NASLOV Jutri začetek sejma V Gornji Radgoni je vse nared za začetek največje gospodarske manifestacije, 21. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma, ki ga bodo slovesno odprli jutri dopoldne ob 11. uri. Slavnostni govornik na otvoritvi bo Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, živinorejsko razstavo ob 13. uri pa bo odprl Tine Mastnak, predsednik republiškega poslovnega združenja za kmetijstvo. Sejem bo odprt do 28. avgusta. Leto XXXV. Št. 32 Murska Sobota 18. avgust 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Ob prazniku nova karavla Dan graničarjev so v lendavski občini povsod proslavili slovesno ne samo vojaki, temveč tudi krajani obmejnih vasi. Najbolj slovesno pa je bilo v Pincah, kjer so odprli tudi novo karavlo, ki je v ponos čuvarjem meja in krajanom. Slovesnosti se je udeležil tudi Branko Jerkovič, komandant ljubljanskega armadnega območja s svojimi sodelavci, kakor tudi predstavniki občinskih skupščin Lendava in M. Sobota. Predsednik občinske skupščine Lendava Mirko Hajdinjak je čestital vojakom graničarjem, nato pa so podelili priznanja karavlam, starešinam in vojakom. Slovesnosti v Pincah se je udeležilo tudi kakšnih 300 krajanov Pinc, Pince Marofa in Benice in tako spet potrdili, da so varne meje tiste, ki jih varuje narod. Skupni dvojezični kulturni program pa je potrdil, da narod tega kraja skupaj s čuvarji meja krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Jani D. POLLETNO GOSPODARJENJE V POMURJU Ugodno pa tudi zaskrbljujoče Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je pomursko združeno delo v letošnjih prvih šestih mesecih doseglo nekatere ugodne rezultate. Celotni prihodek se je povečal za 40 odstotkov, enako tudi porabljena sredstva, medtem ko je dohodek porasel za 42 odstotkov. Ob upoštevanju vseh teh podatkov in ob dejstvu, da so cene porasle za 33,8 odstotka, lahko zaključimo, da se je fizični obseg proizvodnje v prvem polletju povečal za 2,2 odstotka, kar je sicer še pod republiškim poprečjem, vendar ugodnejše od prvega četrtletja, ko je industrijska proizvodnja stagnirala. Čeprav so doseženi rezultati v poprečju ugodni, pa je položaj od občine do občine, pa tudi od ene organizacije združenega dela do druge različen. Tako so celotni prihodek najbolj povečali v soboški občini, najmanj pa v lendavski občini, med večjimi organizacijami združenega dela pa najbolj izstopa tumiška Planika, kjer so celotni prihodek povečali kar za 105 odstotkov, medtem ko je denimo v TOZD Proizvodnja anten in kablov v Elradu to povečanje le 6-odstotno. Razlike med občinami pa so tudi v doseganju dohodka, saj je gospodarstvo ljutomerske občine povečalo dohodek za 51 odstotkov, lendavske za 50 in soboške za 43 odstotkov, medtem ko so v radgonskem gospodarstvu zabeležili le 27-odstotno rast, tu pa je tudi močno prisotna rast porabljenih sredstev. Kar 13 organizacij združenega dela pa je v letošnjem polletju doseglo manjši dohodek kot v enakem lanskem obdobju, kar je vsekakor zaskrbljujoče. Ohrabruje pa podatek, da se v prvem polletju pri razporeditvi dohodka izboljšuje delež, ki ga organizacije združenega dela namenjajo za akumulacijo, saj odpade nanjo 17,7 odstotka razporejenega dohodka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je povečala za 54 odstotkov. Pri razporeditvi dohodka beležijo najmanjšo rast čisti osebni dohodki in skupna poraba delavcev, ki so se povečali le za 23 odstotkov ter je njihov delež za 13 odstotkov manjši kot v prvem polletju lani, tako da se je realni osebni dohodek v pomurskem gospodarstvu zmanjšal za 7,4 odstotka. Nasprotno pa v delitvi dohodka narašča deiež drugih obveznosti, na katere odpade že več kot 30 odstotkov dohodka, najbolj pa ga bremenijo obresti. Delež za obresti se je povečal kar za 111 odstotkov, kar je posledica višjih obrestnih mer pa tudi vse večjih kratkoročnih kreditov za obratna sredstva. Tako je pomursko združeno delo moralo v prvem polletju dati več sredstev za obresti, kot jih je namenilo za razširitev materialne osnove dela. Po podatkih iz carinskih deklaracij je pomursko združeno delo v prvem polletju povečalo izvoz za 22 odstotkov, vendar če ob tem upoštevamo, da se je zlasti močno povečal izvoz na klirinško področje, lahko ugotovimo, da se je izvoz na konvertibilno področje zmanjšal celo za 4 odstotke. Če bi primerjali fizični obseg izvoza, je ta še veliko manj ugoden. Le organizacije združenega dela iz soboške občine so v prvem polletju dosegle večji izvoz blaga in tudi devizni priliv, medtem ko je v občinah Lendava in Ljutomer opazno nazadovanje izvoza blaga in tudi deviznega priliva. Seveda so vse to le trenutni podatki, proizvodnja je marsikje sezonskega značaja, zato se bo položaj do konca leta spremenil. Gotovo pa se bo zmanjšalo tudi število izgubarjev, ki jih je bilo v prvem polletju 18, skupaj pa so ,.prigospodarile" skoraj 440 milijonov dinarjev izgub. u Kovač 21. MEDNARODNI KMETIJSKOŽIVILSKI SEJEM OD 19. 00 28. AVGUSTA 1983 v gornji RADGONI 8 ri i' 15.00 uri - velike KONJSKE DIRKE s prvenstvom 3-letnih kasačev Slovenije (na hipodromu v G. Radgoni) 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 - 24.00 ure zabavno glasbeni večer — igra ansambel PANTERJI PONEDELJEK, 22. AVGUST 1983 DAN TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ DAN KEME (Pinus Rače, Tovarna dušika Ruše) DAN KONJEREJE 10.00 uri — posvetovanje — ,,Pridelovanje sladkorne pese” (v dvorani Pomurskega sejma) 10.00 uri — predstavitev proizvodnega programa in novih proizvodov SOZD KEMA Tovarna dušika Ruše in Pinus Rače (v dvorani Delavske univerze) 11.00 uri — svečana seja SIS Kmetijsko živilskega sejma (v dvorani Pomurskega sejma) 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — 24.00 ure — zabavno glasbeni večer — Igra ansambel: LOJZETA KRE-ŽETA TOREK, 23. AVGUST 1983 DAN IMP PANONIJA DAN OHIS DAN INA PETROKEMIJA DAN KUNČJEREJE DAN VINOGRADNIKOV DAN INOZEMSKIH PARTNERJEV 10.00 uri — predavanje INA — PETROKEMIJA Kutina (v dvorani Pomurskega sejma) 10.00 uri - predavanje - Organizacija kunčje-reje na vasi in predstavitev nove knjige o kunčjereji (v dvorani Pomurskega sejma) 12.00 uri — predavanje za vinogradnike — ,,Novosti iz vinogradništva s posebnim poudarkom na oskrbi vinogradniške zemlje” 14.00 uri — razglasitev rezultatov ocenjevanja vin in podelitev priznanj (v dvorani Pomurskega sejma) 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 16.00 uri — demonstracija strojev STANDARD, Osijek (ob sejmiškem prostoru) 18.00 — 24.00 ure — zabavno glasbeni večer — Igra ansambel: LOJZETA KRE-ŽETA SREDA, 24. avgust 1983 DAN AGROTEHNIKE DAN EMONE DAN PRAŠIČEREJCEV DAN INOVATORJEV 10.00 uri — seja odbora za prašičerejo pri ŽPS s strokovnim posvetovanjem (v dvorani Pomurskega sejma) 10.00 uri — posvetovanje — ,,Izkoriščanje travnatega sveta" (v hotelu Radin v Radencih) 14.00 uri — posvetovanje za inovatorje — ,, Pomen IID v kmetijstvu in dosedanji prikaz dosežkov IID na KŽS sejmu in proizvodna praksa (v dvorani Pomurskega sejma) 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 16.00 uri — podelitev priznanj ocenjevanja inventivno inovacijske dejavnosti in kmetijske mehanizacije 18.00 — 24.00 ure — zabavno glasbeni večer — Igra ansambel: NOČNI SKOK ČETRTEK, 25. avgust 1983 DAN SOZD AGROS DAN SOZD TIMA DAN RADENSKE DAN VETERINARJEV DAN Hp 10.00 uri — predavanje — Vimenska vnetja — — Metljavost pri goveji živini — Veterinarska preventiva v govedorejski proizvodnji (v dvorani KZ G. Radgona) 10.00 uri — predstavitev razvojnega projekta SV Slovenije (v dvorani DU v G. Radgoni). 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — 24.00 ure — zabavno glasbeni večer - Sodelujejo: JAKA ŠRAUFCI-GER, AEROBIKA, . KARAMELA, MISS TOPLES PETEK, 26. avgust 1983 DAN POLJOOPSKRBE DAN TEHNOSTROJA DAN ABC POMURKA DAN ŽIVINOREJCEV DAN MADŽARSKIH RAZSTAVLJALCEV 9.30 uri — posvetovanje o predelovanju krompirja in vrtnin (v dvorani Kmetijske zadruge Gornja Radgona) 10.00 uri — okrogla miza — ,,Divjad-Kmetij-stvo" 12.00do 19.00 ure — predstavitev madžarske glasbe 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 - 24.00 ure — zabavno glasbeni večer — Igra ansambel MAGNETI Poje: IVO MOJZER SOBOTA, 27. avgust 1983 DAN LOVCEV DAN AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJALCEV 7.00 uri — kolesarski maraton ,,TREH SRC" (start izpred hotela Radin v Radencih) 9.00 uri' — streljanje na glinaste golobe za pokal Pomurskega sejma 11.00 uri — program razstavljalcev iz Avstrije 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — 24.00 ure — zabavno glasbeni večer — Igra ansambel: MAGNETI Poje: ALFI NIPIČ 20.00 uri —■ velika modna revija ,,MURA" NEDELJA, 28. avgust 1983 15.00 uri — velika tombola AMD Gornja Radgona 15.00 uri — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — 24.00 ure — zabavno glasbeni večer — Igra ansambel: SLOVENJE-GORISKI KVINTET prireditev TeK. 10 . Uri " otvorjtg 9°dbe na Pihala " revija j'v'norejske razstave ® 00 Urj komentarje01^ z'va” s strokovnim 1» kafc prizi?ani in medalj za > (v dvornn-mosn,h izdelkov ^•00 u ni Pomurskega sejma) S0R0t ’ i9ra razs^ a^gust 1933 o skeqa turnir za pokal Pomur-^0 uh (na §RSejrna " posvetr trU Trate> vedi" vanie — ,,Reja lisaste go- 15tln r' " rPortnoasref?murskega sejma) tiri la(ci j2 |t^canJe v odbojki (razstav- 1S. ,revija naib'Jr-T G' Radgona) ^4 S " OrnentariP° Slb z'va'' s strokovnim ■UQ Ure jem H|Eh večer - igra H EUa , ^EGORIŠKI kvintet °° Uri ^ske9a sejma tUrn'r 2a Pokal pomur- °° Uri Toplaka0^fAPa I’6 za memorial dr. ^or ud’lApacah> ?b'čajev in n6ncev parade kmečkih 10 n ' °d 5.500na ameriških ^riških interesom n ^ncijskih enot, določenih za obr^ , Prave va Bl'™jem vzhodu. na'^^0^ ^jaam^-ti,V petek' v soboto je P^P^3^0' • howetdnevn' obisk n nška tovorna ladja z manevrsko opr teriter^ ki se °d zao^- pr,čakujejo tudi letalonosilko^'^ 'tonalnih voda s ntve čadske krize mudi v bližini hbj ' predvsem v egiptovski ZahodniPu^ san. a,e vz£ e^ 49 Popinj Celzija. V Sudanu * “■ v Omanu na let i vstaJ- v Somaliji bodo pomorsk p ietalske operacije. ' KOLIKO STANE Vplivni člani svetovne organizacije se zelo pogosto sprašujejo, ali je znana ustanova na newyorskem East Riverju predraga. Ali posluje dovolj gospodarno? Katera od 157 članic daje največ za vzdrževanje OZN? Največ odgovorov in kritičnih pripomb ima ameriška vlada oziroma delegacija, torej država, ki daje sorazmerno največ denarja v proračun Združenih narodov. Po že zdavnaj določenem sistemu, ki temelji na ocenah in podatkih o realnih možnostih vsake posamezne države, so za vseh 157 članic ZN določili odstotke — od 0.01 odstotka do 25 odstotkov, kolikor naj bi prispevale za kritje proračunskih izdatkov ZN v New Yorku. Največ. 25 odstotkov, pu-spevajo ZDA. na drugem mestu je Sovjetska zveza (brez Ukrajine in Belorusije) z 10.54. potem pa Japonska (10 32). ZR Nemčija (8.54). Francija (6.51). Velika Britanija (4.67). Italija (3.75). Kanada (3.08). Španija (1.93). Nizozemska (1.78) itd. Jugoslavija prispeva v* proračun svetovne .organizacije 0,64 odstotka. Kolikšen je ta proračun? Po statističnih podatkih, kijih je objavil sekretariat ZN za leto 1981. so za delovanje celotnega glavnega štaba OZN porabili 683 milijonov dolarjev. V primerjavi s proračunom Združenih držav Amerike v istem letu, torej s proračunom države, ki najostreje kritizira in ocenjuje stroške OZN. je to več kot tisočkrat manj. Ameriški proračun je namreč tega leta dosegel 695 milijard dolarjev. Seveda je obveznosti in svetovno politiko teh dveh »vlad« težko primerjati, kljub temu pa dajejo nekatere druge primerjave zanimivo podobo. Sdmo proračun newyorške policije je večji od proračuna svetovne organizacije oziroma njenega sedeža v New Yorku. Samo tisto, kar v Ameriki v enem letu porabijo za pasjo in mačjo hrano — okoli 3 milijarde in 200 milijonov dolarjev — bi zadostovalo za 6-letno vzdrževanje ustanove na East Riverju. Če govorimo o prispevkih raznih držav članic za nor-. malno poslovanje OZN — ne samo o prispevkih za zvezni proračun, temveč tudi darila za otroške organizacije in druge humanitarne namene — je zanimivo primerjati ne-" katere podatke. Najbolj presenetljiv je vsekakor podatek, po katerem bi lahko Organizacija združenih narodov samo z denarjem, ki ga na svetu v enem letu porabimo za oboroževanje, »živela« približno 1.000 let. Celotni letni proračun svetovne organizacije v New Yorku je tolikšen. kolikofje treba odšteti le za sedem sodobnih strateških bombnikov. Čeprav ZDA sorazmerno največ prispevajo za kritje rednih proračunskih stroškov, pa v primerjavi s svojim nacionalnim dohodkom na prebivalca in podobnimi kazalci pravzaprav niso najbolj radodarna članica ali pa celo »žrtev« svetovne organizacije, ve. ne samo absolutne zneske. kot je pogosto susati še zlasti v konservativnih ameriških krogih. Ce vzamemo kot merilo višino prispevka na prebivalca zadevne države, potem je na prvem mestu Norveškaz39 dolarji prispevka za OZN na enega svojega državljana, na drugem mestu Švedska (32), sledijo Danska (27). Katar (18.5). Nizozemska (18.4), Švica (10.2). Saudska Arabija (9.7). Kanada (9.2). Libija (7.4) itd. ZDA so na tej lestvici relativno nizko: za ZN prispevajo le 4.1 dolarja na enega svojega prebivalca. Nekaj podobnega velja za ZR Nemčijo (4.6). Japonsko (3), Sovjetsko zvezo (0,6 dolarja) itd. Iz teh podatkovje razvidno, da največje in industrijsko najrazvitejše države niso tudi najpomembnejše darovalke — vsaj če upoštevamo še druge parametre in primerja- ie da JW Zanimivo Džibuti Prdče up^ prebj darovale^ h jek. kolikšen F Mrebi’aC’' na- nokaza 'jejši ^izi^ kakor P° ' alr nejši rin’U1’ .pej^ STRAN 2 NAREDILI SMO PRECEJ Vf . Se več dela je pred nami Kljub množici poljskih in domačih opravil tudi v Mlajtincih najdeš 'judi, ki ne skoparijo s časom, če steče pogovor o razvoju kraja, uspehih in načrtih. Lahko se poh-valijo s skrbno urejenimi domačijami, ki jih je kar 46, z množico Kmetijskih strojev in priključkov, ta poljske ceste so poskrbeli kot baleta prej, le okrog telefonije so nejevoljni in neučakani. Podobno kot v Lukačevcih in Noršincih. TJ VRAŽJI TELEFONI u°lgo, predolgo bi morali čakati aa telefone, če se ne bi pravočasno izpolnjene. Zatika se predvsem okrog nove telefonske centrale v Moravcih. Še malo potrpežljivosti!? NAZAJ NA KMETIJO V Mlajtincih in Lukačevcih, oba kraja sta med sabo izredno pove-zana.je le malo domačij, kjer se . ukvarjajo samo s kmetijstvom. Dosti, zlasti mlajših, je zaposlenih v Murski Soboti in drugod, vendar po končanem delu v službi najdejo dovolj časa tudi za domača, kmečka opravila. Trudijo se. Skušajo se znajti. sta se poslovila od sodelavcev v delovnih ^^vanja Kjer sta hila zaposlena in se raje temeljito lotila d°8ovOril. ' ' de'u in mat' Pr!sPevKe v de-l^Pili: z^'r1310- Takole so ,,raJ sedem l-,8 avm v°d, dolg ■vMoch kilometrov k r so? e * Uročni!, ■ ’ bo vsak J dinarjev a k prisPeval 540 ti-b^^tovol^ pa tudi .. . ^Praviti v xe$a bo tre- njali, "i V Mlajtincih. so se in Norši" Mlair2avzeto Se otili izredno oseii'^'h >n LiA7-0^31^ ‘niaj° v tistegai'"’' M kom 'T0 Pa v teh L 23 kar So °maJ dvajsetina kvakali. vSaiV V?eh treh va-b°li n' -Cen Pa J nc^aT ob zvi-oblju^akani. Sliša?iSlal' Čedalje Prej • ’ vendar 1 ? .so ze dosti Predeni da bo n b°do obljube Franc Cipot je bil na delovnem mestu v soboškem Potrošniku zadovoljen, tudi osebni dohodki niso bili slabi, vendar je spoznal, da de-sethektarska kmetija in služba nc gresta skupaj. Poslovil se je od sodelavcev, podobno pa je naredila žena Ela, ki je bila zaposlena v Muri. Zdaj skupaj z mamo Justino skrbno kmetujejo,, sin Štefan se za kmetijsko poslanstvo usposablja v srednji šoli v Mariboru, pri domačih opravilih pa marsikaj postori tudi hčerka Jelka, ki je končala četrti letnik osemletke. sedje pomagamo med sabo. Zdaj imamo še tri hektarje zemlje v zakupu, zato je dela za Vse tri — tudi žena je pogosto za traktorskim volanom — več kot dovolj. Osrednjo pozornost smo posvetili molznicam in mama vam lahko pove, da vsak dan prodamo precej mleka, vsak mesec pa tudi do 1500 litrov. Pri pitancih imamo slabe izkušnje. Krmila so predraga. Letos smo bili zaradi nagajivih vremenskih razmer precej razočarani nad sladkorno peso, vendar smo kot skrbni gospodarji del površin pravočasno preorali in naredili prostor za druge poljščine. Tako je pri nas. Veliko je dela, le časa za sprostitev v kakšni družbi, za izlete in letovanja ni.” ŠE LETOS REFERENDUM Krajevni samoprispevek v Mlajtincih in Lukačevcih se izteka. Sredstva so porabili predvsem za komunalno dejavnost, zdaj pa se ob raznih priložnostih že dogovarjajo o novem referendumskem programu. Glasovali naj bi še letos. Največ denarja bodo rabili za modernizacijo ceste Mlajtin-ci—Tešanovci, precej gramoza bodo morali spet navoziti na poljske poti, imajo pa še zanimiv predlog — radi bi uredili rekreacijski center. Ob igrišču za mali nogomet nameravajo urediti še igrišča za odbojko, rokomet, košarko in tenis. Gre pravzaprav za sodobno kombinirano igrišče, ob denarju pa bo seveda potrebnega precej prostovoljnega dela. Trudijo se, ob trudu pa vsaj doslej nad uspehi niso bili razočarani. JankoStolnik ,,Kar dobro nam gre,” pravi Franc. ,,Dva traktorja imamo, precej druge kmetijske mehanizacije, v nekaterih primerih pa si so- dotesnost & končno obdelavo tal, zidov in stropov k vaše hiše VIADUR^ izravnalne mase za betonske pode «VI LALLAN izravnalne mdse za strop in steno NIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice VEZUR montažni hitrovezm cement BARVIT za barvanje notranjih zidov-sten Pokrivno premazno sredstvo na osnovi alkidnih smol za zaščito kovin in lesa cc CEL3E „SLIKA” NAT BO POŠTENA! Ne pomanjkanje denarja, na kar bi najprej pomislili, marveč pomanjkanje jasnih in nedvoumnih utemeljitev zanjo je poglaviten razlog, da se socialna kartica v občinah razvija tako počasi. Zato tudi ni jasnega odgovora na vprašanje, ali je načeloma sprejemljivo; da imamo na teh duž-benih karticah registrirane le družine, ki prejemajo socialno po moč, ne pa tudi drugih družin v Sloveniji. Doslej so socialne kartice uvedli v 25 občinah, v drugih pa s tem delom še odlašajo. Tudi v Pomurju so šele začeli. Pomislekov je namreč kar precej in .dovolj tehtnih. Prvo, na kar bi veljalo opomniti pri pripravljanju in uvajanju socialnih kartic — pa naj gre za tiste, ki bi razkrile, kdo je upravičen do družbeno denarne pomoči ali za tiste, ki bi dale temeljit vpogled v socialno sliko delavca v tovarni oz. občana v krajevni skupnosti — je možnost (nevarnost!), podvajanja podatkov. To bi namreč vsa potrebna opravila — tako po samoupravnem sporazu- mu kot sindikalnih priporočilih — krepko zapletlo in tistim, ki se s tem ukvarjajo, nakopalo kopico težav. Prej bi torej moralo iti za dopolnjevanja in nikakor ne razhajanja. Drugo, na kar bi kazalo biti pozoren, je verodostojnost podatkov. Kot kažejo dosedanje izkušnje soboškega centra za socialno delo in lendavske temeljne organizacije Elma — tu so se, mimogrede, prvi v Pomurju in med redkimi v Sloveniji že lani na pomlad lotili pripravljanja socialnih kartic — se ne bo tako zlahka dokopati do pregledne in pred-. vsem poštene socialne slike tako zaposlenih kot brezposelnih. Prav gotovo se bo treba posluževati ugotovitev iz zadnjega popisa prebivalstva leta 1981, davčnih podatkov iz občinskih uprav za družbene prihodke in drugih evidenc o premoženjskem stanju posameznika in družine. Morali bomo upoštevati,, da imamo v Pomurju velik del polkmetov-polde-lavcev, da je izredno razvita t. k siva ekonomija, se pravi pridobi- vanje dohodka zunaj delovnega mesta, da so številne kmetije obremenjene z dednimi deleži, da je še vedno na začasnem delu na tujem precejšnje število naših ljudi in še bi lahko naštevali. Vsekakor imamo opravka z izredno občutljivim vprašanjem, ki posega. takorekoč v temeljne, z ustavo in zakonom o združenem delu zagotovljene pravice delovnih ljudi in občanov, vendar zaradi hudo napetih gospodarskih in siceršnjih razmer kakšne posebne izbire nimamo. Toda, če že gremo v izdelavo socialnih kartic, naj bodo v resnici pošten prikaz vsega tistega, kar kdo premore, predvsem pa tišjega, kar si je pridobil z delom in tistega, kar si je neupravičeno prigrabil. Še enkrat naj poudarimo: nobena hajka ni posredi, marveč le uveljavljanje znane in preizkušene: za pošteno delo, pošteno plačilo in pošteno imetje. Ce bodo tako tudi sestavljene socialne kartice, ne more in ne sme biti bojazni pred tem, da jih ne bi uved- Branko Žunec KLJUČAROVCI Krvodajalci na Prežihovini Da bi se odbor RK Kijuča-rovci vsaj delno oddolžil svojim krvodajalcem za njihovo nadvse humano dejanje, je v tem poletju organiziral enodnevni izlet v Kotlje in gorski svet Pece in Uršlje gore. V Ravnah na Koroškem so si ogledali v študijski knjižnici, poleg drugega, še Prežihovo sobo. Za tem so krenili v tihi gozdni svet, kjer je do-raščal Prežihov Voranc. Ob bok Preškega vrha je ujeta med drevesa Prežihova bajta. Prav tu je začel klesati svoje Samorastnike, na ,,parni", ki je zdaj kulturni spomenik. Slab streljaj od Vorančeve bajte stoji mogočen bronast spomenik pisatelju in revolucionarju Vorancu, zre na ho-tuljski svet, razprostrt po širnih obronkih Uršlje gore, zre po sončni rebri navzdol v Kotlje na sodobno spletena gnezda njegovih neuklonljivih samorastnikov. Tu stoji sredi Koroške na mrtvi straži naše revolucije. Prepričan sem, da bodo naši ljudje še prihajali v ta kraj, še naprej bodo naši otroci prebirali Vorančeve Solzice, mi pa Požganico, Doberdob, Jamnico, ko nam bo težko, bomo vzeli v roke Samorastnike, da bi si pri Prežihovih izvirih načrpali novih moči. Tekst in foto: " Franjo Blažič Karel Flisar I soboto. /3. avgusta smo se v Murski Soboti poslovili od znanega gasilskega delaven Karla Flisarja, kije več kol tri desetletja neumorno dela! r gasilski organizaciji Pomurja in tudi širše. Veliko je prispeva/ k utrditvi gasilskih organizacij takoj po osvoboditvi domovine, saj so le bile de-zorganizirane in brez najnujnejše opreme, tako, da je gasilstvo že po nekaj letih postalo zelo množično in se vključevalo r r.ve tokove družbenega življenja. Poseben posluh je imel za tehnično opremljenost, saj je r petdesetih letih že pričel v gasilski delavnici montirati iz starih strojev potrebne črpalke na motorni pogon in tako počasi zamenjaval zastarele ali celo neuporabne ročne brizgalne. Med gasilci je organiziral akcije za zbiranje sredstev, ki so bile namenjene noleg opreme tudi za gradnjo gasilskih domov. Več kot 80 gasilskih domov so gasilske organizacije postavile s tako zbranimi sredstvi. Ti domovi so danes ponos marsikatere vasi in pokrivajo vse potrebe občanov. Tudi izobraževanju gasilskega članstva je posvetil vso skrb in r Murski Soboti or- ganiziral podružnično šolo (i asi Iške zveze Slovenije. skozi katero je v desetletju šlo veliko gasilskih generacij in iz nje tudi veliko gasilskih strokovnjakov. Posebno prizadevnost je pokazal pri gradnji gasilskega dolna v Murski Soboti, za njega je namreč bilo potrebno zbrati velika sredstva tako v denarju kot r materialu in to je tudi ob pomoči številnih društev uspel. Tudi r organih Gasilske zveze Slovenije, kjer je bil dolga leta nosilec odgovornih funkcij, je bil zelo požrtvovalen in uspešen, izkušnje, ki jih je imel pri delu s terenskimi društvi, je prenaša! tudi na druga območja naše -ožje domovine in veliko pomagal pri proizvodnji domače gasilske opreme. Kljub zavzetosti se je njegovo telo še posebej odražalo v gasilskem društvu Murska Sobota, kjer je z veliko mero odgovornosti'skrbel za tehnični napredek in tako uspel, da je društvo med vodilnimi gasilskimi centri Slovenije. /a svoje dolgoletno nesebično. zlasti za brezplačno delo, ki ga je moral opravljati ob neddavnikih in tudi mnogokrat v poznih večernih urah, je prejel številna gasilska odlikovanja, državno odlikovanje in največje priznanje gasilcev Slovenije »kipec Matevža Haceta«. < msi ist vo fe z njim izgubilo vzornega delavca in dobrega gasil s k ega stroko v n jaka. Njegovi sodelavci STRAN 3 Mali oglas v Vestniku — uspeh IZ INA-NAFTE LENDAVA Izredno razširjeno sejo centralnega delavskega sveta ene od članic sozda Ina iz Zagreba pred tednom dni bi lahko razumeli bolj kot injekcijo, ki naj bi vsaj začasno blažilno vplivala na 1075 zaposlenih, ki jim grozi, da bodo morali — če bo šlo tako naprej — kmalu na prisilne dopuste. Širši javnosti so razmere v kolektivu lendavske Ina-Nafte dokaj dobro znane, zato bi bilo odveč ponavljati, kako je lani — navkljub že naročeni in delno nabavljeni opremi iz uvoza — dokončno splavala po vodi izgradnja nove rafinerije, kako so morali pod izredno neugodnimi pogoji najemati domače in tuje kredite, pri čemer so obresti vrtoglavo dohitevale glavnico in nenazadnje, kako so morali ves čas krmariti med občutnimi cenovnimi nesorazmerji in primežem kroničnih izgub. Ko jih je januarja letos Privredna banka iz Zagreba, ki naj bi bila po dogovoru porok za odplačilo deviznih obveznosti, pustila na cedilu in so bili postavljeni pred dejstvo, da že nabavljeno opremo za novo rafinerijo kar najugodneje prodajo prvemu ponudniku, so v Ina-Nafti dvignili roke. Edini izhod je stečajni postopek, kajti že ničkolikokrat pripravljeni sanacijski programi se niso obnesli. Se naprej smo zaradi nerednih dobav surove nafte za predelavo primorani delati s polovičnimi zmoglji- Usoda naftne „ dvoživke”? vostmi, primanjkuje pa nam tudi drugih surovin. Ob tem nas hudo motijo ,,ping-pong" razprave med obema republikama, Slovenijo in Hrvaško ter matično sestavljeno organizacijo iz Zagreba, kjer smo doslej vedno potegnili najkrajši konec. Počutimo se kot nekakšen ,,naftni dvoživkar", ki se ga vsi želijo tako ali drugače znebiti. Bojimo se, da bo moralo najzajetnejši ceh za nas plačati lendavsko oz. pomursko združeno delo, saj nas tudi v splošnih združenjih, interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino in nenazadnje v najvišjih republiških organih ne jemljejo dovolj resno. Skratka, januarja letos se je zdelo, da je Ina-Nafta Lendava v agoniji, iz katere se lahko izcimi kvečjemu stečaj delovne organizacije. Zato so tem bolj razumljivi čustveni izbruhi in obtožbe na rovaš ,,ravnodušnosti", ki naj bi jo širša družbena skupnost kazala do nje in