knjižnica! CEi.JE 1 11315 On 7 4IVRELC Celje - skladišče D-Per 581/1979 COtiibS o Leto VII. — Št. 1 (67) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Januar 1979 OB 29. NOVEMBRU ZE PO TRADICIJI SLOVESNO Glavni direktor tov. Libnik je takole orisal naš trenutek: »Ko smo letos na razširjenem kolegiju v navzočnosti predstavnikov političnih in družbenih organizacij iz vseh delov naše delovne organizacije tehtali, ali še naj obdržimo to, pri nas že nad 20 let utečeno prakso, da se ob dnevu našega največjega jugoslovanskega praznika zberemo vsi in ga na čim bolj svečan način proslavimo, se je jeziček na tehtnici ponovno nagnil na ,da‘. Pri tej odločitvi je poleg pomembnosti samega praznika prevladala tudi tradicija, da mi ta praznik proslavljamo delovno, pa tudi po- treba, da se po uradni svečanosti vsaj enkrat na leto srečamo brez službene obremenitve in se ob zvokih domače glasbe in dobre kapljice med seboj še bolje spoznamo. Ko sem rekel delovno, sem mislil na prikaz dela za določeno preteklo obdobje, kakor tudi na načrte za prihodnje. Pomen 29. novembra za nas in našo jugoslovansko skupnost bo orisal predsednik sindikata, poudarjen pa bo tudi v drugem delu našega programa, meni pa dovolite, da se z nekaj besedami spomnim slovenske obletnice, ki je vezana na ta največji jugoslovanski praznik. V KOČEVJU 1943 ZAMETKI DELEGATSKEGA SISTEMA Pretekli mesec je namreč poteklo 35 let, odkar so se v Kočevju zbrali prvi svobodno izvoljeni odposlanci, izbrani sredi najhujšega boja, ki so pod parolo ,Narod si bo pisal sodbo sam', kot prvi slovenski parlament jasno začrtali tudi smer našega bodočega družbenega razvoja. Ta prvi slovenski parlament je sprejel kot osnovno dolgoročno napotilo in obveznost, da z vsemi silami krepi ljudsko oblast, ne postavljeno z vrha navzdol, ampak kot sestavni del dela slovenskega ljudstva samega. Uzakonil je demokratično vsebino nove ljudske oblasti in novih odnosov, ki so pravzaprav vsebovali tudi že kali sedanjih oblik delegatskega sistema samoupravljanja kot nove oblike neposredne socialistične demokracije. Na kočevskem zboru je naš veliki revolucionar in graditelj ljudske oblasti tovariš Edvard Kardelj opozoril poslance slovenskega naroda na to pomembno zgodovinsko pridobitev z naslednjimi besedami: »Negujte to oblast, razvijajte jo, čuvajte jo kot zenico svoje- (Nadaljevanje na 2. strani) #▲# »J* »V »X* U« >i.« »A* *A« U« U« ^ >A« U* U* »Jg Stdraoja in sreče v leiu 1919 Vam želi UREDNIŠTVO VRELCEV »A* »A* *A> »Aj* tl* »1» »Al* »A* lAj* •A* »A* AA* »A« »AO »A* »A* »A* »A* »A* »A* »A» »A* »A* »A* »A* *A* »A* •T* m ^ ^ ^ ^ *T» m ^ *Y« *T* VRELCI e tr (Nadaljevanje s 1. strani) ga očesa. To je prava, zares vaša, zares naša slovenska, naša resnično ljudska oblast. Toda če bi Nemci tudi prodrli na osvobojeno ozemlje, ne pozabite, da je naša dolžnost izvoljenih poslancev slovenskega ljudstva in nosilcev njegove oblasti, pokazati ljudstvu, da je njegova oblast bolj čvrsta od sovražnikovega železa. Mi nismo uradniki. Mi nismo občinski možje in s kroglicami izbrani odposlanci brez pravic. Naši odbori osvobodilnega gibanja so bojevna telesa. Oni organizirajo ljudsko oblast, so tudi štabi našega narodnoosvobodilnega boja. Zato sovražite birokratizem, sovražite papirnato uradovanje.« POUSTAVNA KREPITEV DELEGATSKEGA SISTEMA In ko danes, po 35 letih slišimo in analiziramo te besede, šele spoznamo, da odposlanci niso sprejemali le kratkoročne odločitve narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju, ampak tudi zelo pomembne daljnosežne napotke naše socialistične družbene izgradnje. Nadvse aktualni pa so ti napotki prav danes, ko se na temelju nove ustave in zakona o združenem delu bije boj družbene preobrazbe, odnosov v združenem delu in v družbi nasploh. Tu smo še vedno priča pojavom na vseh ravneh, da se družbeno preobrazbo večkrat pojmuje že s tem, da se normativno uskladijo določila v raznih samoupravnih sporazumih in aktih z določili zakona. Vse premalo pa je še prisoten boj za nove odnose brez družbenega odtujevanja sredstev za delo in dohodka od njegovih ustvarjalcev. V razpravah na zborih delavcev smo bili do podrobnosti seznanjeni s poslovanjem v devetih mesecih tega leta. Zadnje trimesečje pa bomo prav tako do podrobnosti predelovali in o njem razpravljali na zborih delavcev. To je novost zakona o združenem delu, ki nas obvezuje, da o vseh stvareh vsi razpravljamo in tako tudi dejansko gospodarimo. In prav to je tista velika pridobitev, ki si jo je pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita izbojeval naš delavski razred. OCENA DEVETMESEČNIH REZULTATOV Na zborih delavcev smo ugotovili, da je bilo poslovanje v vseh delih in dejavnostih naše DO tudi v tem letu uspešno. Fizični obseg je po-rastel v vseh dejavnostih. Temu primeren pa je tudi finančni rezultat. Tako znašajo indeksi za leto 1977 °/o za celotni prihodek 138 dohodek 134 prispevek iz dohodka 124 čisti dohodek 138 osebni dohodek v masi 143 poprečni osebni dohodek 133 Na zborih delavcev so bile kritično obravnavane vse postavke, predvsem pa postavke stroškov, na katere lahko vplivamo. Med temi zavzemajo najpomembnejše mesto stroški, ki v 9 mesecih znašajo elektrike 181,490.000 din vode 197,000.000 din kurjave 539,000.000 din živila 1.500,000.000 din Čeprav so bile te postavke tudi na prejšnjih zborih delavcev zelo kritično obravnavane, pa še vedno ugotavljamo stvari, ki teh stroškov ne zmanjšujejo. Na sestankih družbenopolitičnih, samoupravnih in vodstvenih struktur smo se zato dogovorili za odpravo še obstoječih pomanjkljivosti. Prepričani smo, da bo le na ta