Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 5. februvarija 1891. Letnik XIX. Ministerska kriza v Italiji. Nepričakovano je prišlo do ministerske krize v Italiji. Svet je mislil, da so poslednje volitve Crispi- jevo ministerstvo bolj utrdile, kajti pri teh volitvah so desničarji in radikalci bili popolnoma poraženi in vladna stranka je pridobila toliko mandatov, ka¬ kor ministerstvo samo ni pričakovalo. Povoljen izid volitve v Italiji vzbudil je zadovoljstvo ne le v Rimu, temveč tudi na Dunaji in v Berolinu, kajti tolmačil se je za zmago trodržavne zveze, katera si je torej pridobila simpatije tudi pri italijanskem narodu. Ko se je pa sešla zbornica, pokazalo se je kmalu, da se je izid volitve preoptimistično sodil. Mnogi novi poslanci so kmalu jeli kazati, da niso tako udani vladi, kakor se je mislilo. Začele so se kmalu mej poslanci skrivne intrige proti vladi. Nezadovoljnost je od dne do dne naraščala, ker se je pokazalo, da vlada ne bode mogla držati dane obljube, da ne bode uvedla n kakih novih davkov. Finančni položaj v Italiji je jako obupen. Pošli so dohodki, katere je imela država od konfiskovanega cerkvenega premoženja; sedaj pa nima drugih virov, nego žepe davkoplačevalcev ali pa k večjemu novo posojilo, ki se pa še z ugodnimi pogoji več dobiti ne da. Davki so pa že tako visoki, da jih je nemo¬ goče še povišavati, posebno ker seje narodno gospo¬ darsko stanje jako shujšalo zaradi napačne carinske politike, ki je dovela do toliko škod'jive carinske borbe s Francijo. Veliko milijonov požre v Italiji tudi vojska. Ker so se vojni troški jako povekšali, odkar je Ita¬ lija v tripel-alijanci; mnogi mislijo, da baš ta zveza naklada Italiji mnogo žrtev. Zveza z Avstrijo in Nemčijo itak v Italiji ni bila nikdar popularna. Na¬ rod je že večkrat kazal, da ni zadovoljen ž njo. Go¬ tovo bi že davno bili Italijani izstopili iz te zveze, LISTEK. Daniel Sorfir Pharim Džn. Njegov lastni življenjepis prevel X. „Mirabilia testimonia tua . . .“ ^Čudovita so tvoja pričevanja", kliče psalmist (ps. 118.) občuduje previdnost božjo, ki se kaže povsod, v življenju po¬ sameznih ljudij prav tako, kakor celih narodov. Zato imajo tako moč dobro pisani življenjepisi do nas, ker v njih vidimo, kako je roka božja vodila ka¬ kega človeka tako dolgo, dokler ga ni pripeljala do tja, kjer ga je hotela imeti. Zato smo tudi prepri¬ čani, da svojim čitateljem ustrežemo kaj zelo, če nekoliko opišemo življenje moža, nad katerim se prav posebno izpolnjujejo besede psalmistove, moža, čegar pota so tako čudovita, da nam ne preostaja druzega, kedar je premišljujemo, kakor vsklikniti: -Gospod, naš Vladar, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji 1“ Ustrežemo pa, upamo, zlasti tudi zavoljo tega, če objavimo kratek življenjepis o. Da¬ niela, zamorskega misijonarja, ker je nekaj dni živel tu med nami v Ljubljani in so se mu Slovenci tako priljubili, da se jih bode vedno spominjal. Našel je med nami toliko dobrih, vernih in darežljivih src, da jih bo, kakor je sam rekel, ohranil vedno v najlepšem spominu. In gotovo ne bo malo zanimiv ta življenjepis slednjič tudi radi tega, ker ga je o. Daniel sam spisal in torej še natančneje kaže značaj da niso trdno pričakovali, da pride do vojne, v ka- ; teri jim ta zveza donese kak dobiček; morda jim I Avstrija iz hvaležnosti odstopi južno Tirolsko in i velik del Primorja, da se tako dovrši politično zje- dinjenje naroda italijanskega. Ker se pa vojna vedno odlaša in Italija ima od trodržavne zveze samo bre¬ mena, dobička pa nobenega, ne čudimo se, da se pojavlja vedno večje nasprotje proti tej zvezi in proti Crispiju, ki je glavni zagovornik njen. Zaradi tega pa nezaupnica, ki se je izrekla Crispiju, velja tudi njegovi vnanji politiki, najbrž tej v prvi vrsti, čeravno je ministerski krizi dal neposreden povod zakon ob obdačenji alkohola. Nekoliko je pa krizo pospešila nameravana reforma uprave. Crispi se je lotil te reforme, da nekoliko zniža troške za administracijo. Pritožbe, da je uprava pre¬ draga, so bile v italijanski zbornici kaj pogosto čuti. Da se troški drugače zmanjšati ne dajo, kakor da se skrči število uradnikov, to je čisto na¬ ravno. Crispi je hotel zatorej pomanjšati število pre¬ fektov in podprefektov. Poslanci se pa s tako pre- membo niso nikakor mogli prav sprijazniti, kajti v tem so videli oškodovanje svojih interesov. Na mesta prefektov in podprefektov v Italiji posebno preže poslanci, in čim manj je teh mest, tem manj je zdnje upanja, da jih kdaj preskrbi država. Ta kriza je za trodržavno zvezo hud udarec. Naj bi tudi Crispi dobil nalog, da sestavi novo vlado, vendar odnošaji z Avstrijo in Nemčijo ne bodo več tako presrčni, kakor so bili dosedaj, ker bode vsaka vlada morala s tem računati, da narod ne mara za to zvezo, inače jo bodo pa dogodki pomeli s pozorišča, kakor so sedanje Crispijevo mi¬ nisterstvo. Tega ne rečemo, da bode nova vlada takoj iz¬ stopila iz trodržavne zveze in se približala Franciji. Proti taki premembi vnanje politike imajo v Italiji in mišljenje tega od Boga tako oblagodarjenega misijonarja. L Dinka. Narod Dinka ali Denka šteje 24 rodov biva¬ jočih v dolini belega Nila. Izmed teh govori 18 rodov Dinka-jezik, ki ni v nobeni zvezi in nobenem sorodstvu z drugimi sosednimi jeziki. Ljudstvo se peča večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Že v zgodnji mladosti morajo otroci opravljati govejo živino ter pasti ovce in koze. Ži¬ vina je edino premoženje in bogastvo gospodarjevo. Dečki pasejo in med tem jim katera izmed sester pripravlja kosilo. Stariši in večji otroci obdelujejo polje. Tako sem tudi jaz preživel svojo prvo mladost pri govedi