Eudarji il
pri*.


SLOVENSKE N
WL
V»' -t
NE PODPORNE JEDNOTE!
CrW»MklU«fMTai*ki pr»
«terli HOT i. Uwidil» «v.
LgTO—YEARXIV
. ta. isia. »t ta« *o«t-»m». Cmtrm» •( Mtnk t. lit».
Chicago, llL, tortk, 29. marca (March 29) 1921.
S»ba«r4»tU« M 00
Prs«44«at,
I lltMOl»
•f
OH. tea)
T—l Off»«, »f
_ „ •——: ;
Wr
•f
1917. ••


___ ■ f
STEV.—NUMBER 73.
IvrlMM, PwilMiUr Gvurtl.
1.

MSIDBJO LTMO PO
Tokijo, 26. marca. — Minister vnanjih zadev je dane« obvestil poročevalce, da bo japonska vlada odgovorila na nekatere odatavke Robert Lansingove knjige o mirovni konferenci. Japonski uradni krogi ao razburjeni vsled Lsnsin gove obtožbe, da ae Japonci v Parizu "nablufali Wilsons, da je privolil v aneksi jo Šantunga. Baron Mkkino pile v tokijakem listu "Asahi", da je kael Wilson pro-ate roke glede &antunga, in da Japonci niso pritiakali nanj kakor ao delali Italijani.	";fvV
îre0i v nemcu ; ' se niso prenehali.
f Londop. marca. — Anglija zopet stoji pred veliko induatri jalno krizo. Splošna atavka ru darjev: je gotova atvar 1. aprila, ako ne pride do petka do kakšnega «porazuma m«d delavci in lastniki rovov. , - .;• V^;]^. ¿1 kriza je prišla, ker namerava-j« privatni lastniki, premogovnikov znišati mezdn kakor hitro dobe rove pod «vbjo khutrolo. To se zgodi dne 1. aprila, ko Jrencba |*rvavi haji v mnogih ŠMitUi aa vladna kontrola^ premogovnikov, jveltkon^no nedeljo; raaširjaaje ki je trajala med vojno m več ko	revoHs.
dve lnai ne vojni. - r ■ ' ■ t • ft, . '' ——. j
DoklerJo vlada kontrolirala ^LAD* U m up* *OiLATI rove, jr bsle mezda i^darjev po-	faf VA —-
vapd enaka in rudarji so -bili s v ;	_
t cm zadovoljni. Premogovni bero-1 nil

poteče 31. marea
"SIS'
V |ijljrf|f ai»
ao bili krvavi boji jmk industrija I n>h are-
vzhodni stra
l>osebej z lue «sne premoga in dobi-jmntopi, da rudarji v ne« rovih morda obdrte stare mesdo, v deugih se pa zniža za deoet^kiHngev^in morda še več na
so naravno ogorčeni dbfestUa in aaktevajo,
m
■
*
at -mm
jfct je
rovi.
i^i Merilna ae je veiika delavska množica spopadla s policijo in dv^oaebï — moški in šeneka — [sta m ubiti. Šota pa ranjenih. I V Berlinu je M,000 zelenih po-lUeistev (prostovoljcev ljudske ki noaije «ekao unifor-Imo.) ; vrhutega je Vefje število [vojaštva, ki je pripravljeno aa
vlada,, da no
eetrt
pripravljeni sa boj. toda Ikajo, da vlada prej pošlje vojaške
KOTLABJBH JB BILA MUHA MBZDA IM PODALJŠAN DELAVNIK
Na tako iasivaaje ne slediti drugega ko stavka,
so delavei solidarni in močni ' v organizaciji > ¡f2
Minneapolia, Minn. - Sedanjo
dipresijo v industriji israblj nekateri privatni interesi še večje odiranje delavstva in po-množitev svojega premoženja. jBe l»i bili privatni interesi iialo manj lakomni kot ao, tedaj bi bilo tudi veliko manj atavk, kot jih imapie.
mH!'"!' nn
J l<on<|ga, 28. marca. — Uojnl (George pred par duovi v avo fâfa ùm K<i**ni V uiŠji zborniei pozval |*-ae iveaoeialiatične atranke, da ae paj združijo za bo j proti aoeiall-atom. ki ao v svoji Labor Party
Sešito močnejšo, Oeorge je dejal, a je treba še aamo štiri odstotke penast ka delavakjh glaaov, pa bolelo socjkiliatl na Angleškem kon-trolirali parlament in vlado.
...... RAZLAGA SOD
jujge prepovei
BABLAM aB VBDNO BOU
To potiakanje delavstva ob čaau depresije v'industriji, je'pa najjasneji dokaz, da dotični igpo-vori veliko laž, ki pravi, da so interesi podjetnikov enaki z inte-resi delavstva. Ce bi bili inteespl obeh — podjetnika in delavca enaki, tedaj bi ne imeli atavk, kajti kjer vlada harmonija, ni prepirov, in bojev. .	M
Minneapolis Threahing Machine kompanija v Iiopkinsu je znižala kotlsrjem mezdo zs sedemnsjst odstotkov in uvedla je de v$ t urni delavnik. Kompanija je^to svojo potezo izvršila na rafiniran no#e. K\ Najprvo je delo v tovarni počiva lo sa mesec dni, tlko da so dclafci imeli priliko izdati .za svoje »re-hranitev tiate cente, ki so jih odtrgali odfii avojih ust, dokler so delsii. Ko jedcompsniji mUlUs. dg ao delavci že doati izstradani in tudi vpljni »prejet i prTJJ je edpma tovaeno. Zti mezdo in uvedla deveturnl de ^llavnik, ne ds bi ae preje pogsjala teh vprašanjih z delavsko
Ve« Vork, V, T. — Heveds jo »Inoma razmljivo, da vaak sod* ki iz<la amlnijake pwpovedi ti stavkovnim straža, to avojo poved utemelji in razloži. Ne* eri Hodniki ae pri tem ogieje le gola fakta, drugi je pa rasla-
»jo a splošnega vidika. VČasi pa rg^age pridejo druga z drugo v nflilft, tako da imata obe stran-atrajkujoči delavei in podjed-niki v razlagi aodnijake prepoVedi obro orošje, da je zagovarjajo ali VloŽe jjriziv proti nji.
akt ne ame biti prezrt, da ao pravice aa razpostavljenje stavkovnih «trst, ki je v očeh unij
°Vodttelii l^dariev bfr radi zo-]&**> * ogrožana mosta na	Lizacijo. S tem činom je kompani-
. * v wiarjav ur raa	^ ^	^t, L ^^ (U prejdra delavske
B<'r"'strokovne organizacije in da je »
vmunji niuMjBT ■«»
pet imeli kompromis, toda rudar	_
ji pra^jb, da ne aprejmejo nove- k ne upa poslati
. " •	j..	Itn*	*
aa nattta iii froze a etavko
2 m '4: * X.'	' i ''
I avo jem nodjetju uvedla induatri-za javno varnost, jajno avfokraeijo po Znanem reku» POGNAL fVBOJB-1 Weiaamann, je snoči poročsl. da .<De|aVec delaj po pogojih, ki ti V KTHOO je	v	*UHjlh ponudimo, če ne, nimaš dela v
V VBI. Iz Maasrfelda poročajo, da j* našem podjetju."
tamkaj prvič nastopils arlilerija, j»0 fnjavi so skušali odborni , ail —■ v-trino Ireno ko je bombardirala samostan, ka- Uj organizacije stopiti v atik i o * poslali v Colorado terega ao pred P^dneri ^H vodstvom kompsnije ,toda prisa •avja. Složen »e je obr,Ui in
sirota, vpostavila ' sodišča, in da jo sodišč« odprsviti zlorabo, pojavil*
■Take izjavo je podalo najvišje amlišše dršave New York, ko je pristale na novo sodnijsko prepoved.
Odkritje, da so aodiščs,dsla pra-v i co, (|a razpostavljenje stavkov-straž,
¡lana slabe f*f stariši ao ŠU pon jo
aa" pripeljejo domov. Ko jo vlek •• st sfns postaji v indianHarborju,H A ■■ hc je deklici obrnilo tako na alsbo, . I>ru«a v. st se «m« ,„ ... ^a-Sr™»« ^t tWno- munisti v M*dem.svtomomlin pri da je bilo prUskovstt vsak trenot » t. a «tUa in za»e<lli
tek njeno smrt. Ta fakt se jspe- ^i v	lB
dali strojevodju, ki Mg» ■ kaj l»eaed svojem« kUrjsču, ko • ^^^inTK prebi-odpcljsl proti Chieagu. Kurjke	TJET*™«
ntum* varnostne, zaklopke soj^	^ bUi ujeti in od|
____________,	.devanja so Ml a zastonj. Mledila je
so bruhali grsnate, na kari Uvkg in p^detih je sidem komunisti izprsaniH samostani ^ kotltr^v. ^ Hettstedt.	,
da so ko
vblik0n06ni pofeabi na anolbikbm.