način mogoče obdržati doseženi uspeh devetih mesecev in da bomo k danes izplačanemu delu dohodka tudi po 12-mesečnemu obračunu namenili še nekaj za osebne dohodke. Za te pa vemo, da v naši sodobni gospodarski družbi niso več socialna, ampak globalno ekonomska kategorija in zato se moramo tudi s te plati zanje boriti. Ker je letos leto reelekcije, je prav, če na kratko preletimo, kako smo gospodarili v zadnjih 4 letih in s kakšnimi programi nastopamo v novem mandatnem obdobju. IZVRŠEVANJE DOLOČIL ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Če se nekoliko ozremo na prehojeno pot v pretekli mandatni dobi, ugotovimo, da tudi tokrat pot ni bila povsem ravna in gladka, nasprotno, bila je zelo razgibana in na določenih odsekih tudi strma. Vendar pa bomo spoznali, ko bom naše prehojene poti podkrepil tudi s podatki, da smo vse klance pa tudi skalnate previse uspešno premagovali. In če se nato vprašam, od kod smo črpali energijo za uspešen pohod, moram reči, da se je tudi tokrat izkazala enotnost kolektiva, ki se je v veliki večini disciplinirano samoupravno zoperstavljal vsem negativnim pojavom, ki so nujni spremljevalci vsakega pohoda. V tej polpretekli dobi je bilo nadvse razgibano samoupravno družbenopolitično življenje. Bili smo aktivni tvorci krepitve delegatskega sistema kot osnovne postavke našega samoupravljanja. S ponosom lahko ugotavljamo, da smo bili med redkimi delovnimi organizacijami, ki so v celoti zadostile vsem zahtevam zakona o združenem delu. V zakonitem roku smo pripravili in sprejeli vse samoupravne akte in odločitve, ki so jih pred nas in družbo kot celoto postavili kongresi ZK, nova ustava in zakon o združenem delu. Skupno je bilo v tem času sprejetih 8 samoupravnih sporazumov, 5 statutov in 21 pravilnikov. In prav te predpriprave so po zaslugi subjektivnih sil, te pa so, kot vemo, organizacija ZK, sindikat, mladina, ZB, znotraj kolektiva prispevale k večji aktivizaciji vseh samoupravnih institucij, kar je v končni fazi dalo tudi ugoden ekonomski učinek. Tudi v tem mandatnem obdobju je bilo delo v naši delovni organizaciji zelo raz- Vseh delavcev, ki so združevali delo leta 1974 je bilo 568, leta 1977 pa 761, indeks 133. Ti so opravili v letu 1974 1,189.672 delovnih ur in v letu 1977 1,274.812 delovnih ur, indeks 107. Vidimo, da smo v vseh dejavnostih lepo napredovali, padec beležimo le pri mineralni vodi. gibano, tako na poslovno komercialnem, kot tudi na organizacijskem in investicijskem področju. RAZISKOVALNE IN INVESTICIJSKE NALOŽBE Na investicijskem področju pomeni največjo delovno zmago izgradnja hotela Do-nat in nove plinarne, izdelava cistern pri kupcih, nabava avtocistern s prikolico ter 12 kamionov za prevoz vode, usposobitev novih etaž v terapiji, nabava sodobnega rentgenskega aparata, gastroskopa ter vrste novih aparatur za fizioterapijo. Modernizirali smo hotel Boč in Strossmajerjev dom. Nabavili smo nova dvigala za terapijo, hotel Boč in Ljubljanski dom. Modernizirali smo pralnico, povečali in posodobili kurilnico. Prav tako so se modernizirale tudi delovne skupine, ki skrbe za vzdrževanje stavb in naprav ter za izgled kraja. Nadaljevali smo z raziskovalnimi deli na vrelčnem področju. Skupno je bilo v teh letih izvrtanih 3061 m vrtin in v ta namen porabljenih prek 1 milijarda starih dinarjev. Investicijske naložbe v teh letih so znašale skupaj 146,326.000 din, od tega lastnih sredstev 61,717.000 din, bančni krediti 84,609.000. Temu pa je potrebno dodati še za 1 milijardo starih dinarjev sredstev investicijskega vzdrževanja. Te investicijske naložbe pa so dale ob skrbnem gospodarjenju tudi fizične in finančne rezultate. Tu bom podal le nekaj najosnovnejših podatkov, ki izhajajo iz eksterne realizacije To smo že obravnavali na podobnem zboru pred dvemi leti, zato o tem ne bi izgubljal besed. CELOTNI PRIHODEK IN OSEBNI DOHODKI Glede na prikazan večji fizični obseg v primerjavi z delovnimi urami, vidimo, da Fizični obseg 1974 1977 Indeks Zdravniški pregledi 31.186 37.247 120 Fiziot. postopki 190.095 218.580 115 Nočitve 255.418 300.032 117 Prodana mineralna voda 32,180.000 26,008.429 81 Prodane BP — 761.248 — Prodan CCb 1,419.193 2,057.500 145 se je dvignila tudi produk- dar j en ju naslednji finančni tivnost. Ta fizični obseg pa rezultat: je dal ob skrbnem gospo- ______________________________1974__________1977 Indeks Celotni prihodek 134,065.449 223,520.190 166 Dohodek 50,880.999 95,070.848 186 Iz teh skromnih podatkov ni težko razbrati, da je bilo naše poslovanje uspešno. Še posebej pa pričajo, da so bile investicijske naložbe pravilne. Vsa skrb je bila tudi v tej mandatni dobi namenjena družbenemu standardu in rasti osebnih dohodkov. Čeprav slednjim vsa leta posvečamo veliko skrbi, se le s težavo prebijamo do cilja, ki smo si ga zastavili že v pretekli mandatni dobi, to je, da dosežemo oziroma presežemo republiško poprečje, s katerega smo zdrknili pred leti. Leta 1974 je znašal indeks na republiško poprečje ko- maj 84, in to 2297 proti 2746, lani pa že 99 %> in to 4623 proti 4693, letos pa računamo, da bo presežen. Iz tega vidimo, da je bila naša usmerjenost pravilna in da smo se cilju krepko približali. Zato moramo s to našo naravnanostjo nadaljevati in se moramo tudi iz tega vidika truditi za dobro gospodarjenje, pod katerim razumemo, da bo organizacija dela kar najboljša, da bomo z dvigom produktivnosti, z vsestransko štednjo in koristno izrabo delovnega časa to tudi dosegli. Osebni dohodki in prejemki pa so bili naslednji: 1974 1977 Indeks V masi 31,354.145 52,090.041 198 Poprečni 2.640 4.417 167 Sklad skupne porabe 3,360.000 4,200.000 125 Za stanovanjsko izgradnjo 1,980.000 2,244.104 113 Ti podatki ne potrebujejo komentarja, ker nazorno povedo, da organi upravljanja temu problemu posvečajo vso pozornost. Zato tudi pavšalne kritike, pa čeprav maloštevilne, niso na mestu, ker ne prikazujejo dejanskega stanja in so zato enostranske ter samoupravljanju tuje. Res pa je, da so razmerja med posameznimi kategorijami porušena. Da bi odpravili te anomalije, prav sedaj poteka akcija za medsebojno uskladitev, katero smo poverili Razvojnemu centru Celje. Iz tega kratkega prikaza smo lahko vsi ugotovili, da je bila naša politika v pretekli mandatni dobi uspešna, in zato lahko rečem, tudi pravilna. To potrjujejo tudi visoka družbena priznanja, ki jih je v tej dobi pridobil naš kolektiv in to Kraigherjevo nagrado in inovacijsko zlato verižico republike ter priznanje občinske skupščine Šmarje pri Jelšah. Tudi v bodoči mandatni dobi moramo nadaljevati z investicijskimi naložbami, ker le tako gremo v korak s časom. NEPOSREDNE NALOGE IN INVESTICIJE Najpomembnejša naložba bo vsekakor gradnja še ene- ga hotela, modernizirati in dograditi bo potrebno terapijo ter dopolniti strojno opremo v polnilnici. Vzporedno s temi pa bomo modernizirali tudi obstoječe nastanitvene, restavracijske in vzdrževalne objekte ter naprave. Tako smo že pričeli z renoviranjem Slovenskega doma, Soče in Styrie, za kar bo porabljenih okrog 3 milijarde starih dinarjev. Da je taka usmeritev pravilna, smo videli iz podatkov, da so naložbe dale nove zaposlitve in pripomogle k višjemu standardu. Poleg nalog v materialni in kadrovski sferi pa bo potrebno, če hočemo, da bodo te uspešne tudi v tej dobi, krepiti samoupravljanje do te meje, da bo slehernemu izmed nas, najsi bo v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, zagotovljen tak položaj, da bo lahko upravljal in združeval dohodek, tako za razširjeno reprodukcijo kot tudi za osebne potrebe. Tu bo še posebna odgovornost nas organizatorjev dela ter delavcev DSSS, še posebej planerjev, da bomo pravočasno pripravljali materiale. Naloga subjektivnih sil pa bo, da bodo poskrbele za pravilne in tvorne razprave, ker bo le tako mogoče doseči predvidene naloge. Rogaška Slatina - četrta v turistični ureditvi Posebna komisija za ocenjevanje urejenosti turističnih krajev v celjski turistični regiji, ki jo je imenovala Celjska turistična zveza iz Celja, je tudi letos opravila ocenjevanje. Na prvo mesto je uvrščeno mesto Velenje. Poznavalci urejenosti mesta Velenja temu brez pridržka pritrdijo. Rogaška Slatina je dosegla četrto mesto. Ali smo s takšno uvrstitvijo lahko zadovoljni? Napravimo kratek sprehod in ocenimo. Urejen in ves čas skrbno negovan park z nasadi in s sprehajališči je močno nagnil tehtnico na desno stran. Morda tudi obnovljene fasade nekaterih večjih javnih zgradb (Sonce, Evropa, Tržaški dom, Ljubljanski dom, stanovanjska hiša Sretenovič, naše delavnice v stari terapiji), okusno urejena nova trgovina v Ratanski vasi, nemotena preskrba s pitno vodo, mnoga asfaltirana cestišča v okolici. Komisija pa morda ni videla nekaterih šibkih točk, ki bi jeziček na tehtnici močno pomaknile na levo. Bodimo samokritični in si jih sami oglejmo, saj star pregovor pravi: kdor prizna, je na dobri poti k poboljšanju. Naštevanja bodo dolga, pa vendar še nepopolna. Razsvetljava cest, parkov in sprehajališč ne dosega niti 30 °/o potrebne osvetljenosti. Daje videz nepopolne zatemnitve ob letalskem alarmu. Glavna cesta ni redno čiščena in večkrat oprana. Ob delavnicah in za njimi je polno navlake. Pri trgovini Trgopromet leže na dvorišču gomile kartonske in druge embalaže. Objestni vozniki različnih motornih vozil nesankcionirano divjajo po cestah, trušč mopedov ne utihne niti v pozno noč. Domala vse klopi za počivanje ob poteh so uničene ali pa poškodovane. Avtobusna postaja dejansko, v objektivnem smislu, ne obstoja. Vse breme potujočega občinstva je hočeš-nočeš prevzela restavracija Pošta. Struga potoka je onesnažena in še vedno sprejema vso mogočo navlako, ki jo najdemo že v neposredni okolici parka. Zlikovci so nam poškodovali domala že vse kažipote ob poteh v okolico. Oddelek milice beleži vedno večje število primerov namerno poškodovanih parkiranih vozil. Pokrito sprehajališče, ali imenovano z domačim imenom vandelban, je s svojim videzom že dobilo med nami domovinsko pravico. Naši gostje pa ga neumorno fotografirajo v vlogi satelita modernemu hotelu Donat. Telefonske naprave že dolgo več ne zmorejo ustreči zahtevam sodobnega turista, pa tudi poslovnosti organizacij. Severni sosedje neverjetno zmigujejo z glavo, ko morajo po nekaj ur čakati na zvezo, ki je morda 80—100 km oddaljena od nas. Tudi občevanje v živi besedi z gosti ni vedno na višini. Čeprav nam vedno tuj jezik ne teče gladko, pa bi to premostila dobra volja, profesionalen nasmešek in vljudno pozdravljanje. Beležimo tudi prijave inozemskih gostinj, na katere so šolski otroci metali kamenje. Nočni mir je čestokrat moten in pomanjkljivo varovan. V gostinskih lokalih pride čestokrat do fizičnih izgredov, ... (žal bi še lahko našteval). K doseženi uvrstitvi, dovolite, moj osebni komentar: »SODNIKI — HVALA VAM!