KATOLJSK CERKVEN LIST.
vSv^i LZhaja VSak petei w Co\P°!Vn veljd po pošti M ce,° leto 4 el 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. >o kr V fas^rni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za » 2 leta 1 gl. 80 kr.. za «/« leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide .Dan.ca« dan poprej
Tečaj XLVIII.
V Ljubljani, 6. grudna 1895.
List 49.

V adventu.
0, pridi skoraj, Božji Sin! Otet narode iz temin! Usmili se nas, ljubi Bog, In reši bridkih nas nadlog.
0, pridi luč modrosti k nam! Ljubezni v sercih vnemi plam, Razženi greha tužno noč, In pekla steri zlobno moč.
O, pridi tolažnik rodov, Odpri izvir nam upa nov; llsliši hrepenenja glas, Gospod, oh, ne zapusti nas!
0, pridi kruh življenja Ti, In večne smerti nas otmi! Spokornim dušam daj živost, Zasadi v serca spet krepost.
0, pridi k nam. Pričakovan! Nagiblje se že zadnji dan; Ko bo končan življenja tir, Zasveti nam naj večni mir!
J. P. Belostenski.
0 večkratnej sv. spovedi.
(Dober premislek za Advent.)
Kedaj in kolikokrat naj prejme katoliški kri-stijan zakrament sv. pokore?
Sv. Cerkev je dala zapoved: „Spovej se najmanj enkrat v letu svojih grehov v to postavljenemu spovedniku." Želja sv. Cerkve pa je, kakor že besedica najmanj naznanja, da bi verniki večkrat spoved opravili.
Kolikokrat pa naj se to v letu zgodi, je zastavljeno na dušni stan vernikov, na svet
dušnih zdravnikov, itd. Zlasti je važno v tem se na sledeča pravila operati:
1.) Pred vsem naj prejme kristjan zakrament sv. pokore, kedar je imel nesrečo se smertno pregrešiti. In sicer naj to stori v tem slučaji berž ko mogoče.
To je samo ob sebi razumljivo, ker Kristus je zato postavil ta zakrament, da bi nam odpustil krivdo in večno kazen, ter da bi nam zopet povernil zgubljeno milost. In vera nas uči, kako nevarno je stanje človeka, kateri ima na vesti smertni greh. Ali ne bode tedaj skerbel, ako kerščansko misli, da prej ko mogoče zapusti to nevarno stanje?
Ako bi imel kdo nagnjusr.o, smertno bulo na telesu in bi vedel, da bi lahko brez velike težave dobil zdravilo, katero bi ga hitro in gotovo ozdravilo njegrove bolečine — bode li tedaj rekel: Jaz ne rabim tega sredstva, ne maram za to pomoč? Ali bode želel, da naj bi šele čez nekaj tednov dobil zdravilo? Xe. on bi pač hotel po vsaki ceni, če mogoče, še danes • obiti zdravilo. V resnici, kdor bi v takem, obžalovanja vrednem dušnem stanji drugače mislil, bi s tem le kazal, da je v njem vsa vera zamerla.
Zato po pravici stoji v „Rimskem katekizmu" : „Če ima kdo smertni greh na vesti, ni zanj nič koristnejšega, z ozirom na mnoge nevarnosti, v katere lahko z življenjem pride, nego da se koj ua mestu spove. Gotovo je sramotno, če se že toliko skerbi za čistoto trupla in obleke in s tem tudi za zdravje, ako bi vsaj ravno toliko ne skerbel za dušno čistoto, katere lepota je z najgeršimi madeži greha one čistena.44


Monsgn. Segur pripoveduje v svoji knjižici:	prostomišljaki se veselé, pijančevajo, pijani vpi-
„ Vodnik h kreposti" sledeči slučaj: „Deček, po	jejo in divjaško rogovilijo, ako so s slepili in
imenu Pavel, je naredil pri pervem sv. obhajilu	podkupovanjem s kakim liberalcem, brezvercem
sklep: „Nikdar nočem v smertnem grehu za-	pri volitvi zmagali itd.
spati: če bodem imel nesrečo ga storiti, bodem	Toda tako veselje zarad storjene pregrehe
precej, ko bodem mogel, šel k spovedi in je	je brezpametno, pregrešno, satansko veselje,
nikdar ne bom odlašal." Neki dan se je v res-	Tako veselje se bo v kratkem v žalost spreme-
nici smertno pregrešil. Veren svojemu sklepu,	nilo, in kdo jim bo njih žalost odvzel? Zato so
sel je pervo saboto po delu k sv. spovedi. Ko	taki ljudje tudi gerdó in obupno deržc, ali pa
je sledeče jutro prišla njegova mati v sobo, da	prav prešerno Sumé, rogovilijo, da bi svojo hudo
bi ga zbudila, našla ga je — mertvega v po-	vest v razuzdanosti vtopili, in to je satansko
gtelji! — Bode li sedaj obžaloval, da je ravnal	veselje, kakoršnc popisuje naslednji članček.