v družbi svoje sestre Acciol, katero sem posebno ljubil. Pri poljedelstvu rabijo Dinka troje železno orodje najbolj sekiri podobno. Največje je kakih 50 cm dolgo. Kedar pride čas, da je treba obdelo¬ vati njivo, pobero najprej po nji vso suho travo ter jo sežgo, in ko pomoči dež zemljo, prično delati. Delajo pa kleče. Najprej z že imenovanim orodjem zrahljajo zemljo in potem jo obsejejo. Naše žito je najbolj podobno zrnu lakotnikovemu (Ginster, Ge- nista, bodičevje). Zemlja je jako rodovitna ter rodi koruzo, bombaž, sladkorovec, bobovec, sesam, ba- mijo (Hibiscus esculentus), divjo trto in še druge rastline, kakoršnih v Evropi nikjer nisem videl. Izmed sadnega drevja raste zlasti pri nas ta- marinda, kokosnik in kruhovec. Iz sadja, ki ga rodi mnogo pomislekov. Posebno kralj sam je odločno za trodržavno zvezo, in to iz lastnih dinastiških interesov. V Italiji je republikanska stranka že sedaj precej močna, če tudi v zbornici nima dosti zastop¬ nikov. Ta stranka bode pa najbrž vedno silnejša, ker zadnji čas republikansko mišljenje močno na¬ preduje med romanskimi narodi v Evropi. Navadno cerkev močno podpira monarbijsko načelo; v Italiji se pa dinastija ne more zanašati na pomoč cerkve, ker je ž njo v hudem sporu. Oe bi se Italija odda¬ ljila od monarhijskih držav in približala republikanski Franciji, bi italijanski republikanci bolj se oživili, republikanski duh bi prešinjal vedno širše kroge, dokler bi ne naredil konca monarhiji. Zaradi tega vemo, da se bodo italijanske vlade pomišljale, predno premene vnanjo politiko. Ne ve se pa, koliko časa se bodo pa še mogle ustavljati narodnemu mišljenju, ki bi rado vnanjo politiko zavrnilo na čisto drugi pot. Zaradi tega pa morate Avstrija in Nemčija že sedaj misliti, kaj naj storite, če se trodržavna zveza razdere. Na Dunaji morda že precej dolgo računajo s tem in že pripravljajo pot novi politiki, da zveze z Nemčijo in Italijo ne bomo več potrebovali. Av¬ striji je ta zveza bila itak koristna le proti Rusiji; pa zadnji čas so se razmere med Avstrijo in Rusijo zdatno zboljšale. Nadejamo se, da naši diplomatje polagoma naj¬ dejo pot, da se popolnoma sporazumijo z Rusijo glede na vzhodno vprašanje. Težavneje bode pa za Nemčijo. Z Rusijo se sporazumeti ne bode lahko mogla, ker je dosedaj igrala preveč dvoumno poli¬ tiko; drugih zaveznikov pa tudi ne bode mogla lahko* dobiti. Ostala bode osamljena, kar je zanjo tem kritičneje, ker ima nepomirljivega sovražnika na zapadu. Ministerska kriza v Italiji ne bode torej ostala brez posledic za evropsko politiko, kajti močno pre- kruhovec, delajo kruh. Zrnje namreč posuše, zme¬ ljejo v moko, iz katere potem kruh peko. Dinka žanjejo dvakrat na leto. Kedar žito do¬ zori, požanjejo ga prvikrat. Iz starih koreninic po- ženo nove bilke, ki zopet žito rode. Druga žetev je dva meseca po prvi, t. j. v času med poznim po¬ letjem in deževjem (v tamošnjih krajih od febru¬ varija do aprila). Vendar druga žetev ni tako bo¬ gata in premožnejši gospodarji („bayndid“ = visoki gospodje) vse, kar drugič nažanjejo, pokrmijo živini. Z ribarstvom se malo pečajo. Ribiči se vozijo po vodi v čolničih, izdolbenih iz drevesnih debel. Vrejene vlade ali ustave narod Dinka ne pozna. V vsaki vasi je najstarejši nekak glavar. Vendar se ta nima z nobeno drugo rečjo pečati, kakor samo z vojskinimi zadevami. Sicer je pa vsak oče ne¬ omejeni gospodar svojega premoženja in tudi svojih otrok. Dokler se otroci ne pomožč in poženijo, so v popolni oblasti očetovi. Ce pa tega nikdar ne storč, ostanejo kot „stari mladenči in stare device" v družini. Glede obleke moram omeniti, da so možje in mladenči brez vsakega oblačila. Žene in odrasla dekleta nosijo krog ledij pas, rahat imenovan. Otroci so tudi popolnem goli. V moji domovini ne poznajo denarja. Tudi nimajo trgovine v pravem pomenu besede, ampak samo menjalno kupčijo. Vse premoženje je prav za prav, kakor sem že rekel, le goveja živina. tresla bode zvezo, o kateri se je dosedaj mislilo, da je steber evropskemu miru. Pospešila bode premembe v evropskem položaji, katere se že sedaj pripravljajo. Mi se nadejamo, da bodo te premembe Avstriji in Slovanom v korist. Katoliško-politično društvo. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju na I. občnem zboru dne 29. januvarija 1891. (Dalje.) Na tem širokem, vsakemu Slovencu dovolj pro¬ stornem temelju osnovalo se je naše katol.-politično društvo in na tem temelju je zvesto svojim pravi¬ lom tudi delovalo v prvem letu. Na osnovalnem shodu dne 26. januvarija 1. 1. 50 bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: 0. Detela, dr. Gregorič, Klein, Klun, Ledenik, Povše, Rohr- mann, dr. Šušteršič, Žitnik in Kalan, kot namest¬ nika gospoda: Peterca in Pollak. Še isti dan se je konstituiral izvoljeni odbor ter si izbral za predsednika kanonika Kluna, držav¬ nega in deželnega poslanca, za podpredsednika de¬ želnega odbornika 0. Detelo in deželnega poslanca Fr. Povše-ta, blagajnik je bil izbran g. A. Klein in tajnik g. A. Kalan. Odbor stopi danes mirno pred občni zbor, ker 51 je svest, da se je trudil vsikdar vestno izvrše¬ vati svoje odborove dolžnosti. V teku minolega po¬ slovnega leta imel je odbor 20 rednih sej in o važ¬ nejših prilikah, kakor ob občinskih volitvah, ob shodu deželnih poslancev in sedaj zaradi priprav na dr¬ žavnozborske volitve mnogo prijateljskih zasebnih posvetovanj. Pred vsem je bila skrb društvenemu odboru, da pridobi društvu mnogo udov; v ta namen je zmanjšal redno letno udnino manj premožnim udom zlasti kmetskega in obrtno - rokodelskega stanu na borih 20 krajcarjev, ker jim brezplačno za en gol¬ dinar pošilja list »Domoljub". V prvem letu zbralo se je okrog našega društva blizo 600 udov z 81 poverjeniki. Število je sicer lepo, a želeti je, da se kmalu podvoji in potroji, ker le z združenimi močmi je mogoče doseči povoljnih vspehov. Shodov je napravilo društvo v minolem letu šest, in sicer tri v Ljubljani, tri pa zunaj na deželi in to v Št. Vidu, v Smledniku in na Dobrovi. Vsi ti shodi v Ljubljani in zunaj Ljubljane so bili obilno obiskovani ter so pričali, da si naše ljudstvo želi pouka o tekočih važnih dnevnih vprašanjih. Ker ti društveni shodi najznačilnejše pričajo, kako da je društvo delovalo, usojam si slavnemu občnemu zboru predložiti predmete, ki jih je dru¬ štvo obravnavalo na teh shodih. Na dnevnem redu prvega društvenega shoda, ki se je vršil dne 2. marcija v Ljubljani v redutni dvorani, bile so naslednje točke: Peticija na go¬ sposko zbornico za versko šolo na podlagi mater¬ nega jezika; peticija na državno zbornico za stav- Oblika naših hiš, ali bolje rečeno koč, je okrogla. Te koče pa delajo tako-le: Najprvo izkopljejo pol metra globok, okrogel jarek. Vanj postavijo po dva metra visoka debla ter jih s slamo ali bičevjem skupaj zvežejo. To omečejo z ilovico ali blatom, ker nimajo apna. Vrh tega postavijo iz vej spleteno streho podobno špičastemu klobuku. Z bičevjem in slamo jo dobro zamašd, da ne more dež v kočo. Vrata pri takej koči so le pol metra visoka, tako, da se more v kočo le prilezti. Okna so okrogla in imajo velikost topove krogle. Postelje ali druge oprave Dinka nima. Moški spe namreč v hlevu pri živini. Zakopljejo se v pepel posušenega in sežganega govejega gnoja in to radi tega, da se s tem obranijo neštevilnih nadležnih mušic. Ženske se pa vležejo na golo zemljo ter se zavijajo v živalske kože. Ker imajo moji rojaki mnogo živine, potrebu¬ jejo tudi mnogo dobrih pašnikov. Kakor hitro na¬ stopi čas deževja, ženo moški, ženske in odrasla mladina živino na pašnike in se ne vrnejo prej, dokler ni konec deževju. Kedar otroci odrastejo, pomenijo se s svojimi stariši ali njihovimi namestniki glede ženitve. Nato se stariši, oziroma njihovi namestniki, dogovord s stariši druge stranke o ceni, ki se ima za nevesto plačati. Ta se plačuje s kravami in voli ali pa tudi z bakreno in medeno žico ali steklenimi biseri. Ko je kupna pogodba že sklenena, določijo še dan poroke. Če je nevesta bogatih starišev, mora jim ženin ta dan podariti deset krav in enega junca. beno obrtno novelo in politični razgled z ozirom na naše društvo. Te predmete so razpravljali gospodje odborniki Povše, Klein, Žitnik. Pomenljivo je za društvo, da je na prvem shodu kot prvo vprašanje obravnavalo vprašanje o verski šoli, ker je s tem naznanilo, da mu je ena prvih dolžnosti truditi se za uvedbo konfesio¬ nalne Šole. Gospoda! Verska šola, to je in mora biti ena prvih zahtev vseh pravih katolikov. Sedanja šola v Av¬ striji ne ustreza ljudstvom ne v verskem, ne v na¬ rodnem, ne v vzgojeslovnem oziru. V verskem ne, ker sloni na medverski podlagi, v narodnem ne, ker se v šoli odroduje vzlasti slovanska deca, v vzgoje¬ slovnem ne, ker prečenja duševne in telesne moči otrok ter le bolj uči, nego vzgaja. Katoliški poslanci v državnem zboru so predlo¬ žili vprašanje o verski šoli, a dregnili so v sršenovo gnezdo pri liberalcih. To so nazadnjaški mračnjaki, ki nimajo mesta v prosvitljenem devetnajstem veku. Niti korak nazaj v dobo teme. Bog ne daj tudi za trohico zmanjšati učno snov! Ta krik liberalcev je seveda prevpil vse druge glasove in pokopani so bili predlogi za versko šolo. Morda bo sedaj kaj več upanja, da se spremene šolski zakoni, ker so libe¬ ralci sami spoznali, da ima sedanja šola mnogo napak, vsled katerih trpe učenci na duhu in telesu ter vspehi šole niso v nobeni primeri z velikanskimi svotami, ki jih davkoplačevalci plačujejo v ta namen. — Skrb mora biti vsakemu zavednemu katoliku in prijatelju ljudstva, delovati na to, da se čim preje vredi šolsko vprašanje, da bomo iz šole dobivali duševno krepko in telesno zdravo mladino. V tem smislu je po svojem predsedniku dru¬ štvo izročilo gosposki zbornici naslednjo peticijo: Visoka gosposka zbornica izvoli predloženi postavni načrt c. kr. vlade glede nekaterih sprememb držav¬ nega zakona o ljudskih šolah odkloniti in dognati tako ljudsko-šolsko postavo, ki bo popolno vstrezala veri učencev in določevala jasno materin jezik kot učni jezik v šoli. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. februvarija. .K? e trasa |® dežele. Dunajevski odstopil. Kocka je pala! — Jedin konservativen, slovansk minister je odstopil. Taaffe se je nagnil na levico. Zmerna nemško-libe- ralna vlada je gotova. Slovane bodo začeli zopet hujše pritiskati na steno. To je pogled v bližnjo bodočnost pri sedanjih razmerah. Ni sicer posebno navduševalen, vendar tudi ne obupljiv. Vedeli nam¬ reč bomo vsaj, pri čem da smo. — Dunajevski je prosil za odpust dne 22. januvarija, torej isti dan, ko je bilo ministersko posvetovanje, pri katerem je Taaffe odločil proti Dunajevskemu. — Žalostno je, da se je moral iz političnih ozirov umakniti Dunajevski, ki je kot finančni minister saj nekoliko Poleg tega materi nevestini še posebej deset in vsakemu bratu po pet krav; sestram pa mora dati steklenih biserov, zlatih, srebrnih ali bakrenih ob¬ ročkov. Nevesta sama pa ne dobi nobenega daru ne od ženina, ne od svojih starišev. Reven ženin se torej ne more poročiti z bogato nevesto. Mnogoženstvo je pri nas dovoljeno in v na¬ vadi in malokateri bogatin ima samo eno ženo. Vendar pa ima prva žena prednost pred drugimi. Ce je umrl ženi mož, ki je imel brate ali druge moške sorodnike, mora prvi njegov sorodnik vdovo umrlega vzeti za svojo ženo ter za njene otroke skrbeti. Če je pa imel ranjki več žen, mora njegov sorodnik vse vzeti, če jih le more rediti. Vsekako pa mora za otroke umrlega skrbeti. Kedar umrje oče ali mati, ima njihov prvoro¬ jenec določiti kraj, kamor se naj pokopljeta. Če je pa prvorojenec tudi že umrl, ima to pravico in dolžnost drugorojenec. Nikdar pa ne more tega hči storiti, tudi ne, ako bi umrli nobenega otroka moš¬ kega spola ne zapustil. Očitnih in skupnih poko¬ pališč nimamo pri nas, ampak vsaka družina poko¬ pava svoje mrliče blizo svojega stanovališča. Pri nas je verski običaj nekako blagoslovljenje prvih sadežev. Nekoliko prvih sadežev pomeče oče ali pa mati krog koče in prosi pri tem pomoči Den- dida (t. j. vsevednega Boga) ali Garana (t. j. božan¬ stva) z besedami: »Ti, ki si nam te sadeže ustvaril, jih nam tudi blagoslovi!“ Potem je še-le dovoljeno te sadeže uživati, preje pa ne, dokler še niso bili blagoslovljeni. vredi! državno gospodarstvo; gotovo to ne bo v ko¬ rist avstrijskim financam. Volitve v državni zbor. Staro- in mlado- češka stranka ste objavili svoje volilne oklice; vidi se staročeškemu, da gledajo Staročehi le s strahom in bojazljivostjo v prihodnost; mladočeški oklic pa obeta češkim volilcem hribe in doline, ter izraža nado, da bodo Čehi volili samo mladočeške kandi¬ date. — Staročehi so neki ponudili Mladočehom kompromis za prihodnje volitve v državni zbor, ter zahtevali zž-se petnajst mandatov; Mladočeti pa so ponudbo, ker menijo, da bodo Starogehi do¬ bili k večjemu pet mandatov. Gregr bo kandidat proti dr. Riegru. Rusinskimetropolit Sembratovič raz¬ poslal je okrožnico svojemu duhovništvu, v kateri vzpodbuja svoje rojake, da naj volijo v državni zbor može zveste katoliški cerkvi, avstrijski dinastiji in prijatelje bratske sporazumnosti s Poljaki. V goriškem okraji kmetskih občin večinoma furlanskem, so volilci silno razcepljeni’ Proti stolnemu proštu, ki je dozdaj zastopal ta okraj, so postavili nič manj kakor štiri nasprotne kandi¬ date, in sicer sta dva — dr. Marani in dr. Lovi- soni — od liberalne, dr. Frapporti in bankir Ver- vega od konservativne strani. Volilni oklic gorenje-avstrijskih libe¬ ralcev za državnozborske volitve se dobrika vladi ter izjavlja, da je vladi lahko tudi med liberalnimi volilci najti kandidatov vladi naklonjenih, ako ob¬ ljubi, da se bo ozirala na dane svoje obljube. Vidi se iz tega, da gorenje-avstrijski liberalci upajo le tedaj kaj vspehov doseči pri bližnjih volitvah, ako jim bo pri tem pomagala vlada. Vsisasaj «- države-. Srbija, čete albanskih roparjev so zopet za¬ čele vznemirjati prebivalce po Stari Srbiji. Tako so ti zločinci oropali nedavno neko cerkev ter napali dva župnika, ja odpeljali ter izpustili za 100 dolar¬ jev odkupnine. V neki staro-srbski vasi so pa še huje divjali. Umorili so dva moža, sedem žensk, ter odpeljali seboj do 1200 ovac in goveje živine. Tako vsaj se poroča iz Belega Grada. Rusija. Car je določil za služabnika nadvoj¬ vodi Francu Ferdinandu d’ Este za njegovega bi¬ vanja v Peterburgu generala Rosenbacha in polkov¬ nika Paškova. — Ruski listi omenjajo opetovaje, da se vsi krogi veseld prihoda avstrijskega nadvojvode na Rusko, ter trdijo, da je ta dogodek veselo zna¬ menje za oduošaje med rusko in avstrijsko-ogrsko državo. Italija. Naslednik Crispiju še ni imenovan. „Opinione“ pravi, da je že dlje časa vladala velika nejevolja v italijanske zbornice večini in sicer za¬ radi finančnega programa in upravne preosnove. Pomenljiva je izjava tega lista o Crispijevem od¬ pustu; „Opinione“ pravi namreč: „Crispi je pal za zmirom; on ni mož, da bi se mogel zopet dvig¬ niti". Kot njegovo glavno napako imenuje „Opi- nione" njegovo nezmožnost, da bi bil spravil po¬ litiko in gospodarstveni položaj v soglasje. Nemčija. Kakor se govori, bo nemški dr¬ žavni kancelar Caprivi odložil predsedništvo pruskega ministerstva ter omejil svoje delovanje samo na vnanje zadeve. Njegov namestnik kot ministerski predsednik bo sedanji finančni minister Miquel. To poročilo se utegne vsekako vresničiti. — Iz Bero- lina se poroča nekemu nemškemu listu, da je sta- Tudi še druzega verskega običaja se spomi¬ njam. Kedar se prigodi kaka velika nesreča, ali ob času bolezni, lakote ali vojske, rabijo Dinka pri svo¬ jem običaju »sveto kravo". Pri vsaki hiši imajo namreč kravo, katere mleko smejo samo moški piti, ženske pa tudi v največji sili in potrebi ne. To kravo imenujejo »sveto kravo"; kedar zadene celo vas kaka nadloga, mora vsak gospodar vaškemu gla¬ varju to »sveto kravo" prignati, da jo ta razdraže¬ nemu božanstvu daruje. Kedar se moji rojaki voj¬ skujejo, ali kedar nastopi lakota v deželi, izroči gla¬ var »sveto kravo" vaškim ženskam. Te ženo kravo s silnim vpitjem do kakega potoka ter jo prisilijo, da ga prebrede. Onstran potoka je puščava in v tej se zgubi krava za vedno. Tudi časte vsi Dinka-rodovi, zlasti pa rod Jange, kačo, piton imenovano. Takih kač je pri nas dovolj, najraje so v obližji človeških stanovališč. Nikdo se jih ne boji, zato ker niso strupene; še radi jim po¬ strežejo z mlekom ali surovim maslom. Tetoviranje (opisanje človeškega telesa z bar¬ vami) pri nas ni v navadi. Otrokom, starim 10 ali 11 let, izpulijo sprednjih šest zob spodnje čeljusti, da ložje izgovarjajo nekatere glasove našega jezika. Ljudje rodu Dinka so lepe, vitke in visoke rasti. Radi so veseli ter posebno ljubijo petje, godbo in ples. V boju so hrabri, doma pa mirni in jako gostoljubni. S tem sem povedal častitemu čitatelju nekaj črtic o svoji domovini. Zdaj pa hočem še o samem sebi kaj povedati. Dalje sledi.) lišče bogočastnega ministra Gosslerja jako omajano. O ostavki pa ni še mogoče govoriti, ker se