20
Ozir v stare čase.
Odlomek iz Krciupliiove dogodivšine str. 168,
ki   kaže,   da   stari   časi   niso   bili   zlati   časi,   pa tudi   krinoline   niso   taka   nova   znajdba,   kakor
kdo misli.
„Obleč je v totih časih 1490—1590, sosebno per Nemcih" — se bere v omenjenih bukvah — „ne menje smešen kak gizdavi bil. Nemške gospe so na ledovji debele klobase opasane imele, in prek totih jenjke, v spodnjem robu aH podmeti pa železen obroč, tak, da so se duri vse ino nasteržaje mogle odpreti, jjde je taksa gospa htela noter iti. Žlahtne grole, z zlatom našite šolnje, tenčke žlare, žamatne, zidane oblačila, ino takse u tistih časih še neznano drage reči so ne samo grofice ali kne-zinje, temuč tudi že prosteše gospe za navadno nosile. Gizda (lišp) je per gospodi in mestjanih tak vesoko šla, da so deželski poglavari mogli postave dati, kterega reda se kdo pri obleči 'ma deržati; ino ker se je krez svoj stan nosil, je od svoje gizde mogel posebno daco plačevati. Cesar Maksimilijan je rekel, da je od svojih starših čul, da je negda per njihovega roda hiši bilo sedem bratov, ki so vsi skup samo ene hlače imeli — ino devet Herber-štajnic se je z enega metena (plajša) omožilo. — Kar se tiče jezika, so Slovenci po domače rned seboj govorili, pa tudi nemški jezik ni občnega zvonca nosil, kakor se vidi iz besed cesara Karla V.: „Po latinsko govorim z Bogom, po španjolsko s svojimi svetniki, po italijansko s svojimi prijateli, po francozko z gospami, po nemško pa s svojimi konji".                                                          Slekočev.