po svojem sklepu? Ni li vsakdo previden, kdor	y razodevanjih Matere Božje storjenih bogo-
naredi jednak sklep, kakor ta mladenič ?	ljubni Mariji iz Agrede — ki se beró v „du-
Med nekim misijonom v Aise-u v Provenci	novnem mestu Božjem'4, se nahaja to-le:
prišel je nekega dne k P. Brvdavne-u, ko se je	Ti veš,44 — tako govori Mati Božja ime-
ravno k mizi vsedel. star častnik in stopi zelo raz-	novani služabnici — „kako je rekel moj Sin
burjen v jedilno sobo, ter želel z misijonarjem	in Gospod v evangeliju, da se angelji v nebesih
govoriti. Pridite,44 dejal je resnobno Brydayne-u,	veselé, ko grešnik pokoro dela. Kakor se ne-
moram nekoliko zaupljivih besedij z Vami go-	besa veselé, kadar se grešniki spreobračajo,
voriti." Potem ga je prijel za roko, jo terdo	tako vlada med hudobnimi duhovi v peklu ve-
stisnil in ga seboj potegnil v stransko sobo.	selje, če pravični greSé, če krivični svoje hu-
Nato je zaklenil vrata, odložil klobuk in po-	dobnosti množč. Ni ga; pa bodi greh še tako
tegnil meč. Misijonarju je bilo v tem nastopu	majhen, da bi se ga duhovi v peklu ne veselili,
tesno pri sercu. Toda kmalu se je pomiril; ko	Oni hudobni duhovi, ki se pečajo z zapeljeva-
se je'castnik s solzami na kolena vergel in dejal:	njem ljudij, mahoma poročajo onim, ki so za-
..P. Brydavne, spovedati se hočem, in to precej,	perti v večne ječe, naj se še oni veselé, naj si
ker sicer ne vem, kaj bode z menoj. Prišel	zapametijo. naj jih takorekoč v dolžne knjige
sem 27 milj daleč: serce mi hoče počiti. Odkar	zapišejo, da bodo mogli dolžnike tožiti pred
sem slišal vašo pridigo o peklu, ne morem več	pravičnim sodnikom, in naj vedó, kako imajo
tega terpljenja prenašati: vest mi ne da noč in	večo moč in pravico do njih. To je sovraštvo
dan miru. Poslušajte me, vi ne bodete te sobr	hudobnih duhov do človeka, namreč izdajstvo,
prej zapustili, dokler mi niste odvzeli tega bre-	ktero doprinašajo nad ljudmi, kadar jih vabijo v
mena s serca.44 Misijonar globoko gin jen objame	greh z goljufnim veseljem. Po drugi strani pa
spokornika, ga takoj spové in z odvezo spravi	je Bog, ki je pravičen v vseh svojih delih, tako
z Bogom. Pri slovesu je prosil verli častnik	naredil, da hudobni duhovi v peklu, ker se ne-
spovednika. odpuščanja zaradi strahu, katerega	izmerno veselé človekove pogube, čutijo posebno
mu je povzročil, in pristavil: „Tresel sem se	veliko terpljenje in kazen, kadar pravični dobro
od strahu, da bi me smert ne zasačila v takem	delajo ali se grešniki spreobračajo. S to kaznijo
stenji, v kakorsnem sem se nahajal, in da ne	se jim oblast do človeka omejuje, ter jemlje
bi tako zapadel peklu. Verjemite mi, če ima	moč, ktero so jim ljudje sami dali do njih. Nato
take sovražnike za seboj in se nanje ozre, tedaj	pa dado hudobni duhovi svojo bolečino čutiti
človek ne more miren ostati, tudi če bi imel	pogubljenim. Peklenski duhovi obupno zarjovejo,
jekleno serce." — (Dalje nasl.)	¡n med vsemi prebivalci temnega prostora zavlada strah in groza, kadar se spokornik očisti v sv. spovedi; ti duhovi ne upajo ga pogledati,
Satansko veselje.	ne P08tane 8Pet nehvaležen do Boga.44
... , J '	-Nedvomno je res, da peklenski zmaji so
(Je-li prazna beseda: „da se hudoba veseli ?)	za6etniki in u6itelji laži< da pri ljudéh nič dru-
[Missionár 1890. 11.]	gega ne ¡j^ kakor kako fci jih goljufali za
Silo velik je razloček med veseljem in ve-	izveličanje, kako bi jih v zmoto pripravili in
8eljem. Tat n. pr. se veseli, ako je bližnjega	pogubili. Kadar se pri svojih zborih posvetujejo
okradel: goljuf se veseli, ako je bližnjega osle-	o zvijačah, s kterimi bodo ljudi lovili, povedo
paril: krivični k se veseli, ako je dobil krivično	si mnogo resnico; ako jo ljudem naznanijo, storé
pravdo, ali pa drugemu k tej ostudnosti pomagal;	tako, da je pomešana z lažjo, da je potemnjena:
tako ložej dosegajo svoje namene. Ker odkrivaš skrivnosti njih satanskih skupščin, njih zarote, njih naklepe, zato se serdijo, zato ti žugajo z maščevanjem. Ali Naj visi ti bo pomagal, ako se boš trudila, kači glavo treti. Prosi Gospoda, da ti moji opomini pridejo smertnim grešnikom pred oči. Čim več milosti si dobila med vsemi otroci tega stoletja, tim bolj bi bila nehvaležna, ko bi vseh moči ne natezala, da bi hudobo zmagala s pomočjo Božjo in angelov.
Spomin vernih mertvih.*)
Dan vernih duš je nadaljevanje praznika vseh svetnikov, ker tudi „verni mertvi", t. j. duše v vicah, se štejejo med svetnike, ne sicer med tiste, ki se v neizmerni sreči veselč, pač pa med one, ki še terpe, kterim pa nebeško veselje ne odide.
Vseh svetnikov praznik objema blažene vseh rodov, vseh jezikov, vseh stanov, vseh starosti, obeh spolov, kterim ni mogoče odkazati posebnega dne v letu. Predstavljajo se nam kot razno-verstna družba božja, ki so po različnih potih dospeli v večno mesto, Jeruzalem nebeški.
Ta polja so oni izveličanski blagri, ki jih je Gospod napovedal. Vsaki ima drugačno krono, slavo in svetost, kakor vidimo v mavrici 7 raznih barv, na vseh pa se sveti eno zasluženje Odrešenikovo.
Ta čas je „ubogim vernim" vesel dan, velik praznik, dan pričakovanja, dajanja in prejemanja, hvaležnosti in veselja, ker vesoljna cerkev se pripravlja na ,,spomin vseh vernih duš". Pri mnogih je spomin (ako ni saj dobrega namena zraven) morda v vencih, v černih trakovih in opravah, kar dušam toliko koristi, kakor če bi žejnemu pokazal vode prazni kozarec. Kitijo in lišpajo se grobovi, da je treba manj del ker-ščanskega usmiljenja, da se nadležni spomin na smert in večuost odganja. Včasih ni bilo tako; kaj radi so pokopališča imeli okoli cerkve, da so se rajnih spominjali tim pogosteje v priserčnih molitvah in obilnih dobrih delih. Zdaj se gro-bovje postavlja na oddaljenem kraju, da ne bi živim naškodil mertvaški duh in puh. Zato pa živi vsejedno bolehajo in merjo, ker smert ne spoštuje nobenih varstvenih naredb. Hvaliti pa je navada, ki živi na Tirolskem, da napravijo v križ jamico, vanjo vlijejo svete vode, pridenejo šopek klasja, naj potnik rajnega bogoljubno po-kropi. V Švici pristavljajo k grobem klopi, da sorodniki sedejo in za pokojnika pomolijo.