ni vlada še sporazumela o njegovem nasledniku. Sicer je pa Gossler že sam pri nekej priložnosti izjavil, da na¬ merava odstopiti. Francija. Skoro vse francosko časnikarstvo se veseli odpusta italijanskega ministerskega pred¬ sednika Crispija. Listi trdijo vse vprek, da je, ta odpust udarec na trodržavno zvezo. »Liberte" meni, da se bodo zdaj razmere med Francijo in Italijo vsekako zboljšale; saj je bil ravno Crispi, ki je ovi¬ ral sporazumljenje med njima. Belgija. Združena desnica se je bavila v svoji 3. februvarija vršeči se seji zopet z vpraša¬ njem ustavne revizije. Po živahni razpravi se je ve¬ čina izrekla za revizijo. Dotični načrt naj bi ugajal redu in splošnim interesom belgijskega prebivalstva. Izvirni dopisi. S Primskovega pri Kranju, 2. febr. Mraz je pri nas in sicer tolik, da svoje kosti najrajši preme- tujem za pečjo. Kedar zrem skozi okno, brije in pometa burja s snegom. Prav v srce smilijo se mi otročiči, ki v takem mrazu hodijo v šolo. Kakor ste že poročali, ustanovili smo pri nas šolo. Dolgo smo ugibali, kam z otroci, ker v Kranju so se jih malo branili, česar jim ravno ne zamerimo. Sploh nam je z novo šolo jako ustreženo. Ker smo mislili, da ni toliko otrok, smo za silo v župnišču dobili prostor za šolo in g. učitelja. A ko se je 5. januvarija šola odprla, čudili smo se, od kod toliko otrok. Vseh vkupe je nekda do 200, ki bi morali hoditi v šolo. Nujna potreba je torej, da zgradimo primerno šolsko poslopje. H koncu pa izrekam zahvalo onim, ki so pripomogli, da se je šola ustanovila. iz Rima, 3. februvarija. (Raznoterosti.) Brzojav Vam je že pred mesecem dnij naznanil, da je obiskovalcem Vatikana po novem letu treba pla¬ čati jedno liro za vstopnico v razne muzeje, zbirke, knjižnico itd. Pričakovati je bilo, da se bodo vladni časniki Crispijeve barve z vso silo zagnali v ta od¬ lok papežev. To se je tudi zgodilo. Pri tej priliki pa se je tudi pokazalo, kako ti časniki razumejo neodvisnost papeževo. Kakor orli, ko zagledajo pod soboj mastno pičo, vrgli so se nad omenjeni odlok iz Vatikana grozeč, da so zbirke »ndrodna last¬ nina", ter da papež nima pravice od teh stvari raz- pisavati davka. Torej niti v lastni hiši ne puste Crispijevi najemniki proste roke gospodarju, tudi to hočejo nadzirati in celo slednjič še obdačiti. In ven¬ dar sv. oče ni ničesar druzega nameraval, nego s tem neko plačilo dati svojim služabnikom in va¬ ruhom, katerih mnogo je v službi prav zaradi umetnostnih zbirk. Tako pada ob vsaki priliki za¬ ničevanje in zlobno kritikovanje nad poglavarja cerkve, dasi se tolikrat po raznih časnikih bere: nezavisnost papeževa je po garancijski postavi za¬ gotovljena. Ali dokler bo Crispi varuh garancijske postave, bode se vedno ž njegovim varstvom stikala basen o volku in ovci. Prošli adventni čas je nastopil v cerkvi »S. An- drea della valle" govornik, kateri je našel, da-si govori francoski, morda primeroma več poslušalcev nego pred par leti slavni pater Agostino de Monte- feltro. Ta izredni govornik je dominikanec Mon- sabres. Nekaterekrati je govoril v adventu, in o božičnih praznikih; imel je dosti poslušalcev in laški časniki so o vsakem govoru donašali sproti široka poročila. Včeraj je imel zadnji govor v cerkvi ! »S. Maria sopra Minerva". Tedni odpotuje iz Rima, ■ ker bode imel ob postnem času govore v Londonu. Nekateri njegovi govori so prevedeni že na nemški jezik, in kritiki že razmotrujejo, kje ima večjo moč njegov govor mimo onih patra Avguština. Imel sem priliko slišati odličnega govornika parkrat, ali ker jeziku francoskemu nisem kos, ne morem o vsebini kar nič spregovoriti. Toliko pa moram reči, da je ' pravi okus gledati in poslušati čisti izgovor, este¬ tično ponašo in vzgledno oblast, katero ima nad svojimi poslušalci. Letos so v Rimu vpeljali zopet prejšnje čase ; ^vetovnoznani »corso". Zato je zadnje dni opaziti iz- j redno mnogo tujcev (seveda z običajnim Bade- > ckerjem) v mestu. Ali čuti je, da se mesto noče j brigati za te vrste razveseljevanja. Kako tudi! Mesto, j katero je malone v konkurzu, ne more zalagati za • izredna razsipna podjetja. Stvar je torej vsprejel v roke neki odbor, ki je za 160.000 frankov napravil velikanski paviljon na »Piazza Colonna" in areno na »Piazza del popolo" za konjske dirke. Ljudstvo je za vse to podjetje nekako hladno, in domačini i sami trdijo, da ni nič pravega „animo“ za taka j i predpustna podjetja. Temu se ni čuditi Nekdanji Rimljani so zahtevali: »panem et circenses". V tem ■ so si sedanji i nekdanjimi menda jednaki. Ali, ker i ni kruha, se tudi za kratkočasje ne vnemajo. Kruha | pa manjka, zelo manjka. Proletarijata je tu nako- j pičenega obilo, preveč. Predpustni „corso“ bi torej utegnil marsikomu razgreti kri, da bode katero zinil v demokratskem smislu. Vidi se, da novodobni »napredek" Rimu ni donesel nikakega dobička. Ko bi Vi slišali, kako trgovci tožijo ! In delavcev po cele trope se plazi brez dela po mestu. Tem vsem I bode »corso“ kakor pest na oko. Čuje se, da je dal Crispi vsled zadnje nezgode 1 v parlamentu svojo demisijo. Ali o tem Vam itak \ telegrami prinesejo poročilo prej, ko dospe moj da- j našnji dopis v domovino. i Dnevne novice. (Državnozborske volitve.) Minolo soboto smo j na prvem mestu objavili volilni oklic tukajšnjega pripravljalnega volilnega odbora. Ta volilni oklic so j mnogi naši p. n. čitatelji iz raznih razlogov tako tolmačili, kakor da bi bil nekak program našega ‘ lista, in nam očitali vsled tega nedoslednost. ; Opozarjamo torej dotične gospode, da je bil oklic nam doposlan od pripravljalnega odbora s prošnjo, da ga objavimo, kar smo tudi omenili v isti številki med dnevnimi novicami. Ista velja