« VRELCI VRELCI Nove možnosti zdravilišča Čutim prijetno dolžnost in veselje, da se enkrat oglasim v glasilu Zdravilišča, ki ga poznam že vrsto let, sledim razvoju, kjer sem deloval kot krajevni zdravnik, pa tudi kot zdraviliški zdravnik. Moje bežno razmišljanje bi posvetil dvema vprašanjema: možnosti razširitve balneološke dejavnosti zdravilišča na aerosolsko terapijo dihal in možnostim vključitve balneologije v edukacij sko dejavnost Medicinske fakultete. Za oboje obstoje realne možnosti. OBOLENJA DIHALNIH ORGANOV Kot otorinolaringolog in in alergolog se dnevno srečujem s problematiko dihalnih obolenj, saj je 25 °/o populacije nasploh prizadete z dihalnimi obolenji, vsaj v Celju pa tudi 50 °/o predšolske in šolske mladine od celokupnega števila obolenj. Vsekakor so povzročitelj škodljive primesi v makro-klimi okolja, v mikroklimi delovnih mest, človekovi konstituciji in alergični dispoziciji dihal itd. Že sam suh zrak v prostorih, ki jih ogrevajo radiatorji ima le 20 do 35 % vlage namesto 65 do 80 %>, kolikor bi bilo potrebno za normalno delovanje sluznice nosu, žrela in nižje ležečih dihalnih poti. Zato ni naključje, da se mi je že pred leti samo po sebi vzbudilo vprašanje o možni koristnosti aerosolske terapije oziroma inhalizacij mineralnih vod naše ožje domovine. Res je, da mnoga tuja zdravilišča kar s pridom uporabljajo metodo inhalacij pri kroničnih in degenerativnih obolenjih dihal. Priznati pa moramo, da je le bolj na empirični osnovi, na izkušnjah in občutkih bolnikov ter zdravnikov. Le malo je možnosti znanstvenih metod dokazovanja učinkov pri človeku, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Potrebne so raziska- ve s poskusi na živalih, saj jih po končani raziskavi žrtvujejo in lahko odvzemamo posamezna tkiva in organe za biokemične, citološke in histološke raziskave. UČINKOVANJE VRELCA DONAT NA SLUZNICO DIHAL V našem primeru smo delali mikroskopsko histološko raziskavo s stereološko pro-storninsko metodo ocenjevanja posameznih sestavin sluznice smrčka sapnika v posameznih poskusnih pogojih. Potekale so na Institutu za histologijo in embriologi-jo Medicinske fakultete v Ljubljani in so pokazale zanimive rezultate za nadaljnjo pot raziskovanja, kako učinkuje vrelec Donat, kako raztopina njegove vodilne komponente magnezijevega sulfata, pa tudi navadna vodovodna voda za primerjavo inhalacij. Živali pa so tudi pile za časa raziskave kot edino tekočino vrelec Donat. Vse skupine smo primerjali s kontrolno, ki ni dobivala ničesar. Prav Donat je vrelec, za katerega vemo, da ima največ magnezijevih soli, pa tudi na splošno velja za zelo koncentriranega. Zato je bilo pričakovati možne spremembe prav z njim. V nasprotnem primeru so inhalacije vseh drugih zdravilnih vrelcev, ki imajo v sebi bistveno manj rudnin kot Donat, nesmisel. Raziskava je pokazala, da imajo prav inhalacije Donata ohrabrujoče rezultate pri določenih spremembah dihalne sluznice. Gre za strogo določena stanja. Ne bi bilo vseeno, celo škodljivo, ko bi inhalacije stanjšale že itak tanko, izsušeno sluznico. Niti ne bi bilo strokovno zadebe-ljevati že oteklb' in vneto sluznico dihalnih poti. Tako ta prva tovrstna raziskava nasploh ni bila samo doktorat znanosti iz balneoloških ved pred dvemi leti, temveč je podala nekatere rezulta- te in ideje za perspektivno uporabo v humani medicini, to pa naj bo tudi cilj znanstvenih raziskav v medicini. Tudi kasnejše raziskave nekaterih vrelcev po avtorjevi metodologiji so pokazale nekatere učinke in pri oblikah stanja sluznice, ki si z Dona-tom ne konkurirajo med seboj. Vsekakor pa je bil vrelec Donat prvi, ki je bil raziskovan z inhalacijami po tako imenovani stereološki histološki metodi in metodi iskanja objektivnih statistično prezentiranih meritev sprememb dihalne sluznice. To potrjujejo tudi številna predavanja na domačih in mednarodnih kongresih ter objava člankov v domači in tuji strokovni in raziskovalni literaturi. Tako je ime Rogaške Slatine in vrelca Donat prišlo tudi v referate in kongresne zbornike širom po Evropi, seveda v krogu otorinolaringologov, alergologov, aerosolologov in anatomov. Naj se povrnem k uvodni misli o nadaljevanju tovrstnih raziskav na podlagi kliničnih in empiričnih izkušenj, grajenih na podlagi in teoretičnih predpostavkah otorinolaringologije ter dosedanjih raziskav. Potrebo po rehabilitaciji dihal še predobro poznamo, obolenj je čedalje več. Otorinolarin-gologi in alergologi pa smo, na žalost, zaenkrat navezani le na omejene možnosti ta-lasoterapije, t. j. obmorskega zdravljenja. To je daleč, pa še problem kapacitet je prisoten. Prav vrelec Donat je eden, ki je pokazal izredno ohrabrujoče rezultate ob predvidevanju določenih oblik okvar in obolenj sluznice nosu, sinusov, sapnika itd. v živalskih poskusih. Rezultate teh pa lahko s polno mero previdnosti, znanja in kritičnosti prenašamo v pogoje humane medicine. BALNEOLOGIJA KOT MEDICINSKA VEJA Drugo, kar sem v začetku omenil, je problem balneologije kot medicinske veje in njene vključitve v edukacij-s ki proces medicinske fakultete. Mislim, da nam je zaradi naravne lege in zemelj- skih karakteristik naše domovine dana blagodat, da razpolagamo z naravnim bogastvom zdravilnih vrelcev bolj kot nekateri drugi. Na nas je, da tako pomembno zdravstveno in gospodarsko dejavnost, kot je zdraviliška rehabilitacija in balneologi-ja, vključimo v enotne tokove medicine kot ene njenih enakopravnih vej. Na žalost, kot je ugotavljal pisec enega prejšnjih prispevkov, je poznavanje balneologije oziroma natančneje balneomedi-cine s strani študenta in kasneje zdravnika, premajhno. Tako v času študija, ne trdim, da predmetnik ni natrpan, o balneologiji ne sliši ničesar. Tudi v času specializacije bi moral biti spoznan z možnostmi balneoterapije na svojem ožjem specialističnem področju. Prav bi bilo, da bi spoznal osnove balneologije, medicinsko in znanstveno utemeljene metode izkoriščanja naravnih zdravilnih vrelcev, indikacije za rehabilitacijo posameznih obolenj, kot tudi kontraindikacije. To velja tudi za samoupravne sporazume zdravstvenih skupnosti, saj se dnevno srečuje s to problematiko. Prav tako bi bil umesten zgodovinski prikaz zdravilišč, njihovih možnosti in razvoja njihove dejavnosti, opremljenosti in še posebej najvažnejšega, to je zdravstvene ekipe. Ne bi bilo odveč, če bi se zdravnik na specializaciji posamezne medicinske veje spoznal z možnostmi terapije in rehabilitacije zdravilišča svojega specialističnega področja. Prav tako pa bi bilo potrebno proučevati in preprečevati negativne ekološke vplive na območju zdravilišča in ohranjevati vsaj status quo, če že ne izboljšati sedanje stanje. SPECIFIČNA ZNANJA PRI ZDRAVILIŠKI DEJAVNOSTI Z vseh strani grozi, da se zdraviliško okolje slabša z onesnaževanjem voda, ozračja, hrupom, kurilnimi napravami itd. Tudi medicinske sestre bi bilo potrebno dodatno izobraževati v balneo-loški smeri, saj se delo v VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. 8. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE V prisotnosti predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita je v Beogradu potekal 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na naj večjem delovnem dogovoru jugoslovanskega delavskega razreda se je zbralo 1400 delegatov iz vse države, med njimi pa je bilo tudi 50 delegatov naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Kongres so spremljale 102 delegacije sindikalnih gibanj iz vsega sveta. Po otvoritveni slovesnosti je na kongresu prvi spregovoril tovariš Tito, častni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. S svojim govorom je dal na 8. kongresu dragocen prispevek k reševanju družbene in ekonomske dileme: gre za razmerje in medsebojno odvisnost stopnje gospodarske rasti in ekonomske stabilnosti, se pravi za vprašanje, ali naj načrtujemo hitrejšo rast za ceno negotove stabilnosti, ali pa naj se trenutno zadovoljimo s skromnejšo stopnjo rasti v stabilnejših ekonomskih in družbenih razmerah. Predsednikov predlog je, da se zavzemamo za stabilnejše gibanje. Velik poudarek je dal produktivnosti dela, ki je ogrodje stabilizacije gospodarstva. Kongres je delal v sedmih komisijah, in sicer: komisiji za razvoj samoupravljanja in političnega sistema ter naloge Zveze sindikatov, komisiji za socialistične samoupravne družbeno ekonomske odnose, v materialnem in družbenem razvoju ter naloge Zveze sindikatov, komisiji za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter naloge Zveze sindikatov, komisiji za delovne in življenjske razmere ter naloge Zveze sindikatov, komisij za politično-orga-nizacijsko in kadrovsko graditev Zveze sindikatov ter spremembe in dopolnitve statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, komisiji za mednarodno sindikalno sodelovanje in komisiji za zadeve jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini. Bistvene ugotovitve in naloge, ki so si jih zadale komisije Komisija za samoupravljanje in politični sistem Ugotovljeno je bilo, da so bili v minulih štirih letih doseženi pomembni uspehi, da smo združeno delo postavili na temelje, ki jih terja zakon, nismo pa še zagotovili, da bi delavec resnično odločal o vseh pomembnih zadevah v tovarni in zunaj nje. Naloga Zveze sindikatov je, da vzpodbuja in krepi samoupravne odnose ter delegatsko odločanje. Utrditi je potrebno samoupravno veljavo delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, kajti samoupravni odnosi v TOZD so osnova vsega našega Komisija za socialistične samoupravne družbeno ekonomske odnose ter materialni in družbeni razvoj Poudarjen je bil pomen izvajanja veljavnih sistemskih zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih dogovorjenih ukrepov in akcij. Postavljena je bila zahteva za hitrejše sprejemanje bodočih zakonov, dogovorov in sporazumov. Posebna pozornost naj velja racionalnosti in družbeno ekonomski upravičenosti novih investicij, povečevanju produktivnosti dela in znanstveno raziskovalnemu delu v gospodarstvu. Delegati so predlagali, da se govor predsednika Tita »vgradi« v besedilo resolucije. Komisija za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke Največ govora je bilo o pridobivanju dohodka na vseh ravneh, še posebej o sodelovanju v skupnem prihodku in dohodku, o svobodni menjavi dela, delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, o tekočem in minulem delu. Ugotovljeno je bilo, da se družbeno ekonomski odnosi spreminjajo prepočasi, da so se na področju pridobivanja prihodka in dohodka pokazale težnje zadrževanja kupoprodajnih odnosov, centralizacije pri oblikovanju in delitvi dohodka na ravni delovne organizacije. Vse to seveda pelje v rast stroškov, večanje inflacije, po drugi strani pa v zmanjševanje zanimanja za združevanje dela in sredstev. Doseči je treba, da bo dohodek TOZD družbenih dejavnosti odvisen od njihovega prispevka k ustvarjanju nove vrednosti in povečevanju produktivnosti dela. Še naprej je treba izpopolnjevati delitev dohodka za osebne dohodke glede na rezultate dela in postavitev ustreznih meril za nagrajevanje po delu. Komisija za življenjske in delovne razmere Sindikat je v obdobju med kongresoma spremljal predvsem odnose med produktivnostjo dela in dohodkov in ugotovil, da je žal inflacija še posebej negativno vplivala na standard delavcev, ker so življenjski stroški rasli hitreje kot je bilo dogovorjeno. Komisija je v svoji razpravi zajela vsa pomembna vprašanja materialnega in družbenega položaja delavcev. Posebna pozornost je veljala stanovanjem in stanovanjski gradnji, delovnim pogojem in zdravju, toplemu obroku med delovnim časom, letnemu oddihu, varstvu otrok. Razpravljala