♦) Op. Nekoliko pozen, pa ne manj koristen spis. primeren za vsaki čas.	Vr.
„Vsi sveti Vas pozdravljajo'4 (2, Kor. 13), sveti iz nebes; pa tudi to je res: ,,Vsi sveti Vas prosijo14 — sveti iz vic. Tem svetim so bili dobri kristjani vselej na veliko pomoč. Ta navada je tako stara, kakor Cerkev sama, saj je bilo „občestvo svetnikov'4 po apostolih in Gospodovih učencih v vsakega sercu še prav živo zapisano.
„Spominu vseli vernih mertvih" se je pozneje odločil posebni dan, še pozneje pa kar celi mesec, november, zadnji cerkvenega leta.
Veliko je rajnih, ki so pozabljeni od vsega sveta. Ne ve se jim ne za ime, ne za življenje, ne za smert, ne za grob. Na zemlji pa je vendar še eno serce, ki se jih v ljubezni spominja, ki jim dobrotno pomoč deli: to je zlato serce matere — kat. Cerkve. Merzla sapa jožetinska je mnogo tega zamorila, ali duh Božji je položil drugih kali, iz kterih vzcvetevajo rajnim še večje koristi.
November je kaj modro odločen spominu vseh pokojnih.
Moči prirode pojemajo: to ti priča po ver-tovih cvetje, ki vene in propada: listje, ki pada z dreves: polja in travniki, ki se o puste: logi in gozdi, v kterih preneha zelenje in tičje petje. Človek se umika pod streho, ker zunaj pihajo ostri vetrovi, vlačijo se megle, deževje se napoveduje, nastopajo nalivi, naletava sneg. gospoduje steklen mraz. Vse te neprijetnosti silijo človeka, da začne sam misliti, kako se mu leta nabirajo, kako se mu življenje daljša in ob enem — krajša.
Izmed sorodnikov je nekdo kar nepričakovano legel v zemljo, stopil čez smertni prag, odšel na svet, od koder se nihče ne vrača svojcem povedat, kako dobro, ali kako slabo se mu godi. V grob je legel marljivi delavec v vinog.adu Gospodovem. Ona gomila krije česti-tega domorodca, ki je toliko mislil in snoval, pisal in pel in delal za svobodo in srečo svoje uboge, ali lepe domovine. Pod onim težkim spominkom trohni bogataš, ki je plaval v časti in obilju: a tam dalje pod majhnim križcem počiva siromak, ki je ob tujih drobtinah životaril: obema isti konec, isti kraj — v zemlji. Tudi slavni vojskovodja, ki je armade gonil na ker-vavi ples, zdaj miruje: in v čigar glavi so se verstile zmage, on dopušča, da se mu v lobanji nastanja červad. Koliko nad je pokopanih, preganjanj ustavljenih, nesreč zabranjenih. grešnih verig razterganih, kazen prestanih, potokov solz posušenih in koliko morij žalosti izplavljenih! Vernili so se v naročje svoje matere zemlje vsi, do zadnjega.
Koliko rasa se ne vidimo? Kje in kako se snidemo? Tehtovita prašanja, ki hočejo dobro premišljenega odgovora, ker se stvar na drugem svetu ne zasuče, ako se je na tem napačno uravnala. Blagor mu, ki opravlja zadevo svoje duše po dnevu, ki jo dogotavlja pri luči sv. vere: ne bo se motil, zašel ne bo. Tu vidi kristjan, če je imeniten, da ga imetje ne rešuje kerščan-skih dolžnosti, če je siroten, pa vidi, da bogati niso zavidati, in tako bo voljno objel svoj težki križ, ter ga poterpežljivo nosil do groba, kjer ga za vselej odloži.
Sveti vas pozdravljajo, terpeči vas prosijo, pogubljeni — preklinjajo. Zadnjim tem ne moremo pomagati, ker so ostali hudobni. Druga je s terpečimi: ti so se ločili, ko so imeli plačati se nekaj „dolgov", dostati še nekoliko kazni; ti se torej ne morejo pridružiti nebeščanom, med peklenščane tudi ne gredo, zato «o zaderžani na kraju očiščevanja, kjer čakajo odrešenja v velikih mukah. Tukaj velja beseda Gospodova: blagor jim. ki so usmiljenega serca: — s tem je kristjan spodbujan in prošen. naj se oberne k delom usmiljenja, katerim je obljubljeno neizmerno plačilo. —
Cerkev se veseli svojih svetili otrok, ki vživajo nebeško slavo, a še tisti dan hiti doli v čistil išče. k svojim revnim otrokom, da jih potolaži, da jili pokrepi, da jim pomaga, da jih rešuje.
Kakošen pa je ta kraj — čistilišče, vice? Cerkev govori, da je kraj terpljenja, kraj mraka, kraj ognja, grozna ječa, iz ktere nihče ne hodi, ki ni zadostil Božji pravici do poslednjega ostanka.
(Dalje sledi.)
Salezijanski sodelavci.
Salezijanski sodelavci so poklicani, da pospešujejo don Boskova dela. Ti so sploh dobri kristjani obeh spolov, vsakega stanu, kateri v krogu svoje družine živeči in sredi sveta duh „pobožne družbe salezijanske" ohranijo, ter ji z moraličnimi in fizičnimi pripomočki pomagajo, da dosega svoj glavni namen, namreč, kerščansko vzgojo uboge in zapuščene mladine. Don Bosko je društvo za duhovne in neduhovne, kateri so mu mogli že v začetku veliko pomagati, zato vstanovil, da bi pomnožil število tistih, ki mu morejo pomagati, da bi okrožje njih delavnosti razširil in blagor duš pospešil.
Izdal je malo postavo, katero je bil predložil sv. Očetu Piju IX, ki so jo z dekretom 9. majnika 1^76. poterdili ter novemu društvu podarili mnogo duhovnih milostij in veliko odpustkov. Pij IX so celo hoteli, da se piše njihovo ime na čelu kazala sodelavcev, spodbujevali so kardinale in škofe, naj se zapišejo, in v zaupnem govoru so rekli nekoč: „Salezijanski sodelavci so odločeni, veliko doverševati
v Cerkvi in družbinem žkv, >nju. Njih delovanje meri zlasti na izobrazbo in podporo mladini; s časom jih bodo visoko cenili, in jaz menim, da ne bom videl samo družin, ampak cele vasi in mesta, ki se bodo temu društvu pridružili. Zato tako zelo ljubim njegove sodelavce in jim vedno zadovoljnost rad skazujem."