o volilnem oklicu katoliškega političnega društva. Oba oklica se v bistvu strinjata z našim programom, i zato smo jima dali prostora, ne da bi si vezali roke, : a priznamo, da je prvi sestavljen po znanem pre- ' govoru: Wasch’ mir den Pelz ... > (Ostavka finančnega ministra) je iznenadila in potrla mnoge kroge, osobito konservativne in slo¬ vanske. Vitez Dunajevski je v ministerstvu v prvi vrsti zastopal inteligencijo ter je bil skoraj edini, na katerega smo zrli z nekakim čustvom zadovolj¬ nosti. On gre, a nihče ne ve, zakaj, ker oficijozi in celo „najbližji“ prijatelji gospoda grofa Taaffeja vedno zatrjujejo, da se sistem ne bode spre¬ vrgel. Vedno verojetnejša zde se nam poročila, da utegnemo na jesen imeti ministerstvo s Chlumeckyjem. Sploh položaj za ministerskega predsednika ni ravno ugoden, kajti Poljaki gotovo niso veseli ostavke svojega rojaka in odstop Duna- jevskega je za grofa Taaffeja po naših mislih velika zguba, če sploh ne misli vladati z levičarji. Kakor čujemo, bil je povod te ostavke, ker se Dunajevski ni strinjal z razpuščenjem državnega zbora. (K ljudskemu štetju.) Peti oddelek (skupine predkrajev) ljubljanskega mesta šteje 1433 prebi¬ valcev, ki se tako le razdeld: črna Vas 47 hiš, 48 strank, 146 moških, 149 ženskih, sploh 295 ljudij; 1. 1880. 249 ljudij. Havptmanica 14 hiš, 14 strank, 37 moških, 41 ženskih, sploh 78 ljudij; 1. 1880. 73 ljudij. Hradeckega Vas 34 hiš, 103 stranke, 207 moških, 227 ženskih, sploh 434 ljudij; leta 1880. 460 ljudij. Ilovica 41 hiš, 42 strank, 97 moških, 112 ženskih, sploh 209 ljudij; 1. 1880. 159 ljudij. Karolinška zemlja 17 hiš, 18 strank, ; 66 moških, 68 ženskih, 134 ljudij; 1. 1880. 86 ljudij. Kurja Vas 21 hiš, 59 strank, 131 moških, 152 ženskih, sploh 283 ljudij; 1. 1880.252 ljudij. Skupno 174 hiš, 284 strank, 684 moških, 749 ženskih, sploh 1433 ljudij; 1. 1880. 1279 ljudij. (Društvo »Pravnik") je imel v soboto večer j svoj občni zbor. Društveni načelnik g. dr. Papež je pozdravil zbrane društvenike in v glavnih po¬ tezah opisal društveno delovanje. Na to je g. dr. j Ferjančič poročal o ustanovitvi slovenske pravne i akademije v Ljubljani ter stavil naslednja predloga: ' 1. Društvo priznava potrebo pravne akademije v : Ljubljani s slovenskim učnim jezikom; 2. društve- ' nemu odboru se naroča, da sostavi peticijo in jo predloži na pristojnem mestu. Predloga sta bila so- { glasno sprejeta. Tajnik g. dr. Majaron je poročal o ; delovanju odbora, ki je izdajal list »Slovenski j Pravnik" in zbirko slovenskih zakonov ter priprav- j Ijal gradivo za izdajo slovenske pravne terminolo- i gije. Gradivo bode v kratkem nabrano. Blagajnik j g. J. Go go la je poročal o denarnem stanju. Do- i hodkov je imelo društvo 1452 gld. 65 kr., troškov pa 1359 gld. 56 kr. V odbor so bili soglasno iz¬ voljeni dosedanji odborniki; predsednik društvu je zopet g. dr. Papež. (C. kr. založništvo šolskih knjig) je letos do¬ ločilo 1599 gld. 75 kr. za knjige na kranjskih ljud- | skih in meščanskih šolah v prihodnjem šolskem | letu, in sicer: za Postojino 135 gld. 40 kr., Kočevje , 153 gld. 12 kr., Krško 191 gld. 1 kr., Kranj 133 gld. 19 kr., mesto Ljubljano 73 gld. 98 kr., ljubljansko okolico 174 gld. 31 kr., Litijo 115 gld. 90 kr., Lo¬ gatec 143 gld. 12 kr., Radovljico 91 gld. 90 kr., Novo Mesto 167 gld. 69 kr., Kamnik 111 gld. 33 kr., Črnomelj 108 gld. 80 kr. Za navedene svote morejo okrajni šolski sveti naročiti knjig, in sicer nepo¬ sredno pri osrednjem vodstvu c. kr. založništev šol¬ skih knjig na Dunaji. (Klobase iz konjskega mesa.) Poroča se nam : Vsled ovadbe so orožniki koncem minolega meseca preiskali stanovanje mesarja Jos. Štruklja v Udmatu na šmartinski cesti ter našli v kleti nekaj nad 1 kg. konjskega mesa in 119 klobas iz njega. (Občina Št. Jošt) v ljubljanski okolici šteje 840 prebivalcev, 83 manj kakor leta 1880. Pisati in brati jih zna 85, samo brati 286; najstarejši mož ima 81, najstarejša ženska 85 let. Vsi Slo¬ venci. (Občina Iška Loka) v ljubljanski okolici šteje 559 prebivalcev, 42 več od leta 1880. Pisati in brati jih zna 266, samo brati 17; najstarejši mož šteje 81, najstarejša ženska 82 let; po narodnosti so vsi Slovenci. (Smešnica z železne ceste.) Poroča se nam: Ko jo je minolo nedeljo pihal vlak iz Kamnika proti Ljubljani, hotela sta v Domžalah vstopiti dva kmeta, a prišla sta na postajo, ko se je vlak že pomikal. Pa ne bodi nemaren, in skočita oba na desko pri vozu. Jeden teh takoj odleti v sneg. Vlak se ustavi. Spre¬ vodnik prime druzega, zakadi ga v snežni prah ter zaupije: »Fertig!" (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo dne 1. marca ob 10. uri dopoldne v šolskem po¬ slopju občni zbor. Na dnevnem redu bodo poročila, nasveti in volitev načelstva. Ves denarni promet v minolem letu je znašal 47.589 gld. 65 kr., in sicer so znašala dana posojila 20.637 gld. 66 kr., na¬ loženi denar pri drugih zavodih 13.091 gld. 92 kr., nagrade načelnikom in nadzornikom 576 gld., iz¬ plačani deleži 1390 gld. itd. Gotovina je znašala koncem leta 996 gld. 37 kr., posojila na menice 31.470 gld. 29 kr., čisti dobiček 279 gld. 75 kr. Zadružnikov je bilo koncem leta 368, dolžnikov 381, hranilničarjev 146. Uradni dan je ob četrtkih in nedeljah. (Društvo tiskarjev, kamenopiscev in kameno- tiskarjev na Kranjskem) priredi v soboto dnč 7. t. m. v dvorani hotela »pri Maliči" zabavni večer s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. peš¬ polka baron Kuhn št. 17. Vspored : 1. Kumenecker: »Gutenbergova himna", zbor. 2. Bendi: »Staro- češka", zbor. 3. Kosporer: „Sangers Gebet", jedno- glasni zbor s spremljevanjem giasovira. 4. L.Belar: »Rojakom", zbor. 5. Šaljivo predavanje. 