je tudi o delovnih odnosih, nadurnem delu, položaju sezonskih delavcev. Komisija za politično, organizacijsko in kadrovsko graditev Zveze sindikatov ter za spremembe in dopolnitve statuta ZSJ Zadane naloge: usposabljanje Zveze sindikatov, da bo čimbolj učinkovito in celovito uresničevala svojo družbeno vlogo v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, da bo z lastno akcijo zagotavljala pogoje in širila prostor za neposredno samoupravno odločanje delavcev v združenem delu in v političnem sistemu. Vso pozornost je treba posvečati osnovni organizaciji, kajti prav od te je odvisna uresničitev ustavne in družbene funkcije Zveze sindikatov kot celote; izvršne odbore moramo razvijati kot organizatorje aktivnosti osnovne organizacije, moramo jih kadrovsko usposobiti, da bodo pravočasno prisluhnili vprašanjem, na, katera opozarjajo delavci. Krepiti je treba organizacijo Zveze sindikatov v občini, kajti v njej se uresničuje znatni del skupnih interesov in zadovoljujejo številne skupne potrebe delavcev. Razširjena družbena vloga sindikatov in nove funkcije v združenem delu ter v družbi nasploh terjajo od Zveze sindikatov stalno, organizirano in sistematično usposabljanje sindikalnih kadrov v vseh organizacijah in organih. Komisija za mednarodno sindikalno sodelovanje Ker si socialistična misel in praksa vztrajno utirata pot na vse kontinente, je nuja, da se v tem boju za družbeno preobrazbo razvije popolna vzajemna podpora in solidarnost vsega delavskega razreda. Naloga ZSJ je, da še nadalje nudi vso pomoč in podporo narodom, ki se borijo za nacionalno osvoboditev, da s svojo dejavnostjo prispeva k mednarodnemu razumevanju, razvoju sodelovanja in enotnosti delavskega razreda ter sindikalnega gibanja. Komisija za zadeve jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini Komisija se je dotaknila naslednjih problemov in vprašanj: možnost za vrnitev v domovino in ustrezna zaposlitev, izobraževanje otrok in odraslih, delo jugoslovanskih klubov v tujini, organiziranje društvenega življenja in informiranje. Velja poudariti, da so poseben pečat razpravi dali delegati delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Če na kratko povzamemo delo 8. kongresa ZSJ, lahko ugotovimo, da je odkrito in jasno govoril o glavnih smereh boja, ki ga bijemo za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Opozoril je na pomanjkljivosti in na počasnost pri uresničevanju zakona o združenem delu in drugih dogovorov in sporazumov delavcev, na nevarnost nadaljnjega omejevanja materialne podlage samoupravljanja. Govoril je o potrebi, da hitreje uveljavljamo delitev po rezultatih dela, o razkoraku med potrebnimi kadri in tistimi, ki čakajo na delo, zatem o standardu, ki za delavce pomeni: več stanovanj, boljše varstvo in še veliko drugega, kar jim lajša življenje in delo. Kongres je potrdil neomajno enotnost in odločnost delavskega razreda Jugoslavije, da vztraja pri reševanju protislovij in problemov, o katerih je bil govor. K. B. zdravilišču loči od ambulantnega, porodniškega, kirurškega itd. Tu so popolnoma drugačni pogoji dela, potrebni so pristnejši kontakti s pacientom, trajajo dalj časa, naročeni so po razporedu in ni 60, 80 in več pacientov na dopoldan. Tudi poznavanje fizioterapevtskih postopkov, učinkovanja zdravilnih voda, postopkov inhalacij, poznavanje dietetike in podobno je pri tej dejavnosti sester potrebno. Ne gre za dvojnost delovanja v smeri fizioterapije in dietetike. Tem je to osnovni poklic, pri medicinski sestri pa gre za razširjeno informiranost in večjo razgledanost. Po nekajletnem premoru, ko slovenska balneomedicina ni imela svojega univerzitetne- ga učitelja na medicinski fakulteti, je bil pred pol leta na podlagi vseh habilitacijskih postopkov izvoljen docent za balneologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pred nami je odgovorno in obsežno delo, da uspemo z vso resnostjo in sodelovanjem vgraditi v celotni zdravstveni vzgojni in varstveni sistem ter medicinski študij balneomedicino kot pomembno in enakopravno medicinsko vedo. Naj končam svoje razmišljanje z željo, da bi oba problema kar najhitreje in najuspešnejše realizirali v prid bolnikov in preventivnih ukrepov zdravstvenega varstva prebivalstva. Doc. dr. sci. mgr. dr. Janez Kraševec VRELCI VRELCI Spominski dom na Knežcu - kako dalje? Predstavniki družbeno političnih organizacij in Krajevne skupnosti iz Rogaške Slatine so imeli novembra letos posvet o vključitvi Knežca v ambient vsega dogajanja pri nas. Posveta se je udeležil tudi tovariš inž. Pavle Žaucer, član federacije in član sekretariata odbora podpisnikov in eden glavnih pobudnikov za postavitev spominske hiše velikima sinovoma naše dežele — očetu dr. Francetu in sinu Borisu Kidriču. Z doseženo stopnjo predstavitve tega izjemnega kulturnega spomenika slovenski in vsej jugoslovanski javnosti v prvem letu po njegovi otvorit-tvi smo lahko le delno zadovoljni. Po zbranih podatkih je imela hiša v osmih mesecih okoli desettisoč obiskovalcev. To so bile skupine iz raznih krajev naše ožje domovine in po- samični obiskovalci domala iz cele Jugoslavije, med njimi mnogo zdraviliških gostov. Pogrešajo pa številnejši obisk iz vrst tukajšnjih krajanov. Ta ugotovitev nam ne more biti v ponos. Naj bi ne bilo Slatinčana, ki ne bi vsaj enkrat obiskal ta muzej. Če bo prišlo do reorganizacije krajevne skupnosti, bi morala samostojna KS Brestovec prevzeti ime »Krajevna skupnost Franceta in Borisa Kidriča«. Vse edicije o Rogaški Slatini bi morale vsebovati vsaj osnovne podatke o Knežcu. Vodič o Knežcu bi morala imeti sleherna hiša v