In Leon XIII, berž ko so bili povzdignjeni na prestol, blagovolili so salezijanski sodelavec postati, kakor so bili Pij IX, in rekli so: „Jaz nočem biti samo kot sodelavec zapisan, temuč hočem biti res pervi delavec." Nekoč so rekli don Bosku: „Kolikor-krat govorite s sodelavci, jim recite, da jih prav iz serca blagoslavljam, kajti njih delovanje je, mladino pogube reševati, in samo jednega mišljenja morajo vsi biti, nji pomagati, da se v duhu sv. Frančiška Salezija vse dobro pospešuje." Tudi don Bosko, ki je s svojim bistrim očesom pregledal človeško revščino in tudi prihodnjost, je videl v vstanovitvi družbe salezijanskih sodelavcev delo za ohranjenje in obnovitev družbe, katero (delo) se bode razširilo po vsem svetu.
Imel je tudi navado reči:
Če bodo škofje in duhovni spoznali, kako mogočno pomoč morejo imeti pri vsakem dobrem in velikem delu po tej družbi salezijanskih sodelavcev, se bodo potrudili, jo v svojih škofijah in župnijah vstanoviti. Prišel bode čas, ko bode dober katolik in salezijanski sodelavec istega pomena.
V peklu.
Sveti Frančišek Girolamski, slaven misijonar družbe Jezusove, ki je živel v začetku 18. stoletja, je bil dobil povelje, da naj vodi misijone v kraljestvu Neapoljskem
Nekega dne, ko je na očitnem tergu v Neapolju pridigoval. so sklenile nektere brezbožne ženske, da ga hočejo prisiliti, da zapusti mesto. Med njimi je bila tudi prav hudobna ženska po imenu Katarina. Ta jih je zbrala v svoji hiši, ki je stala na tistem tergu, in tu so skušale s petjem, vpitjem in razgrajanjem motiti pridigajočega misijonarja. Pater pa je mirno nadaljeval pridigo, kakor bi ne zapazil nesramnega vedenja.
Čez nekoliko časa pride zopet na tisti terg, da bi pridigoval. Ko je dobil vrata Katarininega stanovanje zaklenjene, in hišo, kjer je bil navadno tolik hrup in ropot, zdaj v grobni tišini, je rekel svetnik: „Ej, kaj se je pa danes tej Katarini primerilo?" Odgovorili so mu: „Ali še ne veste, častiti gospod duhovni oče, da je nesrečnica sinoči umerla, ne da bi mogla le besedico spregovoriti?"
„Katarina je umerla?" odverne sveti mož; „ona umerla nenadoma? Odprite vrata, in pojdimo noter!" —
Odperli so vrata; svetnik gre po stopnicah navzgor in stopi, spremljan od nebrojne množice, v sobo, v kateri je ležala umerla Katarina na tleh, na blazini, in okoli nje so gorele sveče, kakor je bila šega v Italiji.
Opazuje jo nekoliko časa z izrazom groze, in potem reče s slovesnim glasom: „Katarina, kje si zdaj ?"
Merlič je tiho. Svetnik ponovi še enkrat besede: „Katarina, povej mi, kje si zdaj! Zapovem ti, povej mi, kje da si!"
Tu se odpr6, v grozo vseh okoli stoječih, oči umerle Katarine, ustnice se kerčevito zganejo, in globok strašni glas se začuje: „V peklu! Jaz sem v peklu!"
Pri teh besedah zbežč vsi pričujoči od groze iz hiše; svetnik gre za njimi in ponovi: „V peklu!" in še ponavlja: „V peklu! Ali ste slišali? Večno v peklu!"
Vtis, kterega je napravil ta čudež na pričujoče ljudstvo, je bil tolik, da se veliko njih, ki so bili tega priče, ni upalo domu, dokler se niso spovedali.
(Gl. list „Leo" v Paderbornu 10. nov. 1895.)
Moč sv. škapulirja.
Neki duhoven piše v listu „Stimmen vom Berge Karmel":
Bil sem poklican k tridesetletni osebi, da ji podelim zakrament posl. olja. Bila je popolnoma nezavestna in blizu smerti. Po zdravnikovem poročilu je bila vsaka pomoč zastonj; tudi jaz sem bil zraven. Podelil sem ji pod pogojem odvezo in sv. posl. olje, molil sem še s pričujočimi ter sem položil na umirajočo sv. škapulir z gore Karmelske in sem jo z največjim zaupanjem priporočal mogočnemu vplivu sv. škapulirja, ker že premnogokrat sem zvedel, da osebe, ki nosijo sv. škapulir. srečno umerjo. Potem iem moral oditi zaradi sv. maše. Zvečer pa dobim poročilo, da je dotična oseba zopet čisto pri zavednosti. Grem jo spovedat in obhajat. Nato se ji je vedno boljšalo. Jaz to cenim za posebno milost, katero je skazala bi. D. Marija po sv. škapulirju.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
1 Terst. Že delj časa je krožila vest, da so se milostni teržaški škof dr. Jan. Glavina odpovedali škofovski službi. Višji pastir že dolgo časa bolehajo in ni torej čudo, da se glas o odstopu zdaj po nekoliko poterjuje. Liberalni in judovski listi, kterih posel je laž in sovraštvo zoper sv. Cerkev, tudi zdaj lažejo, da so bili škof dr. Glavina panslavist, da so v svoji škofiji na vso moč podpirali slovansko gibanje, da so preganjali italijanske duhovne, pa laški jezik iz cerkve. Kakor je to nesramna laž, češ. da so slovenščini nasproti delali. Prostomišljakov delo in šega je: verno duhovstvo s škofi vred v slabo ime pripraviti; zato jim pametni Slovenci nič ne verjamejo.
