo "praznič- T> .. ..... . . ni" značaj. Pc^kusile so tudi1.. 1 ° "V T.bh,> k;i S° ™ že z demantnim pmškom, pa jelh kratknn v K«psk«n meto imelo z* posledico huda vne-l >tu' Je sn}atr:,ltl naht* 7;a tja, kc-T so dobile prašek v očiJyann° or°zje 111 n1uie' zada.ne s steni orožjem, je kaznovati s ---faznimi liu.jše vrste. l>ve ženski sta se bili sprli in po običajnih številnih psovkah sta si skočili v lase. Med trni skakanjem yx ena izmed propirljivk izdatno uporabila svoje ostre nohte proti drugi. Sodišče je smatralo, da je u]>o-rabila v ttm spopadu nevarno orožje in jo je pošteno zašilo ter O'jrlobilo. PISMO, KI JE HODILO 24 LET. Delavec Banaicki iz Kule je dobi'1 pi':=nno ia Amerike. Odposlano je bilo 26. junija kta 1914, torej v začetku -svetovne vojne in sicer iz Philadelphia, Pa. Piamo je polno žigov vseh mogočnih post ter je romalo po vsem svetu, dokler ni prišlo naslovljencu v roke. Nasi ovil jenčev sorodnik, ki je pi-smo prekl leti pisal, je že davno 600.000 VRST ŽUŽELK. Holandtski zoologi so si vzeli toliko časa. da so pretehtali .pomen različnih živaltekih vrst. 18. oktonra: Xiemv Amsterdam v Boulogne 19. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra: Euro]ta v Bremen 22. oktobra: Champlain t Ua vre Coule di Savola r (ieuoa 26. oktobra: Aijuitania v Cherbourg 28. uktobra : lie de Fran«* * Havre 2!l. oktobra : Bremen v Bremen Rex v iSenoa Ve**iidam v Boulogne Ce jih prt-sojamo glede na velikost, so menda toplokrvni s*^ salci v prvi visti. A gletle na njih število so komaj oiiieii*b»* vredni. V Evropi živi komaj 90 vrwt raznih stsalcev, medtem, -ko jih je na vsem svetm približno 4 ' • * SV, ' C" -t -i? ^B/ Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK