11. številka. Ljubljana v soboto 14. janiivarija. XXVI. leto, 1893.
CilSaja vaak dan ave««r. ir.mii nedelje in pracnike, ter velja po polti prejema« aa avatro-ogarake dežele aa vat leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta i gld., sa jeden Maaeo 1 gld. 40 ar. — Za Ljubljano bran pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld.. aa flotrt leta S gld. .k> kr., aa jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meaeo, po 30 kr. la totrt leta. — Za taje delete toliko veo, kolikor pofttnma anala. Zav-OBDanila plačuje ae od Cetiristopne petit-vrate po 6 kr., te ae osnanilo jedenkrat tlaka, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se iavoll frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dradniltvo in npravnistvoje na Kongresnem trgu 6t. 12. Dpravniltvn naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oananila, t.j. vae administrativne atvari.
Vabilo
na
občni zbor
»Slovenskega društva" v Ljubljani,
kateri se bo vršil
v nedeljo dne 15. jannvarija 1893 točno ob Vali- nri dopoludne v prostorih Ljubljanske čitalnice.
Dnevni retl:
1. ) Nagovor predsednika.
2. ) Poročilu tajnikovo.
3. ) Poročilo blagajnikovo.
4. ) Volitev odbora in računskih revizorjev.
5. ) Poročilo odbornika dra. Ivana Tavčarja o justifnih razmerah na Kranjskem.
6. ) Razgovor o političnem položaju in slučajni predlogi.
V Ljubljani dne 8. januvarija 1893.
Odbor „Slo venskega drnstva" v Ljubljani. Beseda o poštenji.
»Slovenec* seje v svoji 8. Številki z dne 11. t. m. na kratko odzval našemu članku „Meja cerkvene pokorščine" V kolikor se ta odgovor tiče vsebine našega članka, je tako nesrečen, da bi se ž njim sploh no pečali več. A koncem svojega članka napisal je »Slovenec" načelo, katero je toli imenitno, da bi ga bili od srca veseli, ako bi ne vedeli, da je v predalih „Slovenčevih" žal le lepodoneča, a prazna fraza.
„Sloveoec" piše: „Vedno iu vedno „Narod" svojega škofa opisuje, da ni prijatelj slovenskega naroda, da ga še nikoli ni ljubil, črni ga neprestano pred svojimi čitatelji kot sovražnika Slovencev in vender ne navaja za to nobenih dokazov. Tu torej  ni   govorjenja  o   „mejah cerkvene
pokorščine" ter je govor le o poštenosti, katero smo dolžni vsakomur, tudi naj-resnejšemu in najbolj zaničevane mu nasproti, da namreč govorimo o njemu resnico. Brez ozira Da „meje cerkvene pokorščine* bi vsaj to od .Naroda* Brneli zahtevati tudi za škofa. In takemu krivičnemu ravnanju naših nasprotnikov velja v prvi vrsti naš odpor, katerega svet imenuje prepiri
Nikari se torej sklicevati na meje cerkvene pokorščine, dokler niti meja aatorne dostojnosti ne veljajo — ničesar!"
Zlate besede to, a na pravo adreso niso pisane in od poklicane strani tudi ne. Mi bavimo se z osebo politikujoČega gospoda knezoškofa le tedaj, ako so nam na razpolago fakta in več kot desetkrat smo na podlagi neovržnih in večinoma tudi izrecno priznanih fttktov dokazovali, da ni prijazna našim narodnim težnjam politika knezoškofova. Zasebnega poštenja mu nikdar nismo jemali, kakor sploh nobenemu političnemu nasprotniku ne. To zavest imamo in te svedočbe nam noben čitatelj ne more odrekati, da se borimo s poštenim iu dostojnim orožjem. Ako ne govorimo resnice, na dan z dokazil Ne tajimo, da smo bili tu in tam o kaki podrobnosti slabo poučeni in napačno in formo van i, a to zgodi se vsakemu javnemu glasilu in vselej rade volje priznavamo svojo pomoto, nikdar pa še niHino ho 1e in mala fide zapisali neresnične besede.
Prav zaradi tega pa nas ne bodo učili političnega poštenja in dostojnosti ljudje, kateri pišejo in objavljajo pamflet „Slovenski liberalci in loža", v katerem z neskončno perfidnostjo, b cinizmom, do-Bibdob v Slovencih nečuvenem, in z uprav židovsko nesramnostjo obrekujejo iu blatijo svoje bližnjike. Sram jih bodi v dno duše! V šolo političnega poštenja tudi ne boderao hodili k ljudem, ki lažejo, da smo duhovskemu stanu očitali to, kar Brno pisali zoper stranko, ki hvala Bogu še nikakor ni identična s celokupno duhovščino slovensko in vsako sodbo o politični dostojnosti odrekamo servilnim fa-
natikom, ki s kolom pobijajo svoje lastne duhovne tovariše, imajoče v političnih stvareh svoje Bsmo-stalno mnenje in prepričanje.
Prav in skrajni čas je bil, da se je spregovorila beseda o poštenem in dostojnem boju, a na drugo mesto bi se bila imela govoriti. V hiši obe-šenčevi uaj se ne govori o vrvi iu o poštenosti in dostojnosti naj ne govore ljudje, ki gladijo pot v Slovence tistemu potvorjenemu katolicizmu, ki je v različnih Časih in krajih že tako neizmerno škodil katoliški crkvi, ki je rodil (to tudi danes še neustrašeno trdimo!) reformacijo za reformacijo. Historia est politicae magistra! Slaba Btvar je to in slaba stvar da se braniti tudi le z nepoštenim in nedostojnim orožjem. Odtod tudi v našem boju nepoštenje in nedostojnost!
Tam, kjer se dela politika takozvane katoliške stranke, tam naj bi se torej blestelo v zlatih ulovih načelo političnega poštenja in dostojnosti — in konec bo prepiru bratomornemu. Amen!
Panama.
V Ljubljani 14. januvarija l89o. Ves svet se zanima za velikansko pravdo, ki se je pred nekaterimi dnovi začela v Parizu in ki utegne trajati tri ali celo Štiri tedne. Politična stran te afere sicer ne pride v razgovor, a pričakujejo se zanimljive izpovedi zatožencev, zlasti glede razmerja mej propalo družbo in francoskim časopisjem. Zatožencem to sicer ne bo koristilo, a pojasnilo bo marsikaj, kar je sedaj še zakrito z neprozorno temo. Kar se poroča na podlogi zatožnice o gospodarstvu panamskih upraviteljev, je tako nečuveno, da se ni prečuditi. Koj po izvršitvi sueškega prekopa lotil aa je Ferdinand de Lesseps že I. 1854. zasnovanega načrta o panamskem prekopu ter v to s vrbo sklical shod inženirjev, kateremu je predložil svoj načrt o zgradbi 290 kilometrov dolgega panamskega kanala. Shod je načrt odobril in izjavil, da je izvršljiv. Že leto pred tem shodom francoskih inženirjev dala je vlada republike Kolumbije koncesijo za zgradbo takega kanala podjetnemu Američanu Julijanu \Vy-
LISTEK.
Mož — dobra dušica.
Češki spisal J. L. Iltdiim, poslovenil I. Metov. V zlato bi okova la tega človeka iu ga djala pod steklo!" rekala je o njem njegova tašča. In ako govori tašča o svojem zetu tako, mora že biti dobra dušica, angelj, golobček, jagnje in imeti sploh vse dobre lastuosti izbornega uajpopoluejšega bitja na zemlji.
Poznam ga. Knjigovodja je v neki veliki tovarni. Dve tisoč na leto, zveBta ljubezen njegove krHsne mlade ženice in razni pohvalni dekreti njegove gospe tašče so mu vir zadovoljnosti in blaženega življenja. To je pač vrhunec sreče, če sme človek poljubiti svojo Ženo, če ji sme dati prvega sto iu šest.mšestdeset goldinarjev in slišati iz ust Kospe tašče: „To je dobra dušica!" Mar ni res? časih same radosti celo obedovati ne more.
Gospa tašča ga obsipa b hvalo najbolj takrat, kadar imajo pri obedu kaj boljšega. GoBpodu knjigovodji za8oizi oko, poljubi ženo na čelo, poljubi tašči roko in po obedu je. Tako je giujen, da ne more obedovati. Oemu? će je srce srečuo, mora želodček molčati in stradati. — štiri leta teče jima tako srečno življenje v zakonskem stanu brez izpremembe. Otrok dosedaj še nimata.  Gospa tašča trdi, da je
to tudi dobro i u gospod knjigovodja rea nima vzroka dvomiti o modrosti in dobrosrčnosti svoje tašče, katera mu želi samo dobro. To razvida že iz tega, ker je imela jedino hčerko, Božeuko, in iIhhi je na svetu na milijone moških, nikomur je ni dala — le njemu. Denarjev ni imela, za to je pa dobil gospod knjigovodja i/borno taščo in to na svetu tudi nekaj velja, ker hrepene* ljudje še vedno po nekakih idejalih — —
Vsak dnn o poldne hiti hrepeneč domov, kakor pridno dete iz šole, toda danes pa že kar ne more pričakati dvanajste ure. Silni tovarniški stroji, — OH:*ni sto konjskih sil — buče, ropočejo, hiutitu, toda še glasneje bije njegovo plemenito srce.
Predno je šel zjutraj z doma, vstopil je po prstih v spalnico svoje drage žene, da bi ne s poljubom ločil od nje za dolgega poldne. Drugikrat Boženka spi, danes ima očeBca odprta, glavico pa z belo rutico ovito. Obstane, onemi, nogi se pod njim treseta.
„Ivanček, meni je tako čudno. Morala bom poslati po zdravnika."
„Jaz skočim takoj sam ponj!"
„Ne, Ivanček, to vse preskrbi mamica Le pojdi, da ne prideš prepozno v pisarno. Idi, ti dobra du.š.ca moja, idi.* Dobri muž je šel in plakal celo pot in meBto da bi delal, je celo dopoldne v pisarni mislil, da bi že bilo dobro njegovi Boženki, ko pride o
poldne domov. Zato je tako htel osvedočit se ob učinku SVOJO vročo molitve   Toda — zgrozil ne je.
V sredi salona trije f>telji; v jednem sedi Bo-ženka, na levici z-iravnik in nasproti obema gospa mati. Boženka ima rutico na glavi, istotaku za vratom, njena roka počiva v rokah zdravnikovih, gospa tašča pa joka. „Ivanček, moj zet, ti dobra dušica, — ni dobro vam česa tajiti. Božeuki je vedno gorje!"
„Jezua Marija!"
„Mora v kopel, — nasvetoval je gospod doktor. Pljuča bi se ji utegnila vneti — —" nKaj? pljuča so se ji vnela?" „Ne, ue, ali dobila bi to bolezen, ako ne gre." „Torej hitro, za Boga!"
Gospod knjigovodja uiti obedoval ni. Kako neki! Slekel je suknjo, s služkinjo znašala sta s podstnšia kovčke, očedila jih prahu, skladala perilo, krila, klobuka, poslal je po izvoščka. Pot mu je lil po čelu. Gospa tašča pa je sedla po kosilu v uaslanjač in opažu 6 ljubezen in požrtvovalnost svojega zeta kimala z glavo: „To je mož! — to je dobra dušicalu
„Mam:ca, še vprašal uisem, v katere toplice da pojde Btžeuka?"
„V Marijino kopel. Tam je lotos sama uoblesa. Lani je bilo to v Toplicah. Vsako leto drugje!" poučevala ga je gospa tašča.
„Javit grem v tovarno, da me danes in jutri ne bo v pisarno, ker spremim Ženo v kopel--u
■sni
setu, kateri je prehitel Lessepsa. DoČim je imel Wyse že koncesijo v žepu, konstituirala se je v Parizu panamska družba in to z glavnico 300 milijonov frankov. Ker ta glavnica ni zadostovala, jemala je družba, kjer je kaj na posodo dobila in se konečno lotila tudi posojila na srečke, ki se je tako slabo obneslo. Tekom štirinajstih let izposodila si je družba od lahkovernega prebivalstva 1818 milijonov frankov. Ali s to velikansko svoto ni bilo mogoče zgraditi kanala, to še ni dognano. Strokovnjaki, katere je Lesseps o svojem času poklical na lice mesta, izrekli so, da troškov za to podjetje niti približno ni moči določiti, gotovo pa ne zadostuje svota 1313 milijonov frankov pri takem gospodarstvu, kakeršno se je upeljalo pri panamski družbi.
Že za nakup \Vysejeve koncesije plačala je panamska družba imetniku 10 milijonov frankov, vladi kolumbijski pa 7l/i milijona, vsi pripravljalni troški pa so znašitli 24 milijonov frankov. Vrhu tega izdala je družba za nakup panamske železnice še 93 milijonov ter imela pri tej kupčiji veliko izgubo. Cim se je osnovala panamska družba, prevzela je to železnico skupina Pariških bankirjev, mej katerimi je bil tudi umrli baron Reinach, in panamska družba je morala tem ljudem železnico drago plačati in jo je taktično izdatno preplačala, kajti bankirji zaslužili so pri tej kupčiji okroglih 23 milijonov frankov. Po sodbi izvedencev znašali so troški za posamna posojila 127 milijonov, časopisje je dobilo 22 milijonov, za obresti in plačila najetih glavnic pa se je izdalo 250 milijonov frankov. Družbina uprava v Parizu je veljala 15ljt milijona, upravni aparat na lici mesta pa je veljal celih 85 milijonov, čeprav je bil dosti manjši od Pariškega. Za zgradbena dela potrosila je družba 551* milijonov, materijal in orodje je veljalo 102 milijona, za razne druge potrebščine za zgradbo se je izdalo 6 milijonov, za nepremakljivo imetje pa se je plačalo 84 milijonov frankov. Z denarji, dobljenimi potem posojil, gospodarilo je družbino upra-viteljstvo jako razsipno. Neki američanski družbi je plačala panamska družba 9 milijonov frankov brez pravega naslova, a upravitelji so še na drug, jako škandalozen način varali družbo in si polnili žepe. Podjetnikom, katerim je družba iz začetka izročila zgradbena dela, plačala je velikanske svote kot odškodnino in potem leta 1885. izročila vsa zgradbena dela Pariški družbi „Societe des Tra-VatUK Publics", katera pa je samo podružnica društva „Societe des Depots et Comptes Courants", v kateri so imeli prvo besedo — upravitelji panamske družbe. Kar seje torej iz panamske družbe blagajnice dalo dobička podjetnikom zgradbe, to je bil dobiček panamskih upraviteljev, ki so družbo po ovinkih varali. „Societe des Travaux Puhlica" dobivala je za vsak izkopani kubični meter prsti 9 do 14 frankov, dočim se je prejšnjim podjetnikom plačevalo 5 do 7 frankov. Na ta način je dobila „Soci«5te des Tra-vaux Publics" celih 90 milijonov frankov več, nego je bilo treba izdati. Kot uzrok temu zvišanju plačila navedel je upravni odbor, da se za dela mudi,
.1, kaj vam pride na um! — Ta posel opra vim jaz. Kaj čudno bi bilo, da pride dama v kopel z gospodom, — z možem pa že docela ne."
„Mamica, vi ostanete tam z Boženko, kaj ne?"
„Ne, — kdo vam bo pa kuhal in na perilo pazil!"
„Hodil b> zajutrkovat v kavarno, obedovat in večerjat pa v gostilno ..."
„ln bi se mi lepo zanemarili! — Ne! — Vi greBte v pisarno, jaz spremim Boženko v kopel, jutri dopoldne se vrnem iu lahko že skupaj obedujeva.*
GoBpod knjigovodja poljubi hvaležno roko gospt-j tašči. Lastno hčer pusti samo v kopeli, le da bi on tu imel redno življenje.
Ko se zvečer vrne domov, razjoka se kakor dete. Tako tožuo, pusto je po vBeb sobab. Služkinja Marijanka prinese mu večerjo, za petnajst novcev „extra"-klobasice iu za devet piva od nasproti.
Košček kruha bilo je doma — ta naj bo pojć, da se ne posuši. Tako je odredila stara gospa in gospod knjigovodja udal bo je iz ljubezni do matere svoje obožavane žene temu ukazu kakor — jagoje.
S težkim srcem odhajal je drugo jutro v pisarno in jedina misel in jedina molitev moževa je bila, da bi Bog dal, da bi B.ižeuka v kopeli ozdra-
a faktično je podjetnica izvršila vseh del le v vrednosti 25 milijonov. Ko se je to izvedelo, moral bi bil upravni odbor Panamske družbe razveljaviti pogodbo, a to se ni zgodilo, narobe, dovolil je podjetniku novih olajšav, ji izplačal kavcijo v znesku 1.900.000 frankov, plačal zanjo 4 milijone frankov dolgov in ji daroval še 1,200.000 frankov, da od-škodi svoje prednike, od katerih je prevzela delo. Dobiček od te lopovske manipulacije so imeli panamske družbe upravitelji. Od posamnih podjetnikov je sloveči Eiffel najbolj kompromitiran, ker je naj nesramneje varal. Tako je za neke potrebščine za-računil osem milijonov, čeprav je zanje plačal samo 1,600.000 frankov. Sedanje stanje panamskih zgradeb je jako žalostno; še tisti milijoni, ki so se dejanski žrtvovali za zgradbo, so izgubljeni. Angleški list „Pali Mali Gazette" priobčil je odlomek nekega pisma, katero je pisala dama, mudivša se pred kratkim v Panami. Ta dama piše: Nastanili smo se v Kolonu in si ogledali dela in priprave. Ob prekopu leže dolge vrste vozičkov; veter je nanje nasul prsti, povsod rase trava in poganjajo bujne cvetke. V posebnih skladiščih je nad petdeset popolnoma zarujavelih in povsem neporabnih železniških strojev. V kanalu stoje čolni, ladije in mali parniki ; vse trohni in razpada. Tri četrtine mesta so neobljudene. Ferdinand de Lesseps dal je napraviti neke vrste pristanski jez, da si na njem zgradi hišo. Ta jez je veljal celo premoženje, a sedaj se podira in ne rabi nikomur. Jednako delo je začel sin njegov, Charles de Lesseps; kar je zgradil, je propadlo. Najživabnejša fantazija si ne more predstaviti sedanjega stanja panamskega podjetja.
Pol i Tirni razgled.
&4»lr&Efij)« <Bežele.
V Liubljaui, 14. januvarij* JBodoča večina.
Pri zadnii konferenci levičarskih voditeljev z grofom Taaffeom navzočen je bil tudi pravosodui minister Scbonboru, iz česar se sklepa, da se je pogovor sukal okoli puoktacij Oficijozni listi naznanjajo, da so bila na tej kouferenci končana posvetovanja o vladnem programu. Levičarji tirjali so raznih prememb programa, a te prememu« niso principijelne ampak samo pojasnjujoče. Grof Tuaffa je obljubil levičarjem, da predloži njib nasvete Ho henwartu in .1 :iw irskemu in potem 8e začno nadalnja pogaianja. Isti oficijozni listi javljajo, da je tudi grof Hohenwart nasvetoval razne premembe programa, a grof Taafte še ni teh nasvetov naznanil levičarjem. Levičarji se boje!
Nemško liberalna stranka propada, to je jedro dolgim in ginljivim tožbam levičarskih listov, pro uzročenim po zadnjih volitvah v L'bercib in v Dunajskem Novem Mestu. V Liberc<h so levičarji upali, da zmagajo tudi v drugem volilskem razredu in da ilol e večino v obč. svetu, ker jim je prvi razred siguren. Ta nadeja se je sramotno izjalovila. V Dunajskem Novem Mestu imeli so levičarji doslej v obč. svetu večino, a pri novih volitvah propadli so levičarski kandidati že v dveh razredih. V Korneu-burgu se potezata za deželnozborski mandat dva levičarja, a najbrž bo zmagal protisemitski kandidat.
vela. Stara Marijanka se je kar glasno smijala tem izlivom čutov in ljubezni.
Kaj ta — neumna ženska! Ne pozna ljubezni, ni olikana, nima Čuta za pravo z vi sto ljubezen!
O poldne sprejela ga je na pragu stanovanja gospa tašča. Pred uro je dospela. Boženka ga pozdravlja, pošilja mu poljubek, — tu je! — stanuje v krasnem LOtelu, to bo stalo pač nekoliko več, kakor se je doma preračunilo, pa neznatno. Ko bi bili otroci, porabil bi se ta denar za dojnico, pestunjo, za krstne obede in različne drobnarije. In pripovedovala je, kako krasno je to goezdice — te-Ie Marijine toplice. Bila je tam komaj jedno noč in — no, samo krasota! V petih, šestih tednih utegne Boženka varna biti pred grozno boleznijo, ki se je hotela pojaviti v nji.
aIn tu je prišlo nekaj uradnega, Ivan, — neki listek. Morala sem to za vas podpisati. Te pisave ne morem čitati brez naočnikov, včeraj ste mi jih nekam založili. Marijanka pravi, da je nekaj nemškega napisano."
„Tako, še tega je bilo treba!" vzdahne gospod knjigovodja, pogledavši  na listek. .Dvajsetega! — danes imamo desetega . . ." ,Kaj pa je?"
„Pozovui listek — k vojaškim vajam. Dvajsetega se imam predstaviti. In preverjen sem bil, da
Vrh tega ae bližajo obč. volitve na Dunaji, morda pridejo celo državnozborske volitve, stranka pa nima zaslombe in ni niti organiziraua — kaj čuda, če se voditelji boie bodočnosti. Sedemdesetletnica grofa Bohentoarta. V kratkem obhaja grof Hohenvrart svoj sedemdeseti rojstni dan.   Čistokrvni konservativci se pripravljajo,  da mu o  tej  priliki  prirede primerno ovacijo. Konservativni veleposestniki megovega kluba mu poklonijo posebno adreso. Grof Ilohenvv.ut si je za konservativno stranko stekel muogo zaslug, torej je samo lepo in častno,  ako mu ta stranka o slovesni priliki izrazi svojo hvaležnost in udanost. Žal, da se mi ne moremo pridružiti tem častilcem, kajti grof Hohenwart  ni   storil toliko za naš narod in za naše  narod u e   težnje,   kakor bi   ml mogel in k-«kor bi bil moral kot slovenski poslanec. VflRaftllR«* ^B-«Mvr, Caprlvijev govor v vojaški  komisiji   nemAkega državnega zbora je znamenit. Vsebiuo smo že javili, omeniti je le, kar je rekel o Rusiji in o Frauciji.   Na Francoskem je po Caprivijevi  sodbi  situvacija taka,   da bi moglo priti do diktature, kar bi za Nemčiio ne bilo ugodno ; Nemčiji koristi največ, če ostane Francija republika.
— Glede Rusije je rekel Caprivi, da mej vladarjema, ruskim in nemškim, sicer ni nikakega nasprot-stva, pač pa v javnem mnenju. Rusija sili v Ctri-grad, a pot tja ne vodi več samo preko Dunaja, ampak tuli preko Berolina. Rusija se vojaški la iko še jako izdatno razvije, zato ne sme Nemčija zaostati in mora negovati zvezo z Avstrijo, ker je sama preslaba, da se obrani, zlasti ker je računati tudi z Dansko. — Kakor vidno, slikajo nemški državniki položaj jako temno, če le zato, da bi pridobili poslance za vojaško predlogo, o tem ne moremo soditi.
Francoska kriza.
Panamska afera Btopila je v nov stadij. Parbi men tarna komisija izvedela je po nekem anonimnem piBmu, da hrani bankir Propper papirje podkupovale« Artona. Načelnik komisije, Brisson, zahteval je od pravosodnega ministra, da ae sodišče polasti teh papirjev, kar se je tudi zgodilo. Na ta način dobilo je sodišče v roke čekovne talone vseh, od Artona podkupl|unih parlamentarcev. Govori se, da se začne preiskava zoper tiste osebe, katere so po teh papirjih kompromitirane in mej katerimi je baje tudi nekaj monarhistov. — Napadi na predsednika Carnota se ne zmatrajo nevarnimi, ker je Carnot znan kot uzorno pošten moš. — Pravda zoper bivše upravitelje panamske družbe se nadaljuje. Znamenita je izpoved Ghariesa de Lessepsa, kateri trdi da sta Freycinet in Floquet tirjala od panamske družbe denariev v politične svrhe. Izpovedi drugih zatož.encev niso (»osebne važnosti. Italijanske reforme
Komaj se je nova vlada resno lotila z velikim navdušenjem pozdravljanih reform, že je zadela ob odločen odpor, kateri bi mogel celo razpršiti pri zadnjih volitvah dobljeno parlamentarno večino. Naučni minister Martini in pravosodni minister Bo-nacci sta sedaj predmet strahovitim napadom, ker sta ustregla stari želji in stavila predlog o razpustu nekaterih nepotrebnih vseučilišč in kasacijskih sodišč. Sicer je vsakdor v Italiji prepričan, da je preveč vseučilišč in kasacijskih sodišč, a dotična mesta, katera sta določila Martini in Bonacci, se upirajo gmotni škodi, katera bi jim nastala po tej reformi, kakor bi se upirala vsa druga mesta. Vlada ima sicer dobro voljo in se ne plaši odpora, a mogli bi se splašiti poslanci in potem z Bogom reforme!
t5#" Dalje v prilogi.
grem letoB še-le v avgustu na vaje. Dvajsetega — tega meseca — —"
Stara gospa vzame mej tem prazničui in „spo-minski" lorujet in se obrne z jako nevernim obrazom k njemu.
„Pokažte!" In vzame listek zetu iz rok. „Hm
— Johanu \Vorzischek—Titulurkorporal--Jo-
sefstadt. — Kaj, vi greste v Jožefovo. Sedaj se spominjam. Peljali smo se v toplice v skupnem ku-peji z nekim Čednim častnikom — dejal je, ada je tudi bolan. Boženka ga je poznala, lani je bil baje v Pragi iu videla ga je morda na ledu ali na plesu. Govorila sta, nu — kakor nobel ljudje, dostojno — molčala vendar ne bo, ako jo nagovori takšen gospod —"
„Mamica, kaj ko bi Boženki pisal?" „Čemu?"
„Da moram k vojakom."
„1, Bog varuj! to bi bil udarec revici, vstra-šila bi se, usmrtila bi jo gotovo ta vest, če bi ne bilo Še kaj hujšega."
„Grem pa tje in ji polagoma varno vse povem — —"
„Ba, seveda kar tako — polagoma varno, k. j vas jio/nuru! Vi pridete pred vrata, zaplakate, ujo jia zadene kap. Pustite jo v kopeli, vi pa pojdite na vaje. Verujem vam, da greste k vajam. Poznam pa uekega gospoda,  ki si je dal poslati z Dunaja
Priloga „Slovenskemp Marodn" ftt 11, dnž 14. januvarija 1893
Maroko.
Angleška in Španska rivaliznjeta vedno glede Maroka. Pred kratkim je bil v Maroku umorjen neki angleški podanik in angleška vlada tirjala je zadoščenja. Ker se je sultan maroški branil ustreči tej tirjatvi, hotela ga je angleška vlada v to prisiliti in je odredila več vojnih ladij, da demonstrirajo pred Tange rje m. Ko je zato izvedela španska vlada, odposlala je tudi nekatere ladije pred Tanger, da bi demonstrirale in naposled sta se obe državi umaknili in tako nekako odobrili barbarske razmere v Maroku. Nasprotstvo mej Angleško in Špansko je glede Maroka jako veliko, tako da je prej ali slej konflikt neizogiben.