"7 —— Dvainštiridssot požarov; M *
HHHi	vHdolšaat
ncIpeijsTpg^^^ Štete ÎT^ÎI Lendon, 28. matva. « V razumel, varnostne, UMtopg»Uj ni^aIli ^ hUl ujeti in «d-^^ je Wil.„,milo tridaaat
pnčele plakati^	peljani kot <M. Kmalu ^Mp^v v okolišu Newcastle^
ffnal vlak, k, je drdral kHrgMn Jf^ u Htifttgarta-oklopiu vlak ^ kat,riro j, omagal I)it reje, dokler ni W^L vojaštvom In komttniati so zapu Uftu yH<,r	m
.levetdeaet milj v Uri. Strojcvddisl tUi ^^ ^ «dp^H 4slee • f<iroMir»ke hiše z drngil
je obljubil, da pripelje deaïlêor^ p^ Shodom ao razstreli 1 ?ivo v Chicago, in amrt ga je pre. |H	urad.	•
■■■Hiai
kosilu, dasiravno je vlak drvll ket hlixk proti Chieagu.
0 f i B I L 01
Uradno poročilo o bo* v I Igerhausenu ae ngkrstks glssit 144Hnogo mrtvih in rsnjenihi ns o-beh straneh." m , V Querfttrtu so komsmiati za [segli vse avtomobile in pobrali o-Irodje v privatnih hiŠab.
% i. r ' ^ ' '
TBUK POftAB ▼ VOKUU.
faivnarske hiše z drugimi pealopj vreU. Istočseno se je pojavilo šest požarov v Couaettu, trije Kentonu in trije v Houth Hhiekiu
Irski ainfajnovci ao _ da so zskrivili poésre in eden je Ml aretiran. Vaa javna poalepja v Londonu ao zastraženi
DOZDAJ 90 ODKBOI BNAJiT UMORJENIH ZAMOECIV
Ttoeé kil
oseb ra-
Montioello, Oa f- V reki Alve yj so našla še dva umorjena aa-mon« CM ksr voditi preiskav*
šo prifele »Mast
I umorjenih zsmorvev, s katerih _ marea. — Velik pe ^ ^ w„ v famUi* M kakršnega Is ni bile	^ *** Wlllismsu lu kstere
ii zadnjo soboto grosil u- L on timoril; ker so as« sagrazll ničHi vse memo Toklje. Tisoč mi^ n.^.mjo obbsgem
je	Zgorelo	in	nmteri^lns	š^da	Kakof	Wtj ^ trtje
Tjrj-zanl i« oMHbnl s kamenjem, rjev. Tlssče «seb ^^Lv^ tako je Mlo z ssdnjlms ««
* ^^^iTÎudll-»— « - i« Mrti4U
FBI
njboovdfcôixih
odlooa lb pbofit
In take be ostalo v človeški druž bi, dokler is bo produkeija vrilla aaradi profita In a« za- . radi ljudskih potreb.
nih etnA razlaga sodnik Krlanger n pri tem seveda kritizira unije, lodnijaka prepoved je bila dovo-jtm Pre-Catalan restavraciji proti odbornikom in članom "Narodne federacije hotelaklh In re-stavracijskih delavcev'. Pri tej restavraciji je zsatsvkslo okoli sto uslužbencev v februarju. Lastnik restavracije Je nevede prosil zs sodnijsko prepeved, ker je smatrs kot najbolje orožja, da užene z njim stevkujoče delavce. HodniJ. ska prepove<l je bils izdsns
ngs stsvks pa postavljata sodnijsko prepoveil v jssim luč liatsvtwraWo. strsžsrenje, če ni «prcmljafio z grožnjami in straše-njem, js ničvredne orožje. Njegov učinek »p moč sts v terorju, ki po-stoji. Če se izvrše mirno, tedaj je
Manohoater, N. H. —■ Deset tednov I Kija v industriji je tako u-činkovala na tukajšnje in okoli-čanske biauiŠke razmere, da so se lokalni bianiški interesi obrnili uai legislsturo, da intervenira. Njih apel doadaj še ni prinesel uapeha. lndustrijalnl bolj divja v pet čevljarjih tovarnah, ki jih lastuje W. H. MeKIvvaln kompanija in ki je poizkusila v januarju znižati delavake mezde.
Takoj pri tem poizkuau je za. atavkalo tri tinoČ čevljarskih delavcev. Kompanija je pa poizkuMi-la vzdržati obrat v svojih tovarnah s mladimi fanti iu dekleti, ki jih je rekrutirala po farmah In ki nlao imeli najmanjšega pojma o delu. Kompanija je ošabno odkfo-nila v Kako pogajanje. Normalno dela ft tisoč dclavrttv. Atiri tovarne Um v Manoheatrh, ena pa v bližnjem mestu Ngshua. Kna tretins uslužbencev tvorijo delavke, V tovarni zdaj d^la komaj pet sto delavcev, katere Je kompanija sboh-nals skupaj s velikim trudom.
Med ravnatelji te kompsnije je Htanley Kiug, ki je poznau delav-atVu š* iz vojnega šftsa. kajti bil Jo '......
a Wilsons. V mllioru je seveds zastopal podjetnike. Ali Kiug se je takrat, ko je kil v de. lovskem odboru, potegoval za pogajanje med zaatopnikl delavstva Hi podjetnikov. Takrat Jt bilo nje govo mnenje, da imajo delavei pravico se organizirati in izvoliti svoje zastopnike, da se pegajajo o vseh spornih zadevah s podjetniki sli ps njih zastopniki
Danm je Kiug drug Človek. Ko jetniki v pri zori 11 gonje za
eo'apd] 4 4 odprt t
Fargo, N. I>ak. — Severna On. kota (strašna soclaliatlčna država!) je Npcejola prvi zakott v Združenih državah, ki daje<4icaft> konakeinu otroku enake pravice kakor zakonakemu. Zakon določa, da otrok, rpjeu »zvšn zsktnU, ima vse dedstveiie pH|\|ee tlo imetja svoje naturnega oč«t« kot zakonski otrok in Kme obdržati tudi njegovo ime. Tožba za ugotovljc. nje očetovstva se mera uložiti v fttem letu po rojatvu otroka,
DELAVSKA-FARMARSKA BANKA V AVSTRALIJI.
Delavska vlada v New Bonih Wa losa jt odprla prvi ttaaatei zavod za farmarja.
UDABB0 ZA ^PBIVATOB IPB-
%dney, N. W„ Avstralija. -(Kmlerated Press) — Delavska vlada v New Routh WaiesU<|e .g* «tsnovils farma raku Inuiku, ki Je prvi denarni zavml te vrste v Av-Mtrsliji. I tanka ima n* men, pomagati kmetom Iu uaaoljencem, ki hošajo obdelovati zemljo. Vtadu ho a pomočjo tega /av«Nla posoje vala kmetom '¿M d<> HyxMl dola* je v proti majhnim obresti m, ds* jih povzdigne gmpodsrNko.
Dumi načrt vlade je, da organizira med farmarji kreditnf dni Atva na najllhonUnsjšl '.Podlagi Začetni kredit banke sna^ 96 mlIjonov dolarjev.
pogrni
iN
parodijo
ADLBBJBV «UT TO ti DBMANNA
•OHiU
raažalil
avstrijskega
Dunaj, ti rtbr.'(Pr'. Ktih, Fed. Vrt«*), Kzrl A(|ler, «In Viktor-j« Adlerja, znanega voditelja so. elaldemokrstov v Avstriji, kiji umri pred par Jetl, Je uložll toBio proti Filipu ^'heldemannu vNsm-
trio delavnieo", je McKu'sinsV'lji. Hcheideinaifn Je pmtt krat kompsnija ^»remonils avojc nine kem Rjavit svoje 44Mpemlns Iz
nj." i
__te* kajne. Najprvo je bilo
povedane, da je mimo stavkarako atmlarenje dovoljeno, a takoj za to Isjavo aledl druga, ki pravi, še ao straže mirne, da ne dosežejo ničesar. Ali ni te ugajanje burk s de-lavstvom, če se najprvo prav», ds ao sodišča dala delavcem pravieo do respoetevijenja stavkovnih atraž, a takoj kasneje ae reče, če m* etevkovne straže mirne, da ne dosežejo nlčessr.
nje. Dne 7. jsnuarjs je kompsidja obvestila delavce, da l»o prihodnji teden znižana delavska mežds. V izjsvl ni Mlo povedano, za k6llko namerava kompanija znižati d* lavako ^iaeado, tako ds bi Ishko kompanija pri znižanju metde postopala popolnoma samovoljno. Od tega ša*a se kompanija I udi ne mara več pogajati z zaatopnikl de-lavecv, ki ao delali V njenih to-varnah. Posledic« tega ravnanja je bila Htsvks. Oh ča«u, ko je na-sts I ta spor, Je delslo v tovsrnsh do tri tisoč, delaveev po nsrodno-sli jAmeričsnov, «rkov, Frsneo-zov, Italijanov in Poljakov, ki s« ps vs| člsnl orgsnlMoije Odksr je , Izbruhnila stavks, gre vaakl dan ml ato dve «to sts vka rjev ns alsvkevno strsšo
VAiKBM
i DBLMTOI SA OTVOBITBV TBBOTDTB Z BPSIJO. ,
Vt	^jLT^lrf len	* dognala, da «o dvakrst
•	^h ^l M^ ve-Ua.1 —i kopsti .voje lastne
gik mtopartw m Ušm*.	£ CL^.utvo je Ml« v veii-l
«rSTki aridsje v to*»]*?*^"™** ' s dragimi reiaftl la BtovMtjr»; Kl
¡¡Tûa4^ lieTi*	fa U	|j«im»«apad»i estrovi. Tempers!«
r« Os Prtda aaš-ft	^i l^sr	nrsh najvišja ».
ko je PTrtMksT vHer. «v«*er Kfl	Wdde «k
. ^ .	, Cbirsgo m okolies '. V srede ja*
Atlri tftsoč	L, I« naraščsnje tampers t ar.
katerim se je P^l -
New M, M. T. - "Ameriške d<*l«veka alienee sa trgovine z Hu
**je" js poslsls predsedniku Hsr» diagn v kaaijptpb In pel mUje-noe organiziranih delavcev apel. d« ae odpre trgovina z Bu«ljo. »e-seltirlja keastat!ra, da bresp« nošt narašča in d« M idvorbev z «ualjo mnogim drlsv dala delo. Daljs Msvsjaj» t nji, ds so Anglija ia'drage tuje-drševe	ir«..v«k.
pogrni lie r Ku-i jo Koaolieljs je porlplssl Tomithjr Resljr.
prmMmî vHer.^_
Teldja raasvei,.
m
till.
m. U Aten priakjsjo veetl o 4 ve Irk* grških zmagah' nad Turki SjBRK^M» Me se baje bil
Peliai Je sretMa okreg 70 Brva-tev, M so "ifmtt" Jsgoslaidjo
V nedeljo popoldne js Mlo o-krog 7fn> Hrvatov In Hrimv slirs. uih aa «liodu v dvorani na ni. «H-ei In Wisitworth Ave.. <%kuigi» Alo je sa 4naiHeV Hrvatov is Ju-«oaJaviie Pfe«ir Je n«at«l takoj v začetka, ko «o volili pr#<l«ednlka KrM ss zahtevslf. ds predeluje veteran is eveKrvm» vojne,44 do čim je neki Mike Pršek. č««nik«r iz flew Torks. zehtevel. ds nu 1-m,nuv ftrdšsednika. Tedsj je ne kdo zagnal «toi na oder In kmalu so frčali steH po dvorani ki |Miks le odhimljene etolove noge po gls vsh. P riši« je poMjs Isr «rHirsls okrog 7« esSb Za pollrlj^isri vo-sovi Jat «s vozili aretiranje ne po-lirljako podajo, ae je rssl*g«l wTbolj^viki beljšsriki!4'
vojne," v katerih omenja intervju, ki ga je Imel a Viktorjem Ad-le r jem med vojno. Pogovor so Je sukal okrog Adlerjevih dveh sinov, Karla In Friderika. Hohelde- < uianu piše, d« je Adler rekel t 44 Friderik je karikatura moje do. bre strani, Kari je pa karikatura moje slabo slrsul " Kzrl Ad ler pravi V v«H obtošnlel, ds 'je njegov oče krekel omenjene besede najbrž v šali. toda Melieide-mana jim |»rlpisuje veliko n«me«t. rsled česar je prizadete p*dten<*t njegove oaebe. ..„,
Kari Adler ji dejal poročeval-nu z osirom na to zadeva aldtleše i, "Mieidemann je karikatura z grehi oblošeoesa in nepremlšlje nega phra vojnih spomiifbv, ki M rsd nadomestil zgodovine a P«-PiltaUpl anekdotami. Kakor vsi , drugi poraženi d«»»»i^k«rjl v Nem čl ji, Ima tudi on przvVe d*M*k« riti « svojimi ,<H|«mtifil,,/ nima pa pravice okoriščati se z napadi ns mojo rodMna Meke|dom«nn gššs r svojih "lipoininai." ds je v ju-si llju let« Ifl4, "a veliko žajestjo slišal vesti e Izbnrfm vi*ja*« psk poitdšljsl nI doltf., marvs^ je takoj ktndl vallk dosvnlk, v kst#-ram je dnevno beležil »»fkuAe le-kom vojne.4* H tem je Hehelde mano dekazsl. kak aoelslist je Ml. K«j M «I mislili oJBajegaani. ki namesto galenjs leti po psplr In popkrtlje pUmeii f To je šsjd'
P09LBDIC1 NBPBBVIDNBaA BATNANJA 9 PUÉB0
j« Beg % lovs. inspro-
. Mpjje v
trebuh In smrtno rsujsnegs so ga prepeljali v bslnlšnleo	/
živ/ L .	' »', ■.;*	■ ■%,
,*. 'i L éi	^ <%	i. 4" .	...... ...
RROSVETA
|01Mtt£jyyDgEÉBMlODNF PODPORNE JKPfWl ^
¿ \ Sl.O*VENÄE NAKODŠK	.......
Cene
h ZedlnJcne dtimv (b*o. Chicago) $6.00 na leto. pol IcU ia $1.2« ta tri meaace; Chicago %*M «*• Uto, H « «o
I8.UÜ.
za izseljevanja farmarjev v mesta, toliko časa se bodo ^ ______
farmarji selili v mesta, položaj v poljedelstvu W	1prijatd ja v stari domovini. ? ki|
tajal vedno bolj na
PROSVETA"
20S7-S0
9 5«. turakU	ziii^^i-™- '
"THE ENLIGHTENMENT"
_ rato«
Subscription: United State« (except ■ 10.00, and foreign sena tri— M-00
toi

r
Ljudsko štetje pokazuje, da živi v Združenih državah več ko polovica ljudstva v mestih, ki Štejejo več ko 2,600 prebivalcev. Se pri predzadnjem ljudskem štetju je %ilo več prebivalcev na deieli, kot v mestih.
Zakaj taka sprememba v deset letih?
Taki časnikarji in ljudje, ki ne gredo na dno vsakemu socialnemu pojavu, imajo za ta pojav kar koš izgovorov ftl vzrokov, ki so manjše važnosti, dasiravno jim pripisujejo največjo važnost. V mestu se prijetneje živi, pravijo taki časnikarji, ki ne pomislijo, da mora tisti imeti denar za prijetno življenje, ki hoče v mestu udobno živetk Delavske mezde so visoke in farmarji zapuščajo plug in brano »in selijo v mesta, govore drugi ljudje brezmiselno in tjevendan, ki niso še nikdar delali za delavsko mezdo in poizkusili, kako družinski oče, če je delavec, izhaja s sedanjo "visoko" mezdo v mestu. Na farmah je samotarsko življenje, v mestu so zabave in veselo življenje v mestih mika in vabi farmarje, da se selijo v mesta, go-bezdajo drugi ljudje, ki ne vedo, da farmarji zapuščajo farme.Tcer ne morejo več izhajati na deželi, čeprav trdo delajo nočindan.
Pred deset leti je bilo življenje v mestih ravnotako mikavno, vabljivo in zabavno za tiste, ki imajo denar, kot je danes. In tokrat je bilo na deželi več prebivalstva kot v mestih. Farmar je takrat še lahko izhajal na farmi. Svet ni imel tako visoke cene, kot jo ima dan**. Tud najemnina ni bila tako visoka, kot jc zdaj. ftfodje za obdelovanje sveta je bilo ceneje, pa tudi transportni stroški za prevažanje poljškega pridelka na trge, ao bili ve liko nižji, kot so danes.
Torej pbstoje veliki gospodarski vzroki, da se far-marji selijo v mesta, in dokler ti vzroki ne bodo odpravljeni, se bo farmar selil v mesta. Na pr. farmar ima tri sine. Ce svojo farmo razdeli med svoje tri sine, je napravil tri reveže, ki se gotovo drug za drugim izselijo v mesto, ker he morejo več izhajati na svojih posestvih Blizo farmarja je še velik in lep kos sveta, ki ga lastuje neka zemljiška družba ali zemljiščni špekulant. Tega sveta pa ne more kupiti farmar, ker ima previsoko ceno Ce farmar zapusti enemu sinu farmo, dvema dhigima si novoma pa tegovori le majhen delež v denarju, b< zopet prišli vsi trije drug za drugim v mesto." Starejši sin ki je podedoval farmo, mora napraviti dolg na farmo, da svojima bratoma izplača deleža. Mesto da dolg kmalu izplača, pa navadno lese od leta do leta v večji dolg dokler ni prisiljen prodati farme in iti s svojo družino s trebuhom za kruhom po svetu. Njegova brata, ki sta ■kupila pri semljiškem špekulantu svet, pa še preje zadene taka usoda. Svet ima previsoko ceno. Na ta svet plačata le del kupnine, drugo se pa vknjiži na posestvo kot dolg, ki seveda narašča od leta do leta, dokler nista brata pr morana prodati farmo.