tu zaposlenih delavcev. Po brezštevilnih sestankovanjih, posredovanjih in obljubah v Lendavi, Murski Soboti, Ljubljani, Zagrebu in še kje, so lendavske ,,bele rudarje" vsaj toliko pomirili, da niso vrgli puške v koruzo, marveč vztrajali in zapregli s podvojenimi močmi. Uspehi niso izostali in-ob prvem trimesečju je tekoča poslovna izguba takorekoč skopnela. Žal le navidezno (na papirju!), kajti ob polletju sta temeljni organizaciji Rafinerija in Petrokemija pridelali kar 65 odstotkov vseh izgub v gospodarstvu pomurske regije, ki so sicer znašale skoraj 440 milijonov dinarjev. Razloge smo že navedli, dodajmo še, da se tudi lanske obljube predsednika kolegijskega poslovodnega organa zagrebškega sozda Ina Petra Flekoviča, kako bo njihova članica v Lendavi tudi v prihodnje’ dobivala za predelavo domačo surovo nafto, le delno uresničujejo. Kako se uresničujejo najnazorneje kaže dejstvo, da imajo zalog le še za par dni in da nestrpno čakajo na obljubljene zajetnejše količine iz Dejanovca v Podravini (SR Hrvaška). Sicer pa predelajo na dan okrog 800 ton surove nafte, medtem ko so v prvem šestmesečju načrt izpolnili le 67-odstotno in predelali kakih 172 tisoč ton te dragocene surovine. Ce je proizvodnja v tozdu Rafinerija te dni nekoliko normalnejša, pa je toliko slabše v tozdu Petrokemija. Tako prihaja do začasnih zastojev v treh tovarnah formalina in tovarni umetnih lepil ter obratu lendaporja, v tovarni metanola pa prav tako ni večjih zastojev. Za omenjene zastoje je največji krivec pomanjkanje uree in fenola, ki ju na domačem tržišču ni mogoče dobiti, na uvoz pa zaradi blokade ni računati. Kar se rešiti še da poskušajo s kompenzacijskimi posli s sosednjo Madžarsko po načelu: mi vam metanol, vi nam ureo. Povsem tekoč je delovni proces v temeljni organizaciji Strojne delavnice, kakih dvesto delavcev lna-Naft$ pa je ta čas zaposlenih na različnih remontnih delih v nekaterih slovenskih tovarnah ive-ric. Na petkovi izredni razširjeni seji centralnega delavskega sveta lendavske Ina-Nafte je glavni direktor Jože Hajdinjak med drugim podal informacijo o predlogu za ustanovitev medrepubliške komisije za sanacijo kolektiva. Delavski svet je predlog za sestavo in program komisije sprejel, češ da pomeni stvarno osnovo za dolgoročno sanacijo Ina-Nafte, ob tem pa se zavzel, da ga morata čimprej pretehtati in sprejeti oba republiška izvršna sveta, Slovenije in Hrvaške. Pospešeni razgovori o tem se bodo — če se ne bodo morali že prej! — nadaljevali v začetku septembra. Usoda lendavske ,,naftne dvoživke" je torej še naprej negotova. Branko ŽUNEC P. S.: Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz lendavske Ina-Naf-te imajo ob dnevni predelavi 800 ton surove nafte na zalogi te dragocene surovine — dobili so jo iz Dejanovca v Podravini — do konca tega meseca. Kdo je kriv za nepopolne brigade? Do konca tega meseca bodo brigadirji na številnih deloviščih širom naše domovine še vihteli krampe in lopate, da bodo v zadnji izmeni dosegli zastavljene cilje. Lahko rečemo, da so mladinske delovne akcije v polnem zamahu, kar velja tudi za republiški akciji v ljutomerski in soboški občini, kjer mladi ne samo delajo, temveč pridobivajo tudi bogate samoupravne izkušnje in znanje. Pohvalno je, da se je že dokaj utečeni MDA ,,Goričko 83" letos prvič pridružila MDA „Ljuto-mer 83", ki je z dosedanjimi rezultati na delovišču in samo organiziranostjo opravičila pričakovanja. Teh pa očitno niso izpolnili v posameznih občinskih konferencah zveze socialistične mladine v SR Sloveniji, ki so poslale na omenjeni republiški mladinski delovni akciji v Pomurje nepopolne brigade, zaradi česar imajo’ vodstva obeh akcij precejšnje težave. Ob nepopolnih brigadah je namreč še kako težko uresničiti norme na trasi, pa tudi interesne dejavnosti se ne morejo povsem razmahniti. Medtem ko sta bili v prvi izmeni brigadirski naselji na Razkrižju in v Gornjih Petrovcih polni, je v drugi izmeni v nekaterih brigadah že manjkalo nekaj brigadirjev, kar so še posebej občutili na ljutomerski akciji, kamor je prispelo le 86 namesto 120 brigadirjev. Kot kažejo najnovejši podatki, je v zadnji izmeni še več nepopolnih brigad. Na akcijo ,,Ljutomer 83" sta sicer prispeli dve popolni brigadi iz Čakovca in Zasavja, medtem ko šteje celjska brigada „Franjo Vrunč-Dunda" le 24 brigadirjev, s skupino Rdečega križa Slovenije pa so zaenkrat prišli štirje mladinci namesto osmih, kakor je bilo načrtovano. Od petih brigad na republiški mladinski delovni akciji ,,Goričko 83" pa je v zadnji izmeni popolna samo ena, in sicer iz občinske konference zveze socialistične mladine Ljubljana—Moste—Polje. V_ tolminski brigadi „Franc Šauli-Medved" jih je 36, kar je minimalno število za sestavo brigade, brigada „Jože Gregorčič" iz Škofje Loke šteje trenutno 71 brigadirjev, koprska brigada ,,Franc Planinc-Frenk" in ,, Brežiška četa" iz Brežic pa štejeta po 25 brigadirjev. Okrnjene brigade seveda ne bodo dosegle načrtovanega delovnega uspeha oziroma izpolnile vseh pričakovanj prebivalcev v manj razvitih krajih ljutomerske in soboške občine, ki so tudi letos prisrčno sprejeli brigadirje. Pa čeprav se tudi v takih primerih mladi znajdejo, kajti brigadirjem največkrat priskočijo na pomoč veterani, mladinci iz krajevnih skupnosti na območju, kjer je akcija, pa tudi vojaki in brigadirji, ki so se vrnili z drugih delovišč. Nedvomno mora leteti ve- lik del krivde za nepopolne brigade na posamezne občinske konference zveze socialistične mladine, saj so marsikje evidentiranje brigadirjev opravili kar z levo roko. Zato je treba resno oceniti odnos do mladinskega prostovoljnega dela, ker ni moč trditi, da so za takšno stanje krivi le mladinski funkcionarji, ampak leži del odgovornosti tudi na ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Več posluha pa bodo morali pokazati tudi v delovnih organizacijah. Ob pripravljenosti mladih, da poprimejo za krampe in lopate, kar jasno dokazujejo z velikimi uspehi, pa je treba povsod poskrbeti, da bo njihovo delo zares potekalo brez kakršnihkoli zastojev. Milan Jerše Koliko dobitnikov Vsekakor je nadvse zanimiv pregled nad vsemi dobitniki družbenih priznanj in nagrad v občini Murska Sobota, ki ga je pred kratkim izdelala kadrovska služba pri izvršnem svetu skupščine občine. V njem lahko razberemo evidenco o odlikovanjih, ki seže v leto I949 in se nadaljuje vse do letošnjega leta. Prav tako je posebej navedeno število žensk, ki so v tem času prejele visoka družbena priznanja za svoje nadpovprečne rezultate, kar je nedvomno močna spodbuda za še večje napore v korist splošnega družbenega napredka. Tako je bilo v obdobju od leta 1949 do 1970 v soboški občini podeljenih skupno 192 medalj za posebne zasluge posameznikom; od tega 49 ženskam, različne rede pa je dobilo 167 oseb, od tega 30 žensk. Samo v letu 1970 pa so razdelili kar sto odlikovanj, in sicer 80 moškim. 19 ženskam in eni organizaciji združenega dela. Leto kasneje ni prejel odlikovanja nihče’, leta 1972 pa 35 posameznikov. To število je bilo iz leta v leto dokaj različno, saj je. denimo, v letu 1973 le 6 odlikovancev, naslednje leto pa že 43. Nedvomno pa prednjači leto 1975. ko so v soboški občini podelili celo' 111 odlikovanj; od tega 37 ženskam in 1 organizaciji združenega dela. Medtem ko je šlo v lanskem letu le še za 11 odlikovanj SFRJ, sojih v letošnjem letu doslej podelili 12. Priznanja in nagrade občine Murska Sobota, namenjena fizičnim in pravnim osebam za večletne nadpovprečne delovne dosežke, je občinska skupščina ustanovila z odlokom iz leta 1972, prvič pa so jih podelili leta 1974. Naziv častnega občana so doslej podelili le trem posameznikom, in sicer Mišku Kranjcu in dr. Antonu Vratuši leta 1974 ter Rudiju Čačinoviču leta 1976. Zahvalno listino pa je prejelo 8 organizacij združenega dela s področja gospodarstva. 2 krajevni skupnosti, več organizacij v negospodarstvu, 8 klubov, društev, skupin, organizacij in skupščina občine Para-čin v_SR Srbiji (pobratena občina). Zahvalno listino z denarno nagrado pa so doslej izročili 38 posameznikom iz soboške občine. Za večletno aktivno družbenopolitično delo so od leta 1970 do letos podelili 252 priznanj OF; od tega 49 ženskam in 6 organizacijam in društvom. Od leta 1975 do 1983 pa je srebrni znak ZSS prejelo 120 oseb; od tega 45 žensk in 29 OO ZSS. Hkrati paod leta 1968 v soboški občini podeljujejo tudi nagrade za nadpovprečne rezultate na vzgojnoizobraževalnem področju; sprva vsako leto 6 posameznikom. od leta 1972 pa 5. Predlani pa so uvedli še nagrade za dosežke na nodročiu inovacijske dejavnosti in nagrade kulturne skupnosti za dolgoletno delo na področjih kulturne ustvarjalnosti. Od leta 1975 pa telesno-kulturna skupnost podeljuje de-'■ name nagrade in plakete. Milan Jerše mala anketa _ „Všečnamje ob vrnitvi domov!” Tudi ob letošnjem obisku naših rojakov v dom je pokazalo, da so njihove korenine povezanosti čim krajem še vedno zelo trdne, da domovine j nikoli pozabili in da jih pri tem ne more nihče Nič čudnega, da seje marsikateremu rojaku utrn > jn spomina na preteklost življenja med pomurskim1 P ja v vasmi, iz katerih jih je nuja pred desetletji Pr kradla svet. Mlajšim, ki so prišli s starši, pa se je P aay radovednost in želja spoznati domovino svojega matere. Vsi skupaj pa so zatrdili, da se bodo ve vračali v Pomurje. FRANC HORVAT, And* NSU Ingolstadt, doma « tjanec: »Ze okrog 1 1*^. v Zvezni republiki Q toda kljub temu razm J vrnitvi v domovino. Ratere moram doma uredi i stvari, zlasti stanovanje-večina družine vendarle z sedaj doma. Sicer p zdijo ta srečanja zdomcev in izseljencev ze ob čeprav sem doslej večkrat hodil domov, Pre ja|Jco vseh praznikih in velikokrat tudi ob petkih, da.. tnega lažje prenašal domotočje. V okviru kulturnop , st da društva Lastovka v Ingolstadtu pa imamo pn nede-se med sabo pogovorimo in srečamo skoraj v Ijo. kar mi veliko pomeni.« PAVEL GASPARIČ (d Krefelda v Nemcij )• predsednik slovenskega^ nega in športnega - jza-venski zvon, si ze p oVeza' devam za kar naj^J je v nosi zdomcev, od kurCeV-Krefeldu največ Prek ; Prav danes mineva pe' .J^ odkar delam v Nem J vpra§a-v železarni. Ker sem frideset-odstotni mva ' jožica bo nje. kako bo z zaposlitvijo doma, kajti hce vrniti na kmalu končala šolo in takrat se namerav moral11 Kobilje, kjer imamo zgrajeno hišo. Zena, jiektarjeV SILVO ZEMLJIČ-Aud^N Ingolstadt, doma ■ na ga: »Tokrat fem ze p0 takem srečanju v dom lep0. mojem mnenje je to kajv ker mi je še P?sebej srečamo 5 Moravcih, kjer ingolstad' kolegi, predvsem iz nad ta.' Navdušen kj ga kulturnim P^S^^ pripravijo za nas. Zato bi zmeraj rad pr^e oSem bodo le povabili, kot so nas doslej. Vedno p vrst skupaj trije pari družin, saj se poznamo। raZvesehH let. Zanima nas vse. prav posebej pa so začashe svojim nastopom otroci naših delavce „ Mal111® SUZANA £renšo- Spo vec: temu do skem. toda k JU jeZik.kefoV govorim sl°V "/pogovarjaj, v družini stalno P°8 ekn j slovenščini ozirom* ^ skem narečju^ drugič na ta'. ceV,kaj1 ... zdomcev m iz X dokaj j sem bila tudi lansko leto. Sicer pa mi J 1U. ^ta^ nastopila pa sem tudi v kulturnem pr & dobila.5, 18 let in študentka tujih jezikov. te tn0 svQljjld se bom že prihodnje leto vrnila v do ker mi J šev. Mislim namreč na službo prevaj Ran^^ FELIKS RC^AR^en^’ doma iz sla“n% 2? *^10' Kanadi živim z s£lll se vjdel odhod v tujm« P k, da bi .jJa čil kot mlad člov .0 p P p» tudi zena- ^bjloV, Nka T° ■ tovarni avto>n a zač jl^' zaposlen od ■ se u ■ . ... je že tretjič- oj mjjj jem srečanj zdomcev in izseljencev. kar ^5^; kajti marsikdaj srečam kakega pnj daju , Kaje prijetno. Hkrati pa. je bila letos n\ rOjena da ” jezika v Kranju tudi moja hčerka. kj^/jak Tudi doma govorimo v slovenskem J dokaj ležijo.« izgubi stik z domovino.« STRAN 4 kulturna obzorja PREJELI SMO: ostrovidnost tešem ter t tUra Obračamo ^^ozaplZi’ Vendar te red-VelikokratS prave strani-J^akultLr^nV^HjujeiT10 po-^aterim lnkulturna raven, takšno leksikoni niti teh dveh razumevanja ^nemoreinm°jV’-Kaj bi taki’ ^loških^vn6^1 svoJlh kui’ ^Wsploh?^ reŠeVa!‘ Go |ik2^VenTdrUŽbJJen°-preJ reševacaidepotrebno kulture? A Problem sa' ^ačlovešk? ltU[e ozi’ 'Vidualnekult^ ’^kuhtmA Je del uidividu-J1 "e kulturniJe dd individu-^Iture n?' ravni ~ samo-del naci-ultUme Te ln nacionalne v ravni. ^eni^p ' Se z literaturo, Ž'v,eti v arPen-^..ustvarjalno ,a^ti življeriZ1VjenJa ’n Pre-r110jezno na papir P°-lo” 'skati |P VarJa!no domi-mvJenja R;t:poto in resnico > biti l1 ’>VellkC ne po-■n’.*erilH®e.n.« v lokal-fe1.0 bistvn vbltl frazer in azr>ih votlin ^ar odmeva iz S°in zel° kmatura1enJ umel, kakor da bi mi bil mater/n Evli, izžarevajoč W^en P^telje mi je stal v somraku k modrikaste luči. em v/del med njego vin,.- 5 °n je bi/. Pod črnim turbano Temneočisomu Žare|e ^'n'Poševno rdečkasto brazgo katerem ni bilo 9ub Plemenitem zagorelem obli , ogrlico, ki se »k^raza'a od rdečerujavega sukn brezbarven, podoben SJ?" sem vprašal. Glas mi /e bil brez pasovom, ki jih čujemo v snu. u sem!« je dahnil. . hrado ie zaigral blag, rdeč'h ustnic s kratko črno |na smehljaj, kije bil zame nežna mdma ,^njlč si prišel!« sem zašepetal. Y'selsem!« »J|?e javljaš v izvirniku?" sem vpras »i^'ku' kl Sl mi ga ti dal." tebi?« g ',s's' izbral ta lik.« , t ntrok s čaščenjem ^edov^ Sem se v'de/’ kak0 droban nalik tega, ki se je sen/od steklenim povezmkom d Raz0^aran bi bil, 6e bi Sp ab a tudi pogosto že preje pnka ■ nasmeh-nil in /p tudi tokrat odtegnil. Evli pase mi je blag »R(e ’ kakor da bi mi doumel bojaze > si mi.« se mi je, da me gleda izza nJ.^tako da sem Piknil:' ud°ben obraz srepih, rumenkas . «nennedko drug je blizu mene!" „i„, ie stopal poleg tebe j^ie povso^/je odgovoril Evli. Vselej je stop ePe,<< ušnjavec?!« sem zastokal. •’Imenovati pomeni klicati!« je nadaljeval. »Ne imenuj ga, pa ga ne bo več.« Zoprno režeči se obraz izza njega je v poltemi izginil. Ni ga bilo več. V Evlijevih očeh se je pojavil zlat lesk. Dobrotljivo sq zrle vame in odsevale nepopisno dostojanstvo. »Tako globoko si šel skozi stisko im uko, da nimam več oblast/ nad teboj. Blizu cilja si brat moi!« »Pomagal mi!« sem vzdihnil. »Tako slaboten sem. —« »Truden si od dolge poti, vendar moraš še romati. Edino sam si lahko pomagaš, zakaj jaz sem ti!« je dejal. »Ne morem te razumeti — —« Trudoma sem dvignil razbolelo glavo. »Kaj pa je cilj?« »Neprekinjeno življenje«, je del. Oni hip se mi je zazdelo, da je napolnila temno sobano bleščeča svetloba, tako da sem zatisnil oči. Ko sem zopet pogledal in se bal videti praznino, sem v svojo uteho videl, da je seyedno pri meni. »Jaz sem Isa Bekči, Čuvar Isa«, sem ga slišal govoriti. »Torej bdiš nad menoj?« »Vselej samo nad teboj!« »Kam mi pa drži pot, Isa Bekči?« . V zadregi sem zrl vanj. »Kponovnemu rojstvu«, je odvrnil in nepopisno lep obraz mu je zopet zasijal. »Kai pa smrt — ?« »Ono, kar ni umrljivega, se vrača k izvoru,« je svečano izpovedal. »Neumrljiva narava vsakega človeka?« sem vprašal in iztegnil roki k njemu. »Vsakega človeka.« »Potemtakem se vsakdo ponovno rodi, Evli?« Polastilo še me je prijetno upanje. , . ■ »Po zakonu je ponovno rojstvo dvojno«, je govoril z glasom, kije bil globok kakor donenje zvonov. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela akademskega slikarja Šabana Butiča iž Obilišča na Kosovu. LENDAVA — V- galeriji Lendava sta razstavljeni stal-, na likovna in muzejska zbirka. V ponedeljek. 22. avgusta pa bodo v mesto ob meji z bogato likovno tradicijo prispeli udeleženci 12. mednarodne likovne kolonije. Letos jih bo osem, ustvarjali bodo do L septembra, njihove stvaritve pa bodo na ogled v novembru, po že tradicionalnem odprtju razstave ob dne-vu republike. / (E* SLAVKO KRANJEC: GRAJSKI PAR (skuptura, ki jo je akademski kipar iz Ljubljane oblikoval v les na 9. mednarodni likovni koloniji) Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Grozdana Olujič BISERO-VINASTA ROZA IN DRUGE PRAVLJICE (Mladinska knjiga). Dušan Rešek ŠEGE IN VEROVANJA OB MURI IN RABI (druga, dopolnjena izdaja knjige Pomurske založbe) in i nomas Hardy uv STERBR1ŠK1 ŽUPAN (Mladinska knjiga). Prevedel: Vladimir Komidar »Nezavedno in zavedno." Pri tej besedi sem se ustrašil. »Kaj pa jaz?« sem zinil. »Pomagaj mi!« »Edino sam si lahko pomagaš!« Mučno sem si prizadeval, da bi ga razumel Hotel sem se vzravnati, a nisem mogel. Moledovaje sem ga gledal in ga v nemem strahu prosil, naj ostane. On pa je tiho in prodorno govoril. Iz njegovih oči m i je lila v dušo jarka luč. »Pomni! Mogočen in moder vladar je dal nekoč usmrtiti hudodelca, čeprav mu je notranji glas govoril, da ne sme sočloveku nihče predčasno prekiniti življenje. Ko je tedaj obsojenec klečal na morišču in čakal smrtonosnega zamaha, je zrl vladarja s pogledom, v katerem je bilo toliko sovraštva, ' da so se vdani spremljevalci bistroumnega oblastnika silno prestrašili. Vladar je dejal: »Če si pripravljen zlo opustiti, ti podarim življenje!« Zločinec se je zasmejal in zakričal,: »Ne upaš se me dati usmrtiti, ker se bojiš maščevalnosti ločene mi duše!« Vladar ga je pogledal in rekel: »Prav toliko se te bojim, kolikor se mi more tvoja, od telesa ločena glava približati in izreči maščevalno besedo!« Obsojenec se je zasmejal in vzkliknil: »Rabelj, stori svojo dolžnost!« Zamahnil je z mečem, v grozo navzočih pa se ie zakotalila glava, ločena od trupa proti vladarju, se postavila na prerezani vrat in z ustnicami razločno oblikovala maščevalno besedo, medtem ko je izražal pogled s svojo srepostjo skrajen napor in silovito voljo. Vladarjevi podaniki so se ob prizoru zgrozili. Modri oblastnik pa je spregovoril: »Ne bojte se ničesar! Temu človeku sem sicer prizadejal krivico, ko sem ga dal usmrtiti, vendar sem se zavaroval ored njegovim besom. Glejte, ob trenutku smrti je moral uporabiti vso silo volje, da je izvedel to, kar sem mu bil rekel. Zato mu za izvršitev poznejših zlobnih nakan ni več preostajalo sile. Volja se mu je izčrpala v nekoristnem početju. Če se bo zopet vrnil, se ne bo zavedal, kaj se mu je zgodilo. (Nadaljevanje prihodnjič) J STRAN 5 1983 Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva Jože Podlesek Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Pomurja so v mesecu maju in juniju sprejele Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva Določbe samoupravnega sporazuma so stopile v veljavo s 1. 7. 1983, razen določil, ki zadevajo plačevanje zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu ter določil v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti, ki jih bomo začeli izvajati s 1. 1. 1984. Bistvene spremembe, ki jih prinaša sporazum so: 1. Zagotavljanje zdravstvenih storitev Zdravstvene storitve si zagotavljamo uporabniki v organizacijah združenega dela ih v zdravstveni skupnosti. Sprejeti samoupravni sporazum prenaša s 1. 1. 1984 v organizacije združenega dela zagotavljanje storitev v zvezi s preprečen vanjem, odkrivanje, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni. Za zdravstvene storitve, ki si jih zagotavljamo v zdravstveni skupnosti, se zaostrujejo kriteriji za njihovo uveljavljanje. Uporabnik uveljavlja na svojo pobudo pravico do prvega pregleda oz. obiska pri izbranem zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti. Praviloma ga ne more zamenjati pred iztekom enega leta. Izbere ga v najbližji organizacijski enoti osnovne zdravstvene dejavnosti glede na kraj bivanja oz. zaposlitve. Izbran zdravnik odredi vse potrebne nadaljnje zdravstvene storitve. V kolikor pa uporabnik zahteva drugačno storitev kot jo odredi izbrani zdravnik oz. ponovi pregled, krije stroške storitev sam, če ni bila ugotovljena upravičenost. Pri koriščenju zdravstvenih storitev je pomembno, da so predpisani prispevki v zdravstveni skupnosti poravnani, kajti v nasprotnem primeru imamo uporabniki le pravico do storitev, ki so nam zagotovljene po zakonu in nujnih medicinskih storitev. Uporabniki imamo tudi izjemoma pravico do zdravljenja v tujini. Upravičenost za to ugotovi konzilij pristojne univerzitetne klinike oziroma inštituta. 2. Doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev Sprejeti samoupravni sporazum loči dve vrsti doplačil: — doplačila uporabnikov — participacija, ki jo prispevamo k ceni zdravstvene storitve, zdravil, ortopedskih in drugih pripomočkov; — doplačila razlike v ceni, do katere je prišlo, ker smo uporabniki na svojo zahtevo uveljavljali zdravstvene storitve drugače, kot je določeno v samoupravnem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih aktih zdravstvene skupnosti in jo moramo plačati vsi ne glede na navedene oprostitve. Plačila participacije so v celoti oproščeni uporabniki ob uveljavljanju zdravstvenih storitev za: novorojence, dojenčke, predšolske in šolske otroke, učence in študente, ženske za storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, udeleženci NOV, vojaški invalidi in civilni invalidi vojne, uživalci stalne republiške ali občinske priznavalnine ali družinske invalidnine; varovanci v socialnih zavodih in prejemniki družbenih denarnih pomoči; upokojenci z varstvenim dodatkom in upokojenci, ki prejemajo zajamčeno pokojnino ter njihovi družinski člani; uporabniki, ki uveljavljajo storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem ter rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu ali pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite; zdravljenje nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, zdravljenje malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multipleks, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišičnih bolezni, pri zdravljenju in negi bolnika na domu. Plačila participacije so oproščeni tudi uporabniki, ki zavoljo gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovi občinska zdravstvena skupnost. Delno so oproščeni plačila participacije: 1. stari 70 let in več ter osebe z najmanj 70-odstotno telesno okvaro za: prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti, zdravila ob prevzemu v lekarni na recept, 2. s tetraplegijo in paraplegijo za: prve kurativne preglede v osnovni in specialistični dejavnosti, reševalne prevoze, 3. ki trajno potrebujejo dializo za: reševalne prevoze, 4. ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava in za bolezni zvišanega krvnega pritiska za: prve kurativne preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti; 5. ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju za: kontracepcijska sredstva in umetno prekinitev nosečnosti. Oprostitve plačila participacije ugotavljajo zdravstveni delavci po opravljenih zdravstvenih storitvah. 3. Zagotavljanje socialne varnosti Pravice iz socialne varnosti, ki obsegajo: nadomestilo osebnega dohodka, povračilo potnih stroškov ob uveljavljanju zdravstvenega varstva, pogrebnino in posmrtnino, smo si uporabniki zagotavljali doslej v zdravstveni skupnosti. S 1. 1. 1984 bodo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti zagotavljale nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe iz lastnih sredstev in z uveljavljanjem dogovorjene solidarnosti v zdravstveni skupnosti. Organizacije združenega dela same določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih konkreten obseg pravic ter višino nadomestila. Višina nadomestila mora biti zagotovljena delavcem najmanj v višini, ki je sprejeta v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva. Zasebni delodajalci (obrtniki) zagotavljajo nadomestilo osebnega dohodka za 45 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zase in za zaposlene delavce. Ostale pravice (potni stroški, pogrebnine, posmrtnine) v zvezi s socialno varnostjo si zagotavljamo v zdravstveni skupnosti in jih uveljavljamo na način kot ga določa Samoupravni sporazum o postopku in načinu za uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. Delavci uveljavljamo pravico do povračil zase in za svoje družinske člane v organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih, kjer delamo. Izplačana povračila povrne na zahtevek organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti zdravstvena skupnost. Drugi upravičenci uveljavljamo naštete pravice neposredno v zdravstveni skupnosti. Za nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma so zadolženi odbori za samoupravno delavsko kontrolo občinskih zdravstvenih skupnosti. Strokovni delavec MZS: Pomurja: Marija ZADRAVEC Tudi sodnikom čas ne prizanaša in neusmiljeno jim tečejo leta, da po opravljenem delu lahko odidejo v zaslužen pokoj. Nedolgo tega se ni prav nič bučno poslovil od svojega sodišča veteran prekmurskih pravnikov — Jože Podlesek, diplomirani pravnik, prvi in dolgoletni predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, nekaj let predsednik občinskega sodišča v Ljutomeru, nato spet predsednik občinskega sodišča v Murski Soboti ter končno sodnik temeljnega sodišča. Bržkone še poln življenjske moči odhaja na zaslužen počitek v svoj dom z ohišnico, ki ne jemlje niti utrujenim nikoli veselja do dela. Predsednik Joži — tako so ga klicali sodelavci in sodelavke — si je ustvaril življenjsko eksistenco brez štipendije že v času stare Jugoslavije, ki takratnim mladim, napredno mislečim pravnikom ni dajala nikakršne vizije za prihodnost. Takoj po osvoboditvi se je Jože preda! Sodstvu, delal pa je tudi v družbenopolitičnih organizacijah, uči! in predava! v rdečih kotičkih, reševal probleme s človeško humanega vidika, izreka! razsodbe in trudil se je, da bi bile te kar najbolj pravične. V najtežjih časih našega povojnega razvoja je bi! vselej pripravljen pomagati ljudem. I/ časih obvezne oddaje je mnogim svetova! brezplačno, saj je takrat pravne pomoči primanjkovalo. Tako je bi! in osta! vedno priljubljen med ljudmi. Mnogi se še spominjajo časov kmečkih fantov in deklet ter priljubljenega tekmovanja koscev v naših vaseh. Tudi tu Jože ni manjka!, v društvu je širi! svoje napredne ideje, Ps tudi na tekmovanjih je kot kosec iz Sebeborec vedno veljal za favorita. Zdaj, ko se je poslovil od svojega delovnega mesta, mu misli hitijo v preteklost in ni mu žal truda in dela, ki ge le vložil v spreminjanje razmer. Se naprej mu želimo mnogo zadovoljnih let, predvsem Pa. zdravje in naj ostane še naprej tako prijateljsko iskren in Prl' ljubljen med ljudmi. ABC POMURKA „AGROMERKUR" TOZD proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE NEGOVA objavlja prosta dela in naloge čistilke za nedoločen čas (deljen delovni čas) Pogoj: končana osnovna šola. Prijave z dokazilom pošljite v 8 dneh na delovno skupnost OS Negova, 69245 Spodnji Ivanjci. objavlja prosta dela in naloge obratnega elektrikarja Pogoji: KV elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. ,onnriie. Kandidat mora imeti vozniško dovoljenje B-kateg Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazil' ° v; aBC vanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na Murska POMURKA „Agromerkur" - kadrovska sluzu , Sobota, Iva Lola Ribarja 4. SOZD ,,MERX" sestavljajo sledeče delovne organizacije: AVTOTEHNIKA CELJE BLAGOVNI CENTER CELJE DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE ZDRAVILIŠČE DOBRNA GOSTINSKO PODJETJE CELJE HOTELI - GOSTINSTVO CELJE KMETIJSKA ZADRUGA CELJE KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR KOŠENJAK DRAVOGRAD MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE MODA CELJE POTROŠNIK CELJE REKLAMA CELJE SAVINJA MOZIRJE TEKO CELJE TKANINA CELJE TURIST NAZARJE Osnovni koncept delovanja SOZD ,,MERX" temelji na branžnem principu tako, da je SOZD organiziran po naslednjih dejavnostih: KMETIJSTVO IN PREDELOVALNA INDUSTRIJA — proizvodnja sadja in zelenjave, — proizvodnja mleka, jajc, — proizvodnja vina, — živinoreja, perutninarstvo, kuncereja, — klanje živine, predelava mesa, — mletje žitaric SOZD KMETIJSTVA, PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE — proizvodnja kruha, peciva in slaščic, — praženje kave, embaliranje živil Kmetijstvo je prevzelo odgovorne razvojne obveze v srednjeročnem razdobju, predvsem v smeri preskrbe večjih količin hrane, kakor tudi povečanje izvoza. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana na 41.847 ha družbenega in zasebnega sektorja. Gozdovi obsegajo 45.631 ha. V letu 1982 je bilo proizvedeno 3.639 ton sadja in 225.000 litrov vina, 3.600 ton mesa, 1.500 ton mesnih izdelkov, 8,5 ton rib, 11.052.000 litrov mleka, 30 milijonov jajc ter drugih proizvodov. V srednjeročnem plan^j 198T— 1985 so predvidena investicijska vlaganja za povečanje proizvodnje mesa, mleka, jajc, ter pridobivanje zemljišč za organizirano kmetijsko proizvodnjo. Naložba v proizvodnjo kuncev, ki obsega lastne farme, farme v kooperaciji, klavnico in sušilnico kož, ki bo dosegla kapaciteto 500.000 kuncev letno, postopno do leta 1986. Na področju Mlinsko predelovalne industrije se načrtujejo investicijska vlaganja v izgradnjo industrijske prehrane, lani pa so bili zgrajeni novi silosi za pšenico. Z novimi ter 11 obstoječimi pekarnami bo do leta 1985 izdelano 8.500 ton osnovnih vrst, 8.100 ton specialnih vrst kruha ter 1.700 ton peciva v lastni proizvodnji. BLAGOVNI PROMET — prodaja blaga široke potrošnje na veliko in malo vseh blagovnih skupin, — transportne usluge. Dejavnost blagovnega prometa sestavljajo trgovina na veliko, trgovina na malo in transport. Trgovinska mreža 7 blagovnih hiš, 6i marketov in 205 prodajaln pa se bo z novimi vlaganji do leta 1985 razširila še za 5 novih blagovnic in 20 marketov. Za oskrbo- V SOZD ,,MERX" je združenih 19 delovnih organizacij z 39 TOZD in deluje na področju 23 občin. Delo združuje preko delavcev in 3000 kmetov kooperantov. ' mb in drugih proizvo^T skrbijo pakirnica sadja, zelenjave, GOSTINstvo ' astna Pražarna kave ter kisarna. stišči 74 b°teli razHčnih"^^06 . Ponudbe razpolaga SOZD enotami Q 4 slaščičarnam^onT 22 restavracijami, 31 go; ter 5 837 kapacitetam™1' vinotoči ter drugimi manjšim lani gostiln i' ™ delata nUdl S0ZD 432 sob z 912 leZ^ ^osebej^ofa^0 ^.OOOqo^y gostinsko turistični dejavnosti je zdra^er^^ zdraviliška tradicija Dobrne, ki ^iZ kjerso na razpolago za terapevtskih^^'^cijo šnn£edČklh’ revmatičnih in nevrofošk^ elektroteran; mozn°sti kot P°škodb cela vrsta dodatnih Ob sodelovan'ter dru3e- S° ba neo' gimnastika, termoterapija, ju vhodne* ^^^o^komr93 -n koroškega združenega delai je turističnega3 ^oh°rja RibnfrJV za lz?radnjo turizma na pod^r ObsZnostnaio ^^do^ vkliučua^ voinpnlbrazdot,JU pa ie^^ke- Zasavja in Posavja, v ^^z-kakor t^eze PredlSemSPZD ■ ■MERX" prevzel odgovorne ra tudi povečanja izvozaSmer' Preskrbe večjih količin h — Blagovnica DO Dravinjski dom — Slov. Konjice — Nova pekarna Rogaška Slatina lovalna industrija Celje Sozd Merx- STrAN 6 I kmetijska panorama PITANJE ZA IZVOZ petnajstih letih novcihnCgta.^ časa smo se trudili, nreden smo v Bežna dvoričz 1850 s številko 49. Ko Pa smo se pripeljali $kmovan"t5,110 prepričani, da se nismo zmotili. no, toda v S*° R°s*oPie Je novo, pred kratkim zgraje-°ija tatn ozadju so bili hlevi in kmetijska mehaniza-knietiia n s™? iahko takoj videli, da je to močnejša tak°j je u b*! samo gospodar Izidor Vučak in kdo smo, saj se pogosto suče na raz- ankdi v Murski 11^1 Sm° «• Sh, ki v?/U?akov.ib- So eni no gosnna0’ ^0^ Je ženo ° doiIla samo trije, ^^očjolm/hjStarej-Si sin’ s rejo vi ,n?ehai»zacije zrno-k »Dve toki s,a dnžbi K ’ en s,n Pa Je v S° v zadnj’h v troje etI^ 8°sPodarjenj a st) naredili, pa Pred0/01"1 načrtov->hi£L dnevi so podrli ^°narpd ranjenem mestu M Leta orodJa ln Živin so zSradili Mdinari °' Dobili so 100 Obre-da ima niso bde visoke, UP1«ano JNaVse «»0 že ^one a NaJPrej so redili S lžP ačal/ ‘° čeda'je Zlizani’ 2310 so se n inPi. enske svinje. hkaj’etbL^ je lAat0 obrestovalo. Vučak eden zadr?^'30107 kme- va?aitlo 10 hpF Panonka: L ne *mli ktarjev °bdelo- 'jevna’ P0’68 te8a 3 510 5e nro naJemu, a ie ima-Letos^krm PrideluJemo 3 rasdine- > in ^dal 5.4 tone Si^-ToJ Menjal za cenanajbo|j ^Plača. iko hoikp ."de rdaj Wlamo«n 1 ,da če J° aior^^a snn-a110 krmila in aas?1?0 bu^J'La’ z njo ne vehk^lV01jni- Pri nann 1 koruze. ker tudi d in za n.ltno Sllose z Udi -mačo k t0 uP°rabim Redim ’’•Vo.g,1"02- ki io °a člmprej dose- Višji stroški, višje cene že težo 500 kilogramov. 11 bikov sem že oddal, štirje so pripravljeni, v naslednjem turnusu pa jih bom 14. Vse seveda krmim po predpisih. Prodajam tudi plemenske telice, letos sem jih prodal že tri in eno kravo, sedem pa jih še nameravam.« Tudi krave mlekarice imajo, sedaj le sedem, a jih bodo imeli več. Dnevno oddajo čez sedemdeset litrov mleka. Letos je vzel v rejo sedem plemenskih telic, ki bodo primerne za sejem naslednje leto. Prav tako je vzel v rejo 14 bikcev, v štirih boksih redi po šest domačih telic. Pri sedanjih cenah se tudi bolj snlača. če se telice in bikci skotijo doma. Če natančno preračunamo, pa se reja pujskov bolj splača. Hitreje zrasejo in hitreje se povrnejo stroški zanje, plemenska svinja skoti tudi dvakrat letno. krava pa Je enkrat. Vučak to dobro ve. zato vsako leto odda od 700 do 800 prašičev. Tudi ko smo jih obiskali, sta žena Marija in sin Franc odpeljala 17 pujskov. Franc nam je še povedal, da je obdelovanje lažje tudi zato, ker imajo vso zemljo le v šestih kosih, velikih tudi po 1,5 hektarja. Drugi pa imajo njive na manjših površinah, le nekaj arske. Take njive je težje obdelovati in stroški so večji. Sladkorno peso pridelujejo na treh hektarjih, sojo pa na 40 arih. Sin Franc je sejal sojo in sladkorno peso tudi drugim in je bil na poljih vse do Drave. Izidor Vučak se je nekoliko razjezil zaradi rezervnih delov. saj traktorja že nekaj časa ne more uporabljati, čeprav bi ga zelo potreboval. A to samo zato, ker za dinarje ne dobi rezervnega dela, deviz pa nima. »Naj tudi meni dajo za bika ali za prašiča devize, pa bom plačal z devizami. V Avstrijo tudi ne morem iti delat, da bi dobil potrdilo o izvoru deviz, ker imam doma še preveč dela,« je pristavil. Višje cene pitanega goveda v zadnjem času spodbudno vplivajo na povečano zanimanje za tovrstno proizvodnjo, pripombe so le na visoke cene telet. Za stoki-logramsko tele je treba zdaj odšteti 40 tisočakov, pravijo, če pa k temu dodajo še stroške osemnajstmesečnega pitanja. potem računica ni ravno ugodna. Seveda je takšno preračunavanje le trenutno. saj živinorejci pričakujejo. da se bodo v poldrugem letu, ko bo ta živina godna za prodajo, spremenile tudi cene. Še posebej je v tem času stimulativno pitanje za izvoz. saj so cene tega mlado pitanega goveda za 20 odstotkov višje od ostalih cen. Tako dobijo rejci za kilogram tople polovice telic 350 in za bike 322 dinarjev. Višje cene, ki jih dobijo rejci za ' tovrstno pitanje, izhajajo iz tako imenovanega programa za pospeševanje prireje govejega mesa, v katerem je silaža si|iran koruzni zdrob poseben poudarek dan na- in koruza v zrnu Razmerje menski proizvodnji za po- spoloma mora biti 50:50. se-tržišča. veda ne pri posameznem Za tovrstno proizvodnjo so posebej opredeljeni nosilci, tehnologija pitanja in vsi ostali pogoji. Nosilci tega programa v Pomurju so Mesna industrija. Živinorejsko-veterinarski zavod in kmetijske zadruge. Rejci, ki se odločijo za tovrstno proizvodnjo, morajo v enem turnusu pitati najmanj 5 glav govedi, dosledno pa morajo spoštovati tudi tehnologijo pitanja, kijo je določil Živinorejsko-veterinarski zavod. Ta tehnologija je zelo intenzivna, saj morajo pitanci že takoj ob startu preiti na TL starter. Tega naj bi porabili okrog 80 kilogramov, sledi prehod na TL PIT L za katerega je normativ 200 kilogramov, ob koncu pitanja pa pokla-dajo pitancem še UREO SUPER, in sicer 369 kilogramov na pitanca. O^vsem tem pa mora imeti rejec še lastno kvalitetno voluminozno krmo, kot so koruzna rejcu, pač pa je to poprečje določeno za zadrugo, pri oi-tanju za izvoz pa so omejene tudi teže živali. Tako prevzemajo telice težke od 390 do 440 kilogramov in bike težke od 450 do 520 kilogramov. primerne živali pa od-berejo že v hlevu pri rejcu samem. V Pomurju trenutno pitajo po tej tehnologiji okrog 1.200 glav goveda, največji delež, okrog 850, pa odpade na kmetijsko zadrugo Pa-nonka. Nekoliko manj zanimanja je za tovrstno pitanje v lendavski in' ljutomerski občini. vendar je pričakovati, da se bodo za to proizvodnjo odločali tudi rejci na tem območju. Res je sicer, da so stroški tega pitanja nekoliko višji, so pa zato višje tudi cene. Če namreč želijo v Mesni industriji realizirati svoje izvozne programe, se morajo nujno prilagajati inozemskim kupcem, ki zahtevajo določeno kvaliteto mladega pitanega goveda. L. Kovač Bernarda Peček Maribor fes Temeljna organizacija, n. sol. o 69001 Murska Sobota, Bljadltava Telefon (060) 21 715 blisk montaža in obdelava kovin PHU n.sol.o. Pri Vučakovih v Bežnovcih v glavnem vse delo opravijo gospodar Izidor, žena Marija in sin Franc. »Če imaš vso potrebno mehanizacijo, potem gre delo zlah- ka od rok,« pravijo. Foto: L. Kovač -____________________________________ 847 milijonov kreditov kreditna služba v soboški občini je v 414,137 na okoli 463,082 mi “Idil Odobrila ™ tun miCinnnu Irinnnv dinAriAV. „ siuzna v KmZtje 3983 odobrila za 847 M kreditirane kraditOV naložbe je Oljena 1 • ow,ra M poslovanje HKS in V H a tiroma nedorečena politika obrestnih mer. Službi dežno ugodno in je posled.ca Er*«8 Panonka fman6Pi ko h kmetov in pT«® odvijal pre dohrJi.Up,atawanja k^sčev^^kov zaposle-s»a-W'ine' mlaka, 4% tu tetos HKS PlaCavanje V® *®len nt’ Na ta na-mL* °bračun ves ’ kmetov in obo^Prtvu. Prev »S* pa se odraža ki jih le ti .Mer ŠofaCunih pri V°’iO kOt Tal8 za Potrebe km«?*? j® tačas v za 398-5W Sto?' 47*2^V vlog na SS»log milijonov fr 28 310 milijo-o’£^?va v‘°9 predvsem višjih odkupnih cen živine. Nove obrestne mere, ki bodo pri potrošniških kreditih predvidoma dosegle stopnjo 37 odstotkov na glavnico oziroma v kmetijstvu 30 odstotkov, pa bodo imele za posledico zmanjševanje pro-sfih sredstev varčevalcev. Tovrstne trende so že zabeležili v letošnjem letu, ko se je obrestna mera za investicijske kredite dvignila od 3—4 na 8—16 odstotkov. Kmetje se zaradi dragih kreditov vse bolj odločajo za nakup z gotovino in ha ta način z dvigi privarčevanih sredstev zmanjšujejo kreditni potencial HKS. 414,137 na okoli 463,082 mili- Sicer pa je posebne omembe vredno dejstvo, da Hranilno kreditna služba daje združenim kmetom kredite po nižji obrestni meri od komercialne obrestne mere. Razliko za dinarske kredite pokriva manj razvitim območjem republika, za mednarodne kredite pa Republiška kmetijska razvojna skupnost ob koncu tekočega leta. Zaradi takega poračuna aktivnih obresti kot vira skupnega prihodka med letom predstavlja ta izpad negativno razliko v obliki neplačane realizacije gospodarstvu, kar zmanjšuje kreditni potencial banke. Tako je tačas znesek aktivnih plačanih obresti 25,209 milijona, če pa bi HKS že prejela tudi republiško nadomestilo ter obrestno in valutno razliko mednarodnih kreditov, bi HKS razpolagala še z dodatnimi 6,829 milijoni dinarjev kreditnih sredstev. OBJAVLJA 1. Prosta dela in naloge - vodja priprave dela Pogoji: — končana visoka ali višja šola tehnično strojne smeri — tri oziroma štiri leta delovnih izkušenj — znanje tujega jezika — vozniški izpit B kategorije — izpit iz varstva pri delu — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prošnje s potrebnimi dokazili v roku 15 dni od dneva objave na naslov: IMP TOZD Blisk, Bjedičeva 3, Murska Sobota — kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od izteka objave. 2. Kadrovske štipendije: - ing. strojništva - smer tehnologija - 1 štipendija - strugar - 3 štipendije - rezkalec - 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu 8,40 s priloženim šolskim spričevalom in potrdilom o vpisu v šolo v roku 15 dni od dneva objave. Prošnje je potrebno vložiti na naslov: IMP TOZD Blisk, Bjedičeva 3, Murska Sobota — kadrovska služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od izteka objave. SOZO »ZViJEZDA. ZAGREB tovarna sija $Mra Idstnca 623’0 Slovenska Bistrica P P 22 Tek-: 33 389YU TOSB TeeTor: Slovenska Bistrica, 811-111 2eiczm&ka postaja: Slovenska Bistrica p. O. Brzojav: OUE. Slovenska Bistrica Boris Hegeduš Odkupujemo vse vrste oljaric: sončnice, ogrščico (oljno repico), bučnice, bučne golice in gozdne pečke. Sprejemamo prijave za sklepanje kooperacijske pogodbe zaradi preskrbe potrebnega semena in dajanje strokovnih nasvetov proizvajalcem oljaric. Naša prizadevanja za vaše zadovoljstvo s kvaliteto našega rafiniranega olja, je eden od glavnih ciljev našega dela. Tehnološka disciplina in moderno opremljen laboratorij nam omogočata doseganje takšne kvalitete olja, da je naša delovna organizacija do sedaj prejela velika priznanja pri ocenjevanju olja. 1970, 71, 77, 78, 79, 80, 81, 83 - Zlata medalja Novi Sad 1977, 81 Velika zlata medalja za kvaliteto Novi Sad 1983 Zlati zmagovalec Beograda OBIŠČITE NAS NA SEJMU V G. RADGONI V HALI A/105 in v naši poslovalnici v Slovenski Bistrici. Se priporočamo! domača in tuja kmetijska mehanizacija - vse vrste živine - živilska industrija - semena in zaščitna CD ^S-^IŠČE X > ra ■ra ra cene pujskov K? I (11. avg.) so rejci pripeljali na - odpirajo ga ob 6.00 - 114 Jih nekaJ nad 70, cene pa so se ° no 8500,00 dinarjev za par pujskov. CB 21. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA 19. - 28. avgust 1983 || JS »N “vino - lov -strokovna predavanja - inovacije - konjske dirke - tombola-zabavni program- inovacije ^^^USTA 1983 STRAN 7 Devetdeset let GD Iljaševci 90-letnico obstoja^11* S° ^avi?i tudl gasilci iz Iljaševee. Kar društva. Praznoval? Proslavljalo 80 aktivnih članov tega slovesnosti podelili n3 dva ^ni' V zvečer so na krajši društvu v nedeljo anja m “»ahe M dolgoletno delo v tudi krajši nroera^^ ^T Pa so po zboru gasilcev priredili priznanja ter katerem so podelili tudi veteranska društva. Njihov nra^ r^h^VJske gasilske zveze ter gasilskega saj ob tej prili kTr,-201 Jeb*i tokrat v bolj delovnem vzdušju, «»obila*ep™ nikakršne brizgalne ali avto- ’ PraV bl tud* kaj takega nujno potrebovali. D. L Nova slaščičarna v Monseni IZ DOPUSTNIŠKE BELEŽNICE Rovinj primemo letovišče za Pomurce Pred osmimi leti — leta 1975 — je na polotočku Cave, v štiri kilometre od Rovinja oddaljeni Monseni, zraslo letoviško naselje počitniške skupnosti iz Murske Sobote. Danes ima letovišče 625 ležišč, ki so v sezoni meseca julija in avgusta popolnoma zasedena, zunaj sezone pa 80-od-stotno, Kljub letošnjim višjim cenam pa je bilo letovišče popolnoma zasedeno že 20. junija. Tako je Monsena, kije med tujimi turisti predvsem znana po ' nudističnem campu, ki je v neposredni bližini, postala primemo letovišče za delovne ljudi žarske. kajti nekatere delovne organizacije iz Murske Sobote in Lendave, ki so članice počitniške skupnosti, odstopajo nekaj ležišč v zameno za letovanje na Madžarskem. Letoviško naselje v Monseni je tudi vedno bolj privlačno zaradi nasadov grmičevja in drevja, škoda le. da so nekateri dopustniki nedisciplinirani in se kljub nenehnim opozorilom po zelenicah in nasadih vozijo z avtomobili. V lanskem letuje letovišče postalo bogatejše za slaščičarno Prekmurje, kar so dopustniki z ve-sehem sprejeli, saj je prav sla- Zaposleni v letoviškem naselju Monsena pri Rovinju. Od leve: Janez Vučkič, Matjan Gril in Franc Belinger. Pomurja, zlasti še za tiste s tanjšimi denarnicami. Bungalovi so primerno opremljeni za pripravljanje hrane, tisti, ki tega ne želijo, pa se lahko hranijo v restavraciji turističnega naselja Beograd v neposredni bližini. Plaža je od naselja oddaljena kakih 200 metrov in z nje je lep razgled na mesto Rovinj, zlasti na otoček Figarala, do katerega dobri plavalci večkrat zaplavajo. Sicer pa je prijeten sprehod od naselja do plaže skozi borov gozdiček, ki je obrasel z grmičevjem: V letoviškem naselju počitniške skupnosti iz Murske Sobote v Monseni letujejo delovni ljudje vseh štirih pomurskih občin, nekaj pa jih je tudi iz mariborske občine. V letošnji sezoni pa je letovalo tudi več gostov z Mad- doled v teh vročih poletnih dneh prijetna osvežitev. V neposredni bližini letoviškega naseljaje tudi trgovina, ki je založena z najnujnejšimi prehrambenimi in drugimrrždelki. bilo je le pomanjkanje pralnega praška, kave in še nekaterih drugih izdelkov. Za zahtevnejše kupce pa so na voljo številne in dobro založene trgovine v Rovinju, kamor tudi vsako uro vozi avtobus. V naselju so tudi zgrajena igrišča za odbojko, mali nogomet. rokomet in namizni tenis. Veliko zanimanje med dopusi-niki je predvsem za odbojko in mali nogomet. Tovarna Mura iz Murske Sobote je v lanskem letu v mesecu juliju, kadar letujejo njihovi delavci, poskrbela tudi za rekreatorja, ki skrbi za športne aktivnosti m tekmovanja. Lani je zelo zaživelo tekmovanje v nekaterih športnih panogah s sosednjim letoviškim naseljem Beograd, ki ima na razpolago več igrišč. Žal letos ta tekmovanja zaradi nekaterih kadrovskih sprememb v naselju Beograd niso bila tako pogosta kot prej-šnjc leto: Tudi letos je v mesecu junju tovarna Mura poskrbela za športnega rekreatorja, prav pa bi bilo, da bi to storila še katera od večjih delovnih organizacij v mesecu avgustu. Kazalo bi tudi razmisliti in zgraditi še igrišče za balinanje, kar bi prav gotovo pritegnilo marsikaterega starejšega, ki se ne upa sprostiti v ostalih športnih panogah. za katera imajo v naselju ustrezna igrišča. Za dopustnike v letoviškem naselju v Monseni pa je na voljo tudi dovolj zabave. Za tiste, ki ob večerih ne želijo sedeti pred televizorjem. je vsak večer ples v naselju Beograd. Bolj zahtevni paselahkopodajo v Rovinj, kjer je od lani dalje zabavno-športni center Monvi. Lahko pa si najdejo tudi drugo zabavo. Letoviško naselje v“Monseni pri Rovinju je torej zelo primerno za oddih delovnih ljudi, poleg tega pa tudi ni preveč oddaljeno. Zato bi morali dopustniki nanj paziti, za kar si še zlasti prizadevajo upravnik Janez Vučkič in gospodar Marjan Gril, ki sta redno zaposlena, ter Franc Belinger, kije zaposlen le v času sezone. Feri Maučec PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE N. SOL. O. NIGRAD MARIBOR, STRMA ULICA 8 Komisija za delovna razmerja PNG Nigrad, Maribor, objavlja za TOZD Nizke gradnje prosta dela in naloge gradbenega delavca II — 15 izvrševalcev POGOJI: — poklicna šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo traja 2 meseca Kandidate vabimo, da osebno prinesejo pismene priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrov socialno službo delovne organizacije, Strma ulica > osmih dneh od dneva objave. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 15 dneh P opravljeni izbiri. __■ DIMNIKARSKO PODJETJE, ŽUPANČIČEVA 4, KRANJ opravhan?p do|VanJY Za nedol°čen čas nove sodelavce za Povijanje delovnih na|Qg jn dimnikarja Pogoj: poklicna šola, lahko začetnik, poskusna doba 4 meseca. priučite^9^ Va^' tud' mlade fante v uk za poklic ali dimnikarja 9 J VSa^ 6 razredov osnovne šole starost do 24 let na organizacija ima na voljo samske sobe. Podjetje^Kra1 ■ P^ei° pr'iave z dokazili na dobijotudi n{' Zupan^i^eva 4, 64000 Kranj, kjer lahko di ostale informacije na telefon (064) 21-456. 69250 Gornja Radgona Trg svobode 10 teL: 069/74-641 Odbojka je najbolj priljubljena med dopustniki v Monseni i OBRTNA ZADRUGA „14. OKTOBER GORNJA RADGONA GORNJI RADGONI! Dovolj ustrezne gradbene mehanizacije in ustreznega kadra omogoča članom zadruge prevzemanje najzahtevnejših del pri urejanju kmetijskega prostora — melioracijska dela pri Ptuju. VESTNIK, 18. AVGUSTA 1983 Obrtna zadruga »14. oktober« Gornja Radgona združuje preko 160 članov in kooperantov skoraj vseh vrst obrtnih storitev in proizvodnje. Dobro razvito poslovno sodelovanje z vrsto trgovskih in proizvodnih organizacij daje široke možnosti za prevzemanje najzahtevnejših naročil. Zadruga posreduje, organizira in izvaja preko svojih članov: — razlije vrste gradbenih in zaključnih del v gradbeništvu — vse vrste instalacijskih in ostalih obrtnih storitev — izdelavo kvalitetnih kovinskih čistem za naftne derivate in dragih posod za različne namene — kovinske konstrukcije in kritine različnih velikosti — izdelavo in montažo različnih počitniških in vinogradniških hišic-vikendov — razmnoževanje in pripravo različnih tiskovin — svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjskih in gospodarskih poslopij — storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo —• druge storitve po dogovora. POSLUŽUJTE SE STORITEV IN PROIZVODOV, KI VAM JIH NUDI »14.OKTOBER« SSVOJIMI ČLANI ZA PODROČJE KMETIJSKEGA AGROKOMPLEKSA Prevzemanje del izgradnje novih objektov ali rekonstrukcije starih po principu inženiring posla na ključ od projektiranja preko neposredne izvedbe do ev. neposrednega uvajanja posameznih proizvodnih oz. tehnoloških procesov kot npr.: — gospodarskih poslopij (hlevov, silosov, gnojišč idr.) — komunalne infrastrukture (kanalizacij, odvoda fekalij, dpvoznih poti, itd.) — energetskih sistemov (lovljenje odpadne energije iz hlevov, gnojišč itd.) Prevzemanje del z gradbeno mehanizacijo raznih odkopov, kopanja jarkov, izkopov pri gradnji objektov, gradnji komunalne infrastrukture itd. Proizvodnja raznih gradbenih in kovinskih izdelkov kot so: cisterne, greznice, odtočni žlebovi oz. kanali idr. Izvajanje krovskih in dragih gradbenih zaključnih del kot so: hidroizolacije in druge toplotne izolacije terdraga krovska ter kleparska dela, dela v področju mizarstva, tesarstva ipd. PROGRAM STORITEV PRI UREJANJU KMETU 5 | ZEMLJIŠČ. . rjzaCjjz — izvajanje vseh vrst hidromeliorizacij in agromelio ^jjgjdh j — ostala zemeljska dela v zvezi s pridobivanjem površin (čiščenje terena, zasip starih strug dela) ENERGETSKI PROGRAM: šolami sistemi, toplotne črpalke (v razvoju), bio sistemi (v razvoju), usluge na željo kupca. — projektiranje energetskih sistemov — proizvodnja pomožnih sklopov energetskega sistema — montaža oziroma instaliranje energetskih sistemov ie razidi grad' g Dobra organizacija in ustrezno povezova^tevnep'^^" V I zagotavljajo poceni in kvalitetno izvajanje pjbnjško benih del — del kompleksa vrštnih his •' Mariboru. OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTO J I NA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU ' DO Panoniji KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA LAŽJE DELO V KMETIJSTVU VAM OMOGOČAJO STROJI IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA SOBOŠKE »PANONIJE": Panonija — Pobiralna stiskalnica za pobiranje sena in slame — Motorni nahrbtni molekulator M 83. Namenjen za preventivno škropljenje rastlin in uničevanje škodljivcev. Uporabljamo ga v vinogradih, sadovnjakih, na tobačnih poljih, vrtovih itd. Tudi za razkuževanje raznih prostorov (skladišča, hlevi in drugo). 1 revozni motorni agregat 160 L pR«DOBIVANJE ŽIVINSKE KRME OD 60 DO u^>NKANI IN ALU. £ULT|vL2A 2GANJEKUHO OD 60 DO 120 L - MEDVRSTNI VAk,Rbtne Jl 2 D0 4 Redni - škropilnice - ročne MOTORNE nahrbtne, motorne prevozne IN TRAKTORSKE - PNEVMATSKI SADILNIKI „PANONIJA-BECKER" 2 DO 12 VRST - MEHANSKI SADILNIKI ZA KORUZO - TRAKTORSKI TRAČNI OBRAČALNIK OD 160 DO 240 - POBIRALNA STISKALNICA - TRAKTORSKI NAKLADALCI - TRAKTORSKE PRIKOLICE ZA MOTOKULTIVA-TORJE - AVTOMOBILSKE PRIKOLICE 300 IN 500 KG. NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI! 1983 . STRAN 3 eiviu EMO EMO EMO EMO EMO v G- kmetijsko-živilskem sejmu m Predstavljamo izdelke iz našega - K-SVS . Proizvodnega programa: — hladilni k« .ejnersko skladišče vnetljivih snovi d"n' kontejner - 2a prevO2 in shranjevanje - koruznik _ L hitro Pokvarliivih sodobno koriščenje sveže koruzo v strokih HE M O CEUE, TOZD EMOKONTEJNER vabimo vas, da nas obiščete na našem odprtem razstavnem prostoru desno od paviljona r • SLOVIN NAJVEČJI IZVOZNIK VIN V JUGOSLAVIJI SLOVIN je SOZD, ki ga sestavlja devet delovnih organizacij oziroma 29 TOZDOV. Skupno združuje delo v SLOVINU 6.500 delavcev in imajo okoli 5000 kooperantov. SLOVIN je jugoslovansko podjetje, ki ima razširjeno svojo dejavnost od Ohrida pa vse do avstrijske meje (Ljutomer, Ormož, Maribor). Združuje kmetijsko dejavnost, vinarstvo, proizvodnjo brezalkoholnih pijač in je največji izvoznik vin v Jugoslaviji, zlasti na zahodno tržišče, saj dosega 46 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza vin. Močno je zastopan zlasti v ZRN s 30, ZDA 84, Kanadi 80, Veliki Britaniji 77, Japonski 45, Skandinaviji 97 in ŠvicLs 70 odstotki celotnega jugoslovanskega izvoza vin. SLOVIN ima vinograde po celi državi in to na območju Ohrida, Ne-gotina, Paliča, Kosova in na Štajerskem. Na področju proizvodnje in prodaje gaziranih brezalkoholnih pijač predstavlja SLOVIN največjega proizvajalca v Jugoslaviji s 63 odstotki celotne prodaje na našem tržišču. V tej paleti so zastopane pijače cock-ta, jupi in licenčni proizvodi cocacole in schweppesa. Polnilnice imajo po celi Jugoslaviji in to 15. Poleg teh so še polnilnice licenčnih partnerjev, ki pogodbeno polnijo za SLOVIN. Na področju kmetijstva je v SLOVINU prisotna celotna P^i^noV, s kmetijskega področja (poljedelstvo, govedoreja, proizvodnja vinogradništvo, kletarstvo, gostinstvo itd). Ukvarjajo pa se tudi s predelavo mesa, klavništvom in drugi111 STRAN 10 KMETOVALCI! MIDREN — Z uporabo plastičnih »Midren« cevi lahko tudi vaše do QaJ neizkoriščene, močvirne, nedostopne površine Plenite v rodovitna polja. Na n ^*e drenažno mrežo. Uspeh vas bo presenetil. izvedenih drenažnih površinah so bili pridelki 7.° 50% večji kot na ostalih površinah. cevde drenaže boste dosegli, da boste lahko va^e do sedaj neizkoriščene površine, ^večali boste pridelke, uporabili boste lahko težjo meha-bn^° ,^jer je do sedaj niste mogli in padavine vas ne dnnh ve^ ovirale. saj bodo drenirane površine že po treh en po dežju dostopne za obdelavo REBRASTE PVC CEVI ZA DRENAŽO Izvedba cevne drenaže ne bo težka. Potrebno je le izkopati drenažne jarke, kar Jahko storite ali ročno ali z dosegljivimi stroji in vanje pod primernim padcem položite »Mi-dren« cevi. Paziti je treba le, da bo cev imela odtok v odprti jarek in da bo globina, v katero polagate cevi, povprečno 1,0 metra. če boste dali cevem na 100m dolžine 20cm padca, bo drenaža zanesljivo delovala. Z ozirom na kvaliteto zemljišča, še posebej na prepustnost, položite cevi v razmakih med 10 do 20m. V posebno težkih pogojih jih zasujte z gramoznim ali drugim filtrskim materialom, sicer pa samo z izkopnim materialom. Priporočamo, da ta dela izvedete v suhem vremenu in uspeh bo zagotovljen. i Če želite podrobnejša navodila, zahtevajte našo brošuro z navodili za drenažo pri vašem prodajalcu: — Kovinotehna, Celje — Astra, Ljubljana in Maribor — Chemo, Ljubljana — Jeklotehna, Maribor In Murska Sobota — Hmezad, Žalec — TP Izbira, Ptuj — TP Merkur, Kranj ali pa pri proizvajalcu »Minervi« Žalec — Zabukovica. MINERVA tovarna za predelavo plastike p. o. 63310 Žalec - Zabukovica telefon (063) 707-160 telex: 33542 yu mineva sgp konstruktor maribor n. sol. o. ^gradbeništvo pomurje murska sobota n. sol. o. ^^Urs|<; Proizvodni program farm V NAŠI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA SMO RAZVILI AB MONTAŽNO KONSTRUKCIJO „ PROGRAM F", KI JE PRIMERNA ZA IZGRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV ZA PROIZVODNJO MESA: GOVEJI, SVINJSKI, PERUTNINARSKI HLEVI ITD. TIPSKE MERE PO ŠIRINI SO: 12, 35, 14, 35, 16, 35 in 18, 35, VZDOLŽNI KORAK ZNAŠA 6 M IN JE MNOGOKRATNIK TEGA ŠTEVILA. KONSTRUKCIJA SPADA V MONTAŽNEM SMISLU MED MONTAŽNE KONSTRUKCIJE LAHKE MONTAŽE, SAJ LAHKO CCA 1000 M ZMONTIRAMO V ROKU 5 DNI. POSEBNOST NAŠEGA PROGRAMA SO ŠE ARMIRANO BETONSKE REŠETKE ZA GOVEDO IN SVINJE. S TEM PROGRAMOM GRADNJE JE TAKO TUDI NAŠA ORGANIZACIJA PRISPEVALA SVOJ DELEŽ K RACIONALNI IZGRADNJI V KMETIJSTVU. OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI! —_________ ZZZZZ___-__________:------------------------------ ^^■avguST,^--------------------------------------------------------s™*"" naši kraji in ljudje kovci. Pravijo, da ni nobenih razprtij med vasmi in da se dobro razumejo. V Budincih so gasilci med najbolj aktivnimi, tako kot v Elemir V Berkovcih je eden izmed najbolj naprednih kmetovalcev -Ozvatič (desno), ki ga večkrat obišče tudi vodja temeljne organizacije Prosenjakovci Geza Vida. Treba se je pa [Cmveč pogovoriti — ne le o živini, odkupu pšenice ali podobnem,-tudi o razvoju kraja. Oba si na tem področju veliko pnza Na najsevernejšem koncu države Ali ste morda kdaj razmišljali, (katere vasi v Prekmurju so najsevernejše? Če ste. na Budince prav gotovo niste pomislili. Kar poglejte na zemljevid, pa tudi va-Iščani vam bodo povedali, da je od njihove trgovine le streljaj do madžarske meje. Prav prijeten kraj so tile Budinci. Ko se pripeljete iz Dolenec, imate vso vas Ipred sabo, nekaj hiš je na hribu, nekaj na pobočju in nekaj v grapi. Polja, čeprav s svojo skopo prstjo ne dajo veliko, so skrbno obdela-Ina. Kasneje smo izvedeli, zakaj so njive, na katerih raste koruza, ograjene. Na severu Goričkega imajo namreč velike probleme z divjadjo in v letošnjem sušnem 1 poletju je škoda še večia Zavili smo kar na slepo k neki domačiji. Čudno se nam je zdelo, Ida je gasilska sirena kar na strehi stanovanjske hiše. Ugotovili smo, da sta pri tej hiši tudi zbiralnica mleka in osemenjevalnica za I krave. Doma sta bila mati Ana Lepoša in sin Stanko. Takoj sta bila pripravljena priskočiti na pomoč. Stanko se je ponudil, da bo šel po vaškega odbornika. Ta Ičas smo se zapletli v pogovor z materjo. Ni dolgo od tega, ko ji je umrl mož. in le težko se navaja na samoto. Vsi sinovi so se odselili in občasno jo pride kateri pogledat. Sreča, da je pri njih zbiralnica I mleka in se lahko pogovori z ljudmi. Čez čas je prišel Jože Tibola, ki Ije v Budincih vaški odbornik in predsednik krajevne konference socialistične zveze. Veliko nam je vedel povedati o dosežkih in na- ■ Črtih — v kraju. Večina vaščanov ■ se ukvarja s kmetovanjem, skoraj ■ od vsake hiše pa je vsaj eden za-■ poslen. r Budinci^ spadajo v krajevno skupnost Čepinci, tako kot Mar- zaradi boljših možnosti za kmetovanje in pomanjkanja delovnih mest. Gasilski dom v Budincih imajo že dolgo. Je skoraj na drugem koncu vasi in v njem je tudi majhna trgovinica, večje si niti ne želijo, ker dobijo skoraj vse, kar potrebujejo. Sireno imajo na Le-poševi hiši zaradi trifaznega toka pa tudi sliši se dlje, ker stoji hiša na vrhu hriba. Jože Tibola nam je povedal: »Gasilski dom res že imamo, toda manjka nam večja dvorana. Pq nekajletnih prepričevanjih in pregovarjanjih smo dobili dovoljenje, da obnovimo staro osnovno šolo spodaj v grapi. Že lansko leto smo kupovali material, les in drug material. Letos pa smo s prostovoljnim delom dozidali oder in naredili novo streho. Nekaj denarja smo zbrali s samoprispev- , kom. tudi občina je prispevala i dvajset starih milijonov. V bodoče mislimo urediti še tla, okna in vrata. Gasilska oprema, to sta dve motorni orizgaini in drugo drobno orodie. ie spravljena v garaži v gasusKem domu. Cimprej želimo kupiti gasilski avto, saj dandanes brez tega več ne gre.« Prav zdaj pa v Budincih delajo tudi pomožni transformator, ker en več ni dovolj. Imajo tudi dovoljenje in potegnjene kable za deset telefonskih priključkov, a bodo zaradi slabe centrale zaenkrat dobili le enega. Ceste skozi Budince so sicer makadamske, a. so kar dobre. Seveda je slabše' v času deževja. Tudi z avtobusnimi zvezami ni težav. Najbližji zdravnik je v Gornjih Petrovcih. toda sestra in zdravnik sta zelo prijazna in rada prideta na dom, ce je kaj hujšega. Kaj naj še povemo o Budincih? To, da so tam dobri ljudje, ne bomo posebej poudarjali. Res, ni nam bilo žal aolge poti. Bernarda Peček Fotografije: L. Kovač Jože Tibola: »Med temi našimi hribi se življenje ni ustavilo. Imamo zelo delavno gasilsko društvo, oživelo je delo mladih, pa tudi vaščani niso ravnodušni do razvoja svojega kraja.« mnogih drugih krajih. Poleg osemnajstih aktivnih članov imajo še mladinsko ekipo. Tudi mladinska organizacija ni zamrla čeprav so pred leti to pričakovali, ko so se mladi na veliko odseljevali v mesta. Včasih je namreč bilo v Budincih 68 hiš, sedaj pa jih' N Budincih imajo sicer gasilski dom, v katerem je poleg garaže za opremo in orodje še trgovina, doslej pa v vasi niso imeli primerne dvorane. S prizidkom pri nekdanji šoli bodo dobili prostor za prireditve z adaptacijo stare zgradbe pa še nekaj drugih pro- PREDSTAVLJAMO VAM Prosti čas za inovacije Mladi avtomehanični mojster Jože Košar v Hrastju Moti tudi v teh avgustovskih dneh nima miru, čeprav je pred delavnico in prijazno domačijo sredi njiv napisal, da je na dopustu. Ljudje se znajdejo v težavah, takšnih in drugačnih. Če ne rabijo kakšne tehnične usluge, pridejo po nasvet. Kaj hočeš! Takšno je pač življenje mojstrov, ki so čedalje bolj iskani. Prijazen in ustrežljiv moraš biti, posebno še, če imaš delavnico s spoštljivo tradicijo. Nemirno je bilo to poletje. Množica okvar na kombajnih in traktorjih, pa tudi z avtomobili je bilo precej dela. Zdaj si je mojster vsaj malo oddahnil in dobršen del časa posveča inovatorski dejavnosti. Pa ne kar tako, zaradi konjička. Vsako stvar najprej temeljito preštudira, potem pa se loti načrtovanj in izpopolnjevanj. Marsikaj bi šlo hitreje, če bi imel kakšnega partnerja s strokovnostjo in smislom za inovacije, ki niso preveč donosen posel. , Najbolj uspela inovacija, ki se obrestuje? » 1 ule na strehi vidite celice, ki ujemajo sončno energijo za ogrevanje stanovanja in de- lavnice. Veliko truda sem vložil, saj je bilo med montažo potrebnih še precej izpopolnitev. zdaj pa smo z ženo in sinom Joškom povsem zadovoljni. Precej denarja prište-dimo pri elektriki. Poleti se giblje temperatura v tem sistemu od 70 do 80 stopinj, enkrat je prišlo skoraj do vrelišča. pozimi pa okrog 45 stopinj. Temperaturo potem času in vremenu primerno prilagajamo. Vse sem naredil sam z domačim materialom, kupil sem le tisto najnujnejše. Ko sem se lotil tega, vsaj na videz tveganega dela, so nekateri skomigali, zdaj pa morajo priznati, da sem prpd sedmimi leti, končal koristno delo.« Spet načrtujete kaj zanimivega? »Precej manjših stvari sem že naredil, vendar jih ne kaže naštevati. Domala vse mi je uspelo in to mi je največja spodbuda. Preden se lotim rednega dela in obdelave, vse preizkusim na miniaturi. Prav zdaj sem zaposlen z novim projektom, ki bo. če mi bo uspelo, razveselil ljudi, ki jim ni do pešačenja po ravninskem asfaltu. Toliko, ostalo pa naj bo z nekaj mesecev skrivnost.« Priden mojster, inovator, ki je hkrati predsednik vaškega odbora, se je po slovesu spet zatopil v delo. Janko Stolnik KRAJEVNA SKUPNOST ČRENŠOVCI Vsi so podpisali Majhna vas, več praznih hiš, vsenaokoli njive in ?r8V j^jv|jajo dalje pa gozdovi — v mislih imamo Berkovce, ki sicer podoben razvoj kot večina ostalih manjših in odmaknjeni v na Goričkem. Mladi so odšli zdoma, si poiskali zap ^menj|, tovarnah, obdelovanje zemlje paje marsikje ostalo le na starejših ljudi. In ko le-ti ostarijo, jih nima kdo nasledi ■ danes že skoraj ena tretjina hiš praznih, polja in travni vsepovsod obdelani. Večina kmetovalcev — okrog 20 J' J nj v glavnem dovolj svoje zemlje, kmetijska zadruga pa, ° etova]ci zainteresirana, da bi imela razkosane parcele. Tudi najbrž ne. KO ZEMLJA NE BO VEČ RAZPARCELIRANA # Pa vendar se obetajo boljši časi, rrecej uaiec s0 " je zdaj priprave na regulacijo bližnjega potoka, zaradi ka e pa teče zemlja lam naokoli več ali manj zamočvirjena. Prav bj sj akcija, da bi polja in travnike zaokrožili (komasiralo- jstopno upal kaj takega pričakovati?! Vsi lastniki so že podpis j^t je izjavo za komasacijo. Se je to že kje zgodilo? Po" mjim hd* znano, se kmetovalci tega na vse načine otepajo, ko . lažje ne vem kaj hotel. V Berkovcih pa se dobro zavedajo, bo zanie. če bodo imeli namesto 10. 20 in več narce rejjti večjih kompleksov obdelovalne zemlje. Tedaj bo tu i vprašanje tistih zemljišč, kijih nima kdo obdelovati. PROBLEMI. NAČRTI ... č tudi Kadar z novinarsko beležnico obišŽeš kakšen k^L^kakŠn* navada, da se pozanimaš o tem, kaj se tamkaj „dosJ drugod probleme in načrte imajo. V Berkovcih bi seveda ta krajevnim želeli marsikaj postoriti, vendar kako. j ljudi je samoprispevkom zberejo le skromna sredstva, pa ^jjub premalo za kakšne večje delovne akcije. Nekaj pa . naredil* vsemu uspeli rešiti. Lansko vodovje je na poljskih p skopali tudi precej škode. Naposled so jih zavozili z gramozom i gsj[skeg* obcestne jarke. Pa v prihodnje? Načrtujejo P^^L-nopoIiil®,0 doma, ki je hkrati tudi skupen prostor za dru sredstv- dejavnost. To jim bo morda uspelo uresničiti z las pros^ Da pa bi podaljšali še asfaltno cesto, katera jih -v up#j0 piti njakovce oziroma proti Kančevcem in Ivanjševcem, razmišljati. To je le njihova velika želja. JOŽE GRM KRAJEVNA SKUPNOST CRENSOVCI ZAMETKI KANALIZACIJE |gg|^ F' T ' Prpdi;pdnik cvpta Irrawvnp drnnnncfi Prpncnizzii mz vnlini en e tistim malim Var dosedanje. '„x kilt nUi® upotič je velik optimist, saj prav nič ne dvomi, da se ti trije kraji ne bi še naprej naglo razvijali. Dosedanji rezultati skupnih naprezanj tako upanje vsekakor upravičujejo. V vseh vaseh so asfaltirali ceste, napeljali vodovode, telefonsko omrežje ... V Črenšovcih, ki so eno izmed večjih krajevnih središč lendavske občine, imajo tudi tri trgovine, pošto, zdravstveno postajo, novejšo šolo, otroški vrtec, banko, sedež temeljne zadružne organizacije, krajevni in matični urad ... . Mojster Jože Košar s sinom Joškom pred celicami, ki na strehi lovijo sončno energijo. »Tudi v Trnju ne zaostajajo. saj so uspeli obnoviti zadružni dom. v katerem je tudi vaška trgovina, v Žižkih pa tako in tako že vrsto let prednjačijo; potem ko so kulturni dom odstopili tovarni Toko, kije v njem uredilaproizvodni obrat, so se odločili za gradnjo novega objekta. Medtem so ga že zgradili, povsem pa ga bodo dogradili nrihodnie leto.« pravi predsednik krajevne skupnostim pri tem posebej pohvali Žižkarje. Seveda v krajevni skupnosti Črenšovci niso brez problemov. Zdi se, daje še vedno največ težav z zaposlovanjem. Morda so od obrata v Žižkih le pričakovali preveč, saj je nemogoče. da bi se v njem zaposlili vsi nezaposleni. Torej bo moral še marsikdo delo noiskati drugje. Morda mu ne bi treba niti od doma; ugotavljajo. daje še veliko možnosti za dohodek v delu na zasebnih kmetijah. Treba se ho še bolj »nasloniti« na domačo teme- Ijno zadružno organizacijo in se lotiti ne le živinorejske proizvodnje, ampak morda tudi pridobivanja dohodka v vrtnarstvu. Sicer pa so nam ob obisku v Črenšovcih povedali, da se nekateri občani preveč ženejo, medtem ko veliko drugih ostaja ob strani; zado- voljni so s tistim malim, kar dosedanje. kot nuj^ • ....................... Črenšovcih je teren* saj je M in občani se več počutijo, ko o'-k valnice jem nalivu pomk^ povedo. Skozi gistralna cesta A vefld ob njej uredili P‘ j se um je vprašanje. j obn lahko Jo« ceste se ni - prej PaMiti-tnega podj )eC pripravljeni P „|avm -jka' delež, venda pOm^ investicije za . (e n ja sredste piš? radd* graditi. Slabo 5 £j0 zgjdj ta lovadnici. k1 jopju-ob ^kem P^čano^ prizadevanja zat Če stanovanjska gradnja ne bi zastala zaradi novega urbanističnega reda, potem bi v Črenšovcih v tem letu zraslo že veliko novih hiš. Ljudje se v tem kraju radi naseljujejo. To pa ne preseneča, saj je naselje primerno komunalno urejeno. razen kanalizacije seveda. Prav v tem času gradijo osnovno omrežje oziroma čistilno napravo, na katero bodo zaenkratprikliučili šolo in stanovanjski blok, pozneje pa še druge javne objekte. Sčasoma naj bi napeljali kanalizacijo po celi vasi. Gre pravzaprav za veliko naložbo, vsekakor večjo, kot so bile VESTNIK, STRAN 12 REGIJSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV 0 zmagovalcih odločale desetinke ralfičanskega pri & J^Podarstva minulo sjL?oboti je bil° vahnoV? to nadvse ži-W?Xh*bralitrak’ murja, k k°ncev Po’ Poznavanj« *se P°merili v tnosni vnžnte®nje’v sPre’ Prišli šo “ v oranju. ^'skrTn Lk d-fOnske’len-^tomerSkabnhke občine> le h svoiih^aniime-Res je sie»r Predsta vnikov. na^o- M34 trakhJ°-V?niu zbralo k. oristov, vendar kJer je kmetijstvo vanje za nastop Pomurcev na republiškem prvenstvu, zapišemo, da je izredno uspelo. Iz leta v leto se izboljšuje kvaliteta tekmovalcev, konkurenca in izenačenost tekmovalcev pa sta bili tako močni, da do konca tekmovanja ni bilo jasno, kdo bo zmagah po seštevku vseh točk pa so o zmagovalcih odločale celo desetinke točke. Tekmovalci so se najprej pomerili v poznavanju teorije, sledilo pa je oranje in nato še spretnostna vožnja. nJA doslefe zemMa tudi dobro obrodi. Pomurci |®ti, to Da i« ali-da znajo zemljo dobro pri-I *toristOy Potrdilo tudi sobotno tekmovanje nann Ism««1 We tiran n V konkurenci poklicnih jr tJ^Vsemž««1! reSab traktoristov je po seštevku Z ‘Mnovani Zenske, saj se m?4®1*®18 ,e av je n ?^ Uznica, pa Sr.terenu slika ^Mriih . gaena. Na spret adeklet^^°- v>dimo 5Ms« prav“^-^Po s. iz rad- ^t^dk^.^t ednina kosala I wSpadot cnim re-1 °d' Ma. da ie h moških traktoristov je po seštevku ^atj ki .sobotno 'Mi L« je bilo 1 ^,born° tekmo- točk v vseh treh disciplinah zmagal Jože Režonja iz Lendave, pred Belom Brglezom iz Topolovec in Stankom Tibautom iz Lendave, četrti pa je bil Anton Gider iz Topolovec. Največ teoretičnega znanja je pokazal Jože Režonja, v spretnostni vožnji je bil najboljši Stanko Bukovec, najboljše pa je oral Jože Gorza. V konkurenci mladih zadružnikov so se najbolje odrezali mladi iz radgonske občine. V skupni uvrstitvi je prvo mesto zasedel Bogdan Kocbek, pred Francem Kolarjem (oba Gornja Radgona), tretji je bil Franc Ku- s m asa« imi ŠIROKA AKCIJA V SOBOŠKI OBČINI „ a spominsko obeležje NOB <1^4 ta ■ ure- 1% Vz No|P®mmskega vt Vaneči Poletnih cesta SorC’v°kviw , “darni-V* Ur ^rihso r,8adirji 2 republiške mladinske delovne akcije »Goričko 83«, saj sta sodelovali dve brigadi iz Izole in Koroške ter dve pionirski delovni brigadi. Le-ti so skupno opravili okrog dva tisoč delovnih ur. Prav zdaj pa poteka s pomočjo občinske sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela in krajevnih organizacij socialistične zveze v krajevnih skupnostih soboške občine široko zasnovana akcija za -zbiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo doma borcev in 1983 »Že leta 1953 seje zbralo nekaj navdušencev avto-moto športa in ustanovilo društvo, ki pa je delovalo pod okriljem takratnega odbora ljudske tehnike. Žal ni ohranjeno nič pisnih dokumentov. Pet let je bilo tako, dokler se avto-moto društvo ni osamosvojilo. Takrat smo se tudi registrirali in posalali samostojni. Iz leta v leto je bilo več članstva in danes šteje društvo točno 497 članov. Upamo, da jih bo do našega praznika — 25-letnice petsto. No, ta številka je samo prikaz našega trenutnega Stanja, saj je v teh 25 letih bilo pri nas včlanjenih skupaj skoraj 800 članov’« pripoveduje ^borčevske organizacije iz Murske ceste do spominskega obeležja dela (na sliki: ena izmed akcij) Jože Fošnar, sekretar AMD Križevci pri Ljutomeru in Stanko Brumen, sedanji predsednik AMD Križevci pri Ljutomeru, pred prostori AMD Križevci, ki so jih zgradili člani tega društva, delno s prostovoljnim delom. Odprli so jih leta 1966. * ^di« ?d^ka - Levji delež pri ske delov« Pada nedvomno brigadirjem re-akcije »Goričko 83«. Foto: M. Jerše Tekmovalci so se pomerili tudi v spretnostni vožnji. Če verjamete ali ne, prevoziti vse te ovire, ni povsem enostavno. Praznovanje konca žetve Že deset let imajo v Logarovcih tradicijo, ki jo (kar je zelo pohvalno) ohranja mladi rod, točneje osnovna organizacija mladih tega kraja. Vsako leto ob tem času pripravijo praznik, ki označuje konec žetve. Tudi letos je bilo tako in za letošnje praznovanje so se prav skrbno pripravili. V soboto zvečer so odprli razstavo kruha in ostalega peciva, skoraj vse, kar se pač peče iz moke. Preko štirideset vrst različnih kruhov, potic in dobrot so napekle vrle vaščanke in še isti večer so večino tega kar prodali. V nedeljo dopoldne, ko so se v peči ponovno pekle štruce klecenbrota, potic z marmelado, biderja, kvasenic z za-blom in še kaj, so se v nogometu pomerili damfaristi (nekaj so pšenico mlatili s posebnimi stroji in ne s kombajni) in kombaj-nisti, popolne pa so pripravili še vrsto drugih tekmovanj, čisto v kmečkem vzdušju: vlečenje vrvi, luščenje kuruze in fižola, rezanje čebule.. Letošnje praznovanje konca žetve v Logarovcih je bilo dobro organizirano in mladincem gre vsa pohvala za to tradicionalno ohranjanje starih kmečkih navad in šeg. POGOVOR Z UDELEŽENCEM MEDNARODNE MDA ,,BRATISLAVA 83” čan iz Tešanovec, četrti pa Ivan Belec iz. radgonske občine. Med mladimi je bil v oranju najboljši Bogdan Kocbek, v spretnostni vožnji z dvoosno prikolico sta si prvo mesto razdelila Stefan Ovsenjak in Ivan Belec, največ teoretičnega znanja pa je pokazal Franc Kučan. Kot smo že zapisali, je v ženski konkurenci nastopila le Marija Gašparič iz radgonske občine, ki ni mnogo zaostajala za moškimi. Sicer pa je Marija sodelovala že na več podobnih tekmovanjih in dosegla zavidljive uspehe. Ko je prvič sodelovala na republiškem tekmovanju, je bila Tekst in fotografije: Ludvik Kovač Milan Grah bbsh Komisija pri ocenjevanju ni imela lahkega dela, saj je bila konkurenca med tekmovalci izredno močna, o zmagovalcu pa so odločale desetine točk. mladine na Vaneči. Ta akcija bo trajala do konca letošnjega oktobra, že sedaj pa so borci zbrali okrog sto tisoč dinarjev, potrebnih pa bo približno 5 milijonov dinarjev. Razveseljivo je dejstvo, da so že izdelani idejni projekti, s čimer je sedaj urejena tehnična dokumentacija. Istočasno pa poteka aktivnost za pripravo glavnega projekta in ureditev lokacijskega dovoljenja. Ne manjka pa tudi četrta, na podobnem tekmovanju je lani dosegla 2. mesto, k temu uspehu pa je prav tako lani dobila še četrto mesto na zveznem tekmovanju. Prva dva iz vsake konkurence bosta zastopala Pomurje na republiškem tekmovanju traktoristov in pričakujemo lahko, da nas naši tekmovalci tudi tokrat ne bodo razočarali. Vsaj po dosedanjih rezultatih, ko so Pomurci osvojili več republiških in zveznih naslovov, lahko upamo, da uspehi tudi tokrat ne bodo izostali. drugih akcij, kot je urejanje stanovanja za oskrbnika bodočega doma borcev in mladine, ureditev električne napeljave in podobno. Vse to dovolj zgovorno dokazuje, da bo gradnja spominskega obeležja iz narodnoosvobodilne borbe na Vaneči pravočasno končana, to je do oktobra prihodnjega leta, ko bomo proslavili 40-letnico pomembnih dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti. Milan Jerše Četrt stoletja amd krizevci na kratko zgodovino AMD Križevci pri Ljutomeru Jože Fošnar, sedanji in tudi dolgoletni sekretar tega društva. Seveda takoj nadaljuje: » Dosti uspehov smo v tem času že dosegli, največji pa je vsekakor pridobitev lastnih prostorov. Okrog leta 1964 smo nri-čeli razmišljati o svojem domu. Zagnani, kot smo bili, smo hitro pričeli z organizacijo del in dve leti pozneje, leta 1966. ie bil dom že postavljen m nihče nam m verjel. s kako majhnimi stroški smo ga postavili, saj je v njega vloženo ogromno prostovoljnih ur in materiala, ki so ga prispevali člani Največ pomeni brigadirsko prijateljstvo Iz prijateljske Slovaške v ČSSR se je pred kratkim vrnila v domovino mladinska delovna brigada ,.Slovenija 83”, ki je v Bratislavi pomagala pri gradnji bodočega doma pionirjev in mladine. V 20-članski brigadi iz naše republike je bil tudi 21 -letni študent VEKŠ iz 'Murske Sobote Milan Grah. ,,Zakaj si se odločil, da odpo- tuješ na delovno akcijo v Češkoslovaško?” je bilo prvo vprašanje ob njegovem prihodu v domači kraj. „Po predhodnih izkušnjah na naših mladinskih delovnih akcijah — udeležil sem se Razgovoru je prisostvoval tudi sedanji predsednik društva Stanko Brumen. Seveda je naslednje vprašanje bilo namenjeno njemu. S kakšno dejavnostjo pa še ukvarjate?_ »Naše društvo združuje predvsem člane, ki si želijo povezano in organizirano delovati v društvu. Nikogar ne silimo vanj in obveza članov je samo ta, da plačujejo članarino. Številke so dovolj zgovorne. A tudi v odboru se trudimo, da bi našim članom kaj ponudili: najmanj enkrat letno jih seznanjamo z novostmi v cestnoprometnih predpisih, za člane pripravljamo tudi krajše skupne izlete. na katerih združimo prijetno s koristnim, saj na tem izletu pre-vetjamo tudi znanje iz vožnje, prometnih predpisov in ostalo. Že nekaj let organiziramo tudi akcijo Brezhibno vozilo — varno vozilo, BAKOVCI 5 1 1« Se ta mesec balinišče Predstavnik TVD Partizan v Bakovcih zatrjujejo, da bodo že čez nekaj dni v rekreacijskem centru dogradili dvostezno balinišče. Za nov šoortni ohiekt. ki bo orimeren za tekmovanja., tudi za delavske športne igre, so porabili okrog 300 tisoč dinar-, jev. Ob prostovoljnem delu članov TVD Partizan velja omeniti, da so večino denarja zagotovili sami, nekaj pa je primaknila krajevna skupnost. Balinišče bo uporabno že ta mesec, -slovesno pa ga bodo odprli prihodnje leto ob krajevnem prazniku. -js- trasi delalo okrog 3000 češkoslovaških brigadirjev, ostali pa so prišli iz Sovietske zveze. Mad-ZarsKe, Poljske, _ Bolgarije, Vzhodne Nemčije, pridružilo pa se nam je tudi 20 brigadirjev iz Finske. Skupine brigadirjev so bile razporejene po raznih deloviščih, v 18 delovnih dneh pa 'smo zlasti pomagali pri čiščenju gradbišč, kopanju jarkov, prenašanju in montaži oken za bodoči dom pionirjev in mladine. Zadnjih pet dni pa so nam omogočili skupaj z Avtomoto zvezo Slovenije, ki nam posodi tehnični kombi in strokovnjake, ki pregledujejo vozila naših članov. Lahko bi naštel še vrsto takšnih in podobnih akcij.« V soboto in nedeljo boste v društvu praznovali 25-letnico. Kakšen program pripravljate? »Že v soboto bomo pričeli s spretnostnimi vožnjami kolesarjev in mopedistov. Če se bo prijavil tudi kakšen motorist, bomo sprejeli tudi njega. Ta večer bo tudi kresovanje in srečanje naših članov, seveda pa bodo vabljeni tudi krajani. V nedeljo bomo zjutraj najprej pripravili budnico, popoldne bo povorka vozil, v kateri bi radi prikazali čimveč raznovrstnih tipov prevoznih sredstev — seveda motornih. Ob treh popoldne pa se bo pričela osrednja proslava z razvitjem prapora.