O odpovedi milgsp. škofa Janeza Glavina piše „La Ricreazione", da poslednje dni preteklega mesca se je od raznih strani jelo govoriti, da so škof storili primerne korake, da odstopijo od vodstva škofije. To so naznanovali liberalni listi, poterjevali pa katoliški časniki, domači in tuji. Res je znati, da sv. Oče, z ozirom na zdravje Monsign. škofa, ki v resnici ni cveteče, v prihodnjem konzistoriju, 25. t m., utegnejo uslišati prošnjo. — Govorilo se je tudi že mnogo o nasledniku Mons. Glavinovem; vender pa brez kake gotove podlage. (Želeti je pač, da bi se te želje framasonom v veselje ne zveršile, ker zmeš-
njava vsled tega znajo nastati še večje; pošteni italijanski katoličani ljubijo svojega škofa; liberalci pa ne bodo s preganjanjem škofov nasiteni, razun ako bi jim kacega Garibaldovoga sina poslali iz Italije za škofa! Vr.)
Rožno venške Kraljice griček — Brežičani,
29. nov. 1895. Sedaj v Adventu bodo v cerkvi sv. Jožeta v Prjedoru v Bosni vsaki dan zornice, s sv. mašo, in združeno opravljen sv. rožni venec za vse dobrotnike in dobrotnice nove cerkve in za tiste, ki bodo še pomagali, da se ta cerkev dogotovi in vredi v dostojno hišo Božjo in sv. Jožefa. —
Hvala Bogu! vsaj v kmetijskih občinah volil je verni slovenski narod kerščansko-katoliške in domoljubne može v deželni zbor; Marija Devica in sv. Jožef sprosita, da bi ti možje bili res pravi kristjani rimo-katoliški in pravi dobri in verli domoljubi slovenski, ter se skazovali za take v vseh ozirih.
Ker se je precej molilo in dobrega storilo, se je tudi precej priborilo in pridobilo za konservativno katoliško stvar; ko bi se pa še več in bolje molilo posebno slavno-zmagovalna molitev rožnovenška, še bolj se h Kristusu približalo, za Njim hodilo in po njem se ravnalo, priborilo in pridobilo bi se lahko še mnogo več. Graje vredno pa je tisto polovičarstvo in omahljivost po mestih in tergih, ki se iz strahopetnosti ali celo iz podkupljivosti da pretentati, da voli zoper svojo vest.
Velikaši ljudstva, dežel in deržav, svetovna „inteligenca" je ali skoro povse, ali polovično ali čeloma oddalila se od Jezusa; bolj ubožni in pri-prosti so še bolj verni katoličani; to se je očividno pokazalo tudi pri volitvah. Milovanja vredno je le. da tudi dobre slabi zgledi radi okužijo.
Na vse kriplje si je torej prizadevati, delati in žertvovati, da se mladina, osobito dijaki, korenito kerščansko vzgajajo; ljudstvo da se prešinja povse z versko cerkvenim in lepim domoljubnim duhom in znanjem. V Avstriji in tudi v Sloveniji posebej začelo se je ločiti; kar je Kristusovega, bode povse Njegovo; kar je pa laži - liberalnega, gre svojo nesrečno pot!
Moliti, truditi se in delati treba je obilno, da bi jih več ostalo in pristopilo h Kristusu v rimo-katoliško Cerkev in kateriso že v njej, da bi bili in postali živi udje njeni. O da bi ljudje prav vedeli, kaj in koliko more se zla poverniti in dobrega pridobiti s skesanim, ponižnim, vernim in iskrenim duhom in z molitvijo rožnovenško tudi zdaj v Adventu, ko bi molitev bolje in pogosteje opravljali.
Vsaj celo sv. Dominiku v onih časih silnega spačenja akademična zgovornost in bogoslovna učenost ni mogla pomoči k spreobernjenju in pobolj-šanju zapeljivcev in zapeljanih; le molitev rožnovenška in premisliki rožnovenških sv. skrivnostih je čudovito premagala. Pridigarji, spovedniki, kerščansko-rimo-katol. pisatelji, novinarji, učitelji, voditelji in iz-gojitelj naj si imajo na strani veliko četo onih, koji pogosto, dobro in prav opravljajo to molitev, pa se bodejo pokazali kmalo obilni, dobri in blagomosni sadovi. In če bodo istotako ravnali keiščansko-rimo-katoliški boritelji i imeli okolo sebe onake kerdela, bode zmaga obilna, velika in slavna.	A. M.
Odglas zl&tom&sniski.
Zlata maša prečast. gosp. župnika Mat. Preieljna v Mavčičah.
Omenili smo o svojem času, da utegne „Da-nica" še kaj govoriti o zlatih maSah. — Tedaj mož beseda.
Slovesni obhod se zversti in se oberne proti žnpni cerkvi. Tik pred velikimi vrati se ustavi obhod in bogoljubna, olikana učenka Frančiška Verhunec ga pozdravi v imenu pričujočih z naslednjim go-vorčkom:
„Življenje človeško je čudovito! Reči moram s terpečim Jobom, da človek izhaja kakor cvetlica, zbeži kakor senca in nikoli ne ostane v istem stanu. Navadno velja pravilo, da je v človekovem življenju več žalostnih, nego veselih dnij. Vendar so pa tudi veseli dnevi, če tudi je njih število malo in takih, da ostanejo človeku dolgo in v prijetnem spominu, ter so nekako vodilo njegovega dejanja in ne-banja. Tak dan je gotovo dan, ko otrok prejme pervo sv. obhajilo. Tak veseli dan je dan perve sv. maše, ko mladenič, mašnik posvečen, pervikrat ljubega Jezusa nekervavo daruje po svojih rokah nebeškemu Očetu. „Haec dies, quam fecit Dominus!" „Res, to je dan, ki ga je gospod naredil!" Tako mora zapeti novoinašnik iz dna svojega serca. Najsrečnejši in najlepši dan njegovega življenja je dan, ko stopi pred oltar in daruje Vsegamogočnemu presv. daritev. Tako veselje dela dan perve sv. maše. — Pa veliko znamenitiše je veselje, ako mašnik petdeset lét preživi v prekrasnem duhovrkem stanu! Petdeset let, to je pač zlata številka v mašnikovem stanu! in le malo mašnikov je tako srečnih, da obhajajo svojo, zlato mašo. Vi pa visokočastiti gospod župnik, visokovredni gospod zlatomašnik, ste odbrani od Boga in ljube Matere Božje, da obhajate danes, 8. septembra 1895. svojo zlato mašo. O kolikokrat se je v teh petdesetih letih mili Jezus na Vaših rokah daroval nebeškemu Očetu: O kolikokrat so Vaše roke delile sv. blagoslov! O koliko druzih zaslug ste si v teh petdeset letih nabrali za sv. raj! Res, ljubi Bog Vas je podpiral, ljuba Mati Božja Vam je pomagala. Res, veselja mora poskakovati tudi Vam serce, prečastiti gospod duhovni oče, visokovredni gospod zlatomašnik. na dan Vaše zlate maše, — „Res, to je dan, ki ga je gospod naredil!" Veselimo se ga in radujmo se!--—
V imenu vseh tu navzočih voščim iz celega serca, da bi Vas Bog ohranil zdrave in terdne na duši in na telesu, da bi še mnogo let z daritvijo sv. maše in z drugimi lepimi deli poveličevali Boga, razveseljevali angelje in sproševali milosti vsem, pa tudi z molitvijo polajševali bolečine ubogim dušam v vicah.