Ako se hoče kaj storiti za farmarje, je treba najprvo prijeti zemljiške monopoliste, ki draže svet in zahtevajo /Hnj neznosne cene, ker od svojega neobdelanega sveta no plačajo skoraj nobenega davka. V Ameriki je t* na* paka, da sv$t ni obdavčen po njepovi pravi vrednosti in rodovitnosti, ampak po poslopjih in nasadih, ki jih je napravil farmar na njem. Tako se dogodi dostikrat, da plača
Canomburg, PA. J TokAJ V
mamo delavci dovolj heprofc tool jnih počitnic. Tovarna družbe Canousburg Hteel and 1jrou Works Co., je prenehala z obratom že prod tremi meseei in ic eedaj ae ni* nevr, kedaj pričnemo delati. Vposlenih je zalo* malo število delaveev v toj tovarni* katerim je pa ilrnaba znižali* plačo od 22 do 32 odstotkov; na vadni delavci zaslužijo aedaj po 40c na uro, dočim so prej preje mali po 55c in več. ¿lavno tako se. je, tudi usmilila delavcev $ an '¡¡»rt Tin Plate Co., ki jib poola ta na oddih. V tej tovarni j*5 hil<> vposlenih do 2000 delavce*, ki se sedaj aprehajajo po

8 &
..J j se fanriHteko ljudstvo seli v mesta. Mogoče "po- ««
izkusijo zopet napačna srifcdstv«, kc* so že*> večkrtt *to- M___■____________________________________
rftt V preteklosti. TO se prav lahko zgodi. AH resnica L, Jkm1o dokbr bodo živeli. Nato imam v želodcu še od zadnjh antene, dokler zakonodaja ne odstranijo pravili vzrokov ae je ------J---"	"
je njihovi jem pusto*
M'M OI>a wm jo <jrreri-
pK^MBlN
za rei
da uri žilea miru in morali
obveetifl tudi našega fcadomunn. o m |jra tiskarskega škrata, ka|arepa
odstranil.
Naj omenim da kratkbi	pismo
sem pred nfflvoj« ga
terem »i piše aledoče: Vprašal
ae. dragi John, kak« ao
- l	a<—*	i razmere tukaj. Odgovorim ti sa-
tttev m ko so voditve končane, I ^ ^ kuhAmo ^ ^ v
ifJ "iTShilllie ^oia \"vo>em loncu' p& b0IQ0 vai
Poživljam vae tu^. je r ja ^ ^^ pjaal M ti rad Šo ke. udetašNc ae polnojtevdnonj n# ^^ Mi „^ razu- — paf. - »mime Boh
prikodnje rodne seje ¿fflfi^^lmeSt	I	-—
Čitatelj, to je dokaz, o iem la hko razpravljal v
M. : •
ga aocialistifnega kluba, ki se \ rii 1 aprila t. 1. ob deseti uri <(.»poldne. Ne dnevnem redu imamo voi zelo važnih zadev. o katerih moramo razpravljati. Ta soja jo izredne važnosti, vsled tega i.nj ne izostane nlh#e. Poživljam tudi stare sodrage, ki so bili ne-
wt e škrat je ¿krat, pa vam je zlo-ej zadjnie toliko č»*e brskal in rskal. da * prebrškal erk., jo prifcuUl iia koncu krstnega imena. In takole me j* s *rkc"e"karv Irenutk, prekfktil iz oguljenega ^#lArske ga okostnjaka pa v lepodonečo Francko. .Saj pravim. zakai me niso takrnt pdAžili na pe{
, La Sane, HI. — Tukaj sé je ,1o stari domov.-|fodiU jlÄ v<4ilnmo*n« nedeljo v, .
nesrec-Ä Anfon Sotoshek je
Delavske razmere v fleofieidu vozi| art0mobil, v katerem ao
«I. l...	«nonú u /la I ..... _ .'
so zelo slabe, toda> upanje je, da k malo obrnejo na boljše. Mo-Isto bo sedaj zgradilo vodovod in
se-
deli poleg ie njegova soproga, «lv| ■HjD^HHHB^ml. in FVancez, njegov brat Jacob^Šoto-
RirilJKli VMl *	1 ' K	I J,,,,., J. __	iiin4 n«
fijdf
Nadalje opozarjam vse sodru-«e, ki so bili nekdpj zelo aktivni v !»<><• ijaliatieni stranki, da »e nam zopet pridružijo. .S -	t
Nadalje opozarjam vae, sodru
^^ "e	* me I zaveden in tamoenji rojaki ga bo-
soc april. Ta mesec je določen za1 -
moatu Hhippingsport, je prihitel
dovoda so proraéüjijeni na 35-ti-
¡Üat'
Jt.; „iZZIa	je 8 svojim avtomobilom padel v
zgraditi vcidovod1 V bližnjem mestu
Helper,
■ padel ■
o, dvajset čevljev doli v glo-
tah, je amrl znam rojak ¿Vankl^0^'	T"
Malavic, ki je bil zelo razredno	Botoabka in Antan SotcHl.ka
ml., katera je odneala voda. Vai ho druitra Triglav, At. 2 R X.
mm JO-ooioi«n za ^ &u> poKrc¿ali. Bil je flan dveh f ^ propasando za osvoboditev vseh	podpornih driritev.l1 J. Nezgoda) so>||^p|petlla «>l.
političnih jetnikov, ki so v je^ah, kamor so jih pometali nasprotniki delavstva v ¿aau vojne in tako pogazili svobodo govora, zborovanja in tiaka, kar jo zajamčc
Poroievslec.
Zaprife* *c«o in Stampfl
utaji» ffi
Iz Barbertona, O. — Ker imam | naselbini
up 7 ustavi "Zdr. drfoV. Stopimo I»® vddno neprostovoljne po^i
vsi proletarei na plan in aahto- P««» «« «»mo «Í1 rrawl .	- iS •
vajmo tako «lasno osvoboditev [da imam dovolj pro«te|k <fa«a. da teljih ter jo poslali predal*, ,I
polithr*nili, jetnikov, da dosežemo ubijam z branjem raznih liatov niku SNPJ da> izvot-i na ,)ri. naa cilj in da priborimo avobodp Mn	Toda človek lahko prciH- stojno mesto. Nabrali smo 23 do-
onim. ki so v ječi radi idej. za k* ta vef! listov vsaki dan, v kateHh larjev in prej smo ie precej na tore se vsi delavci borimo. Agki- M» pa naSfel eno in iato peacnt: brali m odposlali na pristojno
draginjo, umori, mesto. Pomagali smo, kolikor
i?
'akajo, kedaj jih bodo zopet poklicali pa delo.	4,
nL;tjnnji delavci H0'J:<V VC-likl
večini organizirani strokovno In pripadajo raznim strdu)vnim «I r. i jam. Toda to nam vatfko m bo pomaualo, oko so^n«	°rga
nizirali tudi poUtično. Ako hoče ino kaj doseči so moramo ostani zireti politično, ker v pol^Hni organizaciji jc moč, s katero la hko doaelemo pravo avobotlo. id toga dejstva ac tudi zavedamo Reorganizirali smo zopet socijA list leni klub, ki jc spal spanje pravdnega dalj tta*a. Pri ror.nra-niairanju nam jo veliko poan/ura Mjdrug Jofiko Oven, ki je obiskal tukajšnjo naselbino in ogovoril m aliodu, zs kar se mu^naj iskre ^ejo zahvaljujem. Razumno, ¿A je imel težko nalogo pri ag:taci' ji in preslilati je moral marnka-tero trpko, todA vstrofal fc hi prepriČAval deUvce, kako potrebna > politična organizacija za delavce, da morajo biti ¡politieno organizirani, ako hoftfjo imeti kaj vapehov v boju proti^ori-tfevalcem delavstva. In sedaj V mamo zopet sodjalktični klub, ki naprednjo prav dobre. K; napredku indirektno tudi veliko pomagajo nafti nasprotniki. — A-pcllram na vse tukajšnje rojekc ld «c niste člani tukAjlUjega «o-eljallstičnega kluba It. 119 JHZ, da priatopite in se tako" pridružile zavedni delavski armadi. dite, da «a le na ta način nom je mogoče biti koa velepodjetnikom in drugim izltoriičervalecm, ilco uno dobro politično organizirani. Ko bomo vsi delavd v delavski politični stranki in tako veatno vrli 11 nalogo, katero« nalh|W| do-1A vek a političnA stranka, tedaj bomo lahko rekli vsem nailAi Is-koriičevaleem bodisi V ^aku ali koti, do tti In ne dahe. Nn*J naaprotidkl Imajo le Uled
Milwauksse, WW —Tudi v tej ae zavzeli za nesre enega rojaka John Kočevarja m nabrali malo vsoto pri pri piija-
neiaarjoH politično ortrani tedaj bolno vedno le predmet la-koHAČanja, kar naai «saprondkl IhkIo kovali vodno In vedno le postave In zakone v Ikodo «felav stva. ker jtti no bo nHiie oMral pri njihovem delu v imenu Mdc*
I ropi, nesroče in vrag si ga vedi naui jc bilo pač mogoče v seda I kaj Ae v*o "dobrega", kar smo njih razmerah, ki ko izredno sla deleini mi -ubogi grefiniki. Iz vse- be za dcldvstvo. Nabirala sta pro j ga tegn je apownati, da jo ie cela | stovol jm» priepevke rojaka Jo-
seph A. Kambic in John Permc. In čenra vae to gorje, čemu vse I ki jo bil pred voč leti «noti! niču r
rajmo za nove člane ROcijAlistUr-l^^elnost,
ni stranki, čim večja bo nala armada rturedno zavednih delavcev tem Večji bo naš vspeh!