Dopisi.
Iz JLful»l|ane, dne 13. januvanja. [Izv. dopiB.] (Koncertu! večeri „Glasbene Mat i ee".) Ker se Ljubljansko občinstvo splošno zanimlje za glasbene večere „Glasbene Matice", katere smo že naznanili o svojem času, nadejati se je, da se to lepo podjetje skoro priljubi in da si naš glasbeni za<-od zopet pridobi nov uspeh na glasbenem polji. Prvi teh večerov bode dne 21. t. m. v redu t, ni dvorani, točno ob 8. uri zvečer, in obeta po svojem vzporedu izrednega užitka. Vsega skupa i obseza vzpored štiri instrumentalne in pet vokalnih toček. Izmed prvih bodemo najprej čuli ljubko Mozartovo romanco za gosli s prekrasnimi varijacijami, nato bode g. IIo 11 me i s t e r igral novo svojo rapsodijo na narodne pesmi slovenske, katera utegne zanimati ećsebno društvenike „Glasbene Matice", potem pa pride na vrsto Fibichova romanca za gosli, katero bode izvajal g. H nuni k. Fibich je našemu občinstvu že nekoliko znan po »Pomladni romanci" iz pusled njega koncerta, in rečena romanca za gosli je dragocena repertoarua točka vseh čeških goslarjev. — Gospod Razinger bode pel krasno Beethovnovo arijo „Adelajido" in dva samospeva, pristna bisera novodobne slovanske glasbe, namreč Rubinsteinovo pe »m „Nn travi nočni se rosa blišči" in Bendlovo „Jutro". Mešan osmospev „Glasbene Matice" bode pod vodstvom g. Hubada izvajal madrigal Gallusov, ki je tolikanj pri jal pri lanskem Gallusovem koncertu, in čveterospev Dvofakov, katerega v Ljubljani še nismo Čuli. Naposled bodeta gg. Hoffmeister in Baudis igrala sonato znamenitega skladatelja Griega, čegar severnonarodna glasba si je osvojila ves svet. — Poročali smo že zadnjič, da je „Glas-bena Matica" za vse tri koncertne večere razpisala jako ugoden abonnement, in sicer sedež po 2 gld., rodbinske karte za 4 osebe po 5 gld.; dobivale'se bodo pa tudi vstopnice za posamične večere, in sicer sedež po 1 gld., stojišča po 50 kr. in dijaške vstopnice po 20 kr. Prodajajo se od jutri počenši pri g. A Zagorjanu na Kongresnem trgu. Iskreno želimo, da bi slovensko občinstvo ne zamudilo lepe prilike, ko mu bode mdči slišati umetniško proizvedene klasiške in moderne točke, nego da bi z obilo udeležbo poka alo, kako ceni delovanje vrle naše „Glasbene Matice" in nje trudoljubivih izvršu-jočih umetnikov.
Domače stvari.
— (Horjul in Poljane) „Slovenec" se je v četrtek silno razkoraeil nad našim dopisom „Iz Vrhniškega okraja", v katerem ho pripovedma zgodovina Honulske udanostne izjave Mi smo dotični dopis prejeli od jako zanesljive strani in cela stvar zdela se nam je tem verjetneja, ker nam je dobro znano, kako so se drugje kovale tiste udanostne izjave ter je celo .Slovenec" modro molčal na mar sikako zanimivo objavo v tej zadevi. Sicer pa „Slovenec" tudi gle.le" Horjulske izjave taji le nekoliko podrobnosti a trditve, da se je izjava nekako iz silila, nikakor ni ovrgel. Gospoda v Katoliški tiskarni bo torej že morala oprostiti, ako tudi danes št svojemu dopisniku verujemo več, nego modro zavitemu dementi-ju v „Slovencu". Ker nam je pa dobro znano, da je prav blizu Horjula doma tndi oče tiste Poljanske udanostue izjave, ki je prouzročila toliko polemike, spomnimo naj tu v dokaz „Slo-venčeve" poštenosti celo proti duhovnim sobratom, da so „Noviee" objavile v svoji zadnji številki dopis iz Poljan, v katerem se pritožuje dopisuik, da se je „Slovenec" branil v z prejeti od Poljanskih duhovnikov popravek, v katerem sta dokazala, da je bilo laž vse, kar se je pisalo v „Slovencu" zoper Poljansko duhovščino. „Slovenec" — seveda katolišk — popravka noče prinesti, ker ima pravico vse po svoje zavijati in sebi nepovoljne — če tudi duhovnike blatiti. Le ta i o naprej! Tak) pišejo „ Novice" in mi tem besedam ničesar nimamo pristaviti.
— (Občni zbor „Slovenskoga društva v Ljubljani.")   Opozarjamo   na  jutrajšnji občni zbor   „S1 o venskega društva"   v Ljubljani, ki bode ob 1/all. uri v prostorih Ljubljanske čit' 'j.ce. Dnevni red prijavljamo na prvi strani usta.
— (Zanimiva o porok h.' Piše se nam : Te dni umrla je v Ljubljani •.' ra in bogata samica, gospica F. O . . . . zh, hišna posestnica na Kongresnem trgu. Dedičem vsega svojega imetja imenovala je zapustoica — L!ubl|ausko skotijo z naročilom, da naj se zgradi v Mošnjah na Gorenjskem frančiškanski samostan, ostanek pa naj se porabi v korist Ljubljanskemu semenišču. Svojim sorodnikom volila je le nekaj stotakov, akoprav znaša zapuščina baje* nad 100 000 gld. Dotično oporoko Restavljai je kionjurist Missia-Mahničeve stranke g. dr. Ivan Šušteršič. Sorodniki pa trde, da /a;-ustnica pri oporoki ni bila več pri zdravi pameti ter so odposlali v Ljubljano znanega Graš-kega odvetnika, da se na lici mesta iuformira za izpodbijanje oporoke. Nadejati se nam je torej ve-lezanimive in času primerne pravde.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Vidu nad L j unija no.) Ustanovna veselica te podružuice bode — kakor smo že naznanili — jutri, nedeljo, v zgornjih prostorih gostilne „pri Kraljici". Iz posebne naklonjenosti sodeluje učiteljski godbeni klub in domači pevci. Vspored je prav raznovrsten in obsega 10 točk, nagovor, deklamacijo, žeuske in mešane  zbore,  sviranje  orkestra  in ko-
nečno šaljivo loterijo. Začetek točno oh '/«6. Uri, konec ob ll%9. uri. Sedež stane 50 kr., za ude polovico, prostor za stati 20 kr. Preplačiln se hvaležno vzprejmo Goreniski vlak je Ljubljanskim rodoljubom, ki se hntf udeležiti slavoosti, posebno ugoden. Nai bi se mnogobrojno odzvali vabilu podružnice, za katere ustanovitev je bilo treba skrajne narodne požrfvovalnosti.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo gledališko predstavo veseloigre .Nervozne ženske", ki spada mej bolje veseloigre slovenskega repertoirja >n jamči obiskovalcem gledališča prijeten in zabaven večer. Popolni gledališki list prijavili Brno včeraj, glede na to, da se v zadnjem trenotku, ko so bili že nalepljeni gledališki listi za drugo igro, morala vršiti sprememba zaradi bolezni gospodičine N igri nove.
— (Slovensko del. pevsko družtvo „SI a vec") priredi pevski večer s plesom jutri, nedeljo, dne" 15. januvanja 1893. leta v g. Hafnerja pivarni na Sv. Petra cesti s sodelovanjem vojaške godbe domačega pešpolka št. 17. Vspored: 1.) Kopezky: Koračnica. 2.) Tittl: Slovanske melodije, ouvertura.
8. ) Forster: Sokolska, moški zbor. 4.) Puček: Pro mladež, valček. 5.) Jeklič: Pevčeva pomladanska, moški zbor (nov) 6.) Tužek: Smčs narodnicb pisni, potpourri. 7.) Stoos: Brže junaci, moški zbor. 8 ) J. Strauss: Zbor ciganov iz ojieie „Der Zigeunerbaron".
9. ) Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstonnina 40 kr. za osebo, trije člani jedne družine 90 kr. Udje prosti.
— (Zamena.) Dotični gospod, kateri je po naključji zamenjal pri „Sokolovem" občnem zboru čepico, prosi se, da jo odda pri gospodični Fani (trafika) v Špitalskih ulicah, kjer dobi svojo.|
— (Iz narodnih društev.) Slovensko bral. društvo v Kranji priredi na večstransko željo v nedeljo, dne 15. januvarija 189;}. v društvenih prostorih koncert z jako mnogovrstnim vzpo-redom, obsegaj očim petje (4 čveterospeve in kvintet z bariton-solo), udaranje tamburaškoga zbora (6 točk) in šaloigro v 1 dejanji „Trije očetje na enkrat" Po končanem vzporedu bode prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina udom 20 kr., ne-udom 40 za osebo. — Prostovoljno gasilno društvo v Postojni priredi plesni venček dne" 15. januvarija 1893. v prostorih g. Alojzija Bur-gerja. Pri plesu igra godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr., od družine 80 kr. Čisti dohodek namenjen je za poplačilo dolga na orodju. — Ormoška čitalnca bode imela občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne v društveni sobi v Ormoži. Dnevni red običajni. Ako bi ob zgoraj navedeni uri ne bilo za sklepanje navzočih dovolj [udov, bode drugo zborovanje isti dan ob 5. uri popoludne. Po občnem zboru vrši se tombola s prosto zabavo. — Pomočniška zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani priredi v soboto dne 21. januvarija 1893. 1. v Iv. Hafnerja pivovarni sv. Petra cesti št. 47. s sodelovanjem slav. vojaške godbe plesni venček. Vstopnina: Za gospode 50 kr., za dame 30 kr. — Goriška čitalnica   priredi danes
na videz pozovnico k vajam — Bog vedi, kdo je to pisal in ženska tega ne razume. Odšel je na Dunaj, tratil tam denar in zdravje cel mesec s svo jimi tovariši, žena pa je plakala doma misleč, da je pri vajah. Verujem \an», da je vaš listek pravi in to vam bodi v povračilu in ponos mej vsemi možkimi."
„Kaj j>a, če piše B iženka iz kopeli?"
„Ne piše. To ima prepovedano. In tudi uji ne sme nikdo pisati."
„Veuder bi mogli iti k Boženki v topiice, mamica, da se ne bo vam tukaj, njej pa tam tožilo."
„Da bi nas mej tem okradli, ne? Še to naj bi imela na vesti?"
Ko bi ne bilo v sobi služkinje Manjauke, ki se je uajraji šalila iz vse ljubezni in prijateljstva, bil bi gospod knjigovodja gotovo prav krepko objel svojo zlato, drago, skrbno taščo.
V senčnatem vrtu neke gostilne v trdnjavi Jožefovo bilo je nekega večtra živo, veselo. Igrala je vojaška godba in mize so bile zasedene od častnikov in boljših rezervistov. Tudi krasni spol je bil muogobrojuo zastopan. Zlasti pri neki mizi, kjer je sedelo kakih dvanajst rezervnikov, teklo je pivo kar v potokih, kurile so se dobre suiudke in zbijali dobri in slabi dovtipi, kajti zbrali so se posamezniki, kot da se vidijo danes zadnjikrat.   Pili so v
slovo. Jutri po raportu dobe* podpisane vojaške pase iu hajd domov. Dve leti imate pokoj.
„Fantje, zakaj ne pride Vofišek?"
„No — doma sedi iu maže strašno dolgo pismo, celih deset stranij. Svoji tašči piše, pa bo on prej v Pragi nego pismo      —w
„Tu-le gre! Vofišek, hej! Ivan! — Vofišek 1"
Rezervni korporal v „extra" obleki ozre se po glasu in ubere korake proti mizi veselih fautov.
„Pojdi sem, Ivan, pa sedi tu poleg mene. Sem že mislil, da ne prideš. Ob mnogo bi bil. Še našega poročnika bi ne bil poznal. Ravno na dopust je šel, ko smo mi nastopili, odpeljal se je nekam v kopel, toda kmalu se je vrnil. Iu ne sam. Pripeljal je krasno mačico seboj — vedi Bog, komu io je neki odvedel. Zdaj je že cel tedeu ž njim v Jožefovem. Vsak večer sta tukaj. Toda — ti pišeš vsak večer domov, kakor seminarist."
„Kje je naš poročnik, da ga bom vsaj poznal —"
„Tam-le v kotu pod verando. Toda le varno se ozri, da ti ne bo treba salutovati."
Gosjimi knjigovodja se ozre, lahko — zelo pazno, a vender zdrsne skoro s stola.
„Jezus Marija, to je moja žeua, — moja Boženka!"
„ Kje ?"
„Ta, ki sedi z našim poročnikom — —u
Prosim, takej končam, a zadovoljili se morate s tem, kar mi je nedavno pripovedoval gospod Vofišek sam v neki Plzenjaki restavrači; . Sprva je sumil svojo Boženko, toda brez povodu. To je au-gelj. Lvedeia je — kako, to je njena stvar — da je odšel njen Ivanček na vaje in govorila z gospodom poročuikom v Marijini kopeli, kako bi se oprostil njen mož, — ki ie tako dobra dušica, vojaških vaj v taki vročini. Gospod poročnik se |e ponudi , da osebno izpregovori jin gospodu polkovuiku zanj, iu ker je tudi polkovnik šel na kratek dojiuBt, čakala ie tu iucoguito, da se vrne. Ker so pa bile vaje tedaj končane, odpeljala sta se mlad:., z->e*ta, l:ubeča se zakonska drugo lutro v Prago. To je vse. In Ivantek je sveto obljubil, da o vsem tem mamici ničesar ne omeni — kdo ve, kaj bi si mislila. Poreče ji, da je prišel on domov z Jožefovega, ona pa iz kopeli in da sta se tu v Pragi na kolodvoru sešla.
„Moj zlati Ivanček, — ti dobra dušica moja !8 Iu od tedaj mu je vsakdanji poljubek od ženice sladko pomračilo za to.
Pa praviio, d« dobre dušice jiolagoma izuuii-rajo. Tega le nikar ne verujte! Glujiosr s sveta ne ggine In dokler glupost fcivi, ne izumre pokoljenje dobrih dušic.
tovo pa 10. se Spekulativni požari ud leta do leta urno*-'- Statistični iz.azi zavarovalnic so v tem oziru prav žalostno-poučni; dokazujejo nam numreC, kako propada posteuie in morala; dokazuje nam pa tu<ti, da hii določbe kazenskega zakonika, tikajoče se zločina požiga, nedostatne.
Zavarovanje   življenja  storilo  je  vlaui velik korak naprej, kajti vsa zavarovalnice, ki se pečajo h to zavarovalno stroko, imajo zaznamovati velike prirastke zavarovanega kapitala. Deloma |e ta sama na sebi   ugodna   prikazen  priprisati   koleri, strah pred  katero se je raznesel   po   vsej našej   državi ; deloma pa tudi konkurenciji ameriških zavarovalnic, katera je tudi domače zavode vzpodbudila k živahnejšemu delovanju.    Kar se Američank  tiče, mora se reči, da niso dosegle  pri iias uspeha,  ki   bi bil primeren velikim njihovim produkcijskim stroškom. Kaše ohoiustvo je   kolikor toliko   konservativno in se drž4! raje' domaČih  zavarovalnic.   Nekaterim so pa oči odprle tudi brezmiselme reklame z brezmejnimi obljubami.    Vsaj je znauo, da tisti, ki veliko obeta navaduo malo da. Naiveč pa je pri mestueat občinstvu uplivala  proti ameriškim   sireuskim glasovom po časnikih priobčeni izid nečega angleškega veleposestnika proti zavarovalnici „New Jork", ka tera mu |e po preteklih dvajsetih letih zavarovania hotela izplačati veliko manjši   uspeh tont:u, kakor mu je obećala.   Izid pravde o.I je za tožitelja ugoden le v toliko, da |e zavarovalnica  bila obsojena v pravdne utroške; in merito pa je sodišče priznalo tužitelju pravico, da sme po posebnej komisiji dati pregledati  knjige  tožene  družbe v Novem Yorku. Tak izid pravde spametoval  |e marsikoga, ki je že nagnil bil svoje uho  prišeptavanju Jobn Bullovskih agentov, kajti sprevidel je, da so mu  domače zavarovalnice v vsakem obziru,  /.I sti pa v prepornib rečeh, veliko bližje.
Zavarovanje proti toči, transportno zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam je na Sloveuskem prav pičlo razširjeno in zato ne bodemo o njem še posebej govorili
Kar se zavarovalnic samih tiče, utegne se pa I v tekočem letu položaj čisto izbistriti. Ako ab strahujemo od „Avstrijskega Feniksa1", o katerem smo v drugem članku govorili obširneje, b;la je izmed delniških zavarovalnih društev le še „Ogersko-Francozka", katere neslavnega konca bilo je — kakor smo mi to prorokovali že pred tremi leti — prej ali Blej pričakovati. Res je do tega prišlo. To družbo, katerej je bil untanovnik in voditelj zloglasni Žid Louis Moscovvicz, m katera je največjo demoralizacijo zanesla v zavarovalni posel, prevzela je z nakupom vseh njenih — seveda globoko pod pari stoječih — delnic „Prva ogerska zavarovalna družba". Bode-li se utopila popolnoma v njenej organizaciji, se sedai še ne ve. Veščaki pričakujejo to. Toda ua| bi navidezno ostala ši pod neslavnim svojim prejšnjim imenom, tol ko je gotovo, da so jej pošla sredstva za vse ekstravagance in da solidna pokrovitelistvujoča družba ne bode več dovoljevala divji lov zavarovancev.
Med bob hajoče akcijske zavarovalne družbe prištevati je po muenji veščakov tudi budimpeštansku „Fonciere" ; vendar pa je ta zavod varčen in skromen ter utegne pod strokovnim svojim vodstvom preboleti bližajočo se mu krizo.
Sicer nam je od delniških zavarovaluie omeniti le še pri uas prilično razširjenih „Asscurazioni Generali", „Riunione Adnatica di Sicurta" in „Dunava". Prva je največja delniška in največia avstro ogerska zavarovalnica sploh. Poglavitni svoj poBel ima v Italiji, kjer je prekusila vse druge — tudi domače — zavaruvalnice. „Riunione Adriatica", katero sinemo brez vsacega ugovora prištevati solidnim zavarovalnicam, ima glavno svojo moč v cerkvenih zavarovanjih. Petdeset odstotkov vseh cerkva in cerkvenih poslopij naše države zavarovanih je pri njej in vsa prizadevanja z neke strani, da bi se bili pridobili cerkveni knezi za agitacijo proti njej, bila so neuspešna. — „Dunav" napela je zlasti v poslednjih letih vse žile. da bi prišla v posel po slovenskih pokrajinah. Deloma se jej je to posrečilo, a obžalovati moramo, da se je to zgodilo na stroške poslovne morale, kajti v hrepenenji po kupčiji začela je ta pod umrlim ravnateljem Col-ditzem zaradi svoje stroge solidnosti sloveča zavarovalnica le preveč posuemati zloglasno prakso ,Ogersko-Francozke". (Konec prlh.)
Meteorologijo poročilo
■j f.	Cas bp*r . K       i ■. --mi. ■'r i iovan*a w mm.		Temperatur a	v«. Irofli		Moki nia v mm.
C X —> eo	i. zjutraj ■'. popoi. ' r.večer	:S4 1 mm. "'33 2 mm -34 0 m«.	—22 2 C -120 C —20 3 C	si. svz. al. \7.\i. hI. avK.	jasno jasno jasno	0-00 m
Jasno, rastoči mraz. — Srednja temperatura -- 18 2° za 15 C«  pod normalom.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
".vi.. .
Posestvo
prostovoljno na prodaj s hifio vred, vse v dobrem stanu, na Broda fti. 7 posta Dol. Logatec. (2)
Natančneje se poizvč pri JmIco1>ii KimIoI fu, posestniku na Bn>dii St. 7 posta Dol. Logatec, Notranjsko.
lne 13	jHiiuvarija		
	včeraj	—	danes
Papirna renta	«!«t i)8-25	- gld	9840
Srebrna renta	97.95	— n	97 95
olata renta .	\ 116.55	— „	116-66
IM, marčna renta	100 70		10-1 75
rVkeije narodne banke ,	.   1000 —		997 —
Kreditne akcije	317-50	-	;*18*—
London	120-65		12065
Srebro	,       —* -	It	—' —
Napol.	»•aovi	— „	9-61 —
C kr. cekini	. 67		r>68
Nemške marke	. SH20	— „	S9 98
TllJCl :
13. januvarija. Hti   nmieii   Civran,  Hauaner,   Hilfreuh, Fisctaer, Hartig z Dunaja. — Pl. Vest iz Kranja.  — Puntschart it Maribora.
Pri   sinuu : Blumrich, Lang z Dunaja. — Wittschie-Ra'ko'ki   *       ~  Banuer iE  Budimpešta. —   Segalla iz
Pri Jnftnetu kolodvoru i Kozjek, Slugitsch, Herz-berg z Dunaja. — Mullisch iz Trata.
monia
Umrla so t Msi^ljaiil:
V deželni bolnici: 12. januvarija:  Jernej Mareut,9gostafi, 72 let, pneu-
Najtoplejšo zahvalo
izrekata voditeljstvi ljudskih šol v Dolenjem in Gorenjem Logatci častitemu odboru ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu i. s. velecenjenim gospem Gruntar Mariji, Levičnik Mariji, Majdič Amaliji in Rit)nikar Mariji ter gospicama Arko Ivanki in Rihar Frančiški za ves njihov trud, katerega jim je provzročila prireditev veselic, osobito pa nabiranje daril, iz katere zbirke se je napravila obleko, ubožnej mladini logaških Sol. Dneva 24. december 1892 in 5. januvar iH9'6 no ostaneta le v vednem spominu onim 100 otrokom, kateri so bili odarovani, teiimč' ■ sera drugim. Bog Vam povrni stotero, kar ste revnej in potrebnoj mladini ■prosili — kar ste taisti dobrega storili1
Voditeljstvi ljudskih šol v Logatcu,
dn6 0. januvarija 1893. (46—1)
Vojteh Rlbnlkar. Ivan Kome.
Darila za „Narodni Dom'4.
L. Izleti z „KnijearwUe družbe*'«
Prenesek   .   .   .   11893 gld. 29 kr.
Darilo banke „Slavije"...... 5   „   — „
Doneski ia mesec oktober; plačali so:
a 5 gld«   20 gld. kr. 18   ,     18   „   — „ a 2   „     16   „   — „
» 1 p *Xi » — n a SO kr.     4   ,   — .
4 naročniki 6 naročnikov 8 81
8 R
Darilo urarja
Doneski plačali so : 4 naročniki
6 naročnikov 8 21 8
g. Fr. Čudna v LJubljani za  m i sec nov e m o e r;
79 6
gld.
20 gld. — kr.
18 , — m 16   „   — „
»1   „   - >
' 4    „    — 2
a o h 8 „ a 2 , » 1 a a 50 kr.
Prva   veselica   slovenskih   ni hrvaških
abitnrijentov.........
Doneski  za lueaec december; plaćali bo: i naročniki naročnikov
1{)   „ —
13   . —
20
8
a 5 gld. a 3 ,
a » . a 1 . a 50 kr.
2' gld. 18 , 16 „ 20 „ 4 .
kr.
78 11
Za „Narodni papir"........_
Skupaj ! ! '. 12 Iti.-! gld. 39 kr. Opomba : Tudi v za tu jem letu se je z vstrajnostjo toliko doseglo, «la ao ne doneski rKrajcarske družbe" pomnožili za 126 0 gld. 06 kr., torej močneje, kakor v predzadnjem, v katerem so narasli le za 1157 gld. 40 kr. Vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli k tej za naSo skromne razmere venderle ogromni svoti, najtoplejšo zalivalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovelč z nami vslrajati tudi zanaprej, tembolj, ker utegne venderle kmalo priti do uresničenja konečneg.t društvenega namena. Danes, ko beležimo petdeseti izkaz, priporočamo našo družbo slavnemu občinstvu s prošnjo, da so je oklene se močneje. Vstrajajmo, vsaj imamo tu j Sani dokaz, da so, ako se \ struja, tudi z malim veliko doseže.
V Ljubljani, duč 12. januvar.ju 1893.
Odbor „Krajcarske družbe".
Razširjeno domače zdravilo.   Vedno večja pot
prafiovanja po ,.Muli oveni francoskem žganju in soli" dokazuje uspešni upliv tejra zdravil*, zlasti koristnega ko-bolesti Uteiujpoe, dobro ausno an ti iv v matično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po poitnem povzetji razpošilja to mazilo le k ar A. MObli. e. iu kr. dvorni zalo/.uik. na DUNAJi, Tuchlauhi-n 9. V zalogah po d« želi je izrecno zahtevati MOLh-ov preparat, zaznamovan -. varnostno znamko in pod-pi.iom. Manj od dveh steklenic se nu podilja.      4 (18—l)
ca
1 s
t- o
> fi s
- 00 §
.S  3 "
i'ii
z S
o • mm
va M S« fl
GLAVNO S K L A D IS T F
najčistije lutnt
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih «lltial ia prebavil, pri protlnu, želodčnem in me-hurnem kataru. IzvrBten je za otroke, pre-(2-10)     bolele in mej nosočnostjo. I.
Najholjiii ilijetetična in osrcžeralna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
dobi delo v tovarni za barve pri
Franu Pevcu
(43—2) v Doln (Lusttlial).
EQUITABLE
sjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje
v .^»veiii Vorliii.
Ustanovljeno leta 1859. Koncealjovano v Avstriji dne  11. oktobra 1882.
Na Dunaji „Stock irn Eisenplatz" v svoji palači.
Kačunski »Itlejp leta 1891. :
97 637.359 63 57.417.712-78
gld 40.219.646 85
I. Dohodki, gld Izdatki . ,, Prebitek . .
II. Premo
ženje . . gld 340,496.29595 Obveze po
4" ,uS:»/i*/oii 274.763.944 55
Zaklad dobičkov......, 65,732^45140
(lEquitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje za življenje.
Ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvišji prebitek dohod <i nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891. največ novih pogodb in sicer za......gld
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega .  . „
ima največji prirastek zavarovanega Kapitala ... ,,
ima največji prirastek v pre moženju........,,
ima največji prirastek v do-bičkovem zakladu.... ,,
582,795.82750 2.012,236.392 50 210,580.457 50 42,387.18478
6 381333 05
posebna garancija jo ve« i-u-tiu-l'.i!»e»i'" ii; katera jo vredna gl«I. S,SO0u0<M>< —.
A«alrljHkiiu zavarovamicni
lil.ji <lrUNtven» palača ..NtooU-iai-Ktrteu*' tia l>u* naji.
l'olic:l <>|)tlHČ(>ll.'l prmuij in |>l,ii iln.i /..k sine. riinrti
gl.l. 1150 —
„  1910 —
,   1350--
,  irvio —
.   1800-—
dvajsetletnih tontin*) društva „Equitable". Podlaga izplačevanj 1. 1392.
A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Stnroat       Vaota plučiuiih Vrrdnutit polico
premij v gotovial
30          gld. 451— gld .-:<9-—
Sh           „    527 00 ,     »J61 —
4           „   626'— , 798*—
45           „    7fi9-40 .     9.'7 —
0           „    943-60 „ 1291-—
B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi
premijami. Tabela II. SO        gld. 607-20        gld. 81:2-—        gld. 1650'— Lio „    681'60 ,,    986-— „   1870 —
40 „    776*60 „   U40-— „ li»3(V—
4r> „   90060 r,   1313-— , 2060 —
50 „   It H7i.il B   UJ38-— „ 9280'—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj
smrti in za učakanje. Tabela X. 30 gld. 5170 00 gld. 1682'— gld.3490 —
35 „   996*80 „   16i»7— „ 3160'—
40 n   103-0 „   1727— „ 2930'—
AS ,  1100 80 „   ^3i-— , 2800'—
50 „  1209 — n   2034•— „ 2830*—
Kakor kažejo zgoraj navedene Številke, povrnejo se no tako Kvanem tontiuskt m sistemu zavarovancu p »leg tega, da je bil Nkozl 9)0 l*'t brecplačna /,avar«»vau, po tabeli I. iHe vplaeane premije 2'/4 l<<» 45/H0/,„ po tabeli II. z 4*/a do 6*/a°/o« l'° tft,)eli x- z tia/* ^° jednostav-nimi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo «lvo|no do ivetera» v m« t to vplučniillt pr«>nilj.
Tako zvana proMtu leittiua. neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopuSČa po preteku jednoga leta popoln*, svobodo za polutan i <-. prebi van <«■> in po. Klie, Isvsemli vojaško službo; po pretoku «lvt»li let je ni moči Ispudblil« DO preteku treh let pa »e more ve* zapnitti in jo je z oziroin na tontino pri regulovanji moči urediti na sest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v (Jradk'i
in (789—8)
«: l.ivn zorni opnik wa% ji:Mojsko:
ALFRED LEDENIK
•v Ijju. To ljetni. Mestni trg- št. 25.
•) Tontinn iiuoiinjo «o nabiranje i« razdolltov dlvlđaod uli do-bl61ca po nekem i......lm.-in ..i-s-m i. ki « ... izumil in prvi .>•• i -. v Franciji Italijan Luronzu Tottti 1. ltlf>3.
„j o u r f i xeu ali domačo zabavo s sviranjem na glasoviru in plesom, če bodo društveniki pokazali, da se zanimajo za take zabave, priredi odbor se nekatere v tem predpustu. Veliki ples v maskah pa priredi dne 12. februvarija.
— (Zima.) Včeraj iu danes imeli smo naj-mrzleja dneva te zime. Brila je ostra burja, ki je 31a človeku kar do kostij in katere ni branila niti najtoplejša obleka. Včeraj zjutraj kazal je termometer nad 20° C. mraza, v nekaterih kraiih celo 22° — prava sibirska temperatura ! Tudi zvečer in po noči ie bil hud mraz, ki te le čez dan ne-koliko prenehal vsled lepega Holnčnega vremena. Danes zjutraj bilo |e do malega jednako. Ljubljanica zamrznila je na večih kraiih, slučaj ki so pri. peti jako redko. Tako je zamrznila ob kraji skoro do srede ob Poljanskem nasipu, pred Šenpeterskim mostom pa je na več metrov dolžine pojiolnoma zamrznena po vsej širjavi. Nad malim grabnom zamrznila ie tudi 6flS in čez in je več čolnov s kamenjem popolnoma v ledu. Čez dan videle so se plavati po vodi ve ike gruče ledu, za nas jako nenavadna in redka jirikazen. Dnevi so pa krasui in solučni, zlasti takrat ko zgiue jutranja megla.
— (Gledališki vlak štajerskih Slovencev.) Kakor smo že oaznauili, pripeljal nam bode drugo uedeljo, dne 22 t. m., posebni gledališki vlak drage nam brate iz spodnjega Štajerja. Preverjeni smo, da bodo narodna društva Ljubljanska in j>rebivaUtvo našega stolnega mesta storili vse, da dostojno vnprejmejo slovenske brate in da jim piiredu bivanje v niiši sredi kar najprijetneje. O podrobnostih dohoda itd. bode nam se prilika poročati. Predstavljala se bode dr. Ipavčeva lirična opera „Teharski plemiči." Kakor poroča „Soča", pojde pri tej pnhki v Ljubliano tudi vei" gostov z Goriškega. Že Kdaj kličemo vrlim onnovateljem in udfležnikom štajerskega gledališkega "laka m vsem gostom: Živeli  in dobro nam došli
— (Metliški samci) prirede" s prijaznim sodelovanjem Metliškega tamburaškega zbora v nedeljo dne 29. januvarija 1803. v prostorih gostilne „Pri zlati kroni" veselico s plesom. Pri plesu svira Metliška mestna godba. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Železnica iz Trsta v Poreč.) Že I. 1886. dobil je grof Peter Walderstein predkou-Ceaijo za lokalno železnico iz Trsta v Poreč. Podelitev definitivne koncesije pa |h bila odvisna od tega, da koncesijonarji izkažejo polovico gradbenih stroškov. Dež. zbor istrski zagotovil je sicer ;>rimeren donesek, iatotako interesiram faktorji, vender se bode podjetje dalo teško izvesti brez državnn podpore. Poslanec Rizzi in tovariši so torej iuterpelovali trgovinskega ministra ali se je nadejati državne podpore za zgradbo omenjene železnice.
— (Celovško jezero) je popolnoma za-mrzneno in se vozi lahko po njem od Ribnice pa do Vrbe. Samo v spodnjem delu jezera je še led malo tanji.
— (Tiskarski A t r a > k v Zagrebu) je tuko rekoč končan. V sredo vrnili so se večinoma vsi štrajkujoči črkoHtavci zopet na delo, kolikor bo ji;, namreč vzprejeli lastniki tiskarn, ker so deloma že nadomestili štrajkujoče z drugimi stavci. Dosegli n:■•() štrajkujoči ničeHar, akopram je štrajk pogoltnil več tisoč goldinarjev in so ostali nekateri črkostavci sredi zime brez zaslužka.
— (Nova tovarna v Zagrebu.) Jeden iziu.j prvih čeških industrijalcev, tovarnar gospod K. A. Sme kal, ki ima v Pragi in v Olomucu tovarne za izdelovanje ognjegasuega orodja iu briz-galnic, ustanovil bode jednako tovarno tudi v Žagi ebu. V to »vrlio kupil je primerno hišo v Nikoli-cevi ulici. V tovarni delalo bode kakih 40 delavcev, mehanikov, ključarjev, kovačev in pleskarjev. Ker na vsem IlrvatBkem in v Slavoniji ni jednake tovarne, bode gotovo jako dobro uspevala.
— (Umrl je v Zagrebu) slikar Feido Ki-kerec, po dolgi holezni. Pokojni bi je jako nadarjen umetnik. Njegove si We: Dolasak Hrvatov, Kronauje Zvonimira, Smrt Matije Gubca, Zrinjski v Sigetu, Frankopan iu Zrinjski v ječi, deklica iz Kosova itd. so historične slikarije, v katerih je pokazal bujno svojo fautazijo v kompoziciji. V domači umetnosti hrvatski ostane mu časten spomin.
liaznc vesti,
* (V Belem gradu umrl |e) Brbski na-UČnl minister Jovan Boš ković, jeden najodličneiih članov grbukega kabineta. Rojen je bil v Novem Sadu in prišel v Behgrad kot deželni biblijotekar in kustos
narodnega muieja. Bil je prvi srbski filolog. Sprožil je reformne o Brbskih gimna'ii, katere pa ni mogel dovršit*. Pogreb vi šil se je na državne stroške
* (Doktorji glasbe v Cambridgeu) Povodom petdesetletnice vs-učilišča v C ttimndgeu na Angleškem, ki hode prihodnji mesec, sklenila so vsi- u .'-i i: šivohlastva, da sh podeli najodličnejim skladateljem riizmh evropskih narodov častni naslov doktorjev glasbe. Od sedmih skladateljev, katerim se je ponudila doktorska čast, izjavila sta Brahms in Verdi, du ne moreta OBobno priti v Cimbridge, da sprejmeta namenjeno počaščenje. M. Brucb, Sunit-Shomk, Čajkovski, Boito in Gneg pa so obljubili, da pridejo v Carabridge in da bodo pri velikem koncertu osobno dirigirali jedno ali več svojih skladeb.
* (Anarhisti pred sodiščem.) Te dni vršila se je pred Milanskim sodiščem kazenska obravnava zoper nekatere auarbiste. Ko je sodišče zaslišavalo policijskega komisarja, začeli so mej poslušalci nnvzočni prijatelji in somišljeniki toženčevi metati kamne na pričo iu na sodnike. Orožniki so prijeli nekatere teh dovtipnih mož in sodiSce je lednega pri priči obsodilo na 37 mesecev v ječo, za kar se je ta zahvalil s klicem: Živela anarhija!
* (Nov ogerski red.) Ogerski finančni minister VVeckerle namerava osnovati nov ogerski red, ki bi uadomestoval srednje avstrijske rede, to je Leopoldov red in red železne krone.