6. A. Stockl: »Dobrovoljec", veseli zbor. 7. Koch pl. Langentreu: »Rrraus", polka hitra; veseli zbor s spremljevanjem giasovira. — Sviranje vojaške godbe. Zbore poje pevski klub »Tipografija". — Kasa se odpre ob 7. uri. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 50 kr. Dru- štvenikom prost vstop. (Podružnica »Pivka") družbe sv. Cirila in Me¬ toda priredi veselico v nedeljo dne 8. februvarija 1.1. v prostorih g. Koroščevega hotela v Št. Petru. Za¬ četek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 kr., obitelj gld. 1 20. Vspored: 1. Pozdrav pred¬ sednikov. 2. Kocijančič: »Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 3. Lohr: »Rosengefliister", duet na citrah; svirata gdč. Špilarjeva in gosp. Domicelj. 4. Leban: »Kislica sladka", mešan zbor. 5. Ge¬ strin: »Proslov", govori gdč. Velepič. 6. »Slavjan- skega narodne pesmi", mešan zbor. 7. »Šaljiv prizor", izvršuje g. Cesnik. 8. Klaič: »Svračenje", čveterospev. 9. Prosta zabava. — Po vsporedu in med točkami svira češki kvintet. Raznoterosti. — Volkovi v Srbiji. Popotniki, ko so se peljali pretekli petek v vlaku iz Belega Grada v Niš, videli so strašan prizor kaka dva kilometra od postaje Ripanje. Vsled silnega mraza so bili volkovi primorani priti iz temnih gozdov do bližnjih sel, da dobe kaj za sestradane svoje želodce. Ko je šla omenjenega dne žena z otrokom iz Niša v Ripanje, napadel jo je volk. V smrtnem strahu spusti mati dete na tla ter skuša uteči ljuti zveri v bližnjo vas. Toda sestradani volk je stekel za njo in jo zgrabil za vrat. V tem trenotku je drčal vlak mimo in strojevodja je ustavil vlak, da bi s potniki vred iz¬ trgal ubogo ženo krvoločni zveri. Toda bilo je že prepozno; volk je bil ženo že razmesaril, ko so jej prišli ljudje na pomoč. Otroku pa so oteli življenje. Vlada srbska je zaukazala, naj gredo ljudje na volčjo lov, da se kolikor toliko preženo nadležni sivodlaki tatovi. — Uradniška uniforma. Iz Olomuca se poroča, da je dobil neki tamošnji višji uradnik po¬ velje, da se mora v osmih dneh predstaviti v uni¬ formi dotičnemu oblastvu, ker se je obotavljal nositi uniformo. — Konji z naočniki. Iz Brna se poroča: Ako hodi kedo dlje časa po sneženi planoti, dobi neko^ bolezen na očeh, ki je znana pod imenom „snežena slepota". Tej bolezni pa ni podvržen le človek, marveč tudi živali, posebno konj. Edino sredstvo proti taki očesni bolezni so barveni, vzlasti zeleni naočniki. Tako so prišli kmetje iz brnske okolice v mesto s konji, katerim so deli take naoč¬ nike na oči. Pa naj še kedo reče, da niso moravski kmetje praktični. — Se bolj prekanjen — je bil kmet. Pretekli teden se je v Monakovem pogodil kmet s ta- mošnjim židovskim hišnim posestnikom, da mu bo zvozil sneg izpred hiše. Ko je kmet odpeljal ves sneg, prišel je k hišnemu posestniku po zgovorjen denar. Toda Abrahamov potomec ni hotel o plačilu ničesa slišati ter je tajil, da bi bil s kmetom sklenil kako pogodbo. Ko je kmet le videl, da pri krivo- nosem žjdu nič ne opravi, šel je mirnim potem domov. Zid je že menil, da se je odkrižal kmeta in da je bil sneg prav ceno spravljen izpred hiše. A zmotil se je. Popolnoma nepričakovan se je čez par dni prikazal naš kmet pred Židovo hišo z vozom težko s snegom obloženim. Kmet prične metati sneg z voza pred hišo krivičnega Žida, ne meneč se za njegovo jezo in rotenje. Tako je kmet skidal ves sneg nazaj pred hišo ter rekel, da ga ne odpelje drugače, kakor če mu Žid plača domenjen zaslužek. Toda žid ni hotel ničesa plačati in sneg je obležal pred hišo. — Prve orgije na Madagaskar ji. Najnovejše poročilo z Madagaskarja poroča, da so se na imenovanem otoku blagoslovile prve orgije. In sicer se je blagoslovijenje vršilo sredi meseca decembra prešlega leta v škofijski cerkvi katoliških misijonarjev v Tananarivu, kjer se je bilo zbralo mnogo katolikov vseh naroduostij in med njimi tudi veliko domačinov. Zanimivo pri tem blagoslov- Ijenji je bilo, da se ga je vdeležila kraljica sama, ki je protestantovskega veroizpovedanja in s tem nekako pokazala, da ne sovraži tako katoličanstva, kakor angleški misijonarji. Cerkev je bila v ta namen bogato s preprogami in cvetlicami olepšana in razsvetljena. Na desni strani altarja se je dvigal prestol za kraljico, okolu katere so stali ministerski predsednik in ves dvor. Ko je prišla kraljica v si¬ jajnem spremstvu v cerkev, sprejel jo je apostolski vikar, msgr. Caces, dočim se je zunaj svirala kra- Jj“vska himna. Kraljica in njeni so pokazali med službo božjo veliko začudenje pri njim nenavadnih cerkvenih obredih. Cerkvene orgije, kakor tudi petje in visoki dostojanstveniki so napravili na Madagas- karje silen vtisek. — Nesreča v rudniku v Mount- Pleasantu v Pensilvaniji je mnogo večja, kakor se je s prva poročalo. Od 160 oseb, ki so bile v rovih ob času razpoka, rešili so jih samo devet. Dobili so že 112 trupel. Med ponesrečenimi je 80 Ogrov in Nemcev. Telegramt Dunaj, 4. februvarija. Nadvojvoda Franc Ferdinand je nastopil danes potovanje v Peterburg. — Nj. veličastvo cesar je podelil cesarskemu namestniku na češkem, grofu Thunu, in deželnemu najvišjemu maršalu knezu Lobkowiczu veliki križ Leopoldovega reda. Dunaj, 5. februvarija. Tudi danes naglaša večina listov pohvalno velike zasluge biv¬ šega finančnega ministra Dunajevskega za povzdigo državnega kredita in državne veljave ter omenja delavnosti novoimenovanega finan¬ čnega ministra dr. Steinbacha z velikimi na¬ dejanih Gradec, 4. februvarija. V Murski dolini so čutili včeraj precej močan potres. Sofija, 5. februvarija. Tajnika turškega komisarijata Rešid beja je sprejel princ prvič v zasebni avdijenci. Rešid bej je bil vže pred nekim časom