Slednjič Vam. visokočastiti gospod zlatomašnik, ponavljaje častitam k današnjemu veličastnemu dnevu, ter sklenem z iskreno željo: Še mnogo, mnogo lét naj ljubi Bog nam ohrani verlega. dobrega pastirja, srečnega zlatomašnika! Njemu samemu m nam v blagor in veselje! — Bog živi!*
Pred slavno sv. mašo je star prijatelj zlato-maSnikov v nekoliko obširnišem premisliku pojas-noval čast in lepoto mašniškega stanú, pa dogodbe in delavnost zlatomašnikovo skoz 50 let.
Pridiga na zlati maii prečast. g. župnika Mateja Preieljna na Mali Šmaren v Mavčičah 1695.
«Blagor jim, kteri prebivajo ▼ tvoji hiši, o Gospod! vekomaj in vekomaj te bodo hvalili.» (Ps. 83, 5.)
Prerok pravi v 83. psalmu: Blagor njim, kteri prebivajo v hiši Gospodovi (v cerkvi, v mašniški službi), ker vekomaj in vekomaj bodo Boga hvalili. Hvalili bodo Boga na tem svetu z božjo službo, a svetimi opravili, z delom za svetost človeštva, — potem pa na unem svetu ga bodo vekomaj in vekomaj hvalili, ker jim bo Bog nezmerno veliko plačilo dodelil, zato, ker so na tem svetu Boga hvalili sami in delali, da so ga hvalili in ga hvalijo tudi drugi.
Preljubi poslušavci! Naš zlatomašnik, ki ga vidite pred oltarjem, že 50 let v hiši Gospodovi, v mašniški službi Boga hvali, in ako privzamemo še ona leta, ko ni še bil duhoven, on hvali Boga že čez 70 Ičt. To je res dolga služba božja, to je častitljiva hvala. In kako je Boga hvalil? Hvalil je Boga, ker je tako goreče skerbel za lepoto hiše Božje» za dušno lepoto svojega bližnjega in za lepoto svoje lastne duše. Ali hočete, da Vam le nekoliko pover-homa to omenim, sej na tanko popisati tega mi ni mogoče.
A.) Zlatomašnik prečast. gosp. Mat Prežel j» rojen v Boh. Bistrici 13. kim. 1821, posvečen 3. veL serpana 1845, ravno da je opravil novo mašo (17, vel. serpana 1845, že se mu je pričela snovati dolga veriga vednega dela in terpljenja za 3 lepote: v Čast Begu in bližnjemu gre naprej že ne manj kot — 50 let —
Že v tednu po novi maši v Boh. Bistrici je umeri č. g. Martin Žust, ki je bil tudi doživel zlato mašo, in takratni novomašnik, zdaj naš zlatomašnik, je bil nastavljen kakor začasni duhovni pomočnik v Boh. Bistrici, kar je terpelo 8 mescev. Delal je naslednjič kot kaplan v Premu (31/* 1.), v Postojni (21 2 1). — Zdaj pa, 1. 1850, so se pričeli silo hudi časi : v Ljubljani je izrojila grozna bolezen legar, mačuh (tifus), pri sv. Jakobu so bili bolni za to boleznijo vsi gospodje duhovni — in ob tistem časa je bil naš sedanji zlatomašnik kot kaplan poslan k sv. Jakobu, ko ni bilo nobenega zdravega gospoda duhovna v duhovski hiši. Umerla sta g. župnik Pohlin in kapi Silvester Pegam, in tudi pri sv. Petru so bili zunaj samega g. župnika Svetličiča bolni vsi 3-gg. kaplani; umeri pa je bil tudi tam iz Notranjskega poklicani mašnik Jan. Penko in č. o. frančiškan P. Avsenek, ki sta radovoljno prišla spove-dovat bolne vojake in druge bolnike. V kosami pri sv. Petru je bila tolika gnječa bolnikov, da se je moral spovednik na tla vleči k bolniku, da ga je spovedoval. Tedaj so bili zboleli še nekteri drugi gg. duhovni, kakor sedanji starološki dekan Mnsgr. Mat Kožuh.
Ob tistem hudem času tedaj je bil naš zlatomašnik v mestni fari sv. Jakopa, ki šteje čez 6500 prebivalcev, kacih šest tednov edini dušni pastir, U samo škofov kaplan, pozneje demantno-mašnik in bivši nunski spovednik Mons. Mih. Potočnik (ki je nedavno umeri) mu je nekoliko pomagal, zlasti pri pridigah, ali keršč. naukih. Podnevi in ponoči skoz. več tednov se gospod ni mogel zredoma opočitu
Berž ko je oči zatisnil, že je cerk^enik terkal na vrata ter klical k bolniku. To je bilo "res hudo, prehudo terpljenje; vender se ne čudite, ljubi poslušavci, ako Vam rečem, da naš g. zlatomašnik si je pred 50 leti vender le lep stan bil izvolil, zakaj pisano je: „Odhajajoči so šli jokaje sejat svoje seme; vračajoči pa so prišli z veseljem, ko so prinesli svoje snope." —
Dalje vidimo našega zlatomašnika v dušnem pastirstvu v stoljni cerkvi 4 leta in 8 mescev, v veliko zadovoljstvo ljudstva. — Potem pa je po volji škofa Antona Al. Volfa šel pastirovat kot župnik na Prem, kjer je goreče delal 9 let in 2 mesca. Preselil se je potem za župnika v Smlednik. Ondi je med drugimi lepimi deli napravil zlasti sloveči pervi ljudski misijon 1. 1866, ki so ga opravljali oo. jezuiti Kos, Doljak, Valjavec; škof sami so bili pričujoči, pa še 34 gg. duhovnov, in štelo se je 6000 obhajil. Bili so tam 3 leta, manj 10 dni.