krajevni skupnosti. Vse šole bi morale sprejeti v učne programe obširnejšo snov o obeh velikanih slovenske besede in socialistične revolucije. Soba na Knežcu naj bi postala učni kabinet za šole, SLO in za podobne primere. Čimprej mora biti podpisan družbeni dogovor o vzdrževanju tega kulturnega spomenika. Družbeno politične organizacije naj sprejmejo minimalni program o urejanju Knežca. Zavedajmo se, da nas Knežec obvezuje. Knežec ni le skromna hiša na naših tleh. Postati mora sinonim teženj in borbe slovenskega naroda za njegovo mesto med kulturnimi narodi, za socialno pravičnost in narodnostno neodvisnost. V tem spomeniku so utelešena hotenja in napovedi Franceta Prešerna, Cankarja in drugih velikanov slovenskega naroda. Sč. PODELITEV JUBILEJNIH NAGRAD IN PISMENIH PRIZNANJ Praznik Dneva republike 29. november smo proslavili vsi delavci Zdravilišča na skupni proslavi dne 27. 11. 1978 v Zdraviliški dvorani. Tudi letos so bile ob tej priložnosti podeljene nekaterim delavcem jubilejne nagrade in pismena priznanja za delovno dobo pri Zdravilišču. V skladu s sindikalno listo za leto 1978 so znašale višine nagrad: za 30 let skupne delovne dobe 5.468 din; za 20 let skupne delovne dobe 4.100 din; za 10 let skupne delovne dobe 2.734 din. Jubilejne nagrade so prejeli: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST ZDRAVSTVO 30 let Ulaga Francka 20 let Lesjak Franc, Narat Marija, Zupan Marija. 10 let Anderlič Marjan, Čebular Alojz, Ilijaš Zofija, Dr. Šuta-lo Anica. RESTAVRACIJE 30 let Klepec Marija 20 let Kidrič Marija, Kamenšek Lucija, Koražija Rozina, Kregar Ana, Pažon Marija, Špilak Jože, Turnšek Stanislava. 10 let Blagotinšek Marija, Kuraj Matilda, Čebular Andrej ml., Čuček Marija, Dragovan Kristina, Hernavs Frida, Hrženjak Marija, Kuraj Jožefa, Ogriz Cecilija, Prijatelj Anica, Hasanovič Branka, Koražij a Marij a, Strašek Alojz, Škrabi Ivanka. HOTELI 30 let Bjelovučič Milena 20 let Cerovski Ivanka, Dovšak Terezija, Kos Cilka, Mikša Marija, Nežmah Hilda, Miloševič Marija. 10 let Bercko Ivanka TOZD POLNILNICA 30 let Pišek Zofija, Tratenšek Edi, Belič Jože. 20 let Frišek Karl, Gobec Ivanka, Krivec Vinko, Mlakar Jože, Polajžer Ana, Pohorc Bogomir, Polajžer Marija. 10 let Draškovič Zvonko, Stopar Hermina, Murko Stanislav, Plevkak Marija. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST 30 let Jager Leopold, Krumpak Jožefa. 20 let Šeligo Katica, Ducman Martin, Gajser Marija. 10 let Jersečič Janez, Kolar Franc, Grosek Karl, Galun Ignac, Zdolšek Danica. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 30 let Kitak Tončka, Kern Vida, Kegu Ivanka. 20 let Komar Milan, Sajko Antonija. 10 let Koželj Marjan, Šket Terezija. Pismena priznanja so prejeli: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST ZDRAVSTVO 20 let Narat Marija, Zupanc Marija. RESTAVRACIJE 20 let Drofenik Alojzija, Kidrič Marija, Kamenšek Lucija, Kregar Ana, Pažon Marija, Turnšek Stanislava, Koražija Rozina. 10 let Dragovan Kristina, Ogrizek Cecilija, Hasanovič Branka, Koražija Marija. HOTELI 20 let Cerovski Ivanka, Kos Cilka, Mikša Marija, Miloševič Marija, Potočnik Ana, Pod-hraški Marija. 10 let Čonžek Ana, Bercko Ivanka. TOZD POLNILNICA 20 let Gobec Ivanka, Mlakar Jože, Polajžer Ana. 10 let Kerin Rozika, Miloševič Dragoslav, Plavčak Leopold, Stopar Hermina, Plevčak Marija. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST 20 let Bračun Franc, r. 1932, Šeligo Katica, Gajser Marija. 10 let Zdolšek Danica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 30 let Jankovič Breda 20 let Kaiser Irma, Sajko Antonija, Kitak Antonija. 10 let Inž. Putanec Josip KADROVSKE NOVICE H U m O R Portir: »Želite, da vas zjutraj zarana zbudim?« Gost: »Hvala, ni potrebno. Vsako jutro se sam zbudim točno ob petih.« Portir: »Bi bili morda tako ljubeznivi, pa bi vi mene zbudili ob tej uri.« Gost: »Vaše porcije so tako neokusne, da bi jih morda le prašiči požrli. Poleg tega so pa tako majhne, da grem lačen od mize.« »Ste slišali, da je sinoči pes ugriznil tovariša Slivovca?« »Kako mu gre? Je kaj hudega?« »Njemu je že dobro, le pes je crknil zaradi zastrupitve z alkoholom.« »Bi hotela postati moja žena? Res, nisem bogat, sem pa edini dedič svojega zelo bogatega strica, ki živi v tem mestu.« Snubljenka ni nič odvrnila, le pogledala ga je vprašujoče. Čez nekaj tednov je snubec postal njen — nečak. Učitelj: »Vaš sin ima izredno žejo po znanju.« Mamica: »Da. Znanje ima po meni, žejo pa po očetu.« V mesecu novembru so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Škodič Stanislav — 10. 11. 1978, razporejen na opravljanje del in nalog priprava vseh vrst jedil — vrnil se je iz JLA; Potočki Štefanija — 17.11. 1978, razporejena na opravljanje del in nalog pomoč pri pripravi jedil — za določen čas. TOZD POLNILNICA Špoljar Boris — 21. 11. 1978, razporejen na opravljanje del in nalog — opravljanje vratarske službe, za nedoločen čas. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Malbaša Budimir — 1. 11. 1978, razporejen na opravljanje del in nalog prodaja proizvodov na terenu, zbiranje informacij (Reka). Delovno razmerje je v mesecu novembru prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Žogan Mariji — 8. 11. 1978, razporejeni na opravljanje del in nalog strežba in obračun gostinskih storitev, sporazumno; Bračun Dušanu — 9. 11. 1978, razporejenemu na opravljanje del in nalog priprava vseh vrst jedil, odhod v JLA; Šolman Mladenu — 13. 11. 1978, razporejenemu na opravljanje del in nalog skladiščnega delavca, sporazumno. Hoteli Polajžer Darinki — 17. 11. 