Kontno uaj omenim ftc to, dan X1 v J tukajšnja zadružna prodajalne |	^
iapre<lujc prav dobro in jc v po-tos. vseh tulkaj naseljenlli roja-
tniki so sc Konečno morsli poskrl- t; ¡"l ^	,	uu	m
5 «o l nmJhrfin	Kar u oc^Mi bo vse priletelo. nde, Colo., obdollen umora. Tu-
„ . ?x	P i * ' .4 Unsko leto 2. novembra ate Ikajinji rojaki so ie voliko potna
Poeivljpm vso rojake, «tajte \pdMii miijanC «lasov iz enega kali, okoravno že ne delamo v.t
m ra/4nrjajtc dobro delavce ca-lkorHa ^ Bte jih vrgli v drugega |
mesecev
sopisc kot sta Prosveta in Prolc-|v mv110 ^	fa* 1
prvi, samo s to rasliko, ptvoga^ijoipo zanAprej bodo igrali godbo v iil|t"j6kreetu( in s posredovanjem
I te slabe lastnosti. Seveda, gveá I malo okoli, pO bo« takoj slišal
v Leadville, Colo. ^Apeliramo na rojake tirom Zdr. držav, usmili
tarec, ki ata edina slovenska li-Ata, ki atojlta zvesto na strani delavstva. Ta dva lista sta lastnina slovenskih - delavcev v A-meriki 1% raditega je tttdi doli-nost nas vseh, da podpiramo ta flva lista. Časopisje jc najboljše oroi je In tudi naiboljli k vodnik in učitelj nas vaeh. John m-
___________* • - '4fNz' v"
Brezposelnost jc tukaj vejika;
ó po vedoo manjše! starega kraja je priilo ie Washington a bomo pa mi plesali! veliko rojakov. ]n g» «edaj brez
vsaj «Uri leta. Zatorej ne čakaj» te predbrata M ljudje boéji—* to
¡dela. Reveži so biU v stari domo vini, reve* se tukaj. Taka je uso-
Booficld, UtAh. — Pašno čiUm vesti o svetovnih dogodkih in jih tudi pazno zasledujem. Mc^d vsemi drugimi vestmi-v zadnjem Času so mc ba najbolj zanimivalo vesti iz Jugoslavije. Pazno sem prcčltAl vest, kakb so jc Slovenski NArod V Ljubljani obregni
ob Prosvoto, In. lUko jc ueki.c. ČCtA — ki ima precej drobnjarije
trine Majcen krožil z Mkovko kmetu, ki je poročal resnico o ta-tcÖA	položaju. I stota ko sem
ra... Vudi pav.no prečit al odgovor ured-
íi zemljiščni špekulant manj davka, lastujoč do, dva tisoč 't'- akrov sveta, kot farmar, ki ima poleg njega štirideset akrov obsegajoč« farmo. Ce bi hioral.zemljiščni mono-a polist plačati od svojega sveta davek po njegovi rodovit-
nosti in prmvi vrednosti, bi ga kmalu prodal, ker bi mu *Me. da bi tako na d¿i»lo
davek v nekaj letih pojedel vrednost sveta» ali bi bil pa * primoran obdelati svet Zemljiščini špekulant bi se moral odločiti za obdelovanje ali pk prodajo sveta, nikakor bi ne mogel dovoliti, da svet leši neobdelan in pust Ce bi bili zemljiščni špekulantj« prisiljeni prodati svet po nizki ceni, tedaj bi lahko farm&dt pokupili ta svet in n ob-'«Hali. Pomnožili bi svoj« dohodke in ne zapuščali bi farm
in odhajali v me*tC'x
Fanrnirxko ljudstvo jc še velikokrat apeliralo na ta-konodajce, da s« obdavči svet po njegovi pravi vfodaoflti in rodovitnosti in ne po stari metodi. Zakonodaje! se niso ozirali na glas farmarjev in ostaH so gluhi za take nasvete. Mogoče ostanejo gluhi tudi zdaj, ko je jasno videti vzro- Z\l za delavca samo ob
wmikmm..
mokn^eije". KSdor ima p^li^lčno moč v rokah, ta lma> vso m»>t. Ookafee za tO Imamo v zadnjem času vsepovsod, kako se delavstvu godi, ki se ne zanima za delavsko politično stranko:* Ali mislite, da bi bilo toliko "iniunk-nov" proti delavstvu ixdai.ili, ko hi imeli delavci svoje rast o pni k o v poatAvodajnih zbornicah In urugili javnih uradih.. Ali» ml allte, da 1)1 sklepati kake proti Mavkovne 'PoAtive In iSjikoiie, nko bl ImeK delavci evoje aastouiilko <• sakonodajtii. AomL-t? Al
delavske vo<Wrije vP Ječe i preganjali. Iko M Imeli' tro atopnlke V kongresu Ne. ker bl ur moR1i, Vm to premislite, deta Vel rojaki' V cnkttt apeliram na vpe tukajlnja delavec rojake, prislapitš k lorijallsti-čni st rankl .organizira j 11 ne politično* In ko pH» dm voHter. »iHetlte se istih pelnofttevtltto in oddajte glasove kandidatom, ki prihajajo 1« vafte srede estere je postavila delavska ivol.flči stranka. Ne poalnAajle t ra/n|h plačanih agentov veleiv^djatll* ¿kih strank, ki Imajo dobro bo
vp
rs m vsem priznanje, da so tako dobro okrtačlli oba nasprotnika resnice in razredno zavednega delavstva.
Da if Vso to resnica, kar je poročal dotičm kmet o položaju Jugoslaviji, som se pa sam pro-pričal, ko sem govoril s marsikaterim rojakom doilim Iz stara domovine. Tako sem ae sešel tudi z neko Hrvatico, ki je bila na poti iz Denverja v Gallfornljo.Pr povedo vala nd je. da so za vod nI Hrvatje in Slovenci zahtevali republiko, a bili so preslabi nkpram srbski monarhistični kliki in slo-t^nskl ter hrvatski narod ko mo-Ä1 iMKlleČI tej monarhfetilni kil-si je uzupirala vaa ohlaat vprašala Ijmlstvo. Vsled l^ga bl ae vaakde rad Izselil, kdor bi ae le mogel. KajH razmo-re za kmers In driaVea so necno-suc. Kmet mora dati kolikor hteva vlada, ne da Vi se ga vprašalo. ako lahko da. 'Akn nima» mora kopiti, da zAdosti ukazom (to se tiče namreč poljskih i»ri-delkov). Nadalje jc pripovMovala, da ao tudi v Ameriki na dein monarhiati. Tako je prišel na vlak v-Omsk!, Nebraska nek moški, ko je ona ravno čltala hrvatsko av. pismo Ko je opazil, da člta »tako je je rekel, da naj mn da knjigo, da ji pove, čcaa naj se V knjigi j| je podčrtal sledeči stavek: 'Noge im trče na 'lo. brae sa na proljevanjn krvi.
Id. ki al rfč da bl
je greh. Pustite sddaj pri miru de-J da delavcov. Rojakinje, ki ao pri name mogotec, ako so sednj na | Sle iz starega kraja se vedno poj
krmihi, saj ate vendar taka In sedaj Imate, kar'sto šejeli. Prenehajte Že enkrat zvoniti po toči, kajti a tem ne bodete odpra
vili današnji gnili eiotem, pač pa, ptusa na šenitnini v Kani Gajilej
naj bo vam v nauk naprej. Goto vo je ,da je v današnjih dneh malo bolj ialtava, ljudje zi grenijo življenje na vae mogoče uačine. Kolikokrat alltim družinnke^a o-
— kako se pritožuje črez današnji položaj. "Ljudje", ti bo "ko bi ne bilo toliko otrok. Vam niari. ko ate sami, nimate bri-ge. Tako pa ^lovek nima mirti ponoči ne nojevi." Kaj čem reči na tof Sam nsvem.O pač, že vem, kaj bi odgovoril, pa je bolje da sem tih. ^hut up! Sicer pa tud za pečlarje ni vse tako z rožicami postlano,.kot si marsikateri misli. Ako bi bilo, potem bi naš pečlar-ski klub rastel, toda fakt je, da nas je vedno manj. Tudi jaz sem žo^mis^l izenveriti se pekarskemu klirou, pa sem dejal ffVanee. nak, zapik, sedaj jc boljše, da si sant gos|4fear svojih pečlarMA kosti. Vidite, pet ali Sest mesecev ne zaslutiti nobenega krištufo.pd tem ako hočete kako importirslno božjo stvarco" stane zopet precej, in potem zopet nadalje počivati, to ni ravno mačkine solzo.