opozorjen, naj se ravna po večini zastopnikov drugih držav glede na postopanje nasproti princu in vladi bolgarski. Berolin, 4. februvarija. »Berliner Tag- blatt-u“ se poroča 10. januvarija s Sansi- barja, da je major Wissman brzojavnim potom sporočil nemškemu cesarju svojo ostavko. Bruselj, 4. februvarija. Oni vojaki grena- dirskega polka, ki so bili dejani v zapor zaradi nedeljskih izgredov, začeli so v za¬ poru razgrajati in so skušali vlomiti vrata. Zažgali so postelje. Ogenj so pogasili, raz- grajalce pa vtaknili v hujši zapor. Lisabona, 5. februvarija. Policija v Oportu je dokazala, da so bili uporniki v spora- zumljenji s španskimi revolucijonarji. Listnica upravništva: R. M. v B.: Za leto 1890. vse v redu. C. g. A. K. v T.: Za leto 1891. plačano 6 gld. 30 kr. Č. g. J. R. v Gr.: Plačano za pol leta 1891. Č. g. L. J. v Kn. : Za leto 1891. plačali 2 gld. Č. g. M. KI. v Zg. T.: Pro 1891 še 2 gld. č. g. J. M. v Sl.: Za leto 1890. ste plačali 12 gld. 60 kr. č. g. J. L. v K.: Prav! H" Piccoli-ievo esenco za želodec "M prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar .JESS G. Pieeoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 16 kr. (6) Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec 11 s prilogo »Vrtnar 11 , pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (6) 31. januvarija. Aleksander Moree, lovee 7. lovskega ba¬ taljona, 21 let, sv. Petra cesta 5, se je ustrelil. 3. februvarija. Ivana Dolinar, delavčeva hči, 5 mesecev, Cesta v mestni log 4, božjast. — Marija Pavlin, ofieijala vdova 73 let, Križevniške ulice 2, anthrav. 4. februvarija. Pavla Vertnik, čevljarjeva hči, 5 let, Mestni trg 9, tusis convuls. Tujci. 3. februvarija. Pri Maliču : Gustav 'pl. Bolim, jurist, iz Radovljice. — Kohn, Moll er, trgovca; Kneifel, zavarovalnični uradnik Aichberger, z Dunaja. — Kasti, trgovec, iz Plzna. — Ober- miilier iz Norimberka. — Neukireh iz Milana. — Willwida, stavbeni mojster, iz Beljaka. Pri Si.ona: Boeh, podobar; Breuer, Wierl, Fitz, Ro- sanitz, trgovci; Weiner, potovalec : Honigstein, Pekete, Franke, z Dunaja. — Dolenec, s soprogo, iz Kranja. — Wess iz Gradca. — Bettlheim, potovalec, z Ogrskega. — Leskovški iz Le¬ skovice. Pri avstrijskem čaru; Lužnik, učitelj; Skerbina, Schelander, s Koroškega. — Achčin, uradnikova soproga, iz Rateč. Pri Jušnem kolodvoru: Hafner, z družino, iz Gradca. — Habeser, s soprogo, iz Brna. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —16°, za —12° nad normalom. I>una|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 5. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91 gld Srebrna „ 100 „ „ 16% „ 91 „ o% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 109 Papirna renta, davka prosta . ... . 102 " Akcije avstr.-ogerske banke. kj02 " Kreditne akeije .gog London. • ... 114 " Srebro .— ” Francoski napoleond.9 ” Cesarski cekini.5 „ Nemške marke ... 56 „ 65 kr. 60 „ 25 50 ’ 10 , gld. — kr. n 40 n 29 d Obleko in obutev dr 26 20 35 20 938 gld. 70 kr. Anton Jare,, prošt; Prva Meščani metliški . Župnija metliška . Gjuro Ružič, veletržee na vali lana dobrotnica v Ljubljani; Reki Skupa so dai Ferd. Omeje, deželni uradnik; ne: Janko Simonovič na Vinici; neznana dobrotnica v Leobnu. Občina metliška, drašička in božakovska so darovale mnogo krompirja, zrnja itd. Gosp. I Krajec v Novem Mestu je šolarjem pogoreleev poslal lepo število šolskih knjig. Dobrotljivi Bog plati! Na Radoviči, dne 29. januvarija 1891. Franc Schweiger, župnik. pod Kumom Dr. Jakob Missia, knezoškof Dr. Anton Jare, prošt . Matija Jeriha v Škofji Loki Simon Zupan v Škofji Loki Anton Žlogar v Ljubljani ..Zgodnja Danica' 1 zbirka L „ » » II- * J. Peterlin v Škofji Loki Matej Markič v Istriji . Kolegijatni kapitelj v Novem Mestu Konrad Stazinski v Ptujem Franc Šupevec v Ljubljani Matija Kolar v Ljubljani Ivan Nemanjie v Šentjuriju L. Tratnik v Ljubljani Župnija Semič Ribnica Stari Trg . Trata Janče Adlešiči Homec Štanga Struge Sv. Helena Prem . Stopiče Podzemelj Št. Lovrenc Dolenja Vas Hinje Suhor dolenjska posojilnica v Met Pogorelcem na Radoviči so do danes darovali sledeči p. n. dobrotniki: 50 100 5 5 3 150 121 5 3 17 3 5 7 5 5 42 21 10 10 3 9 5 5 10 5 5 6 13 8 4 26 20 100 116 80 30 W Važno za izseljence. V moji zalogi je izšla: »Angleščina brez učitelja" v slovesiskem jeziku. Pomožna knjiga za potovalce v Ameriko. S podobami vseh kovinskih denarjev Zjedinjenih držav severne Amerike (sprednja in zadnja stran) v pravi velikosti. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. J. GIONTINI, (3-1) bukvama in trgovina s papirjem, Ljubljana, Izišla je knjiga: j Izpovedanja 18 pol 8°. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Izdajatelj: Matija Kolar. Cena 60 kr., po pošti 65 kr. ■prusiuuiibiGua Dobiva se v Katoliški Bukvami v Lublani. Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje W knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof, baron Liel ig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas M. na Dunaji in Meister v Gothi itd. w Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr, v škatljici 65 kr., v deščicah W po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke.60 kr. Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke.60 ,, Tekoče glicerinov« milo v steklenici.65 „ Mk (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) W Glicerinova ustna krema v steklenici.50 „ W Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke ...,.„ 1.20 174 | gl' eer i nova zoljna krema po. —.35 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) w F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Tinliiva sp v vseh lekarnah in nartom eri i ali. (16) Av