Bili so pa prečast. gosp. zlatomašnik zmeraj od mladosti bolj šibki in manj terdnega zdravja, in zarad bolehnosti so se 2 pros. 1868 preselili v Mavčiče k Vam, kjer so zdaj že 27 let in 8 mescev.
Kaj so tukaj vse delali in doveršili, to Vam je bolj «nano kakor meni. Vender omenim naj tudi nekaj tega.
(Dalje sledi.)
Mariji v zahvalo.
m.
Razkošnost grešna zdaj na svetu vlada, Zlato, imetje, slava zadostuje, Kdor več premore, ta le gospoduje, Zunanjost preslepi, da stvar dopada.
A čast posvetna z voden i prerada, Zastonj po vzrokih človek povprašuje, Za-se ne vč, na druge se huduje, Raz prestol pahnjen večkrat kruha strada.
Marija! Ti si v skromnosti živela, A bila si na čednostih bogata, To več je vredno kot zlato vse zemlje.
Bogastvo, čast nam le spoznanje jemlje, Da duša te resnice ni vsprejela: Čistost serca, odpre nebeška vrata!
I....V.
Razgled po svetu.
Tristoletnica združenja gerško - rutenske cerkve z Rimom. Letos bodo tri stoletja, odkar se je doveršilo združenje gerško - rusinske (rutenske) cerkve z apo-stoljskim Stolom in ko se je tako del rutenskega naroda vernil od stranpotov orijentalskega razkola na pravo pot resnice in duhovnega preobnovljenja. Da bi se praznoval kolikor mogoče veličastno, ta za Rutence v cerkvenem in narodnem oziru tako imenitni dan, vstanovili so v Levovu že pred nekaterimi mesci odbor duhovnov in lajikov gerškega veroizpovedanja, in je ta zelo delaven. Ker se je bila zveza rutenske cerkve z Rimom 23. dec. 15y5. v Rimu obnovila in na sinodi v Brzesčji 8. okt. 1596
razglasila, razdelile se bodo slovesnosti na letošnje in prihodnje leto. Načert je večji del že določen. V zveršitev tega sklepa je izdal odbor od galiških Ru-tencev oklic, s katerim jih vabi k mnogoštevilni vdeležitvi pri slovesnostih. Istočasno je izdal poljski prevod tega oklica, da bi se tudi poljsko prebivalstvo soznanilo z njegovo vsebino.
Praznovanje tristoletnice se je pričelo s tem, da je odšlo 24. novembra tega leta v Rim poslanstvo 70 oseb, ki je oddalo sv. Očetu v imenu rutenskega naroda pismo, v katerem je zagotovljena vdanost in neomahljiva zvestoba Rutencev do apostolskega Stola Odposlanstvo vodi kanonik Pokierz. Ru-tenski nadškof in metropolit Sembratovič je nalašč potoval v Rim, da predstavi poslanstvo sv. Očetu.
V spomin na svečanost se bo sv. Josafatu postavil posvečeni vzgojevalni zavod za dečke, čigar vstanovitev je sklenil slavnostni odbor. O namenu in nalogi tega zavoda je pisal odbor v oklicu, ki ga je izdal do rutenskega in poljskega prebivalstva, ter prosi milodarov v ta namen. Med drugim piše: „Komur je znano, kako nevaren je šolski mladini najnovejši duh časa in kako potrebni so zavodi, v katerih se goji versko - nravni čut, ako ima mladina ohraniti vero, živeti po zapovedih ter se vzgojiti za koristne ude sv. Cerkve in človeške družbe, ta bo z veseljem pozdravil trud odborov, da se z vstanovit vijo tacega zavoda Zagotovi naši mladini versko-n ravna vzgoja in se ob jed nem letošnjo svečanost proslavi z lepim spomenikom svete katoliške vere in keršanske gorečnosti. Kakšen duh bo vladal v tem zavodu, kaže imč sv. Josafata. Sv. Josafat, bra-nitelj in mučenik one zveze, katere tristoletnico hočemo letos in prihodnje leto praznovati, naj bo bramba tega zavoda in mladine, ki se bo v njem vzgoje vala."	(Kcn»*c sledi)
Rim. Sv. Oče so v konzistoriju izrekli, da reči, ki so se zadnji čas godile, so silo žalostne, namreč klanja in morije med Armenci in Turki. Mesta in vasi so oskrunjene z nedolžno kervjo, obširne pokrajine z ognjem in mečem v pustoto spremenjene. Sv. Oče so delaU in delajo za mir, kar jim je mogoče, in s vesti so si, da njihove besede niso bile brez sadu. Sklenili so tudi poslati pomoč Armencem, kteri so največ terpeli.
Spreobernjenje pastorja. „Katol. Kirchenzeitung" poročala je pred nekaj časom iz Kopenhagna sledeče:
Protestanški pridigar na finških otocih Fjelsted in Harndrup je vlani popustil službo in se ločil od luteranske cerkve. Dne 5. listopada preteklega leta ga je pa visokočastiti apostoljski vikar danski sprejel v katoliško Cerkev in ga 3. decembra v št. Ans-garski cerkvi birmal. Prejel je o ti priliki birmansko ime Frančišk Ksaverij. — Deloval je več let v San-thalistanu kot protestanški misijonar. Te dni je objavil prejšnji pridigar „javno pismo mojim prijateljem v domači cerkvi," v katerem naznanja v čistem, lahko umljivem jeziku vzroke, zakaj se je po vernil v katoliško Cerkev. In ti vzroki so: prava, celotna resnica v katoliški Cerkvi, in ne samo nekateri raztreseni kosovi, kakor v protestanški veri. Posvetnega plačila on s tem ni iskal; namesto izdatne služb« si je rajši izvolil kmečki stan Pismo njegovo je naredilo zelo velik vtis na njegove rojake. —
Ljubi Bog daj prav mnogim ločenim veliko milost sv. vere katoliške! Omeči in spreoberni pa
zlasti tudi naSe mlačne in ▼ prostomišljaštvo zatopljene domačine!
V Belgiji so liberalci pri volitvah v srenjske odbore terpeli velike zgube. Katoličani se povsod oaerčujejo.
Iz Petrograda pišejo, da po vsi Rusiji so poslednje dni povodnji naredile veliko škodo, in več ljudij je utopljenih.