Bane« ko to pišem je en-dan pred smrtjo Krmtusa, ki jc bil ravno tak revež kot "mi ubogi dr lavei. Njega so tudi preganjali piamarji in farizeji tet» razni učeni pismouki, kot nas velepodjet-oiki preganjajo po širokem avetn. Zatorej »e bom pripre vil na molitev kot akesana grešna duša. Odpustil bom velepodjet niku vne-bo\i)ijo« greh, ki me bo kmalo pripravil ob zadnji kvoder. Vse Mi 11*11 uHtil. aaj pravijo, da pride preobrat Kako ac bom pa ma-stll a velikonočnim jagnjetom. bo» pa pozneje poročal, ker aedaj še ne vem. Doeedaj je še ne-cam dobro šlo, dokler ao fankei-jonirali kvodri, ampak odacdaj sanaprej se kom pa mišidnšal ob
■Mfrm.
takoj po
v * .'i i?l .-J
velika večina pa, posnemajo Kri-
ški. Domala obrt, ki je posebno vzcvetela od časa svete prohibidlo pričela umirati v^dra-
a
V A. 8. It.
Ohishohp
17'od dno ia marca sem opazil katerega jc poslal mr. Gr-v katerem omenja, je bil kAndfclat sa mestnega župana
S)v. A. W. Graham delavski kan idat in dA je rsdit*ga propsdel pri volitvah, kor so bili tekmeci proti lastnim somišljenikom. -
Resnici na ljubo, pa moram v toliko popraviti, da je bil ta kan didat pestAvijen od Oliver ning Cp in, no od delavcev, torej je kandidat delavatvti sovražne stranke. In soda j Wpa rad vedel, kedaj jc kAk kandidat, katere*» je postavila omenjena Idružba o-ziroma ztranka šc #cloval v ko-rist delavstvu in kedaj je tak kandidat, oko je bil izvoljen za stopal intoresc deUvcev. M« slfan, <ia še nikoli in tudOcUrf)ro vem, da jih ne bo, ker ne nmro storiti čudeža, da bi bil volk sit in koča oela.	f. .
Omenjeni dopisnik trdi. <la tu kajšnji rojaki ne razumejo poli tike in ti a» sami nazadnjski. h dopisa omenjenega dopisnika ps bi tmii vsak človek razumel, da dopisnik sam ne ve doatl politike, ker kompatujakega ^amlid proglasi sn "kandidata- delaM' stranke." -
BO LAH
— Neki fto' maškl fetid jI zbolel alón ib dala ga jc flvlnozdravniku/W«n-M pa najbri ni dopodlo pri živ> zdravniku in je nobegnll. Si «v« jem Ibegn ie podrt Aeno, v sApm vsaki priliki in vaa zvrnil na vele-1 sobi je pa bilo rio trideset zabojev
pidislalka.' MMi . mi
tnravc misli sa njl|«pe V«*konje, krivda, ae moja.
njegova I žganja, ki jo vredno šesMe^ 'sa« dolarjev.
AMERICAN UNION
AHI^Hi *

SENATOR OBTOŽEN TATVINE V LJUBEZNI.
Arizonski sskonodajec v kaši; to-žiteli zahteva WO,OOO od&od-
KROGI BI RADI TttPf O TOŽBI.
Xew York, N. Y. — Nefti Edward T. AfcFairlin je uložil tožbo pri najvišjem sodifthi proti Ral-phu Henry ju Cameronu, zvezue-nru senatorju is Arizone, za $100,-(KK) odškodnine zaradi ljubimka nja z «jegOV© (MeFarlinovo) ženo. Tožitelj navaja, da je senator prebil noA z njegovo ženo v New Vorira 13. septembra 1916. in ita vlaku iz Xew Torka v Boston 16. septembra. Dalje ee glasi obtožnica. da je senator Cameron ' vplival na mrs. Margaret McFarlin in jo zadrževal v skriviičih.' -Afero Mtna ia sebi ni toliko za nimiva, čeprav je zapleten zvezni senator, kajti taki slučaji so v '' visokih družaJbnihr krogih Amerika " na dnevnem redu, aniipak zanimivo je dejstvo, da sta obe stranki storili vse, da ostane afera v tajnosti. MaFarlinovi advokat je no«yo dati nobenih podrobnosti, Cam«*»«»** prijatelji pa pravijo, da je vse Skupaj "politični manever." Neki neWyorfiki fin anting, kateremu je afera do !>ro znana, je preklinjal časnikarske poročevalce, ld "vtaknejo svoj nos v redi, ki niso jsvnosti , prav nič mar."	,
Senator Cameron je miljonar, Ustnik rudnikov in mnogih dru-irih industrij aloih in finančnih podjotij. 'Pravijo, da je star 35 'let, ošenjen in ima sina, ki je star 26 let.
" Afera, ako kdaj-pride do sodne obravnave, bo vsekakor ¡potlačena, kajti ndljonar*T»sebno če je ij Se senators mora tel jati za vzor vseh čednosti — in zato mora biti -i opran in "zadoščen" za vsako ceno..,:
M

bito vanj sprejetih na tisoče otrok iz Sibirije, Ukrajine, jušae Runije in Kavkazije, kjer so KOlčaki, Denlkini, Vrangli iu Poljaki uni čili njihove, domove in jim pobili stari*. Oddelek za blagostanj«' otrok komiaarijata za šolstvo in H«Qje je tudi ^apeliral na gori omenjeni odbor, da naj pošlje po-leg medicin tudi kar največ'Aioifo če kondepziranega mleka, otroških Čevljev in obleke. Prvi teden v aprilu odpluje iz New Yorka v Petrograd parnik "Pittsburgh Bridge** z nadaljpimi medi-einskimi in drugimi potrebščina mi, ki ae nakupijo s prispevki do-brosrčnih Američanov. Odbor želi poslati s tem pamikoin čim naj. večjo zalogo potrebščin za ptroftke kolonije v sovjetski Rusiji in vsled tega apelira na vsa dobra •Psa» da pomagajo po svojih močeh. Vsi prispevki se naj pošiljajo naravnost na Soviet Medical Re-lief Committee, Room-506, 1X0 W. 40th Street, New York City.
KAHADI MRAZ, V KDIHE-SOTI TORNADO. 4
Winnipegi Ms. — Tukaj j»
padla temperatura na d^set stopinj pod ničlo. «Pihal je izredno močan veter,
I Lincoln, Heb. — Tukaj je pihal močan severozapad na velikono& no nedeljp in padel je sneg. Temperatura v severnem delu NbbrB-ske je bila blozo ničle. Silen vihar je napravil veliko škodo med Hastingsom in Trumbullom. Ubil jc veliko Živino, pa tudi nekatera poslopja so bila porušena.
Fonda, Ia. — Prek enega dela mesta je drvil tornado, ki je napravil do sto tisoč škode. Ranjenih jc štirinajst oseb.
Worthington, Minn.—Prek No-blovega ffkraja je drvfl tornada, ki je povzročil, do dve sto tisoč (tolarjev škode. DVs osebi sta dbiti.
Ohicago, IU. - V tejtu 24 ur je padla temperatur» za več, ko štiri-
Vork s pomikom " Ui Lorraitte," Viviani odpotuje danes v Waah-ington in jutri ga sprejme nred M diuk HaridiiiK
—	Italija je podpisala tnroveko p »(toilbo a Ceboetovskijo. PenOd-ha določa med' dru tri m raane n* »rodnosti za Čehoalovakijo v pri-staniMn Trstu.
—	Italijanski parlament je odšel na počitnice do 1«; aprila. V tem Času bodo morda razpisane voMtve aa nov parlament.
Zvezni aakladničar Mellon je tonnalno izjavil, da so <}olgovi A-lAerike Kraneiji la revolucionarne dobe že davno plačani. To je zadnja beseda ameriške vlade na poročila iz Pariza o ^neplačanih dolgovih."	.
Dil ae je dal uatnuiati r,„ <ka je privolil v r.+ifa*	Ban-
zau), da so Japonci
deset stopinj. V nedeljo je bil še ta V '^^F^y ionič nreveč. v Dondeliek zidfrsi 4' l««*™- ** K^11**®.
jopič preveč, v pondeljek zjiitraj pa suknja premalo
mSTUbJORSTA MAJDBA.