« Dušan Lopamik STRAN 13 f MURSKA SOBOTA SERVISI - PROIZVODNJA - TRGOVINA — POPRAVLJAMO osebna vozila, tovorna in dostavna vozila ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo SERVISI: Zastava, FIAT Štore, Tam, TORPEDO - DEUTZ, IMV, Zetor, Cimos, Ursus, TAS, Iskra, IMT, Zmaj, Sip — PROIZVAJAMO: razne proizvode za Kmetijstvo - PRODAJAMO: rezervne dele, vsa vozila znamke Zastava RAZSTAVNI PROSTOR NA SEJMU! — VRŠIMO USLUGE: tehnični pregledi motornih vozil doma in na terenu, podaljševanje registracije in zavarovanja vozil, vleka s specialnim vozilom, nasveti s področja avto stroke. PRISPEVEK „AGROSERVISA" NIZACIJE V RAZVOJU KMETIJSKE MEHA- Traktorska prikolica DDK-400 Nosilnost — 3000 kp Lastna teža — 1600 kp Prostornina zaboja — 2,8 kub. m Moč traktorja — min. 25 kVV (35 KS) Nakladalec gnoja NG 4. Primeren tudi za gramoz, sladkorno peso in višina dviganja tovora — 3000 mm za kopanje kanalov globina doseganja — 2500 mm teža nakladalca — 380 kg teža tovora — 300 kg Prekopalnik TA-NF 160 Je posebej prikladen za rahljanje oz. obdelavo zemlje v vinogradih, zelo uporaben pa je tudi na ostalih kmetijskih površinah pri pripravi zemlje za setev, delovna širina — 160 cm delovna globina — od 15 do 25 cm zmogljivost — 0,48 ha/h št. nožev — 48 IZDELKE Sl LAHKO OGLEDATE NA POMURSKEM SEJMU NA RAZSTAVNEM PROSTORU AGROTEHNIKE IN POUO OPSKRBE, KJER BOSTE DOBILI TUDI VSE POTREBNE INFORMACIJE I ŽIVINOREJSKA ! POSLOVNA j SKUPNOST । SLOVENIJE 1 I Živinorejska poslovna skupnost Slovenije se P^^^oni z letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Ra 9 delom dejavnosti svojih članic. PREDSTAVILA BO DELO IN USPEHE — slovenske mlekarske industrije s prikazom izbora mlečnih izdelkov, ■ ih in polt^n'h — slovenske mesne industrije s prikazom trajnm r izdelkov ter nagrajenih vzorcev ocenjevalne kom m n^ne — slovensko perutninarsko proizvodnjo s P^^ga kompletne dejavnosti, proizvodnjo reprodukcij riala, mesa, jajc, krmil in opreme, -sl iia pomurskih udeležencev. Proga namreč ni preveč zahtevna, tako da jo lahko vsak udeleženec prevozi brez večjih 'težav. , F. M. KEGLJANJE Zmaga Čarde- Radenske Kegljači Carde-Kadenske so gostovali v Szombathelyu na Madžarskem in se v prijateljskem srečanju pomerili s kegljači Sa-barije. Uspešnejši so bili Pomurci, ki so zmagali z rezultatom 5.109:4.946 podrtimi keglji. Posamezno: Smodiš 884, H. Steržaj 875, M. Steržaj 869. Horvat 844, Drvarič 842 in Gider 795 podrtih kegljev. Toje bilo že 10. srečanje kegljačev Čarde-Radenske in Sa-barije. STRELSTVO — OBČ. LIGA Mura in Bukovec . Odigrano je bilo 7. kolo občinske letne strelske lige Murska Sobota. V ekipni konkurenci vodi ,SD Mura (7523) s 107 točkami pred SD Panonija (7441) 102. SD Norsmci (/381) SD Koioman Flisar Tišina (7260) 88, SD Noršinci II, (7045) 69, SD Grafičar Murska Sobota (6752) 66 točk itd. Med posamezniki je na prvem mestu Branko Bukovec (Tišina) z 2531 krogi pred Karlom Turnerjem (Noršinci) Z5JU, Andrejem Šiftarjem (Mura) 2526, Janezom Horvatom (Mura) 2518, krogov itd. Razpis ZTKO Ljutomer razpisuje občinsko ligo v malem nogometu za sezono 1983/ 84. Sestanek predstavnikov ekip bo v torek 23. avgusta 1983 ob 15.30 v TVD Partizan v Ljutomeru. XXV. jubilejna kolesarska dirka Po Pomurju Mladinci za prvenstvo Slovenije Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec organizira v sodelovanju s kolesarsko sekcijo Partizana Veržej pod pokroviteljstvom Ingrada in OK ZSMS'Ljutomer 25. jubilejno cestno kolesarsko dirko ,,Po Pomurju”. Dirka bo v soboto, dne 20. avgusta 1983 s startom ob 9.00 uri pred TOZD Elektro Ljutomer na Postružnikov! ulici v Ljutomeru, kjer bo tudi cilj. Krožna proga bo potekala na relaciji Ljutomer—Kamenščak—Branoslavci—Cezanjevci—Ljutomer in bo dolga ,12 kilometrov.’Pionirji B bodo vozili 1 krog (12 km), pionirji A 2 kroga (24 km), mlajši mladinci 5 krogov (60 km) in mladinci 7 krogov (84 km). Mlajši mladinci in mladinci tekmujejo za prvenstvo Slovenije. Na dirki bo sodelovalo okrog 110 najboljših slovenskih pionirjev in mladincev. Za najboljša mesta se bodo potegovali tudi domači kolesarji, kar še posebej velja za mlajše » mladince. V času dirke bo tekmovalna proga zaprta za promet, zato organizatorji prosijo vse udeležence prometa, da upoštevajo navodila miličnikov in rediteljev. To je prvič, da poteka kolesarska dirka ,,Po Pomurju” v ljutomerski občini. F. M. L MNL — ČLANI Čarda 14 10 3 1 43:21 23 Rakičan 14 8 4 2 44:26 20 Šalovci 14 6 4' 4 27:23 16 Apače 14 7 1 6 38:30 15- Bogojina 14 .7 1- 6 28:32 15 Puconci 14 5 3 6 33:37 13 Dokležovjel4 3 2 9 27:38 8 Rogašovci 14 0 2 12 12:45 3 I. MNL — 1 MLADINCI Šalovci 14 9 3 2 51:22 21 Rogašovci 14 9 1 4 43:25 19 Rakičan 14 8 1 5 42:26 17 Apače 14 7 I 6- 33:33 15 Punconci 14 5 4 5 47:39 14 Čarda 14 5 2 ' 7 36:44 12 Dokležovje 14 5 1 8 33:54 11 Bogojina 14 1 1 12 14:56 3 II. MNL — ČLANI Pušča 14 9 3 2 48:22 21 Gančani 14 6 6 2 48:37 18 Grad 14 7 2 5 47:35 16 Melinci 14 4 8 2 39:30 16 Ižakovci 14 6 2 6 31:28 14 Romah 14 3 6 5 30:35 12 Vrelec 14 3 3 8 21:55 9 Bratonci 14 1 4 9 27:49 6 KOLESARSTVO Berden drugi na kriteriju Kolesarski klub Metaliacomerce iz Zagreba je pripravil tradicionalno kolesarsko dirko — Velika nagrada Metaliacomerce, ki zajema dve prireditve, in sicer kriterij ter cestno kolesarsko dirko. Na dirki so sodelovali tudi pomurski kolesarji od katerih je dosegel največji uspeh Andrej Berden, ki je na sobotni kriterijski vožnji osvojil drugo mesto z 12 točkami. V skupni razvrstitvi obeh tekmovanj pa je Berden na odličnem petem mestu. L ONL LENDAVA Mostje 14 9 4 1 41:16 22 Borba 14 6 6 2 33:23 18 Olimpija 14 6 4 4 29:25 16 Nedelica 14 5 4 5 32:28 14 Mladost 14 5 2 7 35:37 12 Bistrica 14 4 4 6 26:29 12 Nafta 14 4 3 7 33:50 11 Panonija 14 2 3 9 20.41 7 POMURSKA BANKA posluje na Kmetijsko živilskem sejmu vsak dan od 10. do 17. ure (pri glavnem vhodu) TENIS Igrišča tudi v Murski Soboti V. zadnjih letih so bila zgrajena teniška igrišča v Gornji Radgoni, Radencih, Rakičanu in Moravskih, toplicah, To je vsekakor velika pridobitev za nadaljnji razvoj tega športa, ki ima v Pomurju veliko pristašev. V Murski , Soboti tudi obstaja teniški klub, kije bil ustanovljen pred štirimi leti, žal pa nima igrišč. Zato si v klubu prizadevajo, da bi teniška igrišča zgradili tudi v Murski Soboti. V ta namen je bil imenovan iniciativni odbor, ki predvideva, da bi že jeseni začeli z izgradnjo štirih teniških igrišč, za kar že pripravljajo elaborat. Predvidevajo, da bi bila igrišča zgrajena spomladi prihodnje leto. Nova igrišča bi vsekakor prispevala k popularizaciji in množičnosti tenisa v pomurskem središču. V NEDELJO V GORNJI RADGONI Velika kasaška prireditev Konjeniški klub Ljutomer in Kmetijsko živilski sejem v Gonji Radgoni sta se že v lanskem letu dogovorila o vsakoletnih konjenisK prireditvah v času sejma. Tako tudi v nedeljo ob 15.00 uri organa konjeniški klub Ljutomer veliko kasaško prireditev na bp°^° . spor no-rekreacijskega centra Bratstva in enotnosti v Gornji G Prevladalo je mišljenje, da kasaška prireditev sodi na Kmetijsko M' eJen?, stocasn° Pa b°d° tu trajno elastičen. Profili sami so izvedeni z Povezano J odatnimi ojačitvami (material — Al), ki so medsebojno tnSm°či0 V09a'"ih sP°ik- I Poljubno po elementov so lahko v JUS modularnih merah ali ^la bb^Jp^Ž^^P^abijam0 izključno dvokomorski sistem, ki zagota-■^fuzije in toplot rezu'tate 9'e^e ^^ilnosti Pr°f Us,s stališča parne I ^1^7 Sist a) enoj6 pr''agojen naslednjim vrstam zasteklitve: Ib) izolac?i«Le^'0 c) izolar Sl s'eki° — enoslojni medprostor , Stek|0 'isk° steklo — večslojni medprostor J^bo s PQman?0 Je elastično — obojestransko vpeto v zasteklitveno I StekloohC ° sPecialnih podložk in letvice, ki je na notranji strani 'torn. bojestransko tesnimo v krilu s silikonsko trajno-elastičnim MATERIAL Ustrezati mora naslednjim zahtevam: — odporen proti ultravioletnim žarkom in vsem meteorološkim vplivom — statično stabilen (tudi pri visoki temperaturi), — Strajno elastičen (tudi pri zelo nizkih temperaturah), — imeti mora dobre izolacijske lastnosti. Vsem tem zahtevam smo sposobni ugoditi s trdim PVC-jem K vrednosti 65 z vsem potrebnimi dodatki. Možni so naslednji barvni odtenki: bela, svetlo siva in rjava OKOVJE Okna in vrata imajo vgrajeno zakrito enoročno vrtljivo nagiono okovje ali pa za posebne izvedbe — drsno okovje. Prilagojeno je našemu sistemu tako s spodnjim kotnim ležajem (ojačan) kot z izboljša nimi škarjami z enostavno regulacijo poveša krila. Okovje vsebuje nastavljive zapiralne čepe za regulacijo-nalaganja krila na okvir — izboljšano tesnenje. ODVOD VODE V ležišču izolacijskega stekla oziroma v profilih samih imamo okoli tekoče prezračevalne kanale z odprtinami za odtok eventualne kon-denčne vode in za izenačevanje parnih tlakov. IZDELAVA 'Vsi spoji so izvedeni v trajni varilni tehniki, notranje ojačani z vogalnimi spojkami, zunanje očiščeni in spoli rani. Površinska zaščita ni potrebna — pri naših elementih vzdrževanje odpade. MONTAŽA Elementi so prilagojeni za: — suho montažo, — mokro montažo, I — montažo na slepi podboj (zamenjava dotrajanih oken s PVC okni ali novogradnja). Sistem montaže je izredno enostaven, tako da jo lahko sami izvršite. V nasprotnem primeru jo izvedemo mi. IZVEDBE Sistem KOSTROJ dopušča neomejeno število možnih medsebojnih kombinacij t. j. od izvedb oken, vrat — balkonska in notranja z roloji, roletami, žaluzijami, do izvedb kril z že vgrajenim zračnikom, notranjo žaluzijo, poljubnih polnil itd. Vse to smo lahko dosegli le s standardizacijo celotne palete profilov sistema KOSTROJ. LASTNOSTI PVC ELEMENTOV SISTEM KOSTROJ (podatki so vzeti iz poročila Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij — Ljubljana) a) Toplotna prehodnost (s termoizolacijskim steklom) — -K = 2.72W/m2K Izmerjena vrednost je precej manjša kot jo dovoljuje JUS U. 75.600. Okno zadovoljuje zahtevam omenjenega JUS. b) Zračna propustnost — prirejeno po pogojih predpisanih z JUS D E8.235 A = OH m3/hm1 S tem podatkom se okno klasificira po JUS D E8 193 v najzahtevnejšo kategorijo — posebni pogoji (okna obremenjena z vetrom 105 km/h in več) c) Vodotesnost Grupa C Po JUS D E8 193 pride do vdora vode šele pri razliki tlakov 500 Pa d) Zvočna izolacija V frekvenčnem območju 400 + 3150 Hz znaša vrednost izolacije 31 + 43 dB. Na podlagi predočenih atestnih podatkov ste se_ lahko sami prepričali o kvalitetni izvedbi PVC oken sistema KOSTROJ. KOSTROJ SLOV. KONJICE YUGOSLAVIA PROIZVODNJA STROJEV IN PLASTIČNIH IZDELKOV n. sol. o. TELEFON: 063/751 -911 TELEX: YU 33566 TELEGRAM: KOSTROJ T°varna poljedelskega orodja batuje 65262 ČRNIČE • BRZOJAV: TOVARNA BATUJE • TELEFON: (065) 66020 • TELEX: 34376 YU BATUJE ŽELEZNIŠKA POSTAJA: PRVACINA BATUJE ^EDSETVENO OBDELAVO ZEMLJE VAM NUDIMO: " ,n dvobrazdne pluge 10 in 12" kii^ razdne in dvobrazdne hidravlične obračalne pluge ' or?5'6 brane ' C'!ske brane c,jske drobilke — freze (delovna šir. 130, 155 in 180 čm) STRAN 17 Organi upravljanja v Tovarni oblačil in perila ,,MURA" M. Sobota razpisujejo naloge in opravila delavcev s posebnimi pooblastili: 1. TEHNIČNEGA DIREKTORJA TOZD „PERILO" Pogoj: — visoka izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali — višješolska izobrazba iste smeri in 8 let delovnih izkušenj . 2. DIREKTORJA SLUŽBE POSLOVNIH RAZISKAV v delovni skupnosti skupnih služb. Pogoj: — visoka šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali — višješolska izobrazba iste smeri in 7 let delovnih izkušenj Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti, voditi službo ter biti sposobni razvijati socialistične, samoupravne in ekonomske odnose. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite do 10. septembra na kadrovsko-socialno službo v ovojnici z oznako „za razpisno komisijo". SEMENARSKI KOMBINAT semenarna LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 5. JUGOSLAVIJA Cenjenim strankam tudi v bodoče priporočamo obisk naših poslovnih enot, predstavništev in prodajaln, ki jih imamo po vsej Jugoslaviji. NUDIMO VAM: — semena vrtnin in cvetlic — semena poljščin — semena trav in specialnih mešanic za trate, parke in igrišča — semenski krompir — cvetlične gomolje in čebulice — sadike vrtnic in okrasnega grmičevja — akvarije, akvarijsko opremo in pribor cvchra- — za ljubitelje ptic imamo kletke ž dodatnim priborom, vitamine in kvalitetno SK no za vse vrste ptic . — pripomočke za ureditev in nego vrta: vrtna orodja, specialna gnojila, ismljote P sajanje lončnic, cvetlične lonce in korita, kemična sredstva za varstvo rastlin Povsod zahtevajte seme z našim zaščitnim znakom, ki je jamstvo za kvalitete-OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE! POSLUJEMO POD GESLOM: NAŠE SEME - VAŠ USPEH! ___- Agrokombinat Maribor TOZD Ribe n. sol. o. Maribor, Partizanska c. 6 objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA RIB v prodajalni Gornja Radgona Pogoj: — prodajalec živilske stroke — dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh. Vestnik v vsako hišo! t:a Maribor Razpisna komisija Vodnogospodarskega pooj j jurska n. sol. o., TOZD Vodnogospodarske enote Sobota b. o. razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih Z nom, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smerii oz. 5 let delovnih izkušenj na delih oz. nalogah P nimi pooblastili oz. odgovornostmi; 2. opravljen strokovni izpit s pooblastilom; 3. da je moralno-politično neoporečen in družbeno ven. Prijave je poslati razpisni komisiji v 15 dneh po °bia Obiščite nas na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer vam bodo naši strokovnjaki dajali željen e informacije STRAN 18 kronika z UPRAVE 2A NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI I Mačka KS °b 1430 Alo za Ž^1 Ogenj na SuP’ Škoda ??n?ka X Motovilcih. ie i3 tisoč dinarjev, I skoraj 7 krat 6 metrov tega paT/ft nOn]a zgorel’ poleg so da V 6!on slame. Ugotovili ki ie X-P°zar Povzročila iskra. * rezalnP?gni a od električnega I avTust?a Str0Ja v slamo- - I« I spodarA 6 strela udarila v go-’ ’‘Tobw’TSl°We Janeza Cetla likosti ir'v' Po3oP.ie je bilo ve-|slamo in krat 8 metr?v, krito s Ogeni in le-xn cel,oti zgorelo, metrovd?^' tudi 5 kubičnih priročnemlatilnico. Isv>nje in^ZxF$ko delavnico, tri Skoda 7na^eaAkoko^l' Skupna " V četrtek VP tiS°Č dinarJev-®>relo v Rezn ’ akvgusta’ PaJe | I «« Ap,,„ ,at 5 metrov veh-I »ato se iedaj?f.VdJ^a Mešiča’ ’ krat4 Jna shrambo 4 ognjeni zukiV’klje tudi zgorela, I ton° slamp 'J1 na so zaJel> tudi 1 I ^bične m'? 3 tone Pšenice, 4 I MakarTMe drv • • • Škoda llNZSOu dt|s°čakov. Delavci LP°Žar sam U-Vl1’ daje vzrok za «0 so °VZlg- Med strešno ludikosistetTreČ bili zarinieni ^tekla, pod katerimi je začelo najprej tleti. Pri Jurju pri Rogašovcih se je zgodila huda delovna nesreča. Francu Kuzmiču je prišel pomagat rušit staro klet tudi Stanko Knaus iz Nuskove. Ko je s kladivom udaril po pregradi, na kateri je stal, se je porušila, zato je padel in z brado zadel ob štrleči del pregrade. Prepeljali so ga v soboško bolnico, od tam pa na klinični center v Ljubljano. V tednu, ki je za nami, se je zgodilo tudi precej nesreč. Marjan Bagari iz Murske Sobote, ki seje peljal z osebnim avtom, je v križišču Lendavske in Titove ulice, zavijal na dvorišče Pomurskega tiska, zato je zaprl pot vozniku kolesa z motorjem Milanu Kozicu iz Murske Sobote. Prišlo je do trčenja. Kozic je zletel v vetrobransko steklo, nakar so ga odpeljali v bolnico. Materialna škoda znaša 13 tisočakov. 9. avgusta se je zgodila prometna nesreča v križišču regionalne in lokalne ceste v Do-kležovju. Branko Salobjer iz Rakičana, ki se je pripeljal po lokalni cesti, je izsiljeval prednost. zato je prišlo do trčenja z osebnim avtom Mladena Režka iz Ptuja, ki se je pripeljal po generacija * peči Predstavljamo vam novo generacijo peči, ki so izdelane na osnovi bogatih izkušenj in vaših potreb. Peči za centralno ogrevanje: STANDARD, STANDARD S, SPECIAL, SPECIAL S, CENTRAL SPECIAL 24. Peči za centralno etažno ogrevanje: CENTRAL 23, CENTRAL 17K. Trajno žarna peč za ogrevanje enega prostora: MAGMA TOBI 7. Kaj pričakujete od vašega sistema za ogrevanje? Naši izdelki vam zagotavljajo odlične izkoristke, možnost dograjevanja sistema, izredno kvaliteto, velik izbor in lep izgled. Sistem centralnega ogrevanja lahko dopolnite z našim solarnim bojlerjem za ogrevanje sanitarne vode SAT 301 ali SAT 302. Peč za centralno ogrevanje CENTRAL SPECIAL 24 predstavlja modifikacijo Za etažno centralno ogrevanje in jo odlikujejo majhne dimenzije in velik kurilni učinek. Etažno centralno ali &revarije lahko odlično rešite s pečjo CENTRAL 23 Pečjo CENTRAL 17K na kateri lahko tudi kuhate. Zaupajte nam. 120-letna tradicija in sodobna proizvodnja vam zagotavljata kvaliteto, ki jo iščete. Pišite nam za podrobnejša pojasnila. ZIV TAM t°VARNA vozil in toplotne tehnike BORIS KIDRIČ n.sol.o. MARIBOR 1963-1983 Leningrajska 27 generacijo, ki varčuje! ^y?TAl983 prednostni cesti. Režka so prepeljali v bolnico, gmotna škoda pa znaša 60 tisočakov. Prav tako 9. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Gornji Radgoni. Ob 21.30 uri se je Silva Klamfar iz Lutverc peljala pravilno po svoji desni strani po Apaški cesti proti Lo-manošem. Za njo pa je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Jože Sender iz Apač. Le-ta je zaradi tesnega prehitevanja zadel v zadnji del kolesa, zato jo je vrglo 10 metrov naprej na pločnik. Dobila je hude poškodbe. V'četrtek, it. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Žižkih. Jože Šernik iz Beltinecje v Žižkih pri hiši 61 zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran ceste, tedaj pa je nasproti pravilno po svoji desni pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Ignac Horvat izŽižkov 114. Prišlo je do čelnega trčenja! Šernikov avto se je prevrnil na desni bok. Voznik tega avta seje tudi lažje poškodoval. Materialna škoda pa znaša 100 tisočakov. Manja Holcman iz Lendave se je 13. avgusta peljala z osebnim avtom proti Murskemu Središču. Izven Trimlinov je nesrečo nenadoma pritekla na cesto mačka, ki se ji je voznica hotela izogniti na ta način, daje zapeljala na levo, nato pa spet na desno. Žal je medtem izgubila oblast nad krmilom in je zavozila v 3 metre globok jarek. Gmotna škoda znaša 30 tisočakov. lažje pa se je poškodovala sopotnica Vera Avguštin iz Lendave. Vojmir Kotnik iz Berkovskih prelogov se je 14. avgusta peljal s kolesom iz Ključarovec proti Kokoričem. Natanko ob 3. urije za njim pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Anton Petovar iz Kokoričev in ta je zaradi neprimerne hitrosti trčil v Kotnikovo kolo. Voznik bicikla je padel in se hudo poškodoval. Avtomobilist je sam odpeljal ponesrečenca v zdravstveni dom. vendar so ga od tam odpeljali v bolnico. Naslednja nesreča se je zgodila na Veščici. Poročajo, da je 14. avgusta Boris Medik s Cve-na. ki seje peljal z osebnim avtom. na Veščici pri Škrinjarjevih dohitel 7-letnega kolesarja S. S. z Veščice, ki pa je nenadoma zavil na levo. Medik je sicer zaviral, vendar nesreče ni uspel preprečiti: otrok ima zlomljeno levo nogo. s „ krvodajalci Hedvika Korošec. Pintaričeva 16; Franc Manko, Prešernova; Maksimiljan Grilac. Segovci 66; Anton Forček, Žepovci; Janez Žnidarič. Trg svobode 9; vsi Des Gornja Radgona; Ludvik Beznjak, Nemčavci 15. PTT podjetje Murska Sobota; Anton Petovar. Gornja Radgona Pomurjet.Eranc Celec. Černelavci 16; Olga Gerek. Motvarjevci 34. ona K1K Pomurka; Leo Korožec, Norički vrh 18: Drago Frumen, Trate blok L. oba Radenska: Drago Fras. Veržej 180. Farma Nemščak; Ivan Balažič. Turnišče 225. Planika Turnišče; Robert Kerec, Zenkovci 80. Pomurski tisk: Marko Kumer. Partizanska 21, obrtnik; Bojan Kumer. Partizanska 22. dijak; Alojz Fras (4), Dokležovje 52; Avgust Kauter (3). Ižakovci 110; Stanko Zorjan (14), Mojstrska 2, M. Sobota; Darinka Kavaš (8). Ravenska 67; Terezija Baligač (2), Na kamni 6; Slavko Strniša (7). Ravenska 3; Vlado Kunpuš (3), Panonska 4, Milan Zrinski (10:). Ravenska 5; Alojz Zadravec (7), Partizanska 16; Eizabeta Baligač (4). Na kamni 16; Jožica Sočič (2) in Martin Sočič (8). Kocljevo naselje 3; Doroteja Zadravec (1), Ravenska 44/a; Viktorija Voroš (1). Ravenska 3; Vili Ašenbrener (1), Panonska 7/a; Marta Janža (4), Gregorčičeva 33/a; Ludvik Janža (4), Gregorčičeva 33/a; Majda Domjan (5). Ravenska 3; Štefan Smej (6). Gregorčičeva 4; Marija Levar (5). Gregorčičeva 1; Cveta Maučec (2). Ravenska 59; Franc Forjan (7). Poljska pot 7; Stanislav Kaučič (10), Štefana Kovača 5; Janez Breznik (3). Panonska 68; Ciril Antolin (7), Na kamni 20; Ivanka Košir (2). Ravenska 3; Katica Tkalec (1), Mladinska 4/c in Viktor Tkalec (1); Marjan Pintarič (7), Panonska 8; Ludvik Čemi (13), Kocljevo naselje 4. vsi iz Beltinec; Franc Kuhar (43). Petanjci 66; Janez Drvarič (40). Bakovci 129; Silva Pok (3). Cvetna 7, Bakovci; Alojz Horvat (10). Nemčavci 24; Stanko Novak (5), Petanjci 96; Oto Baranja (17). Černelavci 94; Franc Horvat (6), Cankarjeva 31 M. Sobota; Stefan Kavaš (5). Črenšovci 61; Tomaž Peternel (4), Trate 2, G. Radgona; Ciril Lilek (8). Radenci 28; Avgust Šandor (1), Črenšovci 1; Jože Farkaš (2). Kidričeva 3 in Angela Farkaš (2); Evgen Šimonka (3), Kolodvorska la/a; Djura Prolojčevič (5). Partizanska 25, vsi iz Lendave; Zlatko Ferko (9). Vidonci 95; Marjan Branšpenger (1). Mojstrska 9. M. Sobota; Jože Forjan (18), Rogaševci 36; Geza Vučak (12), Topolovci 9; Franc Vlaj (23). Lendavska 15, M. Sobota; Karel Albert (27), Vrtna 6. M. Sobota; Anton Činč (14). Gančani 215; Slavko Cener (3), Pertoča 137; Vlado Duhovski (14). Stara ulica 6. M. Sobota; Marija Forjan (8). Melinci 16; Stanislav Tratnjek (6). Koroška 9, Bakovci; Marjan Pečak (2). Štefana Kovača 21. M. Sobota; Roza Simič (3), Kocljevo naselje 6. M. Sobota; Veronika Horvat (4), Kocljeva 6a M. Sobota; Evgen Baranja (5), Pertoča 124; Jože Štefko (5), Filovci 158; Anton Vučko (12). Ižakovci 92; Helena Kranjec (7), Noršinci 50; Mihael Pozderec (7). Renkovci 101; Jože Kocet (2), Renkovci 5; Janez Žižek (6). Lipovci 51/c; Ivan Žerdin (20). Krnici 23; Anton Horvat (19); Vlado Horvat (8); Jože Baijc (7); Stjepan Dvaržčak (9); Franjo Levačič (11); Marjan Jambračič (3); Ivan Turk (5); Slavko Kozlar (7); Jože Kepe (15); Janez Brune (10); Mladen Hablaj (9); Franc Lutar (11); JanezŠimonič (9); Janez Farkaš (25); Franc Horvat (5); Dezider Horvat (2): ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Gasilsko društvo Sotina (namesto venca pok. Buček Petru, Sotina) — din 1.000.00; Medicinske sestre dispanzerja za žene Murska Sobota (namesto cvetja na grob umrle višje med. sestre Apšner Marije) — din 500.00: Področni odbor Kapela — Društvo invalidov Gornja Radgona (namesto venca na grob za pok. Perša Jožeta iz Stanetinec 29) — din 500.00; Družina Vogrin in Neža Marič iz Bogojine (namesto, venca pok. Koltaj Jožefu iz M. Sobote) — dih 2.000.00; Sodelavci iz komerciale in teh. oddelka Mura — TOZD Ženska oblačila (namesto cvetja na grob pok. bratu sodelavca Bošnak Radovana) — din 950,00; Kuhar Rudolf. Puconci 89 (namesto venca pok. Sapač Franca. Ciril Metodova) — din 1.000.00; OO sindikata Potrošnik Murska Sobota TO IZ (namesto venca pok. materi Kardoš Silve) — din 1.000.00: »Rašica« Ljubljana TOZD Beitinka (ob smrti očeta od Adžič Vojislava) — din 1.000.00; OO sindikata Potrošnik Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu BOČKAJ Marije) — din 1.000,00; Sodelavci 302 brigade MURA TOZD Ženska oblačila Murska Sobota (namesto venca pok. hčerkici sodelavke Gomboc Marije iz Večeslavec 126) — din 1.800.00; OOS ABC Pomurka Zunanja trgovina M. Sobota (namesto venca za pok. Bošnak Tomija) — din 1.500.00; Špilak Marija, Vel. Polana 216/a (namesto venca na grob pok. pisatelja Miška Kranjca) — din 2.000.00; Časar Jožef Križevci 60 (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Horvata iz G. Petrovec) — din 1.000,00; OOS OŠ Prekmurske brigade M. Sobota (namestd venca na grob za pok. očeta naše sodelavke Bačič Irene) — din 1.000,00; ZD Splošna ambulanta Murska Sobota (namesto venca za pok. Apšner Marijo) — din 1.200.00; ABC Pomurka DO Agromerkur OOZS Murska Sobota (namesto venca na grob pok.: očeta Novak Bojana, matere Šiplič Anglele. matere Fiille Elze in hčerkice Kračič Elizabete) — din 4.000.00; Rudolf Karel, Krupje (namesto venca na grob pok. Pušenjak Mihaela, Kamenščak) __ din 1.000.00; DO za PTT promet Sektor PTT prometa Murska Sobota (namesto venca na grob očetu sodelavke Pavle Bore) — din 1.000.00; Družina Jonaš. Hodoš (namesto venca" na grob pok. Žoldoš Karoline iz Hodoša) — din 500,00; OOZS PZC Delovna skupnost Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Baler Jolanke) — din 500.00; Kolektiv osnovne šole Puconci (namesto venca na grob očetu sodelavke Erike Krstič) — din 1.500,00; Družina Nemth — gostilna Mačkovci (namesto venca za Horvat Jožeta Petrovci in Šušlec Jožeta Petrovci) — din 1.000,00; Šavel Rudolf in Katarina .Martjanci 54 (namesto venca sorodnice Drvarič Ane iz Martjanec) — din 500.00; Vaški odbor SZDL Černelavci — prispevek ' občanov Čemelavec (namesto venca na grob Apšner Marije)-din 8.900,00; Šarkanj Aleksander st.. Tomšičeva 12. M. Sobota (namesto šopka na grob Horvat Jožetu mesarju iz G. Petrovec) — din 500.00; Sečko Ludvik (darilo) — 300 DM; Vzgojno izobraževalni zavod Lendava (namesto venca na grob pok. Lebar Stanka iz Bistrice) — din 1.000,00; Družina Kuhar. Moravci 5/b — din 10.000,00; .Delavci centralnega laboratorija Splošne bolnišnice Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Modlic Viktorja iz Koprive) — din 2.300,00; Delavci kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota (namesto venca matere Majcen Marjete. M. Sobota) — din 2.000.00; Horvat Ladislav in Danica.' M. Sobota. Oktobrske revolucije 7/a — din 10.000.00; Molnar Pavel. Trimlini 3/a (za uspešno zdravljenje na kirurškem oddelku Spl. bolnišnice M. Sobota) — din 1.000.00; Delavci Pomurskega tiska Murska Sobota TOZD Kartonaža (namesto venca na grob pok. Fabijanič Marije. M. Sobota) — din 1.100.00; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 . DELAVSKA UNIVERZA GORNJA RADGONA vpisuje kandidate 1. V osnovno šolo za odrasle (7. in 8. razred) 2, V šolo za poklic voznika 3. V šolo obdelovalca kovin (II. stopnja — izobraževanje ob delu) Vpisujemo do 10. septembra 1983. Vse informacije o pogojih za vpis dobite na Delavski univerzi Gornja Radgona, Trg svobode 2, tel. 74-054. STRAN 19 emona inženiring I ljubljana ZA VELIKE IN MALE ŽIVINOREJCE Smo inženiring z bogatimi izkušnjami v projektiranju in gradnji živinorejskih objektov za mesno in mlečno proizvodnjo vseh velikosti in zmogljivosti. Poleg tega projektirajo tudi objekte za proizvodnjo jajc, hladilnice, klavnice, trgovinska središča in najsodobnejša regatna skladišča. Izvajajo tudi rekonstrukcije in posodobitve obstoječih objektov. Za vse farme nudijo celovit investicijski, izvajalski, tehnološki in tehniški inženiring. Preizkušena tehnologija proste reje goveda omogoča smotrno izkoriščanje hlevskega prostora, biološko prehrano krav molznic s programiranim obročnim razdeljevanjem koncentrata po proizvodnosti, učinkovito molžo v molziščih ribja kost ali polygon, Nudijo tudi kompletno domačo — zlasti domačo! — in uvoženo tehnološko opremo, najsodobnejše jeklene ali armiranobetonske montažne konstrukcije ter montažne elemente za strehe in zidove z izredno termoizolacjjo. Predstavili so se tudi na letošnjem novosadskem sejmu v maju z naslednjimi programi: — Program izgradnje farm v prašičereji — Program izgradnje objektov za mlečno govedo učinkovite rešitve odgnojevanja in obdelave gnojevke, minimalno obremenitev okolja, visoko in ekonomično proizvodnjo in relativno nizko investicijo po stojišču. Emona inženiring nudi vse ustrezne usluge. — Program izgradnje perutninskih farm — Program reje kuncev S temi programi se je Emona inženiring predstavil z dosedaj že razvito tehnološko opremo, ki je sad dolgoletnih izkušenj pri razvajanju tehnologije, projektiranju, izdelavi opreme in gradnji ,,na ključ” večjega števila živinorejskih farm. Poleg dosedaj preizkušenih tehnoloških rešitev v oroizvodnji opreme so bile na letošnjem sejmu predstavljene predvsem naslednje novosti: — Izboljšani dvoetažni boks za zrejo in pitanje prašičev (v ietu 1982. je prejel zlato kolajno na novosadskem sejmu) — Programator za krmljenje krav po sistemu ,,daj-dam” (v letu 1982 je prejel srebrno kolajno na novosadskem sejmu) — Stojišče z opremo za molžo krav po sistemu „ribja.k 21.40 Najboljši jugo-^anski filmi v Pulju: Iz oči 'Grgramfilm (do 23.10) TV LJUBLJANA GHne. &R §iasbena ae' r v a -a vtoličarst vo ravna!nu ntiza-kombra zaščita vozil-vležna služba 10 AROV STAREGA SADOV-NJAKA, na lepi sončni legi v Bodoncih, prodam. Informacije po telefonu 21-886. M-2943 AUSTIN 1300, letnik 1972, registriran do decembra, prodam. Janko Kodelič, Stara cesta 47, Ljutomer. In-411 NOVI VARNOSTNI OKVIR ZA TRAKTOR PRODAM. Turnišče, Ob potoku 10. M-2944 VW KOMBI, obnovljen, letnik 1974, prodam. Janko Sukič, Podgrad 16, p. Gornja Radgona. M-2946 KRAVO S TELIČKO, kontrola A, prodam. Petrovci 42. M-2947 GRADBENO PARCELO V MORAVCIH PRODAM. Telefon 062 28-754 — po 16. uri. M-2948 KOMPLETNO 3-FAZNO VODOVODNO ČRPALKO (rezervoar in avtomati) ugodno prodam. Informacije: Lanjšček, Prešernova 59, M. Sobota. M-2949 BAS OJAČEVALEC, 100 W (24.000), bas kitaro (6.000) in gramofon GARRARD (12.000) prodam. Telefon dopoldne (069) 22-128. M-2950 LESENO HIŠO za rušenje prodam. Dankovci 11. M-2953 AVTO ZASTAVA 101, letnik 1976, naprodaj. Velika Polana 157. M-2954 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7. M-2955 PARČELO, 16 arov, primerno za počitniško hišico, v Zg. Moravcih, ob glavni cesti, in gozd z mešanim, zrelim lesom, prodam. Poizvedbe v Gornjih Moravcih 143. M-2956 GOZD V BLIŽINI MURSKE SOBOTE, z mešanim lesom, 90 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2969 VINOGRAD, sadovnjak in njivo. cca 50 arov zemljišča, primerno za vikend, na lepi sončni legi, prodam. Cecilija Dph, Ro-žički vrh 70. M—2970 ŠKODA, letnik 1973, dobro ohranjena, registrirana do januarja in RADIO SAVICA na prodaj. Lazarevič. Vrtna 3. M—2971 RENAULT16, izredno dobro ohranjen, registriran do konca leta, ugodno prodam. Cankarjeva 21. Murska Sobota, telefon 21-937. M—2972 POSESTVO, površine 8 ha vseh kultur — zemlja, travnik, s hišo in gospodarskim poslopjem v turističnem kraju, prodam. Interesenti se naj oglasijo v Domanj-ševcih 125. M—2973 ZASTAVO 1300, letnik 1973, prodam. Cena 35.000 din. Simon Horvat, Dokležovje 145/A. telefon popoldne 71-094. M—2974 HRASTOVE DESKE, debelina 5 cm, prodam. Bodonci 33. M—2975 AVTO FORD TAUNUS KARAVAN. rabljeni, v voznem stanju, prodam. Cena 40.000 din. Gustav Štaus, Ravenska 7, Beltinci, telefon 71-398. M—2977 NOVO FASADNO OPEKO, 5.000 kom., ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-558 od 8. - 16. ure. M-2978 DVOREDNI ADAPTER ZA KORUZO (luščilec). za kombain EPLIE. prodam. Vaneča j3. M-2979 FAP 15—16, 6 t, s prikolico Tehnostroj. 