Turiko. Kar fanatiški Turki zdaj počenjajo s kristjani, je več kot groza! V Sivavasi so 13. nov. bili umorjeni trije katoliški duhovni. V Erzerum-u pa, kakor poroča angleški časnik „Daily News", so te pošasti pobile do 1000 katoličanov!
Rogovilstva med turki in kristjani na Turškem terpe delj časa in pravijo, da evropske vlade so pripravljene v nevarnosti skupno delati zoper Turčijo. Tudi v tem slučaju gorjč kristjanom po obširni Aziji in Afriki, koder so kristjani, dejal bi, le posamezno med mohamedani, katerih pa je po vsih ondotnih krajih kot listja in trave, ker turk že davno ni imel nobene vojske. Šlo bede nemara le počasi, ker nobena vlada ne bode smela storiti sama daljnih korakov ; predno pa se vse dogovore in zjedinijo, utegne zlasti na oddaljenih krajih tisuče in tisuče žertev pasti.
Iz Avstralije zopet naznanjajo o groznem Človeko-žirstvu. Namesto, da se evropejski mogočniki v nespametni zavidnosti med seboj prepirajo, naj bi se raji zedinili in podpirali katoliške misijonarje, da bi strahotno kanibalstvo z zemlje čisto zginilo!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec gruden (december) 1895. a) Glavni namen: Koristi sv. Cerkve na daljnišem Jutrovem. b) Posebni nameni:
6. Draga avdentna nedelja. Neomadeievano Spočetje
■arljlno. Papež, ("eščenje sv. Jožefa, varha sv. Cerkve.
0. S. Peter Krizolog. Milost neomajanega zaupanja v Boga. Duhovni in obhajanci.
I". Prenesenje sv. hišice v Loreto. Zedinjenje moških pod zastavo Marije. Mir v družinah.
11.	t S. Damaz. Redovni generali. Pobožne naprave. Bogu dopadljiva poraba premoženja.
12.	S. Makse DClJ. Ohranitev miru. Zadeve počitnine. Po-terpljeflje v dolgih mukah.
13.	t S. Lucija. Italija. Milost pobožnega mišljenja pri mladini. Pospeševali i molitvenega apostoljstva.	(Dalje nasl.)
n. Bratovske zadeve N. 1J. Gtospč preer.
Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive pri prošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, ww. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naSih angeljev ▼arhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naSe detel« poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, pre&est-
vanje in vse nečisftf*), sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Oseba, na očeh bolna, se prav lepo priporoča Materi Božji, sv. Jožefu, sv. Antou Padov., sv. Luciji, da bi ji ljubi Bog na priprošnje omenjenih svetnikov dodelil ljubo zdravje na očeh? če je njegova sveta volja. Ozdravljenje se bode naznanilo po «Danici». — Bolehna oseba za zdravje in neka družina za pomod v sedanjih potresnih ve'ikih težavah. — Duhoven v hudih zadregah. — Neimen. za rešenje iz zadreg.
Listek za raznoterosti.
IJubljana 5. grud. Nektere minute po poli-dvanajstih se je zopet precej hudo potreslo.
Ljubljana. (25letnica, odkar je sv. Jožef razglašen za varha katoliške Cerkve) Sv. Očetu Leonu XIII je bilo naznanjeno, da mnoge škofije hočejo 15. decembra 1.1. slovesno obhajati 2 51et-nico, odkar je bil sv. Jožef oklican za patrona sv. katol. Cerkve. Namestnik Kristusov so močno raz-veseljeni take prilike, zlasti v sedanjih resnobnih časih. da se budi in množi češčenje vernikov do varha vesoljne sv. Cerkve, in so torej tudi za to priliko odperli zaklad sv. Cerkve, ter so posebej odpustke dovolili za tiste dni.
Škofijski naš list, kteri se naročnikom blezo že razpošilja, odkazuje, da po vsih farnih in drugih očitnih cerkvah, koder prebiva kak duhoven, naj se obhaja tridnevnica 12., 13., 14. decembra; do 15. decembra, to je, tretjo nedeljo v Adventu, pa naj bode slovesna velika maša, kjer je moč, na čast sv. Jožefu. Ako pa kteri duhovni žele obhajati 9dnevnico namesto 3dnevnice, jim je puščeno na voljo; začeti bi pa morali v tem primčrljeju že 6. decembra. Tudi sv. Oče so to na voljo dali. Kako naj se obhaja po-božnost, to določijo cerkveni predstojniki sami. Se vč, da mora se za popolni odpustek v tistem času spoved in sv. obhajilo vredno opraviti, 15. decembra ali v osmini biti pri tisti slovesni božji službi sv. Jožefa, pa tudi vse dni pri očitnih molitvah, če je 3dnevnica. ali pa petkrat če je 9dnevnica, cerkev obiskati in tam na papežev namen moliti. Sicer pa je na sleherno obiskanje tiste dni, ter na omenjeno molitev v namen sv. Očeta odločeno 200 dni odpustka.
Velika pratika za prestopno leto 189G, v Ljubljani pri Blasnikovih naslednikih, stane 15 kr. in ima spredej okroglo znamko sv. Jožefa.
V Štangi, 30. nov. 1895. Pri nas je služba orga-nista precej dobiti. Orgljavec mora biti izurjen v cerkveni glasbi in koralnem petji (cecilijanec v pravem pomenu). Biti mora pošten v vsakem oziru in zmožen, da otroke malo uči v šoli za silo. Za plačo ima tudi veliko njivo, prav torej. ako ima kako sestro seboj. (Drugo po osebnem dogovoru. Vr.)
M. Saje, župnik.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo. Č. g. župnik A. Stare 5 gld. — Preblago-rodna gospa Jozefina Stare 5 gld — Brez imena došlo «za kruhe sv. Ant.» 2 gld. - Č. g. J. J. 1 gld. -- Č g. Fr. Birk 3 gld. 50 kr. — BI. gospa M. Lorenc 1 krono. — C. g. župnik Anton Ponikvar 3 gld. — Neimenovana v zadregah «za kruhe sv. Antona», proseč pomoči. 1 gld. — Neimenovan gospod 1 gld. — Fr. Turšič (priporočen v molitev) 2 gld. - Č. g. prijatelj A. St. 2 gld. — (Dragi darovi prih.)