Ohioago, m. — Äb Je Walter Jonarf, ponočni finvaj Budlohg
JÜ008LAVUA ZAVETJE I .¿iSKIH
———
How York, K. f. -*z C
da je prišlo poročilo ame
Hckle kompanije, napravil svojo aa Je prwtu MUIWMW w kot okoli tovarne, je opazil žensko g^enm ikrifci, dk je J
tffl	" ja izjavila ,da je pr|H
vitko rasti, dobro oblečeno, ki je zavila v stransko ulico. Šel je za njo in opazil, da je šla dokaznega stavMKa in da je pod hodni-kom, ki je veliko vjšji od stavbi-šča, kopala po pepelu in žlindri, na kar je izginila. Zdaj je tekel po prvega flolteajh in vzelo mu je petnajst minut, da se je vrnil v nje lovi družbi. Vstopilo sta pod stranski hodnik in opazila sta luknjo. Policaj je prižgal električ no žarnico. Pred njima je bila lukrtji in zlezla ata vanjo. Ko ata prišla na malo širši prostor, sta ;!vzria pred sabo truplo na tleh. Mislila sta, da je ženska, pa je bilo Hruplo starega moža. Ženske nI bilo nikjer, mginila je. Pod «lavo
trupla jO bil zavoj ln----- . „
so bile lrttoMsn* v Blaekfctonovi
egate. Zavrget jo njihove nilsve. _____________
te in ni jih obveščal o poteku avo- 435 ^ 23rd Stre
prodajalni ia Mlchiganski cesti V njegovem žepu ata našla košščk
papirja, na katerem Je bilo zapfca-\ no: "Ml*. Schultz, 1542 Carroll IMaee. B^lklltzove je dejala, da pozna neznanca v toliko, da ji je pripovedoval, da je bk\ v okrajni iMilniŠi^el in da zdaj iŠČe avoji • hčeri; ki sta bogsti. Odšel je, ne da bi povedal evoje ime. .»'«¡lip Pottefta izjavlja, da bo te ra«-teleaerijo pokazalo, U je tnjse umrl nasilne s**i Neznsnee je Ml mrtev najmanj že dva mesccs. Policija pravi, da tudi te okoliščine ne rešijo uranke, zakaj ** jt! nSznnna !n dedAo oblečena žens obiskala v njegovi luknji, v kateri je ležM mrtev. To Uganko bo treba j .rešit%4a ss rešijo drage | |'J kajti žena, ki ie obiskala mrtveea v luknji pod strsnakim hodnikom ' js morala ve^eU, da ss tam js. Žene ne hodijo ob ooldvsnsj-stih ponoči ololi po takih če nimajo vzroke*«
sprejeti na svoje ozemlje nih deset tisoč beguncev i* m». Izkrcali ae bodo v Koto Dalmaciji, od kjer jih bodo lili v notranjoati Jugoslavije^, gunei bodo prišli iz Oalipola, ftjer so vsa taborišča prenapolnjena.
Iz Belgrada ee nsdslje poroča, da .je srbska vlaida sklenila, da da ruskim beguncem k Krima posebno pomoč kot v odplačilo gov Iluziji. Poaebno pomoč itoflo dobili izučeni rokodelci, ki jo poatati jugoslovsnski drža ni. Beguncem bo nudila vi menjalno ceno za ruske rublji da dobi na ta način aredstva za od
h«™-**.'-	nMh (lo,«°v' ,)od*Ul0
in reči % njem bo Jugoalsvija dajala rrnkim be-guncem oiajiave pri pottnh
n jim pomagala ae naseliti v iH, kjer posebno potrebujejo te earje, kovače, atrojnike it» drage rokodelce.	I
Kakor ae nadalje ponrfa, je ju ika vlada izj^vUa., da
goslovanska vlada izj^viU.. da ne 10 nobenih teŽkoč glede a*imtta-elje Rusov, ker si srbaki m maki
ezlk zelo soroden. —
WM_J A^H
potih
joprfjel
Odblizo ln
— Posebni flmncoaki poalanik 12. Zavrgel je svoj lastni Viviani ja dospel včeraj v N*' princip javna diplomacijo hI obdelav al najvarnejša vprašanja , v največji tajnosti a tremi ali štirimi mednarodnimi imlitÜarfi. S tem je prodrl zaupanje ljudstev v pravični mir.
18. Wilson je sprejel naftrt s-lljanec \ nasprotju z ameriškimi principi in z ligo uarodov.
H.;: Wilson se je dal uablulati od Japoncev,
MmiMUKB
tungf eaopo .._____
p<klpisali njegov načrt lige naro
do v.
Iutereasntno je. kaj pravi Lan-sintg o Wilson«veni principu 'sa moodloče vanja narodov" Ihiii-aing piše: "Cim bolj premišljujem o predsednikovi iajavi glede samo odločevanja, tem bolj aem u-verjen o Kevarnosti, ki grori ave-tu, ako se take ideje polagajo v možgane gotovih Ijiidutov. Pranza o samodločevanju mora roditi nemogoče zahteve 'od mirovuega kongresa in izsvati bojo v mnogih Melah. Fraza je polna dina-mita. Ustvarila bo šel je in nade. ki ae ne morejo nikdar izpolniti, in bojim ae, da bo atala tjaoče Življenj. Nazadnje pa bo zavržena kot sanje idejalista, ki jo spoznal nevarnost lele poteui, ko je bile že prepozno. Kakšna nesreča, da je bila ta beselda kdaj izgovorjena!"'..
I. Iz t4h besed je jasuo, da je bil Lanski g hud nasprotnik "samo-odločeval ne na" ipriucipa. V avo-ji ktillgi omenda, da je bil v neprestanem spopadu z Wllsonom zsrsdlHkfh "fra»:M ln členov v kovenantu lige rtarodov,, posebno pa radi 10. člena, ki ga je Wilson sam spisal in urinil v pogodbo.
| x Robert T smrtmi, bivši Vlržavni tajnik, je v avoji knjigi o mirovni konferenci, dbtodBl ; bufeega predsednika Wilsona aledečih sla-
bosti:
1.	Predsednik je napravil napako, ker ja Ael v Pariz. Čim je prišel v Paria, se je takoj podvrgel neskrupofttcpim mednarodnim t političar jem, ki so kontrolirali konferenco.
2.	Wilson je bil tako ¿¿teleban v svoj načrt lige narodhv, da je zadržal n^r. in s tem ,povzročij, da se je svet ipogreanil Še ^ večji kaos. Zubarantal je ameriške >rineipe za glasove z* ligb naro-' dov in s tem se je kompromitiral
prid uničevalnemu in krivičnemu miru, nato po je hotel preslepiti ves svet, ¡ko je tajil, da ni liga fiarodov zavlekla miru.
3 Wilson ni imel programa, ko je prifel v Pariz, niti nobenega detajlirartega nnčrtk za delo, pač pa lo skupini meglenih idoj.
S tem je spravil ameriške IdfSega-
.«.k'
Skftaska Narodni
UBtiUC

Podpona Jeduta
—1
ii< o»— 1 i 1111
"tfc&nii:
UikM*liMa a. ----.
_____
OlUtVNI IT AN I SSST-SS SO. LAVNDALE AVE., CHICAOO. ILLINOIS.
Itvriovalni odbori
i .nr —	%
.....->n>Sfl|l
roaoTNi nosna. solhishe oaSgR. f
1 PmI I
Nadsorni odbor.
M*t« r«trovU. uro ¿»¿nih, SST S. 140tk 81., C*Wr«mA OkU. Jak«S AmbrUM. ran» St« Bv^MS. ailM, Nar BMaSs HM a NMSIM CM
Tiakovni odbor. vImSto CsSAmv i+m U»hwnl la Man
Zdruiitvoni odbor
IMaiisi K. as. st.	bsi#'
y UšnvM, tf44 Ss. UMSM A*i, CkS>M IS VSNOVNI ZDRAVNIK 1 Dr. F. J. M, SSM Si CM* Am. <
oooovonm uscdnik tro3vktV'ü.». b«waa ,
k SI doloio v iIivm m
mi	to tolttli
Vm prtitoto «Uto	v swliwlii ■»■■« es aal lilHHi
V«l prSM m gl (mul »to to m m) ptlljt)^ SS ^SSl^N M> ^ttoi
'aošsi šMjMaNRiVjHk '
^ Va ^HaSf StoS atoSivH platSa m m| hSIM* aš atokvi Pitotollh* k N.
RAD »I IZVEDEL
za rojaka I>»uis Železnike, a kate-rim ava bila akupaj v Primeru, Colo, leta 1915. Nfj ae mi prljkvi na moj naalov: Pran k Hočevar, 6023 Bonna Ave., Cleveland, Ohio,
(Adr.)