6 t, primerno za prevoz pese, prodam. Telefon 82-001. M—2984 BOBNE AMATTI, malo rabljene. ugodno prodam. Telefon 75-384. M—2985 POHIŠTVO ZA SPALNICO odlično ohranjeno, ugodno prodam. Orešnik, Titova 14. M-2986 KASETNI AVTORADIO in fotoaparat ZENIT E prodam. Branko Filipič. Grosmanova 18. Ljutomer, telefon 81-531 — po-poldane. In—414 VINO (samorodni klinton, iz-abela). večjo količino, prodam. Milan Kikec. Ljutomer. Cankarjeva 7. In—413 DROBILEC BLISK in ŠKODO, letnik 1972. prodam. Vučja vas 54. In—415 ZASTAVO 1300. letnik 1972. registrirano do julija .1984. prodam. Topolnik. Banovci 18. p. Veržej. In—412 GUME, primerne za audi ali golf (155—13). s felnami. prodam. Ti sina 6/A. M—2957 GEZI MA LA ČIČU iz Pro-senjakovec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Surdulici, ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo vse lepo, predvsem pa. da bi se zdrav čimprej vrnil v domači kraj — oče. mama, brat Štefan •^er sestri Marta in Silvija. MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 16. M—2982 STENSKI OBEŠALNIK z ogledalom prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 41. M—2958 HIŠO z garažo v Dokležovju prodam. Naslov v upravi lista. M—2959 RENAULTA PRODAM. Lendavska 17/A. stanovanje 35. M—2960 TELEVIZOR črno-beli. prodam. Jože Nemec. Murska Sobota. Cvetkova 14. M—2961 SLIVOVKO in vino.večjo količino. prodam. Suhi vrh 4. p. Fokovci. M—2963 MK Beltinka Beltinci prireja v soboto in nedeljo, 20. in 21. avgusta, NOGOMETNI TURNIR, po turnirju pa vrtno veselico, ki bo v beltinskem parku. Pričetek turnirja ob 16. uri. Vabljeni! GUMI VOZ in prikolico za živino prodam. Krog 10/C. M-2987 GLAVNO GRED MOTORJA (»kitrbvelo«), za LADO 1200 prodam. Šabjan. Kopitarjeva 7/A. Murska Sobota. M-2989 OPEL REKORD 1700. letnik 1973. prodam. Ocinje 40. M-2990 TRAKTOR STEYR, 35 KS s koso, jermenico in kabino za ze-tor. novo in gume 155 x 14, trayal. prodam. Franc Grah, Černelavci n. h., telefon (069) 23-109. M-2991 PONY EKSPRES PRODAM. Gregorčičeva 11. M. Sobota. M-2993 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska. 66. M-2994 GOLF, letnik november 1980. prodam. Informacije po telefonu 21-670 — do 15. ure. M-2996 KRAVOs teletom, staro štiri leta, prodamo. Vprašati pri Evi Sudec; Kopriva 16. p. Ljutomer. M-2997 ŠKODO 100. letnik 1974._zelo ugodno prodam. Murski Črnci 53/B.M-2998 ZASTAVO 750 SPECIAL, v zelo dobrem stanju, prodam. Vprašati popoldne pri Janezu Škafarju, Bratonci 145/B. M-2999 TV GORENJE, črno-beli, ugodno prodam. Cipot, Vrtna 8. M-3000 NSU 1200, neregistriran, v voznem stanju, tudi, po delih, prodam. Ogled: Vrtna 8, stanovanje 25 ali Černelavci 54. M-3001 ZASTAVO 750 DE LUX. letnik 1972, in LADA 1200. letnik 1972, naprodaj. Petanjci 116/A, M-3002 KOBI LO črne barve, staro šest let in žrebico, staro tri leta, prodam. Jožef Slana, Bodislavci 1, p. Buč-kovci. M-OP MANJŠI TRAVNIK in gradbeno parcelo v Dragotincih pri Vidmu ob Ščavnici. 5500 m2 (elektrika, voda in dober dovoz), prodam. Naslov v upravi lista, telefon (062) 24-480 — do 9, ure. M-OP VW 1300. letnik 1971. prodam. Dr. Knafelj. Beltinci. Kocljevo naselje 1. M-3000 S1LAŽNI KOMBAJN Pottinger in škropilnico METALNA — traktorsko. prodam. Vrečič. ■ Murski Petrovci 13. M-3003 GRADBENO PARCELO v Krajini št. 15 z lokacijskim dovoljenjem in kavč prodam. Anton Kumin. Lendavska 23/B. M. Sobota. M-3007 ■ ZASTAVO 750. letnik 1978, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3008 AVTO REKORD, letnik 1965, prodam. Murska Sobota, Partizanska 17. M-3009 SUŠILNICO za žitarice z goril-cem na odpadno olje in polžnim transporterjem ter avto FORD TAUNUS 12 M. letnik 1970. prodam. Vaneča 80. M-3012 AVTO WARTBURG, LETNIK 1977. dobro ohranjen, prodam ali menjam za manjši avto. Naslov v upravi lista. M-3014 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na trda goriva, hladilnik in pomivalno mizo prodam. Hozjan, Čren-šovci 81. M-3016 HLADILNIK HIMO PRODAM. Ogled popoldne. Banfi. Miklošičeva 19. M:3017 ZASTAVO 101. ugodno prodam. Puconci 33. M-3018 OJAČEVALEC S TJUNEROM. 2 x 50 W, GRAMOFON DUAL 506 in zvočni omarici, 2 x 100 W, prodam. Gradišče 12. M-2968 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Zvezna 22. M-3019 VARNOSTNI LOK za traktor deutz, popolnoma novi ter zelo dobro ohranjen in plug IMT, srednji klirins. 12-colni, ugodno prodam ali zamenjam za večjega. Soštarec, Sodišinci 1. M-3021 MOTORNO KOLO PUCH SG 250. registrirano, dobro ohranjeno in usnjeno obleko črne barve, št. 48—50, prodam. Informacije: Bojan Verzel. Trg svobode 8. Gornja Radgona ali SO Gornja Radgona, telefon 74-671, interna 41. M-3022 2 KG PIŠČANCE PRODAM. Tropovci 51. M-3023 STREŠNO OPEKO FOLC in rdeče vino prodam. Murski Črnci 20. M-3024 KOMPLETNO KUHINJSKO POHIŠTVO PRODAM. Boris Jurakovič, Vrtna 8, stanovanje VI.. Murska Sobota, telefon 22-129. M-3025 KRAVO, staro osem let. s teletom ali brez, prodam. Sodišinci 51. M-3023 DESKE ZA LADIJSKI POD, večjo količino, prodam. Mele 19. M-3027 ZASTAVO 101 SUPER, letnik 1978. prodam. Ogled po 16. uri. Murska Sobota. Naselje Jožeta Kerenčiča 27. telefon 24-643. M-3029 ŠKODO Š 100. neregistrirano..v voznem stanju, lahko tudi po delih. prodam. Telefon 23-715, interna 19 ali po 16. uri 77-035. M-3031 STRUŽNICO FISCHER.starejši letnik. 300 x 1800 mm/m pralni stroj GORENJE v odličnem stanju. prodam. Murska Sobota, Zvezna 11, telefon 23-077. M-3031 PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v centru Moravec, prodam. Naslov v upravi lista. M-3036 Karla Flisarja ,sli Rjste^ se zahvaljujemo vsem za tolažilne besede, sožalja, cvetje in sodel^0 namenili njegovemu spominu. Posebej se zahvaljujemo njeg zaneSeE)1C cem, prijateljem — gasilcem ter dobrim sosedom in prijateljem in vsestransko pomoč. M. Sobota, 13. avgusta 1983 ZAHVALA vedn0 zapU' Po daljši bolezni nas je v 81. letui zm stila naša draga mama in star OPEL ASCONO, letnik 1974, poceni prodam. Neradnovci 9. M-3036 126 P. letnik 1976, prodam. Beltinci. Ravenska 59. M-3038 ZASTAVO 750. letnik 1982, prodam. Filovci 79. M-3039 KNJIGE ZA I. LETNIK USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PRODAM. Lidija Belec, Noršinci 4. p. Ljutomer, telefon 81-598. In-416 NOVO HIŠO V LENDAVI, Riharjevo naselje 37. prodam. Stipe Gajevič. telefon 75-784. Le-305 NOVO. DOGRAJENO ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO, primerno tudi za obrt, v izmeri 12,5 x 9.5 m. 250 m od Zdravilišča Moravci, prodam — delno tudi na odplačevanje. Naslov v oglasnem oddelku, telefonu (064) 24-655 od 6.—14. ure —'Ivica Sajovic. M-Op GS PALLAS PRODAM. Gornja Radgona, telefon 74-128. M-3039 kupim STAREJŠO HIŠO z nekaj zemljišča v bližini Ljutomera kupim. Hišaje lahko potrebna adaptacije. Zaželjena je voda in elektrika v hiši. Cena do 700.000 din. Telefon (061)447-142. ln-403 GRADBENO PARCELO v smeri Kapela — Radenci — Hrastje Mota — Rihtarovci. v okolici Radenc in Tišine, iščem. Ponudbe po telefonu 73-055 od 7. do 15. ure, vsak dan, razen sobote in nedelje. Naslov v upravi lista. M-2938 MOPED - AVTOMAT1K, dobro ohranjen, kupim. Baligač, Rakičan. Prešernova 28. M-2005 KOMPLETNO KOSO ZA TRAKTOR ZETOR 2511 kupim. Vaneča 55. M-3006 SLAMOREZNICO s puhalni-kom na motorni pogon, po možnosti na verigo, kupim. Anton Smodiš, Cankova 13. M-2013 MANJŠE STANOVANJE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-2020 MOPED s tremi ali štirimi prestavami, kupim. Vaneča 29. M-3035 TRAKTOR FERGUSON 533 ali 539 in žitni kombajn ZMAJ kupim. Jože Zajc, Apače 289, Lovrenc na Dravskem polju. M-OP MOTORNO KILO BMW 250. nevozno, kupim. Branko Ščavni-čar. Robadje 116, 52312. In-417 razno Fekonja. Gornja Radgona. Panonska 15. M-2981 HF|§0 OSAMLJENO, BOLANO OSEBO»SPREJMEM V CELOTNO OSKRBO- M zdravniška kontrola J vijena Oglasim se na vsako nudbo-Ponudbe na upravo »■ M-2939 .cr invalid. STAREJŠI VDOVEC zelo pokreten, nekadi . holičar. zelo dobro situiral pokojnino, išče pom odvisnega tov. za skupno g F dinjstvo. starega do ■ novanje brezplačnp. lu(1j dogovoru. Oglasi s navede-ženska, brez dohodko nimt lastnostmi. Naslov lista. M-2951 IZGUBLJENO! semiz-10. avgusta okrog 2U.mentj na gubil denarnico z njevci. P°! relaciji Petrovci • ja im štenega najditelja p> /a najdeno proti nagram morebitne inform J pfa. mopedista, ki je ob cesti P vljal moped. M-29« enie Za-KVALITETNO Rž izmenjam za koruzo. ^5 men. Telefon 77-0 - sj 0 MLAD FANT, star 2 poznanstva z izk iasnemotl: staro do 30 tet-Ce ^ lahko oddaš svoj našlo lista pod Šifro ’k.-rtMAT^0 INŠTUIRAM MATE^-IN FIZIKO zavserazrM 3o 6 njih šol. Telefon 21-86^65. le ZENSKO, staro od «odinjstv starosti za pom°.eNaslov in na kmetiji iš«m' upravi lista. M-3 Z KV ali Pnučenigr,X mem v redno delo n vfllsk Gustav Štaus„Beltmct 7.M-2976 s pRAK^ dva ZIDARJA 8 , Ve« ZAPOSLIM. Alojz F JO2S slavci 87, p. RogaJo«1' PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 0j971-9. izdano pri HKS KZ Gornja Radgona. Jože SOBO s ^“P^najem1101^ kopalnice dam v naj Lend» Ermenyi, Partizanska va.Le'294 ,a«tanovaNjE; ENOSOBNO STAN garsonjero vzarne lnformac>J konca brez otrokM telelonu 23-522- , kop«1’ SOBO A. ^Ludvik oddam dijakom- M-Prekmurske bngade bota. M-2966 SOBO s J'sy. OPREMLJENO SU.dni tembrom odg 38> Keršovan. Mlaan Sobota. M-3010 ZAHVALA Ob smrti našega tatija VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik j, J uš Makovec (pomočnik aireKtorja m glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač, .Dušan Lonarnik, Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec, oomer Endre (tehnični urednik), Nevenka Emn (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina470,00din. polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30O05 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Marija Družin roj. Vrečič / - id iz Vaneče s°s-potU-j Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodn^j zadF^joj^ znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljuj duh0 jda1^1 Berden za vso skrb v času zdravljenja. Prisrčna zahva pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, in predstavn poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala-Vaneča, 27. 7.1983 Žalujoči: hčerke Irena, Sidonija, Marija, Šarika in Katarina _____ A VESTNI^rJ--- ostalo sorodstvo f STRAN 22 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame Marije Snurer iz Skakovec Male oglase, ki bodo objavljeni še isti teden, snreiemamo do ponedeljka do 13. ure. Naročniki Vestnika imajo pri objavi malih oglasov in zahval 20-odstotnipopust. soporF starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem anikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih tre- Prisro nutkih pomagali in z nami sočustvovali. ji cna zahvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ovali vence in cvetje ali kakorkoli počastili njen spomin. Iskrena hvala Pevcem za odpete žalostinke in č. g. duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žaluioči: mož in sin Gusti z ženo Vero Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem ZAHVALA več™i m^r mi zaželite Boleča je resnica, da nas je po dolgotrajni bolezni prezgodaj, za vedno zapustil v 58. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče in brat Janez Madjar iz Večeslavec Pomoč v a izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju ušesnega oddelka za nam V t niegove bolezni, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste soža]je !h trenutkih priskočili na pomoč, sočustvovali z nami, nam izrekli Negovi aa^°Yah vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! žaluj j- Večeslavci, Domajinci, Nuskova, Avstralija, 9. 8. 1983 • zena Alojzija, hčerke Marija, Slavica in Hilda z družinami ter sestra Ana z družino ZAHVALA * V nedeljo, 7. avgusta nas je v 72. letu starosti, po kratki bolezni, za vedno zapustila draga mama; stara mama in sestra Marija Bokan iz D. Slaveč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadn ji poti. Posebna zahvala duhovnikom za pogrebni obred in župniku Fridriku za poslovilne besede, pevcem ter kolektivoma OOS Donit iz Medvod ‘ in Tehnik iz Škofje Loke. D. Slaveči, 9. avgusta 1983 Žalujoči: hčerka Dragica z možem Ludvikom, hčerka Marija z možem Francem, sin Jože z ženo Terezijo, sin Lojze z ženo Marijo ter vnuki Andrej, Tatjana, Mojca, Bojan, Mateja in mali Grega ter ostalo sorodstvo V tihem grobu mimo spiš, v naših srcih pa živiš V SPOMIN 24. avgusta se bo izteklo eno leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar je nemila smrt nepričakovano iztrgala izmed nas ljubljenega moža, očeta, tasta, starega očeta in brata ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Karla Šavla iz Martjanec Jožeta Hajdinjaka iz Lendave Življenje brez tebe je težko. Najin dom je pust in prazen ter bo tak ostal do konca mojih dni. Hvala vsem, ki- se ga še spominjate, na njegov grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Lendava, 11. avgusta 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI ^ce in°eZahyal iu jemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti ter darovali tj6- Hvala govornikom za tople besede ob slovesu, pevcem za kolektivu Varstroj Lendava, KS, GD Odranci, SO, OK aava, KO ZZB NOV Lendava, Ribiški družini Lendava in Društvu upokojencev Lendava za izkazano poslednjo čast. Kdo nam je odtrgal nežen cvet mladosti? Kdo nam je pretrgal vse nade in radosti? g0 Prežo a • . ZAHVAL. A godaj nas je komaj v sedmem mesecu starosti za vedno zapustil ljubi sinek in vnuk Bojan Miholič ^leči j iz Andrejec k^^i se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in ° 12rekij s 1,6 nam v težkih trenutkih nudili pomoč, sočustvovali z nami, £Os ha nip02^6 ^er dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili eaha zahv°^ prerani zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. v shnke ■ a g- duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-* ln govorniku za tople besede slovesa ob odprtem grobu. te žalosti: mamica, boter Ernest, botra Šarika, stari oče, stara ma, Verica, Simona in Danijel ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 44. letu starosti za Vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin. brat in zet X, Janez Bukovec s či in n iz Dobrovnika »°™ in ornestljM izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-^osebna an5em>ki so nam izrekli globoKO sožalie ter darovali vence K. hesedo zahyala dr. Deziderju Košu, predstavniku DO Primat za Povr k° • na pihala za odigrane žalostinke, g. župniku za 4 ?ahvaia e j obred in pevcem za odpete žalostinke J°ško Tal -*m gasilcem. učiteljem in učencem 8. razreda OS [U{ w ar*yi~ Janez ter kulturnemu društvu Dobrovnik. žena .Vsem enkrat — najtoplejša zahvala! s&— > sinova, mama, sestri, brata, tast, tašča in ostalo sorodstvo ^USTA 1983 Žalujoči: TVOJI NAJDRAŽJI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA 30. junija nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, in stari oče Ludvik Erdeli iz Vaneče Odkar te ni, Je naše življenje grenko in pusto. Tvoja smrt je pustila v naših . srcih veliko praznino in globoko rano. Ne moremo verjeti, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem sosedom in prtjateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Lepa zahvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. ŽALUJOČI: VSI TVOJI V SPOMIN Mineva deset let bridkega žalovanja, odkar smo v prometni nesreči sredi Avstrije 22. avgusta izgubili ljubljenega sina Deset let vaju zemlja krije, v gomili tihi mirno spita, srci ljubeči več ne bijeta in vidva se več ne prebudita. Stanko Bencek Hvala vsem, ki se ju še spominjate, nas tolažite ter prinašate cvetje in prižigate svečke na njunem grobu. Žalujoči: mama, oče in sestre z družinami Hermana Bencka iz Cvena pri Ljutomeru in 26. avgusta drago hčerkico STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev PROSENJAKOVCI SKUPNO SREČANJE ZDOMCEV IN IZSELJENCEV V MORAVSKIH TOPLICAH Pomurec nikoli ne pozabi domovine Da Pomurec nikoli ne po žabi svoje domovine, pa najsi živi še tako daleč od nje, razkropljen po vsem svetu — tja od Zvezne republike Nemčije, Švedske do Združenih držav Amerike ali Kanade — je nazorno pokazalo tudi letošnje skupno srečanje naših delavcev na začasnem delu v tujini in izseljencev, ki je bilo v nedeljo popoldne v veliki restavraciji Moravskih toplic. Organizatorji že tretjega zapovrstjo pilo ponovno snidenje s sorodniki, znanci in prijatelji v domačem kraju, zato je bila velika restavracija Moravskih toplic skorajda premajhna za vse udeležence in goste tega tradicionalnega srečanja. Med drugim sta bila navzoča tudi skupnega srečanja zdomcev in izseljencev — Občinska konferenca SZDL in podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti ter slovensko kulturnoprosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta v ZRN — so se tudi tokrat kar se da potrudili za čim prijetnejše bivanje naših ljudi na tujem ob vrnitvi v domovino. Prisrčno je ske izseljenske matice Erna Brumen, je imel pozdravni govor predsednik medobčinskega sveta socialistične zveze za Pomurje Boris Prejac. Zlasti je poudaril velik pomen razvijanja prijateljstva, bratstva in enotnosti ter povezanosti rojakov s svojo ožjo domovino Slovenijo. ,,V pravem smislu besede postajate ambasadorji rejo v naporih za zagotavljanje zunanje likvidnosti države," je med drugim dejal tovariš Prejac. V imenu Slovenske izseljenske matice pa je spregovoril S prof. Mirko Jurak, ki je omenil, da naši rojaki po svetu ohranjajo ljubezen do slovenske besede, zemlje in naroda, s svojim delom, znanjem in poštenostjo pa so si pridobili spoštovanje ljudi, med kate- ■ rimi živijo. Predsednik slovenskega kulturnoprosvetnega društva Lastovka Zvone Kokalj pa je še posebej pohvalil zgledno sodelovanje s pokroviteljem OK SZDL v Murski Soboti, ki izdatno pomaga pri “ delovanju društva. Seveda so se ob tej prilož- ■ nosti naši rojaki predstavili s S pesmijo, recitacijskimi in glas- a benimi točkami; skratka z vsem, s čimer se ukvarjajo daleč od domovine. Navdušen sprejem so doživeli’ predvsem £ učenci dopolnilnega pouka iz Ingolstadta, za vedro razpolo- m ženje pa so poskrbeli tudi ■ Prekmurski oktet, ansambel ra Butik ter humorista Dodo in * ,,Ata s Pohorja". Milan Jerše ® Prav gotovo lahko zapišemo, da sta za mešanim oktetom iz Prosenjakovce, ki deluje v. okviru KUD Jozsef Atila, dve uspešni sezoni, za kar ima seveda največ zaslug vodja in hkrati tudi pevec okteta Laci Gybrek. »V teh dveh letih, odkar naš oktet deluje, smo imeli okrog 15 nastopov v raznih krajih na dvojezičnem območju v soboški in lendavski občini, vsako leto pa smo sodelovali tudi na občinski reviji odraslih pevskih zborov in oktetov. Razen tega smo se predstavili tudi na Tišini.« V oktetu sodelujejo tako Slovenci kot pripadniki madžarske narodnosti in seveda gojijo tudi pesmi v obeh jezikih — narodne, borbene in umetne. To daje njihovi dejavnosti prav gotovo še posebno veljavo. LENDAVA J. G. Mešani oktet iz Prosenjakovce ob nastopu kon vali BW ’ prosenjakovsko dvojezično osnovno šolo porm stvo in enotnost — Testverseg-Egyseg. (Foto: J. •/ _ SREČANJE OB DRUGEM KRAJEVNEM PRAZNIKU V RAKIČANU Uspehi jih spodbujajo Manj blaga po železnici Z lendavske železniške postaje je bilo v prvi polovici letošnjega leta odprefnljeno 1309 ton različnega blaga, kar je nekoliko manj kot v lanskem letu. Ali to pomeni, da se delovne organizacije še vedno niso odločile za tovrsto prevoza, se vprašujejo v občini, posebej še zaradi tega, ker je bila lendavska železniška postaja v zadnjih letih modernizirana. Na železniško postajo je prispelo tudi manj tovora, vendar pa se bo spričo novega skladišča Univerzala verjetno položaj popravil. Zanimivo je, da se je povečal potniški promet po železnici, saj je bil ta v šestih mesecih z'a 14 odstotkov večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Mesec in pol v žganj ar ni KolomanaTibolaizDolenec48 smo srecan po naključju, ko je nabiral hruške. Takrat je rekel, da jih bo »nabijal« in potem žgal. Toda ko smo ga obiskali drugič, je bilo že vse opravljeno. Če bi ga Rakičanci so se ob proslavi drugega krajevnega praznika spet izkazali kot dobri organizatorji. Poleg tekmovanj v malem nogometu med moštvi iz posameznih ulic so pripravili družabne igre, na katerih so, poleg domačinov, sodelovale tudi ekipe nekaterih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Ob prvem krajevnem prazniku sredi lanskega poletja so odprli obsežen vaški gasilski dom. Takrat so združili sredstva in delo, kot vse kaže, pa bo tako tudi v prihodnje. Predsednik krajevne konference SZDL Ivan Karoli, ki je posebej pozdravil častnega vaščana Rudija Čačinoviča, je poudaril, da med dvema praznikoma niso mirovali. Največ pozornosti so posvetili komunalni dejavnosti in prireditvam, ustanovili so KUD, še več nalog pa jih čaka v času do prihodnjega praznika. Razpisati bodo morali novi referendum, saj z napeljavo vodovoda ob naraščanju cen ne morejo odlašati, nekaj denarja bodo rabili za asfalti- ranje preostalih ulic, pa tudi Jani D. Za pester kulturni program ob drugem krajevnem prazniku v Rakičanu je poskrbel tudi mladi rod. Plesna skupina, na katero lahko novo KUD skoraj zanesljivo računa. h 7 M Pomurski brigadirji na Madžarskem Sredi prejšnjega tedna se je na obisku na Madžarskem mudila 4-članska delegacija republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki jo je vodila članica predsedstva Jadranka Vesel, v njej pa je bil tudi predsednik medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje Stanko Kerčmar. V Szombathelyju v Železni županiji, s katero ima slovenska mladinska organizacija tesne stike, so jih sprejeli madžarski mladinski funkcionarji. Govor je bil o možnostih nadaljnjega sodelovanja, zlasti pa še na področju mladinskega prostovolnjega dela. Zatem so nadaljevali pot do kraja Hadvan, kjer je delala tudi 19-članska mladinska delovna brigada iz SR Slovenije; med njimi tudi 6 mladih iz Pomurja, in sicer po trije iz soboške in lendavske občine. Slovenska delegacija seje ob tej priložnosti pogovarjala z brigadirji, ki so jih seznanili, da delajo v tovarni konserv v Hadvanu, kjer so pakirali 5-litrske konserve zelenjave. V povprečju so norme presegali za 80 do 100 odstotkov, s čimer so se pomurski brigadirji znova izkazali. V naselju pa je bilo nastanjenih še 10 drugih mladinskih delovnih brigad iz cele Madžarske in ena brigada iz Poljske. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi zgodovinske in kulturne znamenitosti kraja. Medtem so se nomurski brigadirji že vrnili domov. Milan Jerše gasilsko cisterno bi radi kupili. O vsem tem se že dogovarjajo, zato upajo, da bodo zasnovane naloge s skupnimi močmi tudi uresničili in to v kar se da kratkem času. Na osrednji prireditvi pred vaško gasilskim domom se je popoldne zvrstil bogat kulturni program, ki so ga pripravili, skupaj z mladim rodom, člani novega KUD, potem pa so podelili priznanja. V družabnih igrah je osvojil prvo mesto in prehodni pokal Rakičan, drugo ekipa KG Rakičan in tretje KS Partizan Murska Sobota. V malem nogometu je med rakičan-skimi ulicami osvojila prvo mesto Cvetkova, drugo ulica dr. Vrbnjaka in tretje Lendavska. Številna priznanja so ob drugem krajevnem prazniku v Rakičanu podelili tudi krvodajalcem, ki so darovali kri več kot petkrat. Med njimi je bil tudi rekorder Štefan Berke, ki ima za sabo že 43 odvzemov. Za vsakega na-geljček v zahvalo in za spodbudo hkrati. Janko Stolnik TRIMLINI Gradili bodo vaški dom obiskali pred desetimi leto gotovo lahko P $ p kuha žganje, kaJ“jbilolz» mesec dni m še voZiiaknien’«1 njame. Vsa vasje vo«.^^ zganjamo sa^Je’ |;jc0. Koloman je star ž j>[jub gova žena Manca^Pa darita » visoki starosti svoji majhm kme”J srejaje, prašiči. Živita sama, r , pn hčerka blizu m J vnuk' skoči na pomoč- Ln0 na PoiJ’h' postorijo vse potreb . Že od nekdaj je bilo P j bi hiši veliko sadja, In ^saJ^ drugo z njim kot za J živina ne more p J hrušk-količine jabolk,s!^tlu za h lomanje sedel vse od osnovn j takra jj ka«. BernardF Krajani vasi Trimlini se pripravljajo na gradnjo vaško-gasilskega doma. Že pred dvema letoma so se na referendumu odločili za 3 odstotni krajevni samoprispevek, s katerim letno zberejo 15 milijonov starih dinarjev; tako so že zagotovili 110 starih milijonov, pričakujejo pa tudi pomoč krajevne skupnosti Lendava, v katero spadajo in občinske gasilske zveze. V vaškem domu, pričeli naj bi ga graditi že v tem mesecu, bo prostor za delovanje mladih in družbenopolitičnih organizacij, še zlasti pa za delovanje gasilcev. Pri gradnji vaškega doma bodo vaščani pomagali tudi s prostovoljnim delom, da bi tako pocenili gradnjo GASILSKE SLOVESNOSTI SLAPTINCI Šestdeset, let Gasilci v Slaptincih so imeli na nede j obnlOčja, tnice društva, poleg desetin z videms s enjaka-tudi gasilce iz Slovenskih Konjic m c sto <. kušnji usposobljenosti so osvojili t ie janže\/vide1” ?. venskih Konjic, drugo GD Videm in tr kupnosti & ga®** Na proslavi je predsednik kraJ® anja slapt,n Ščavnici pohvalil dosedanja prizade J oVjli SiSthrizg^, cev. Pa ne brez razloga. Temeljito so^“^otom®^ 7 poskrbeli za vodna zajetja, ob nakupu pa so poskrbeli tudi za drugo opremo. OKOSLAVCI tega objekta. Jani D. ORGANIZIRANI KRVODAJALCI Aktiv, krvodajalcev v soboški delovni organizaciji Panonija, ki so ga ustanovili lani, ima že 150 članov. Niso člani samo na seznamu. To so dokazali tudi devetega avgusta, ko je šlo na odvzem krvi kar 40 delavcev. Imajo tudi rekorderje. Boris Škrjanec ima za sabo 54, Ladislav Abraham pa 50 odvzemov. frku Če nimate denarja za nakup počitniške prikolice, če ne marate naših hotelov, potem si naredite prostor za spanje kar v strjenki. Zadosti mesta je za dva, pa tudi noge si lahko izte- Lahko se To poletje so okoslavski gasilci zgradil-Spri^> # je bil podan pregled dosedanjega d 1 . vse dom, večnamensko dvorano, kupih rejno Visita gasilski avtomobil, orodje, opremo m prispet gas bilo delo pridnih gasilcev. Svoj del . poza oolnanl delovne organizacije, SIS za varstvo p ^nt0” zveza Gornja Radgona. DRAGOTINU! 1’^01 .p Dobro so Vaščani Dragotinec so P®®!1; društvo in sedaj na dostojen način?tv0 tri j kronike je bilo slišati, da ima dr svet®*® / predvsem delovno je sedaj po dr 8 „-11^ dvorane, nakup avtomobila in ioSka „ jj®®05''"’ delavnost so prejeli gasilska in on® a®*0 tudi za mladi naraščaj. GEDEROVCI gnete! Igor Ružič Prevzeli so Na nedeljski prireditvi so gasilci m01^'-1,1^ avtomobil, v prihodnjem obdobju pa b jimje za .vajse< torno brizgalno in drugo opremo. Brizga jhpo društvo iz Krajne. nVGedeT° ,^ie Dodamo naj, da so gasilsko društv z za£e spet ustanovili šele letos, zato se še uba J VESTNI^ STRAN 24 TEIIUIIQTDn I LJUTOMER n.sol.0. I En Nil ul nil J 69240 uutomer, presernova c.40 Vas vabi na razstavni prostor na sejmu v Gornji Radgoni, kjer vas pričakujejo naši sodelavci TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE plovni kolektiv TEHNOSTROJA bo na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni zopet presenetil obiskovalce z novimi izdelki, s katerimi je dopolnil svoj K PROIZVODNI PROGRAM L PRIKOLICE IN PRIKLJUČKI ZA TRAKTORJE: ^oosnc prikolice nosilnosti 2,8 t, 4,1 t in 5 t °osne prikolice nosilnosti 4 t, 5 t, 7 t in 10 t °osna pr'kolice tandem, nosilnosti 10, 12 in 15 t t°°^na Prikolica tandem za kontejnerje, nosilnosti 5,5 t0™ hlevskega gnoja, nosilnosti 4 t in 10 t z nadgradnjo za silazo a^P°zlcije Prikolic matske in vlečne kljuke za vse vrste traktorjev PRIKOLICE ZA AVTOMOBILSKI TRANSPORT: dvon™ Prikolice standardne nosilnosti 5 ton podv P prikoli^ TIR PAL nosilnosti 8,5 in 12,5 ton Pokolih Za m°Nlne stroje in cisterne Posebne izvedbe po željah naročnikov <'P TEHNOSTROJ silaže ri^novn' namen uporabe je trošenje hlevskega 9 I- hnr:zontgjnih frez za silažo dobimo Prikolkio^0 dru9° Uvedbo specialne prikolice. Z d^°n v dosecjanji uporabi so bili rezultati uPorabn zaprevoz sladkorne pese, slame, sena m podo ■ ortu gnojenju in siliranju v k^°^unad Pričakovanji in predstavlja odličen pripomoček v transportu, g gnoja tip ^TEHNOSTROJ 10 TG" v■ Serj. , ^o^^kjRQj^^rinji Je dvoosna kiper prikolica za prevoz pridelkov v rinfuzi nosilnosti 5 ton tiovo/j.-rintsken K $00- Namenjena je predvsem individualnim kmetijskim proizvajalcem. Nov riansn tesnePia stranic je zmanjšal izgube zrnja med prevozom. Široke pnevmatike arHjivejša tudl Po razmočenih njivah. Z vgrajenimi kvalitetnimi materiali je nova priko-en°stavna za uporabo. Golica z TEHNOSTROJ DDK 500" izkoristite izredne ugodnosti nakup^ * nudi za svoje izdelke do 25 /o19. 8. do 28. 8. 1983. Zne9a porekla v času sejma v Gornji Ra 9 Trositec hlevskega gnoja tip „TEHNOSTROJ 520.6" - NOVO NA TRŽlSČUl Traktorska prikolica tip „ TEHNOSTROJ ETK 410" TOZD SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE GOZDARSKA TRANSPORTNA KOMPOZICIJA se sestoji iz: 1. enoosne kamionske prikolice tip 811.3 2. gozdarska nadgradnja na vozilu TAM 170 T 14 ODG {aX4), medosje 4450 mm 3. hidravlični nakladalnik 4. nosilni preček z ročicami ENOOSNA KAMIONSKA PRIKOLICA tip 811.3 nosilnosti 8000 kg, dvojna kolesa z gumami 10,00 x 20 (4 kom), parkirno in zračno zavoro dvovodnega sistema z ALB, elektroinstalacijo, vlečni drog dolžine 6000 mm, vrtilno ploščo s krogličnim ležajem in ročicami ter nosilni preček s krmilnim vencem in ročicami za kamion. ENOOSNA KAMIONSKA PRIKOLICA tip 511,3 nosilnosti 5000 kg, dvojna kolesa z gumami 8,25 x 20 (4 kom), parkirno in zračno zavoro dovodnega sistema, elektroinstalacijo, vlečni drog dolžine 5500 mm, vrtilno ploščo s krogličnim ležajem in ročicami ter nosilni preček s krmilnim vencenT in ročicami za kamion. ENOOSNA KAMIONSKA PRIKOLICA tip 111.3 nosilnosti 1000 kg, enojna kolesa z gumami 6,50 x 16 (2 kom), elektroinstalacijo, vlečni drog dolžine 4500 mm in vrtilno ploščo z ročicami za kamion in prikolico. Poleg že omenjenih gozdarskih nadgradenj izdelujemo še druge posebne nadgradnje na vseh tipih tovornih vozi! in traktorjih ter vršimo montažo lesenih, kovinskih in AL kesonov. Nudimo vam tudi servisne usluge na osebnih in tovornih vozilih ter kmetijske mehanizacije ter prodajo rezervnih delov. ZA VSE INFORMACIJE SE LAHKO OGLASITE PO TELEFONU <069 81-257 ali 81-063. STRAN 25 Moravske Toplice, Moravci 5n™?/DRUGE BOLEZNI ZDRAVI TERMALNA VODA V MORAVSKIH TOPLICAH V kratkih dvajsetih letih so se razvili Moravci v eno naših najbolj znanih zdravilišč, veziva, stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega sistema s tun specializiranih za zdravljenje kroničnega vnetnega revmatizma, degenerativnega cijskimi motnjami ter neinfekcijskih kroničnih dermatoz. sklepnega, izvensklepnega in metaboličnega revmatizma, sistemskega obolenja V bližini Murske Sobote je eno najbolj znanih termalnih kopališč Sloveniji. Gostje lahko prebivajo v Moravskih toplicah v ličnem vikend naselju, ki je zgrajeno v panonskem stilu. V njem je 150 ležišč. Nadalje je na voljo 100 postelj pri zasebnikih. V povezavi z zdraviliščem je kamp za 150 oseb. Ima vse potrebne objekte in ga pravkar povečujejo. Posebnega pomena za Moravske toplice pa je hotel TERMAL. POSEBNA UGODNOST: ;!>* Počitnice v Moravskih toplicah s posebnimi popusti in zanimivimi programi! OBIŠČITE HOTEL TERMAL Specialitete hiše — stalno na voljo domača šunka in klobase — puranov nadevani zrezek . — moravski medaljon — prekmursko nabo a - kmečki kotlet - pikniki v naravi Kopališke usluge — Obnovljeno kopališče (v pokritem bazenu podvodna masaža) — Pravkar obnovljen okrogli bazen — Na voljo 4 bazeni s termalno vodo (eden pokrit) in eden z navadno vodo — stalna zdraviliška služba in fizioterapija Pomembna pridobitev v razvoju Moravskih toplic je novi zdraviliški objekt, hotel B kategorije TERMAL. Pred nedavnim odprti hotel ima 252 osnovnih in 74 pomožnih ležišč. Lociran je tako, da pogojuje najkrajšo pokrito komunikacijo med objekti, ker so med seboj funkcionalno povezani. V novem hotelu je prostor za diagnostiko in laboratorijsko dejavnost. Z lastnim zdravstvenim kadrom je sedaj izboljšana kvaliteta zdravstveno-terapevtskih uslug. Za počitek gostov pa je na razpolago tudi solarij, pedikerski in frizerski salon, prodajalna spominkov, družabni prostori, skratka tisto, kar je potrebno za prijetno počutje gostov. Ne pozabite: BIVANJE V HOTELU »TERMAL« JE UDOBNO! Na razpolago štiri nova tenis igrišča — Možnost igranja tudi pod reflektorji — Ugodna pavšalna cena za igranje tenisa in kopanje REKREACIJA: — trim steza — odbojka — mali nogomet — izposjevalnica koles — tenis —- balinanje v bližnjem ribniku — izleti RAZVEDRILO: — vsak petek in soboto glasba POSEBEN POPUST ZA ORGANIZIRANE SINDIKALNE SKUPINE Vse informacije: Tel.: (069) 72-210 Naslov: Moravske toplice, 69221 MARTJANCI " ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ■ INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV IN HIDRAVL | H 63 225 PLANINA PRI SEVNICI I 1 . LOPATASTI KOPAČ LK 1400/6 Lopatasti kopač je idealen stroj za obdelavo zemlje v vinogradih, sadovnjakih in vrtnarstvu. a A Prednosti lopatastega kopača — možnost obdelave zemljišč v velikih strminah — dno obdelane zemlje ostane valovito, kar omogoča boljše pronicanje vode ter onemogoča drsenje tal — zemlje ne drobi v prah in jo zato voda ne izpira in odnaša — možnost obdelave zemljišč tudi v slabem oziroma deževnem obdobju — omejuje razraščanje zeli — možnost rahljanja do globine 35 cm 2. VINOGRADNIŠKI TROSIL^ HLEVSKEGA GNOJA THC 15OO v Trosilec je specialne konstrukcije za trošenje hlevskega 9^^. v vi”0® Ker je širina trosilca samo 114 cm, ga lahko uporabljate Delovna širina Število lopat Moč traktorja Globina kopanja Število obratov na min. pri vrtenju kard. osi s 540 obr. Število prestav TIP LK 1000/4 100 cm 4 nad 15 KW do 35 cm TIP LK 1400/6 140 cm 6 nad 22 KW kjer je razdalja med koli manjša od 150 cm. 110, 125, 140, 4 180 Trosilec se lahko VIČ. Širina trosilca Celotna dolžina Velikost kesona Višina priklopi na vse vrste traktorjev in tudi na trakt 114 cm 320 cm 114 x 240 x 70 cm 155 cm n VlN^ | ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA I HHMa JBMMMKBlkE INDUSTRIJA KMETIJSKIH STROJEV p ■ V M 63 225 PLANINA PRI SEVNICI STRAN 26 vestn^ nioNira 4 emona inženiring I ljubljana Poslovno tehnično sodelovanje med DO EMONA Inženiring, kije razvila sodobno tehnologijo živinoreje in SGP »PIONIR«, ki je upoštevalo vse zahteve in potrebe teh tehnologij ter ob tem razvilo soaobnc, nitromontažno ceneno armiranobetonsko konstrukcijo, je omogo-nov način gradnje živinorejskih farm, in sicer po sistemu delne ali kompletne inženiring ponudbe. Ta obsega: ^■OŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR MESTO 00 SGP »Pionir« NovO mesto je vključena tovarna m7?nobe’onsk'h ek“mentov. ki posluje [xxi nazivom “ T°grel. Njeni obrali in poslovanje so organizirani zdel • samostojno zadosti vsem zahtevam po r a^arn,'ranobe’onskih montažnih konstrukcij. i arna "P® sodobno betonarno, taboratonj za projek-isoo- n ^On’ro'° vgrajenih betonov, visoko strokovno vodstvene in tehnične kadre, enoto za 5eri-, ° d0*3 'n Proizvodnje lastno izdelavo kalupov za 'n “"^"iske elemente ter strokovno uspo-e skupine za montažo elementov na gradbi- Programsko in tehnološko usmerja ’-a ra-' ^GP »Pionir«, ki sodeluje z Zavodom Steviim aV° ^Ptehala in konstrukcij iz Ljubljane ter xxjr^' inštitucijami, kar je odvisno od pokriva določen izdelek. ntehnokl^^^^ uspešno prilagajajo potrebam trga X) 5Qp^rnu naPredku v domovini in na tujem. 1ufeposi ,On'r’ S svPl’m’ specializiranimi TOZD po-nvestici' 8160111 lnzenifinga izdelavo in vodenje celotne tpremo*6 pr°iek,ov do zgraditve objektov z vso I T7 sw __ 16 60 1600 2920 CM CM O p« O’ i CM 1 ČM Pitance 3 '^a arTr"ranobetor.ska montažna hala, ki mm. 4 ____12'30____ Halo sestavlja 22 x 2 kar ie 44 elementov. V hlevu lahko redimo do 400 pitancev Iz. širokega izbora izdelkov za armiranobetonske montažne konstrukcije vam bomo predstavili del programa za kmetijsko dejavnost. TEHNIČNI OPIS OBJEKTA 1. SPLOŠNO Iz programa za kmetijsko dejavnost predstavljamo montažni armiranobetonski objekt- ki je namenjen predsvem za rejo živine. 2. OPIS Objekt je enoladijska armiranobetonska montažna hala tipskih dimenzij. razpetina: 12,00 do 18,25 m dolžina: n x 2,40 m višina: svetla '/sina na fasadni liniji — 2,00 do 2,80 m zunanja celotna višina objekta.—4,25 dc 5,90 m 3. KONSTRUKCIJSKI PODATKI Osnovni element objekta »P« element je lomljena plošča, ojačana z dvema armiranobetonskima rebroma . Dva osnovna elementa, ievi in desni sestavljata tričlanski okvir. Fasadni dei omenjene plošče ie izdelan v sendvič izvedbi, sestavljen pa je takole: armirani beton 5 cm PVC foliia — izgradnjo kompletne tehnološko-tehnične dokumentacije, — izgradnjo kompletnih objektov s potrebno infrastrukiuro, — dobava in montaža vse potrebne tehnološke in inštalacijske opreme, — vpeljava proizvodnje stiropor, 5 cm k = 0,699 W/m2k armirani beton, 5 cm Strešna konstrukcija je sestavljena iz. armiranega betona. 5 cm PVC folije tervoia: 5 cm ali 8 cm k = 0,707 W/m2k k = 0,466 W/m2k vaiovite salonitne plošče Čelne zidove izdelujemo v dveh različicah: — klasična zidava ali — armiranobetonska montažna konstrukcija, sestavljena iz stebrov. T-nosi!cev in fasadnih sendvič plošč, ki so sestavljene iz: armiranega betona, 5 cm PVC folije stiropora, 5 cm k = 0.S98 W/m2k armiranega betona. 5 cm 4. UPORABNOST Omenjeni montažni objekt je primeren za. — govedorejo -- konjerejo, — prašičerejo. HLEV ZA KRAVE MOLZNICE SGP »Pionir« je v sodelovanju s tehnologi iz Emone, ha osnovi obstoječega programa montažnih hal, izdelal kon strukcijc hleva za krave molznice, in sicer velikosti: — prečna osna razpetina je 16,00 + 2 x 6.60, kar je 29.20 m, — dolžina pa je 64.80 m Objekt je osnovna hala iz programa »Dvokapnica Pionir- z razpetino 16,00 m, kateri je mogoče z vsake strani dodal še element »r« iz prcgrama.»Kmetiistvo-Pionir«, ki meri 6,60 m. V takem hlevu lahko redimo 250 krav molznic. 1230 CM N ■— perutninarstvo, — ku.ncerejo, — kombinirane hleve (mini farme) Poleg tega je uporaben tudi za: — garaže, — skladišča strojev in druge opreme, — manjše delavnice 5. PREDNOSii , ’ — ekonomična konstrukcija, — zelo hitra in preprosta montaža, — zelo dobra statična izkoriščenost materialov, — ugodna toplotna izolacija objekta. — možnost osvetlitve s fasadnimi okni in strešnim kupolami ter trakovi, — cenena tipska izvedba objekta, — izredna izkoriščenost notranjosti objekta, — ugodna oblika .konstrukcije v tehnološkem in konstruktivnem pogledu 6. MONTAŽA — hitra montaža elementov — cenena montaža. — enostavna izvedba dilatacij objektov z Osna, 3 arin'ranobetonska montažna hala, ki men. ^^rn,^3 re’° P*®^ancev po dolžini razdeljen na dva dela: e!° Piščancev yak hlev zadošča za rejo 18.006 piščancev. t id 1300 17’80 ^dcj^Psiarajp'.^^^'iska armiranobetonska montažna hala, ki men ’^.Oo nos“nin’' robrii ie 18.00 m. 1122 9iem^tov. po dolžini razdeljen v tri enote: ‘ rivojih) o -io o .sv CM V tak hlev ie mogoče vseliti do 7500 prašičev 7 emona inženiring I ljubljana 18.p. o. LJUBLJANA ^^•nska 130, Slovenija, Jugoslavija 443-994, telegram: Emona Ljubljana, telex: 31-205 Yu Emona 8 HLEV ZA REJO KUR MESNIC Hlev je enoladijska armiranobetonska montažna hala: ' — prečna osna razpetina je 12.30 m, — dolžina pa je 88,80 m Hlev sestavlja os 7 x 2 eiementa, kar je skupaj 14 elementov. Tehnološko je hlev za rejo kur nesnic po dolžini razdeljen na dva del«' — prostor za krmila. — prostor za rejo piščancev Tak hlev zadošča pri baterijskem sistemu ogrevanja za 25.000 kur nesnic. HLEV ZA REJO KUNCEV Hlev za rejo kuncev je enoladijska armranpbetonska montažna hala: — prečna osna razpetina je 17 80 m. do!žinapaje81.60m . Hlev sestavlja 34 x 2, kar je 68 elementov. Tehnološko je hlev po dolžini razdeljen na enote, ki so med seboj oddal jene 7,20 m. med katerimi so predelne stene. V sredini je ena enota predvidena za energetsko in drugo inštalacijsko opremo. V hlevu lahko redimo 8500 kuncev. « F3iaNira SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO Kettejev drevored 37 • telefon: (068) 21-826 • telex: 35710 yu pionir TOZD TOGREL (Tovarna gradbenih elementov) Leskovec pri Krškem telefon: (068) 71-732.71-483 STRAN 27 Tovarna v Stari Pazovi je bi Ja osnovana 1. a vgusta 1955, vendar lahko prvo leto poslovanja štejemo za »pripravniško dobo«. Šele v letu 1956 je dobila naslov »Livnica i fabrika mašina« — UFAM, izdelovati pa so le livarske proizvode in škropilnice. Po izvozu, ki se je pričel leta '959 so se začeli z dobljenimi □osojili naglo širiti... Ni da bi opisovali leta, ko so se borili s težavami, vendar pa so jih □remagali in danes... Danes se bližajo svoji tridesetletnici. Poslujejo v okviru SOZD INTEREXPORT Beo-jracžkot delovna organizacija INEKS-LIFAM s petimi temeljnimi organizacijami združenega dela: Tovarno gradbenih strojev, tovarno kmetijskih strojev, tovarno gospodinjskih aparatov, tovarno posod pod □ritiskom in tovarno armatur. INEKS-LIFAM je na letoš-njem novosadskem sejmu na-stopila z vsemi — ali Skoraj vsemi — programi, požela □bito priznanja in sklenila tudi dobre kupčije. Kako tudi ne? Kajti svoje razvojne načrte usmerja v stroje, ki so visoko učinkoviti, preprosti za ravnanje z njimi, funkcionalni in večstransko uporabni. Njeni strokovnjaki vseskozi zasledujejo nove tehnološke postopke v kmetijstvu in jim prilagajajo stroje, tako da je prišlo že v pregovor »Lifamovci gredo vedno v korak s časom.« TOZD Tovarna kmetijskih strojev se ukvarja zlasti s tremi zaokroženimi programi: spra-4k>m in dodelavo sladkorne □ese, spravilom zelene mase ter z izdelavo drobne kmetijske mehanizaci je za zasebno kmetijstvo. Na novosadski sejem so pri-peljali tudi nekaj novosti — če bi jih ne imeti, pravijo, ne bi mogli sledili svoji dolgoročni usmeritvi —prilagajanju sprotnemu napredku tehnologije v kmetijstvu. Zlasti jih bodo veseli živinoreja — gre namreč za enovrstni in dvovrstna silažni kombajn ter stiskalnico za bafi-ranje sena in slame. Enovrstni nošeni silažni kombajn ima delovno zmogljivost. s katero bodo zadovoljni prav vsš kmetov alci-živinor ejd. Moč traktorja zagotavlja maksimalno ekonomičnost pri porabi energije, sistem dveh sekačev pa preprečuje mašenje. Z novim kombajnom pridobimo visoko-kakovostrio stiažo. Dvovrstni nošeni silažni kombajn je namenjen vernim kmetijam, usmerjenim v živinorejo, ter manjšim kmetijskim delovnim organizacijam. Velik učinek glede na relativno majhno porabo energije kaže na ekonomičnost, lahko pa ga priključimo na traktor spredaj, zadaj ati od strani, zato ga lahko uporabljamo na vseh mogočih površinah. Čegapriključimo na traktor s sprednje start, ga lahko uporabljamo tudi za spravilo »očetov« v semenskem posevku koruze. Stiskalnica za baliranje sena m slame bo živinorejcem prav tako dobrodošla. Dela pod visokim pritiskom, v eni uri zba-tira 16 ton sena ali 10 ton slame, potreben pa ji je traktor s 26 kW. Dober star znanec živinorejcev, ki je bil prvi v tako imenovani »Sraf zelene mase«, je samohodni silažni kombajn, ki je takoj prvo leto po »rojstvu« — v leto 1982 — že našel pot na družbene farme ter zasebna pitališča. Sestavljen je iz motorja s transmisijo, silažnega agregata, sprednjega nakladalnika in priključnih naprav-adapterjev. Veik delovni učinek samohodnega silažnega kombajna je pripomogel živinorejcem do cenejše domače krme, saj z njim hitro pripravijo kakovostno travno ali koruzno stlažo. Od drobne mehanizacije naj omenimo izkopalnike, kosilnice, rezalnike in m6ne. Teh strojev izdelajo letno nad 60 tisoč — kmetovala pa jih tudi skoro vsakodnevno potrebujejo. To so priključni klacSvar, robkalnik, drkularka, priključni mlin, kla-tkvar-rbbkalrak, univerzalni re-zalnik, transporter^ za koruzo m ostalo zrnje, izkopalnik krompirja, dimni generator, diskasta kosilnica ipd. Letos bodo v INEKS-LIFAM izdelali že nad 60 tisoč ome-njerah strojev—in rt se bati, da bi jih ne spravili v promet. Posebno poglavje predstavlja linija strojev za spravilo sladkomepsse. Ta poljščina je v Sloveniji kljub večletnemu intenzivnemu pridelovanju še bombe za butan? Tudi te so v veliki večini izdelek ene izmed vedno nekako »nova«, zato je tudi težko pripraviti izdelovalce kmetijskih strojev, da bi se lotiti zahtevne mehanizacije, Id jo zahteva sladkorna pesa od setve do žetve. INEKS-LIFAM je pogumna. Že lani so precej povečati število strojev, potrebnih za spravilo sladkorne pese, kar je tudi razumljivo glede na povečani delež, Id ga je ta poljščina zavzela tako v družbenem kot v zasebnem kmetijstvu. Morali pa so, to je že res, vložiti precej truda in vztrajnosti, pa tudi sredstev, da bi prepotrebni stroji pravočasno prišli do kupcev. V lanskem letu so prodati — in tudi pravočasno dostaviti — največ tovrstnih strojev, odkar stoji tovarna ati točneje, kmetijskim delovnim organizacijam so dobavili 111 šestvrstnih in 43 trivrstnih linij izkopalnikov sladkorne pese ter večje število kombajnov. Kako pa je letos? V letošnjem letu kampanja spravila sladkorne pese zaradi INEKS LIFAM gotovo ne bo trpela, saj je kupcem zagotovljeno 150 kompletnih šestvrstnih in petdeset trivrstnih linij za izkopavanje sladkorne pese ter dvajset močnih kombajnov. INEKS-LIFAM je med svojimi kupa spoštovana in ne kar tako. Stroji z oznako INEKS-LIFAM so razširjeni po vsej državi, od Gornje Radgone, Zadra, Zagreba, Karlovca, Sombora, Varaždina, Osijeka, pa do Sarajeva, Bijeljine, Šabca, Pančeva, Sremske Rfi- trovice, Rume, Indjije, Stare Pazove, Šida, Zrenjartna, Vr-basa, Kovačiče, Skopja, Bitole, Kumanova. INEKS-LIFAM žes kakovostjo svojih izdelkov varuje tradicijo in svoj ugled. Vendar se tudi najkakovostnejši stroj kdaj pokvari. Navsezadnje — če bi se ne, bi tudi posel v INEKS-LIFAM cvete* nekoliko manj... A v INEKS-LIFAM ne pozabljajo svojih kupcev tudi po dobavi strojev. Še po prodaj skrbijo za to, da stroji delajo in so visoko učinkoviti. Z neposrednimi stiki s kmetijskimi delovnimi organizacijami — njenimi kupa — so v INEKS-LIFAM izdelali široko razvejan sistem za oskrbo z nadomestnimi deti. Tudi servisna služba je urejena tako, da lahko čim hitreje pride na kraj okvare. Razpolagajo s sedemindvajsetimi novimi vozili, Id so pravzaprav potujoče delavnice, tako da lahko vsako okvaro več ali manj odstranijo že na dan prijave. To je pri spravilu sladkorne pese zaradi kratke kampanje, še zlasti v neugodnem vremenu, še kako pomembno. Vsak dan zakasnitve pomeni namreč toBko in toliko sladkorja manj in končno korenom sploh ne moremo več reči »sladki«. Jugoslovansko kmetijstvo je v INEKS-LIFAM dobilo dobrega, zanesljivega sodelavca. Ne gre prezreti tud ostalega proizvodnega programa INEKS-LIFAM. Kdo ne pozna —in presneto ne potrebuje — tozd INEKS-DF« j pa jih v dežele v razvoj m dragam. _ Xi 11 Pa-gl n .otroka s pa-C ki ga Dd*Jte v ^ki tu^9, ne pozlavite v ayto. seciet ebe- Otrok mte privezati na sadnjeJ1101^ obvezno n,em sedežu. Or. I. Belan ^nčja v °G(ira bedra. J »»e- Su>0 r?a koio'bn na mem Dre-di^be. m^nto stn%narezano n«.'k. kock- rt Česen, vse d® 'Mpemo P®2?” °ara-$e bedra ° !n v’no. b" * finfco, nekaj za ribiče Kako vzrejamo sladkovodne ribe? Riba je bila važen vir človekove prehrane v najstarejših časih. To nam potrjujejo najdbe ostankov ribolovnega orodja iz prvih nahajališč in sledov človeka. Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo, da je bil ribolov eno od osnovnih opravil tedanjega človeka v boju za pridobivanje hrane. O vzreji in gojenju rib kot načinu pridobivanja hrane pa lahko govorimo seveda mnogo pozneje. Z gotovostjo lahko trdimo, da je najstarejša oblika vzreje rib vzreja krapa in drugih toplovodnih vrst rib. Ta vrsta vzreje se je najprej razvila na Kitajskem, o čemer pričajo nisani podatki starih kitajskih piscev iz let pred našim štetjem. Tudi Rimljani so že gradili ribnike in gojili v njih različne vrste rib. V Evropi se je prav tako razvilo najprej krapogojstvo, in sicer domnevno v Panonski, nižini. Ta vrsta vzreje rib je svoj razcvet doživela predvsem v številnih samostanih. Vzreja postrvi oziroma salmonidnih- vrst rib ali tudi hladnovodnih vrst rib pa je mnogo novejšega datuma kot krapogojstvo. Prvi, ki mu je uspelo umetno oploditi ikre potočne postrvi in tako oplojene ikre tudi izvaliti v umetnih valilnicah, je bil Nemec Stefan Ludvik Jakobi v letih 1711—1784. Ta poskus mu je uspel na podlagi dolgoletnega opazovanja obnašanja spolno zrelih osebkov potočne postrvi v naravnem okolju v času njihovega razmnoževanja, ali kot pravimo pri ribah, v času drsti. Vse, kar je videl v naravi, je poizkusil storiti tudi sam. Z rahlimi potegi po trebuhu samice potočne postrvi mu je uspelo dobiti ikre, kot pravimo pri ribah jajčecem ali ženskim spolnim produktom. Na isti način je prišel do semenske tekočine spolno zrelega samca potočne postrvi, kateri pravimo mleček. Oba spolna produkta, t. j. ikre in mleček, je pomešal v posodi in tako oplojene ikre dal valiti v potok, kjer se je iz iker čez čas izvalil zarod potočne postrvi. Opisani postopek pridobivanja ikre in mlečka imenujemo smukanje. To odkritje je dolgo časa bilo v pozabi. Leta 1842 sta do istih rezultatov prišla dva francoska ribiča. Ob koncu 19. stoletja je Rus Wrasski po daljšem eksperimentiranju izdelal metodo umetnega oplojevanja, s katero so dosegli take rezultate, ki so bili, za prakso res pomembni. Ti uspehi so bili podlaga za izreden razvoj vzreje postrvi. Pri nas v Sloveniji je prvi pričel z umetno vzrejo postrvi in drugih salmonidnih vrst rib prof. Ivan Franke v letu 1881. Iz tega kratkega povzetka zgodovinskega razvoja vzreje sladkovodnih vrst rib lahko vidimo, da sta se že v samih začetkih in poizkusih vzreje rib izoblikovali dve osnovni veji te panoge: vzreja toplovodnih vrst rib in vzreja postrvi oziroma salmonidnih vrst rib ali hladnovodnih vrst rib. Obe vrsti se namreč razlikujeta po bioloških lastnostih in različnih fizioloških zahtevah. Krap lahko živi v stoječih vodah z višjo temperaturo, ki so sorazmerno revne s kisikom in ki so lahko tudi kalne. Ker krap nima želodca, se njegova prebava razlikuje od prebave postrvi. Zato krapa sicer lahko krmimo tudi z umetnimi krmili, vendar je potrebna tudi prisotnost naravne hrane v vzrejnem okolju. Zato potrebujemo za vzrejo krapa velike vodne površine. V kratkem bi torej lahko povzeli, da krapogojstvo zahteva velike vzrejne ribnike in vodne površine, oskrbovane z majhnimi količinami vode, ki je lahko topla in kalna. V nasprotju s krapom pa postrv živi v čistih in razmeroma hladnih vodah. Hladna mora biti voda zato, ker postrv potrebuje za svoj obstoj velike količine kisika, le-tega pa je v mrzlih vodah več kot v toplih. Zaradi te potrebe so za vzrejo postrvi potrebne velike količine vode, da imamo lahko veliko rib na majhnem prostoru. Poudariti moramo še, da lahko postrv zaradi svojega želodca odlično prebavlja umetno krmo in da tudi dobro uspeva v umetnem okolju. Za vzrejo postrvi oziroma salmonidnih vrst rib morajo torej biti na razpolago velike količine mrzle in čiste vode in razmeroma majhni ribniki oziroma vzrejne površine. Danes ima vzreja rib dva različna cilja. Eden je prehrana človeka, torej riba za trg, drug cilj pa je obnova ribjega sveta v naših vodah, ki so zaradi različnih nepravilnih posegov človeka že močno opu-stošene. J. V. prometna varnost Sovražni sopotnik v prometu Najbrž nihče ne dvomi, da je alkohol v prometu sovražnik.. Tudi, če bi vinjenega vprašali, bi nam to potrdil. Seveda pa ne bi priznal, da je sam vinjen. Če bi mu pa to dokazal „zeleni balonček”, bi bil prepričati, da njemu alkohol pri vožnji ne more škoditi. Naša prometna zakonodaja se dobro zaveda tega sovražnika v prometu. Jasno določa, da alkoholik ni sposoben za voznika motornega vozila, niti ko je vinjen niti ko je trezen; da voznik ne-sme voziti vozila v cestnem prometu, če ima v krvi več kot 0,5 promil alkohola, poklicni vozniki (C in D kategorija ter vozniki motornih vozil v javnem prometu) pa sploh ne smejo voziti, če so spili tudi najmanjšo količino alkoholnih pijač. Ti predpisi so v skladu s spoznanji alkolo-gije, da je zmerni pivec že zelo nevaren v prometu, če je le rahlo opit, ker je drzen in nepreviden, ima pa močno zdaljšan reakcijski čas, zato v nevarnih situacijah ne more pravočasno ukrepati. Alkoholiki pa so vplivu alkohola prilagojeni, zato morda niso toliko drzni in neprevidni — prej nasprotno, ker vozijo v večnem strahu, da jim vzamejo dovoljenje. Pač pa so okrniene njihove sposobnosti, zato ne morejo ukrepati v nevarnejših trenutkih. Če je alkoho- lik trezen, je navadno še bolj nemiren, raztresen, tresejo se mu roke in podobno, zato ni nič manj nevaren pri vožnji, kot če je vinjen. Vinjenost je eden najpogostejših krivcev pri prometnih nesrečah na cestah in na železnici. O tem lahko preberemo dovolj v časopisnih poročilih o nesrečah. Na Švedškem so z raziskavo ugotovili, da je bilo med vinjenimi vozniki 35 do 48 alkoholikov. Kanadski podatki pa-navajajo, da je alkoholikov 28 odstotkov voznikov. Izkušnje kažejo, da kaznovanje ne spametuje ljudi, da ne bi vozili vinjeni. Sploh pa ne alkoholikov. Dr. Jakopič je raziskal 74 naših zdravljenih alkoholikov — voznikov motornih vozil — in ugotovil: od 74 jih je 54 vozilo večkrat ali zelo pogosto v vinjenem stanju; 48 so jih zalotili vinjene med vožnjo, in sicer: enkrat 19, dva do petkrat 21, več kot petkrat pa 8; 40 jih je bilo kaznovanih z odvzemom vozniškega dovoljenja, 3 pa samo z denarno kaznijo; v času, ko niso imeli vozniškega dovoljenja, jih od teh 40 ni vozilo 23, trezni so vozili 4, v vinjenem stanju pa jih je vozilo 13; po končani kazni (vrnitvi vozniškega dovoljenja ali denarni kazni) je od 43 kaznovanih še vozilo vinjenih 38, pet pa ne več, od teh pa trije niso imeli več priložno- ? sti za vožnjo (niso imeli več vozila). Sama kazen res ne prepreči nadaljnjih voženj v vinjenem stanju. Gotovo pa jih zmanjša in tako delno pripomore k varnejšemu prometu. Poleg tega pa pomeni odvzem vozniškega dovoljenja za današnjega človeka, oziroma zaznamba prepovedi vožnje za določeno kategorijo, težek udarec, ki ga navadno privede v precejšnjo stisko. Tudi alkoholika! Le-ta (stiska) pa je lahko primeren povod in pripomoček, ki skupno z ukrepi svojcev in delovnega okolja pripelje alkoholika na zdravljenje. J. R. MALO DRUGAČE JE — Slišala sem, da si postala tašča. Čestitam! — Tašča še ne, babica pa sem že tretji mesec. KAPICA ZA SONČENJE — Ko postane vroče, vam bo otrok hvaležen, če mu daste na glavo takole kapico, ki jo lahko naredite sami iz blaga, kakor ga kaže naša slika, ali pa iz navadnega platna. Potrebujete 40 krat 90 centimetrov tkanine. Naredite kroj, kot ga kaže naša slika, drobno obrobite robove, sešijte senčnik, a ostale dele pustite nesestavljene. Skrojite dva trakova po 40 centimetrov in štiri krajše — po 25 centimetrov. Trakovi naj bodo široki 2 centimetra. Kje boste 'prišili trakove, je razvidno s kroja. SLAB SPOMIN — Prosim te, posodi mi dva rdeča. — Nimam, pri najboljši volji ne. — Potem pa mi vmi tiste štiri, ki sem tl jih posodil pri Zvezdi. NEJEVOLJA — Zakaj si pa prišel sam na zabavo? — Žena je bila slabe volje. — Zakaj neki? — Zato, ker je morala ostati doma... MEDPOUKOM — Če se človek ne zna tako izraziti, da bi ga drugi razumeli, je bedak. Ste razumeli? -Ne. pripomba — Joj, kako lep otrok! Mamine oči, očetov nos, dedkova ušesa ... —... Ja, in babičine nogavice... Poleti imate več časa, zato ni opravičila za neurejene nohte. Toda prej, preden se lotite njihove nege, jih prenehajte — gristi! Ko nohti nekoliko zrastejo, jih polakirajte z brezbarvnim lakom, ko pa bodo daljši, pa z lakom modeme barve. Dolge nohte namažite tako, da bo ob straneh nohta milimeter nena-mazane površine. Slabe in lomljive nohte negujte s specialno kremo (vsaj 15 dni). Ne dolgih in tudi ne kratkih nohtov ne režite s škarjicami, ampak si jih skrajšajte s pilcem za nohte. Harmonika vrata oziroma steno poznamo že dlje časa. Vemo, da z njo lahko nadomestimo stabilno steno. Zdaj pa se je na tržišču pojavila še prozorna harmonika stena. Tokrat gre za ..harmoniko”, ki ima vgrajeno akrilno steklo, torej prepušča svetlobo, kar je velika prednost, zlasti pa za prostore, ki bi sicer ostali brez dnevne svetlobe. Verjetno pa je taka premična pregraja draga. Med nami je veliko „samovcev”, torej veselo na delo; lesa ni težko dobiti, tudi z okovjem najbrž ne bo težav, saj ga izdeluje karlovška tovarna ŽE-ČE, potrebna je torej le ročna spretnost in — volja! • ■^Y^STA 1983 STRAN 31 SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA ŠTORE TOZD tovarna traktorjev Prodaja: 63220 ŠTORE Telefon: (063) 27-411, 28-411 SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA OR VIT VITAMINSKA IN MINERALNA MEŠANICA ZA PRESUŠENE KRAVE IN VISOKO BREJE TELICE - ORVIT ORVIT je posebej prirejen pripravek za uporabo v času 60 dni pred telitvijo. Dodajamo ga krmi vsak dan 100—150 g. Po telitvi prenehamo dajati ORVIT in ga zamenjamo s primerno mineralno vitaminsko mešanico za molznice /KALMIN ali VITAFOS/. PROIZVAJRmO Tip traktorja: ŠTORE 502, ŠTORE 504 Osnovne karakteristike: — štiritaktni diesel, vodno hlajen DM 33 T (IMR) - moč motorja (po DIN) 36 kW (50 KS7 — število cilindrov 3 — pogon zadaj spredaj in zadaj — električna napeljava 12 V — akumulator 92 — 97 Ah - teža 2020 kg, 2280 kg Kadar dodajamo ORVIT, ni potrebna nobena druga mineralno vitaminska mešanica. Tu so prava hotelska naselja ob peščenih plažah. Tokrat sva imela smolo z vremenom, saj so padle prve kaplje dežja, odkar sva bila na Pirenejskem polotku. Poležavala sva v šotoru, poslušala zvoke flameca pa sambe in rumbe. Seveda po radiu, saj se nisva šla takšnega turizma, da bi si muzikante naročila pred šotor. Ob večerih sva delala izlete v mesto in si zapomnila AHchante posebej še po restavraciji Tropical, kije v eksotičnem sredozemskem nasadu razsvetljeno z zeleno neonsko razsvetljavo. Mesto Alicante nudi turistu prav vse, kar si zaželi. Prijetni lokali, kjer ne manjka najrazličnejših pijač, so odprti do zgodnjih jutranjih ur. Čeprav je bil že mesec september, se na plaži to ni poznale. Mestna plaža, ki se razprostira nekaj kilometrov, je bila zmeraj nabito polna ne glede na vreme.Tisto jutro je pihal močan veter in nebo je bilo prekritoo z oblaki, kopalci pa so se uživaje podili po razburkanih valovih. Midva pa sva nosila dolge hčače, pa še Vetrovke, seveda prvič odkar svd. bila v Španiji. In kar mrazilo naju je, ko sva opazovala te korajžne kopalce. Najverjetneje so bili nordijci. Sprehodila sva se tudi po trgovinah in tržnicah. Oboje so bife bogato založene. Pregledovala sva tudi revije in časopisje in včasih celo izvedela kaj iz domovine. Tudi Alicante je ostal ža nama in naslednje mesto je bila stara Valencija. Vožnja naslednji dan je bila prijetna, saj sva znova doživljala kaj prijetnega ali pa obratno. Proti Šorbasu se je pokrajina spremenila v pravo pustinjo in na lepem zagledava smerokaz Western City. Držala sva se smeri »vestern" in se naenkrat znašla pred kavbojskim mestom, pred takim pravim, ki smo ga navajeni le iz filmov. Škoda, da niso snemali, saj bi potemtakem lahko prisostvovala nastajanju vesterna. Sparkirala sva, namesto da bi privezala konja pred »saloon" in se okrepčala. Mesto Sorbas in okolica je znana po snemanju vestern filmov, zato tudi naenkrat kavbojsko mesto. 0DPMi?A rtOVAK 2)0 Gt Z lepimi spomini sva zapuščala Western City in brezbrižno dirjala po zanimivi pokrajini, ne ozirajoč se na cestno signalizacijo. Imenitno se nama je zdelo, ko sva prehitevala cele kolone bojazljivih šoferjev. Počasi sva že pretiravala in na nevarnem odseku prehitela spet tri vozila. Na čelu teh vozil pa so bili miličniki v zelenem kombiju. Pa sva jih, sva sim is lila, vendar ne za dolgo. Kombi je začel trobiti, kolikor je zmogel, pa tudi z lučmi nama je dajal signale. Nekaj časa smo še uprizarjala divjo dirko in šele takrat sem se pomnil, da bo dobro če ustavim, sicer pa je kombi že z zadnjimi močmi sopihal za nami. Miličnikov sva bila vajena le na motorjih v črnih škornjih, v zelenih uniformah in z belimi čeladami. Toda tokrat so naju presenetili. Ustavil sem tesno na rob vozišča in čakal kot zgubljen sin, ki je po vrnitvi stopil pred očeta. Samo eden je pristopil, pozdravil in me vprašal, če vem kaj sem storil. Delal sem se, kot da ga ne razumem. Vendar se dolgo nisem mogel delati norega. Opravičeval sem se in obljubljal da je to zadniič in da ie bilo prvič kaj takega, odkar sem v njihovi prelepi Španiji. Namrščil je črne brčice in pri priči izrekel kazen 4.000 pezet, kar naj bi znašalo okroglih 2.000,- dinarjev. Na srečo pa nisva imela več pezet, ker sva sproti menjavala denar. Rekel sem mu, da nimam več pezet. »Potem pa pustita avto tukaj!" mi je odgovoril. Nato sem mu ponudil 100 mark. Vzel je v roke, poklical kolego in oba sta si ogledovala bankovec za 100 nemških mark. Nekaj sta se menila med sabo, nato pa mi je vrnil denar, se za spoznanje nasmehni! in nama svetoval naj Špansko mesto Tortil na vzhodni obali Mediterana kaj podobnega več ne počenjava. Nazadnje smo se le prijateljsko razšli, kar je bilo nadvse pomembno saj nama je ostalo v žepu 4000 pezet. Povrnila se nama je samozavest vendar divjala res nisva < več, razen na avtocesti. Kotlina okrog Valencie kjer se razlije delta reke Turie, se nama je zdela obljudena. Močivjr je bilo zasajeno z rižem, katerega so že spravljali v kašče. Malo više ležeče planote pa so rodile pomaranče in limone. Nasproti temu pa so centralni predeli Španije pusti, razsušeni, više ležeče planote pa so posute s kamenjem. Od tod tudi obljudena kotlina, saj Valencia leži sredi zelenih eksotičnih prostranstev. Midva pa sva se pp ozki cesfi peljala v staro Velencio. Končno sva ugotovila, da je to tretje največje mesto. Od vseh znamenitosti naju je še najbolj zanimal stadion Luis Casanova, kjer so se naši nogometaši učili kozjih molitvic. Kot vsi stadioni je tudi ta bil dostopen in še ozaljšan od slavja tistih junijskih večerov, ko smo s stisnjenimi pestmi spremljati nogometne dogodke od tod. Povzpela sva se visoko na tribune in se razgledovala po praznem gigantu. Ugibala sva, kaj bi bilo, če takrat Sorenson ne bi dosodil enajstmetrovke, morala sva obdelovati temo, kije sodila na to mesto. Nazadnje so tudi n^ši nogometaši stokali in fantazirali, kaj bi bilo če... Ko sva pozneje sedela za šankom v bližnjem bufetu so ostali pivci kaj hitro opazili, da sva tujca. Najprej so naju imeli za Angleža in ko sva jim poveda la, da sva Jugoslovana je bil ogenj v strehi. Kmalu so sprevideli, da ne marava za tisto enajstmetrovko, ne za španski nogomet in to jih je najbrž razkačilo. Raje sva bila tiho, kot pa bi še ■ midva odnesla kak »penal". Nekateri so znali zdiktirati imena cele naše nogometne reprezentance, vsa čast vam, sva si mislila, midva vaše gotovo ne bi vedela. Obala Sredozemlja je bila zanimiva, čeprav ,bi lahko bila prej dolgočasna zaradi svojih razsežnosti. Obljudena kotlina z Valencio1 je bila že za nama in najin zadnji cilj je bila Katalonija in njena lepotica Barcelona. NA BIKOBORBI Po nekaj oblačnih dnevih je spet začelo žgati po starem. Rdeča Katalonija je bila razžarjena od sonca. V vinogradih je bilo že polno trgačev. Grozdje pa so težki traktorji vozili v kleti. Pri Tartosu sva prečkaja Ebro drugič, tokrat zadnjič. Še pred večerom sva dosegla Barcelono. Mesto je bilo zakajeno, mogoče od tovarniških dimnikov, mogoče pa od okoliških požarov, ki so dokaj pogosti v teh krajih. Po vtisih, ki sva jih dobila še isti večer, je Barcelona večja lod Madrida. Šteje sicer čez 4 milijone prebivalce), je največje pristanišče na Pirenejskem polotoku in se lahko ponaša z najdaljšimi ulicami, z najlepšimi hišami, z največjim nogometnim stadionom in s kar dvema biko-borskima arenama. Skoraj uro Sva potrebovala, preden sva prišla skozitmesto do morja v Badalon, kjer sva se nastanila v avtokampu Badalo-na. Tu je bilo najino poslednje bivališče v Španiji. Prostor je bil tesen, vendar čist. Motiloo naju je le, da je samo nekaj deset metrov od šotora ropotala mimo mestna železnica. Podnevi se opazil nisi tega, a ponoči je bila to hudo neprijetna zadeva, posebej še za Lujza, ki je bil rahlega spanja. Za sosede sva dobila Italijane in pa Novozelandčane, s katerimi sva se kar dobro spoprijateljila. Imela sva še reklamni materija/ Radenske in to nama je v takih primerih dobro delo. Človek je takoj nekam bolj reprezentativen. Natisnjem material, četudi je reklamni, pa naredi, da se v tebi izkaže nekaj doma če skupnosti, gospodarstva in veščine. Tudi s prijaznim upravnikom tempa smo izmenjali nalepke. Ta prijazni možakar je vedel marsikaj povedati. Svetova! je tudi vsakemu gostu, naj se pe odpravlja z avtomobilom v mesto, češ da je avto tu na varnem v mestu pa je drugače. Najini sosedje iz Nove Zelandije pa so se vozili s kombijem okrog-Nekega lepega jutra pa jih vidim, kako vsak s kosom papirja in svinčnikom v roki hodijo okrog. Pozanima! sem se, kaj je narobe. Popisovali so stvari, ki so jim zmanjkale v mestu, ko so parkirali kombi pred to/idu (bikobor-ska arena). Vlomilci so /im odnesli za približno 10 milijonov dinarjev vrednosti. Zakaj pa ne ubogajo upravnika kampa, sva modrovala. Podobne zgodbe nama je pripovedovalo več potnikov širom po Španiji. Mogla sva.biti še kako zadovoljna »v-sva ugotavljala, da nama skoraj mesec dni bivanja, nihčen upogni/ niti /asu na glavi, ka/ set da bi nama kaj zmanjkalo. , Nedeljo sva določila za ogle bikoborbe. Sicer pa so bikobo be tako in tako samo ob neo' /jah. Do poznega P°Po dn,„rrl sva poležavala na P^'.^go pa sva uprizorila prave dirke P Barceloni a vseeno zame prvo borbo. Nad boji nisva bojda kako navdušena, s N L : vse skupaj izgledalo P - / SUrOVO in programirano. M I nonci pa smo va/Bhl 1 r ig I nekoč še dela z njo, zatose.r. zdelo kruto kako SO tl N J^jj-in pikadorji mesarili po nee ^ nih živalih. Tolida na kater p mesto za 50.000 g/wW bi/a do polovice zasede en0 so bili v glavnem turiSlI-. vstopnico je treba 0 j tgVj so 500 dinarjev. V tisti ubili 8 bikov, tako kot !a se vsaki. Ko se žival zgrudi ■ ^g. oglasijo trobente inro^o0koncl rod pa kot ponorel sko 0/e. in vpije na vse_ gnor in v Takrat se prikaze/o °-'mrtve paradni povorki odv/s / ga bika s prizorišča. STRAN 32 VESTNllCj^—■ marčna • udobna - sodobna KUPITE JIH LAHKO V POSLOVALNICI LIP BLED MURSKA SOBOTA Cvetkova ulica Kombinat lesne industrije logatec 1 Proizvodni program Ilivarne dušika Ruse za gospodarsko leto 1983/84 obstoja slavi Tovarna dušika sodelovanje s slovenskim »ti Potrat e Poskuša s proizvodnjo čim bolj to, da sodobne agrotehnike. Prepri-o novi časi pogojevali še večje in mecl kmetijstvom, njihovimi ?aso industrijo. Naša želja je, da bi bomo naredili vse, kar je v naši zadostili vsaj 85% samota t pridelki v Sloveniji. / Kazei° veliko prizadevanje celotna izboljšanje razmer v kmetijstvu. za to skrb z vedno večjo proiz-soaeiovahje vseh dejavnikov do vž®® de>oma speče potenciale vse Konst na s vseh. | s°^obn^ila * za: I sredstva so zelo važen Sen v verigi 1 kmetijske proizvodnje, ki zahte- I 'et I Se uSnPsn^ sted)h razvoju sodobnega kmetijstva. Že ^sSp|0£ • ^dajujejo potrebe po reprodukcijskih I'«» js *n 1984 Haše torarne za gospodarsko 0|hhi ° na ratoolago sledeči izdelki : ^stotni,^- namenjeno predvsem za jesensko ♦ 7 i * nas> fosU > !e manjši zaradi relativno večjih spe^ PaSta 23 sadovnjake, vinograde s’aa m 1 % boraksa. 8:16:20 namenjeno predvsem spomladanskim kulturam, še zlasti okopavinam (krompir, koruza) in tudi travnatemu svetu. 5:10:25+2 specialno gnojilo za sladkorno peso, ki bo na določenih površinah, po navodilih strokovne službe Tovarne sladkorja iz Ormoža, zamenjano s 5:15:20+2. 4:20:20 se uporablja za obnove ih melioracije. 12:12:12 bo možno dobiti v spomladanski sezoni. Zraven teh lahko izdelamo tudi druge vrste kompleksnih gnojil, kar pa je treba vskladiti s strokovnimi službami kmetijstva in tovarne, vendar mora biti skupna količina vsaj 2,0001. Za naslednjo sezono bomo proizvajali še sledeča sredstva za varstvo rastlin: PR1MEXTRA — univerzalno sredstvo proti plevelom v koruzi. DUAL — sredstvo proti travnatim plevelom v sladkorni. pesi, tobaku, soji in sončnicah. GODAL — sredstvo proti plevelom v sončnicah. DICOFLUID MPC — sredstvo proti plevelom v žitih. LENTAGRAN WP — nov pripravek za uničevanje plevelov v koruzi, tudi tistih, ki so postali odporni na atrazin (AMA-RANTUS, CHENOPODIUM). RIDOMIL — plus in RIDOMIL MZ — sistemična fungicida proti peronospori. MITAC — nov insektoakaricid, ki poleg tega, da odlično zatira rdečega pajka, deluje še na vrsto drugih škodljivcev n. pr. na hruševo bolšico. PiROX-fluid — kombiniran pripravek za varstvo okrasnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. V proizvodnem programu imamo tudi sredstva za odvračanje divjadi — repelente. KEMAKOL je gosiotekoča pasta, s katero premazujemo vršičke sadik iglavce«času mirovanja rastline in jo tako zavarujemo pred objedanjem. Uporabljamo ga tudi za premaz debel mlajših sadnih sadik. ARO MIT je odvračalo na osnovi močnega vonja, ki odvrača divjad, človeku pa ni neprijeten. Uporabljamo ga lahko na vseh kulturnih rastlinah;. Uspešen je proti srnjadi, jelenjadi in divjim prašičem. Pri specialnih tekočih in trdnih gnojilih, ostajamo v glavnem pri naših dosedanjih in že dobro poznanih proizvodih. Še letos bomo dali na tržišče novo organsko gnojilo z imenom COFUNA. COFUNA je organsko gnojilo z visoko koncentracijo koristnih drobnoživk. V crilotii im enakovredno zamenja naše klasično in najstarejše organsko gnojilo hlevski gnoj. COFUNA je sestavljena iz preperelega hlevskega gnoja in rastlinskih beljakovin z dodatkom drabnaživk, ki tvorijo humus. COFUNO UfKirtibtamovsadjarstvO.vinograaništvu.vrtnarstvu.okopavinah in pri vzdrževanju okrasnih površin. COFUNA izboljšuje tla, dvigaprrdelke, daje (Mhrarek p delu, gnojilo je brez plevela in patogenih klic, ne povzroča ožigov in ohranja enakomerno kvaliteto pridelka. TOVARNA DUŠIKA RUŠE TOZD Agrokemija Telefon: (062) 661-108 Telex: 330112 yu dušik "TA 1883 STRAN 33 Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka je nosilec načrtnega razvoja kmetijstva in danes največji proizvajalec hrane v SR Sloveniji. Radenska ftadensk« vretee ti sastojc.ima naranče Stil orange!« I 2 3 < 3 S 7 8 9 Id 11 K 13 W 15 U 17 18 19 2 21 22 23 24 25 proizvodnjo, trgovino na veliko in malo, zunanjo trgovino, turizem, gostinstvo in storitvene dejavnosti. V sestavljeno organizacijo je združeno 39 delovnih organizacij z 98 temeljnimi organizacijami v katerih združujejo delo 11.090 delavcev, delo in sredstva pa 18.000 kmetov, članov zadrug in kmetov kooperantov. V letu 1982 je ABC Pomurka dosegla 43 milijard din celotnega prihodka in 20 milijonov dolarjev izvoza. ABC Pomurka je za letošnje obiskovalce sejma pripravila naslednje zanimivosti: - razstavo in prodajo prehrambenih proizvodov - vsakodnevne degustacije - predstavitev dosežkov selekcijskega dela - razstavo in prodajo mehanizacije in osebnih vozil - vsakodnevno predvajanje filma ABC Pomurka - Vrsto drugih zanimivosti in to predvsem za petek 26. avgusta 1983, ko je na sejmu dan ABC Pomurke stil Ort tzoeM« sol o . — ifiar« h »m« » Brez OSVEŽILNA DIETETIČNA BREZALKOHOLNA PIJAČA STRAN 34 VESTNI^ lahko gradiš, če imaš vse HpZ* k H Vi v naustnja a Kdor kupuje izdelke LIP BLED, ta varčuje Prepričajte se in obiščite prodajalno Lip Bled v Murski Soboti Strokovno vam bomo svetovali in VSAKDO Sl V ŽIVLJENJU ŽELI TOPEL, MIREN IN PRIJETEN DOM OGLEJTE Sl STALNO RAZSTAVO VHODNIH, NOTRANJIH IN GARAŽNIH VRAT, OBLOG, OPAŽEV, ^BAltCV ISO SfWilN DRUGO VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA pri roki Lip Bled vam pomaga gradite hitreje in ceneje tlip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 Prodajalna Murska Sobota Cvetkova 1 a telefon 22 941 in 22 942 Prodajalna odprta vsak dan od 7.30. do i 5.30. ure Ob sobotah od 7.30. do 12. ure. lažje se boste odločili NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE — zahtevajte prospekte — prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom IMPORT-EXPORT Ik POLJOOPSKRBA ZAGREB POSLOVNI CENTER MARIBOR pg* ^OPSKRBA" import-export Zagreb, vani ^Nl CENTER, Maribor, Ljubljanska cesta 7, sD°roča, da prodaja pod ugodnimi pogoji: ' 18. — traktorje Torpedo DEUTZ 4506,7506 — traktorje Ursus C 335, C 355 — traktorje Fiat Štore 402,406 — traktorje Tomo Vinkovič 219, 522, 731 — kmetijske stroje iz programa SIP ŠEMPETER, Tehnostroja Ljutomer, Panonija M. Sobota itd. — motokultivatorji Agria, goldoni, Honda, Gorenje-Muta itd. — vse vrste drobne kmetijske mehanizacije za kmetijske proizvajalce in vrtičkarje. Soboti prodaja vse rezervne dele iz proizvodnega programa ^^1 Panonija Murska Sobota In jih po povzetju pošilja naslovnikom na 1 vršs prodBi° traktorjev TORPEDO DEUTZ 4506 In 6005. Rok dobave SkiRlfen&acije vam dajejo: POLJOOPSKRBA Zagreb - POSLOVNI CENTER iMARIBOR, Ljubljanska cesta 7, te. (062) 23-951, CENTRALNO LUt BanS V MURSKI SOBOTI tel. (069) 22-704, PRODAJALNE V MARIBORU, ^^’sk/ cesta 7 in Ulica XIV. divizije 73, tet. (062) 33-523 in v Murski Soboti, cesta 37, tel. (069)21-048. Poljoopskrba Zagreb je specializirano podjetje za oskrbo kmetijstva, tako družbenega kot zasebnega sektorja. V okviru notranje organizacije ima tri TOZD: TOZD NOTRANJA TRGOVINA TOZD ZUNANJA TRGOVINA TOZD SERVISNO TEHNIČNA SLUŽBA SKUPNE SLUŽBE Razen tega ima Pooljoopskrba po vsej Jugoslaviji organizirano prodajno mrežo, tako imenovane poslovne centre, preko katerih podjetje vrši prodajo kmetijske mehanizacije, opreme sredstev za zaščito rastlin in ostalega blaga. Značilno za Poljoopskrbo je, da je nosilec določenih proizvodnih programov industrije kmetijskih strojev, ki jo plasira na vzhodnem tržišču, predvsem v Poljski (SIP Šempeter, Agrostroj iz Ljubljane, CER Čačak, OLT Osijek itd.). Specifično delo za poslovanje poslovnega centra v Mariboru je, da posluje preko svoje prodajne mreže v Mariboru in Murski Soboti ter preko kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih. POLJOOPSKRBA ZAGREB — PC MARIBOR, ljubljanska cesta 7 stran 35 PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE d IWMW SEJMU MM GORNJA RADGONA TOZD PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT Izdelovanje — MOBILARO BLOKOV — bivalnih konteinerjev, ki služijo predvsem za bivanje delavcev na terenu, za vikende, vrtce, ambulante in poslovne prostore. — Stanovanjskih prikolic in drugih jeklenih konstrukcij TOZD PROIZVODNJA NADGRADENJ Izdelovanje — avtokaroserij na TAM-ovih podvozjih — specialnih nadgradenj na vseh vrstah podvozij — traktorskih kabin tipa: ZETOR, URSUS, DEUTZ, FIAT, IMT — usluge strojne obdelave TOZD AVTOTRGOVINA - SERVISI — prodaja vozil in avtomatenala — servisi: TAM, FAP, FIAT, OM, MERCEDES, TOMOS, ŠKODA, — tehnični pregledi traktorjev j TOZD TRANSPORT Predstavništvo Murska Sobota, Grajska 1 Poslovalnica Zagreb, Zagrebački velesajam, Poslovalnica Beograd — prevoz s cestnimi vozili doma in v tujini — prevoz s specialnimi cestnimi vozili w — posredovanje tovora