1978, razporejeni na opravljanje del in nalog pomoč pri pospravljanju hotelskih sob, sezonska zaposlitev; Drofenik Mariji — 18. 11. 1978, razporejeni na opravljanje del in nalog pomoč pri pospravljanju hotelskih sob, sezonska zaposlitev. TOZD POLNILNICA Ogrizek Francu — 30. 11. 1978, razporejenemu na opravljanje del in nalog direktorja TOZD Polnilnica, invalidska upokojitev; Cep Jožetu — 7. 11. 1978, razporejenemu na opravljanje del in nalog razkladanj e-prebiranje, samovoljno zapustil delo; Jagodič Radkotu — 10. 11. 1978, razporejenemu na opravljanje del in nalog — opravljanje električarskih del, odhod v JLA; Krušič Karlu — 25. 11. 1978, razporejenemu na opravljanje del in nalog, upravljanje s parnim kotlom, odpoved. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Zbodula Mariji — 12. 11. 1978, razporejeni na opravljanje del in nalog prodaja proizvodov na terenu, zbiranje informacij, sporazumno; Križan Francu — 9. 11. 1978, pripravnik v oddelku za plan in analize, odhod v JLA; Cvetko Gizeli — 15. 11. 1978, razporejeni na opravljanje del in nalog samostojna obdelava dokumentov in izstavljanje faktur, sporazumno. Zakonsko zvezo je sklenila delavka Drozg Anica, razporejena na opravljanje del in nalog strežba in obračun gostinskih storitev v TOZD zdravstvena dejavnost. K. T. Naši gostje o nas Ne tako... Ugodna kritika, ki jo je napisal pritožitelj v svojem pismu o delavcih v terapiji in v recepcijah zbledi ob opisu skrajno nevljudnega vedenja nekaterih naših delavcev v strežbi. Takole nam piše: Moje pismo naj ne bo pritožba ali poskus iskanja zaščite, temveč bolj obsodba stanja, spričo katerega zapuščam vaše zdravilišče zelo nejevoljen. Škoda, ko pa zdravilišče uživa izjemen sloves v Jugoslaviji in zunaj nje. Pišem pa z željo, da se stanje popravi in da sloves še vnaprej obdržite. Smatram, da se zdravstveni in administrativni delavci korektno vedejo do gostov. To pa ne velja za nekatere natakarje v klubu in v restavraciji. Izvzel bi le eno natakarico in sobarice v Sti-riji, ki zaslužijo naj višje ocene (stanoval je v štiri ji št. 1413). Ko sem prvo jutro pri zajtrku vprašal natakarico, kaj je za zajtrk, je odgovorila: »Kaj je! To je kot včeraj!« Zaradi želodčnih težav sem moral mnogokrat piti čaj. V klubu sem moral vedno dolgo čakati, da so mi ga postregli. Nejevoljen zaradi čakanja sem pristopil k točilnici in zaprosil za čaj. Natakarica se je brezbrižno pogovarjala z dvema fantoma. Čakal sem nekoliko minut in nato sem ponovil naročilo. Le pogledala me je odsotno in nadaljevala pogovor. V tretje sem ponovil svoje naročilo, pa me je odurno pogledala. Vprašal sem jo, če ve, zakaj je sploh tukaj, nakar mi je drzno odgovorila, da ne ve. Ni mi preostalo drugega, kot oditi v restavracijo, kjer sem bil postrežen. Razmišljal sem in sklepal o njej: ali me nacionalno ne trpi, ali pa je skrajno nekulturna. To se je primerilo tudi drugim gostom in so se hoteli pritožiti. Menim, da ne spoštujejo stare ljudi. Star sem 70 let in močno izčrpan še iz borbe v vojni. Zakaj sem bil nastanjen v sobi še z enim bol- nikom? V Ljubljanskem domu je bolj udobno. Vplivajte na vaše delavce, naj bolj pozorno strežejo izčrpane prvoborce, saj nas je vedno manj živih. S spoštovanjem Pa j o Matič. Pismo je bilo napisano 2. decembra 1978. ... ampak tako V Rogaško Slatino prihajam občasno od leta 1958, stalno pa od leta 1973. Z mojimi prijatelji se stalno hranimo v Zdraviliškem domu. Tako smo domala spoznali večino vašega servisnega osebja in nimamo bistvenih pripomb na njihov odnos do dela. Med vsemi pa daleč prednjači servirka Turnšek Slavica. Njej gre vsa pohvala. Vsakega gosta, najsi bo tujec ali domačin, streže z enako vljudnostjo, z nasmeškom in s prijazno besedo. V vaši delovni organizaciji lahko služi kot primer zelo dobre delavke. Prosimo, da to objavite v vašem glasilu, nama pa pošljite en izvod tega. Duško Marič in Dušan Rogič, Zagreb. (Napisano dne 13. 11. 1978.) Sč. 7 VRELCI VRELCI Nagradna novoletna križanka Tudi letos smo vam pripravili nagradno novoletno križanko. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev, bomo z žrebom razdelili tri nagrade: — prvo v znesku 200 dinarjev, Rok za pošiljanje rešitev je 15. ja- nuar. — drugo v znesku 150 dinarjev, in Pri reševanju vam želimo obilo za- — tretjo v znesku 100 dinarjev. bave, pri žrebanju pa mnogo sreče! Sestavil Marko Napast Neznanka matiki C,rezilo, svinčnica Hrvaška in bosanska reka Bojazlji- Oblačilo baletnih plesalcev Ime več madaga-skarskih kraljic Izraelski politik Kotiranje las Gora v vzhodni Srbiji cij Tihotap- Predmet starinske vrednosti Pritrdil- Grad pri Ljubljani Vrsta skladbe števnik Velika morska riba Antična plošča za računanje Velika alžirska Grški amoret Rimska štirica Velika žitna kašča Maščoba ob drobovju Električna merska Planšarji Del stanovanja, Mesna svetniški Anglesl Živalski Del skeleta Znamka gospodinjskih strojev Koroška dolina Glas pri mukanju Ljubko- Gr. boginja reda Slovenska pokrajina Bakterija, ki povzroča gonorejo Živinska bolezen. vranični Avtomo- bilska oznaka ZDA Stroncij Aktivna delavka na terenu Pajčolan Denar za sto enot Prvi violinist ciganske kapele Moško Gostinski objekti kavbojev kamenje Stalen odjemalec Medena merno gibanje Predlog Redek nebesni Hrvaški Petrol Antično vS?rij' Lopa za tramvaje Površinska mera Mahab- harata Rekrut North Otok blizu Sardinije Petelinji boj Vnetje sluznice Gl. mesto žganje Ameriški filmski igralec (Jack) Znamka jedilnega olja I lončnica z visečimi vejicami Kolorit Snov, ki povzroča alergijo Sklepni glasbeni Deveti osnovnega Vrsta tkanine, Žida, Grška boginja Utrip s Zgodovinski kraj v Apuliji Igralna