New York, N. T. - (federated Preee.) M Boiki sovjemki sdfo^ bor v Torku is Maakve, da se ane (savodi
sa otroka) v velikem vvmtmm^z u ju edravil, mils in očnik patr^t»
knjig ^Otroške ^»IJ os /adnje Wto z^lo nsrssUe, ker jr
I__Iz Helslngforaa poročajo,
bilo v Potrogradu zadnji ckaekutiranih dvajset pomo
iov s kapitanom vred z bojne je "»evastoiKd," ki ao ae udel
v Ar^h
SO odrekli verske obrede vsemu «tim ženskam, ki pridejo v eerksv rszrsl jenih prid ln rok hi v #e-kratkem krilu.	J?
-J AodWe v Oreen Bayu. Wla.,
j* igrfalo I «vri ne smejo imeti stavkovnih
It Revala javljajo, da ao 1 Patrogardu štirje Damik, i»imk>I
„ud n firovitiMini .ki čak^O »a
odho-1 V Anglijo. Koniiaarijst sa manj« trgovine ima zs pol Ijarde dolsrjev blaga pnpfavije oaga za kvas.''" • ^ -'- J _ Oaraka vlada je pr.'i*.\«'«iala rae tuje pleae na ,n»ke«n» o» dino ¿HtoM^^^i Z 9Cs kanadaklh itlesnkah %
bilo odalovljenih
jih aej z veliko četvOrieo. Anvsri Ael delegat je ao morali tiflenti informacij od drugih diplomatov,"
5.	Hotel je ignoritati smeri • Iko ustavo fn senat, >0 je poskušal aranžirati preliminarni mir s kovenantom ligi narodov, nb da bi bil stvar predložil senatu kakor določa ameriška ustava g
6.	žrtvoval de svojS principe iit enakopravnost s gimi narodi za Clsmenceaujev program "ravnovesja držav« s tem je pomaffal ustvariti oligarhijo petih velesil za nadvlado vae-ga sveta.
7.	Prisilil je smeriške dcle-gste, da so sprejeli kovenant lige narodov, čeprav niso znsli nič
podrobnostih kovennsnU do zadnje ure, ko je bil spTejet.
8.	\yUeon asm js odgovoren za 10. Člen kovennanU lige nsro-dov; hotel jH tudi zavreli d»k>čbo
:lcflc mednarodnega rassmlličs.
9.	Najprvo js navdušil *nal. narode z obljubo svoje neprsJttiČ-ne samoodločbe, potem pa j{ postil potlačepo narode nd cedili in pod* vplivom Anglije opusti) t» prinelp^v. • 'hš • - » .1 M
b 10. Ves svoj prosti čaa je po rabil z obiskovanjem krsljev in aristokracije, a za raspravs s a-meriškimi delegati ni imel nikoli čaaa.	*
11. General Smuta je premotil Wilsona a svojimi frazami o man delih, da jo pdipisal sistem mam datov, ki daje zavetnikom dobič konosne teritorije, medtem ko ao hoteli njemu natovoriti teritorij«
dobUka^^^^^^H
Banki,
t
Na* York City.
Spoštovani» > • ' Dsftrs aem prejel od Vaše ban
kd priimardeo; is katera razvldim, |a js nroj sin dosljp Tomsšek pre-v celoti bres (takega odbitka Isjtfh mu 2,026.-— Kron tar ao Vam vpledtaga najlepše zah valju Jmn ter priporočam Vslo Banko vsem^kl hočejo biti hitro in točno posfyrtsni,	*
Vaa pozdrsvljsm ■ i Msrtln Tomašek,
0. Box 88, ^ Breznell, Ps. (Adv.)
MATIJA 9KENDER
Javni aotar m Amerike la kmj.
aaar kila it« Fitskn§k Pa.
flliliiigmiBliaai
b
«S>n r liai
VAME-10 VTEGNE Biti PREPOVEDANO
Kdor hočs dobiti avelsa v rtko, naj al da Mtre ptl mani
dliä v a
NM listine, take ü si krahl dobi dovolj saje
POTREBUJEM
[ospodinjo sa domala dela ln al-ear Žensko v starosti 35 naprej. Skrbeti bi imela sa mene in snega otroka atarsga dos4t let. Pls<s po dogovoru. Za pojaanila ln ponudbe pišite na naslov; F. 0. P. 0* Box 460, HVrininle, Ps. (Adv.) <
.....lilt II 111 myi ■ ■ 1 I I ■■ I
mm
as TBM N
*	mo
^ to hI ImIaImI« VUI S# NM V
m: kronah
•	It tamvačtudiv
DOLARJIH IN V GO- " TOVEM DENARJU.
CEHE ZA DRrfARKE P0Ü-
JmKKKm^ \ ^ f
Zaradi pogostega menjavanja kuraa je nemogoče poaUvitl sUl-
nih cen sa denarne pošlljatve./ Polog ,t«ga je aaradl oddaljenosti nI nand ki "Peosveto'7 nemo-goču imotl v Ustu osne sa Isti dan kakor idde Ust. Zato bomo navs-jall cena sa dan nazaj.
V Jugoslsvijo pošljemo sst 2.00 s« e N • see slšli iK , JiH
60jQ0.............K 6.800
76,00 .........'...X 10,000
378.00..............K 09,000
755.OÖ..........-...Kloo,000
Za slučaj, da hote kdo poslati denar v dinadp naj računa 4 krone sa eq dinar.
V Italijo polijemo sat
H.00............. 110 lir
10,00 . ............ HO Ur
21.00 .............. 500 lir
42.00 .............. 1,000 lir
415.00 .............10,000 lir
Denar naj ss poUje po r**tbih motiey-orderlh all po bančnih draftih sli Mxpress č. kih sli v re-gistrirsnlh pismih ita t,
POZOR ROJAKI
_. .., «-dr1
▼ FOREST Ott, FA.,
lb okoliti. Naznanjam ▼am, (ia točno In vwtno ifdHu^Mi tm dHa ipi* dajoČA v ¿evljsrsko obrt PöphhrljRm rim* in izdteiö^Ai po nmro-¿fl« n&f	Cm
to ziflem«. torej rojaki gvoji k svojim l-
FRANK SIRCA,
«U IJ..J___nummi
. /f^ naaaun
Forest City, Pa.
im ...
AMERICAN UNION SANK •>" ■
p„«Ml d.nar r JUGOSLAVIJO
Si&t'S-sifi
JAVHO sa asmeW DOLA«, Udaj) ptiiu nam takoj as pa*
ULOGE
p j	^o*
■haJ^iMa «^aa btk. lltfkuUI
a^ip* IN tolMM pa (¡M •StotM
EMIL KISS, bankir,
133 Saoood Ave., Natr YMl N« Y.

SMr TMkOlty
■ ■v
?
.
—
f»vno
šestih
lednih
iti
v

Obleke po'32-
po

i ki poprov-najnišji «ani.
I jam oblaki. p,j najnišji «eni.
Pridite In ae propHiojN Za obilen oblak ss rum*p*.
SLAVONIC IMMMKANT BANK
V.
FRANK ERZNOZNIK.
"WC T
ül i' ¡SiOinrtf

u #« 1 J.......
PROSVETÄ
NorieeizJagMbvije.
«i
Drftava Mwr. Hrvatov is «lo-venerv ja noaaviaaa, jodinatvena, nerasdetjiva »Una la damofcra-lična rapoWtka. (griiM na to-tu« 1 jih aocijain« in foopodamke t-nakAftfi in pravičnosti Naaivlje a« Rcpdblika. Jusoalaflja. Vaa drfavna oblaat pripada narodn.
Državni grb in driavna saata, va «Močita «a a potafanim sako-
, Cenjehim rojakom v Ohica^ naznanja*, da sem odprl trgovino s čevlji v lastni hiSi na 2101
V talogi imam vsakovrstne čevlje za moške,
ženske in otroke.	.
' j*
- ¿« 4-"". ' S V • . iS: "ifJ^tVj»	■ } ',>■ i| -'. r i •
Rojake zagotavljam, da bodo pri meni vedno najboljše postrežem.
Imkm na razpolago najfinejše in najtrpež-nejše blago po najnižjih cenah.
Pridite' se prepričat!
Vesele velikonočne praznike želi vsem chi-eaškim rojakom. ¡pp l i
SHOE STORE
CHICAGO, ILL.
Direktna črta—NEW YORK—HAMBURG
V.MId mmdmrmi par»Hri »a dva vijaka-
M1NNEKAHDA (novi) s*mo tretji razred Mnrcn 31 MANCHURIA, 14. aprila—MONGOLIA, 2ft. npriln
, \jrtov govor Jt W1 bros oratoričntfa ovoda. H tn.Wim glaaam Je dajal, da Uho rasnega m» mrnta Sa ni dolival «vol. Prod nekaj urami Je M. «al na tabli huUtina prod piaSrno lokalnega čaao piaa vaat, ki s* jt »rtindt kakor pa ftt al pretre
/ff} ;* > »SHIJilÜI