* (Mascagnijeva najuovei&a opera „1 Rautzau") imela je v dvorni operi na Dunaji siiajen uspeh. Iz početka bilo je občinstvo precej hladno, potem pa se vnnln vedno bolj za novo opero. Vse pevce in direktorja Jahna poklicalo je navdušeno občinstvo mnogokrat po končanih aktih in na konci ojiere.
* (Ž e n b k i p o s t r e š č e k i.) V Varšavi hoče neka g Vauda Kviatovaka osnovati zavod ženskih postreščkov. ŽeuBki postreščki o|>ravljali bodo svoj posel po nižjem tarifu nego moški, kHterim bodo Iorei delali resno konkurenco. Sjilob se Žensko delo Širi vedno boli in boli v Rusiji. Posebno p*': železnicah opravljajo ženske včasih prav težavna lisi«, akopram imajo manjše plače nego moški. Ru h Ženske pa se nadejajo, da se bode ta razlika v -luč sčasoma poravnala in delajo torej neumorno na to, da se razširi krog za njih delavnost.
				
				
		r5" i_ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda 1		
	-			
				
Književnost,
— AntonJanežičevsIovensko-nemski slovar. Tretji natis. Predelal in pomnožil Franc Hubad, c. kr. gimnazijalni profesor. V Celovcu 1893. Založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 900. Cena mehko vezanemu iztisu 300 gld., trdo v pol usnji vezanemu iztisu 3 gld. 50 kr. Po pošti 15 kr. več. -- Prva, še od pokojnega Antona Janežiča urejena izdaja tega slovarja pošla je bila že davno, a vsak dan se je kazalo, kako nujno je potreba nove, namenjene vsakdanji rabi. Tiskarna družbe sv. Mohorja poverila je redakcijo nove izdaje g. prof. Hubadu, ki je svojo nalogo jako srečno rešil. Nova izdaja slovarja je vestno in skrbno urejena in izdatno pomnožena in ker tudi v tiskovnem oziru ustreza najstrožjim zahtevam, priporočamo jo z veseljem.
— Slovenski Pantheon, katerega Brno že naznHnili, izhaial bode v nedoločenih rokili in sicer izide vsako leto 4 ali 5 snopiČev. Snopič stane s poštnino vred 35 kr. NaroČila vzprejtma g. Fran Poti k raj še k, pošta Sava, Dolenjsko.
— „Obrtno knjigovodstvo", katero je sjiisal dr. T. Romih in založila tiskarna Dragotina Hribarja v Celji, je od učnega mimsterstva pripo znana za Šolsko knjigo na obrtnih nadaljevalnih šolah in za ročno knjigo za obrtnike. Cena \ezanemu iztisu je določena na 1 gld.
— Slovanski Svet prinaša v prvi letošnji številki nastopno vsebino: Kulturno delo in politika Slovanov; — dr. K. Tieftrunk — K stvarnemu položenju; —O kritiki dra. Mahniča ; — Slovenska liturgiška starina ; — Božidar F 1 e g e-r i č — Iz Krčevinskih potočnic ; — Iz poezij dra. Franceta Prešerna; — Novoj godini na domaku; — Biserje in alemovi; — Zlatna slova; — Kpb-.i.eiiui. MapRO — on BHala; — Tri pripovedke. (L. N. Tolstoj; preložil S. J. K—j.) ; — Božidar Tvor-cov; — Afanasij Afanasijevič Fest f; — Stotejka ali vinar; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost. — Uredništvo „Slovanskega Sveta" razpisalo je zajedno nagrado 5 0 kron   tistemu učitelju ali učiteljici ali dijaku
(vsenčiliščniku ali gimnazijcu), ki spiše za list najboljšo razpravo o nastopnih treh predmetih : 1. Značaj jugoslovanskega junaka, kakor ga slika narodna pesen; 2. Kraljevič Marko uzoren sin ; 3. Katera pesen o Kraljeviču Marku je najlepša in zakaj ? Razprave naj se pošljejo uredništvu do zadnjega dne meseca marca 1893. Natečatelji se morejo poslužiti katerega koli slovanskega jezika. Nagrado določi posebna jury.
— Popotnik, glasilo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" ima v prvi letošnji številki nastopno vsebino: XIV. leto; — H. Schreiner — Paihologični listi; — M. Herič — Slovniške črtice;— Pedagogiški razgled; — Listi slovenskega učitelja-kolesarja ; — Na sklonku 300letnice rojstva in 222letnice smrti J. A. Komenskega ; — Društveni vestnik ; — Dopisi in druge vesti ; — Natečaji in inserati.
— Rusko prav o pisanje za učeče se. Spisal Aleksander Iljič Jeljsin, poslovenil dr. Jenko. Ponatis iz ^Slovanskega Sv^ta". Trst Tiskarna Dolenc, 1892. Str. 28, cena 10 kr. Ta poučna razprava, katero smo že večkrat pohvalno omenili, /.šla je sedaj tudi v posebnem natisu. Kdor se bavi z ruščino, omisli nai si to brošurico, ker mu bo zelo koristmi.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4*.
Dunaj 14. januvarja. Pri postaji Eggen-burg Franca Jožefa železnice zlomilo se je vsled mraza kolo voza poštnega vlaka. Pet vagonov je skočilo s tira, vlak se je ustavil. Jeden potnik je težko poškodovan, pet drugih in dva sprevodnika lahko.
Dunaj 14. januvarja. Shod socialističnih zaupnih mož, \& katerem so bili tudi odposlanci iz slovenskih krajev, je ukrenil, da je dan 1. majnika slovesno praznovati in da ta dan ni delati.
Praga 14. januvarja. Mestni svet sklenil, da na novi domobranski vojašnici ni napraviti nikakega napisa, ker vojni erar ni privolil, da bi bil  češki napis  na prvem mestu.
Berolm 14. januvarja. Deželni zbor pruski začel včeraj razpravo o premembi vo-lilskega reda.
Berolin 14. januvarja. Caprivi izjavil v vojaški komisiji državnega zbora, da sedanje politične] razmere sicer dejanski niso nič slabše, kakor so bile leta 1890., da pa je vlada vender prepričana o potrebi vojaške predloge. Nadalje se je Caprivi odločno izrekel zoper organizacijo „narodne vojske", kakor se je z mnogih stranij nasvetovalo. Prihodnja seja komisije je v ponedeljek.
Pariz 14. januvarja. Zaslišanje prič se je danes končalo. Bankir Oberndorfer je priznal, da je kot član sindikata dobil 1,600.000 frankov, zato pa, da je sprožil idejo o srečkah, dva milijona frankov. Charles de Lesseps priznal, da je dobil urednik monarhističnega lista „Gaulois", Artur Maver, 50.000 frankov, izvedenec Flory pa je dokazal iz družbinih knjig, da je Maver razen te svote dobil še 50.000 frankov. Republičanski listi zahtevajo, naj se razglase imena monarhiste v, zapletenih v panamsko afero. Preiskava zoper Baihauta je skoro končana.
Pariz, 14. januvarija. „Figaro1 javlja, da je sodna preiskava izkazala popolno nedolžnost bivšega trgovinskega ministra Julija Rochea glede panamske afere. Preiskava zoper njega ustavljena. „XIX Siecle" javlja, da je bivši minister Baihaut pred panamsko komisijo priznal, da je zahteval od panamske družbe jeden milijon, dobil pa le 375.000 frankov.
Pariz, 14. januvarija. Policijska prefektura dementira vest, da je zasledila Artonove papirje._
Narodno-gospodarske stvari.
Zavarovalne zadeve: III
Da bodo naši čitatel|i imeli popolen pregled o stanji zavarovalstva na početku letošnjega leta, dodati nam je prvima dvema člaukoina še nekoliko besedi o prošloletnem puslovanji zavarovalnic in o splošnem stanji njihovem.
Požhruo zavarovanje bilo je v minolem letu za vse avstro-ogerske zavarovalnice več ali manjo neugodno. Kje je iskati uzroka tej prikazni, težko je reči, ker je splošno bila vlani  dobra letina; go-
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (4—2)
50.000 kilo.
Dobiva so v \ srh špecerijskih, dellkatoa-prodajalnlcah it. kondltorijah.
99'
lovanski
politiški, znanstveni in leposlovni polumesečnik, stopivši sedftj v VI. leto, je povečal od IG atranij svoj prostor na 20 strani j.
Program: nacijonalna avtonomija; za njeno izvršitvijo: izvršitev češkega, avstro-ruskega in hrvatskega zgodovinskega prava; teženje po povratu cirilo metodijske cerkve s staroslovenskim obrednim jezikom ; teženje po Bkupnem literaturnem jeziku za znanstven^ potrebe; slovanska kultura na podstavi tradicij v slovanskem gospodarstvu, umetni obrti in vsej umetnosti.
Povečani prostor je odmerjen slovanskemu leposlovju in kritiki o njem. Leta 1893 bode se razpravljala zgodovina cirilo-metodijske cerkve mej Jugoslovani, sosebno Slovenci. Priobčevale se bodo jugoslovanske narodne pesmi, in na njih podstavi se bode označeval »osebno Kraljević Marko. V izvirnikih lepili del slovanskih, specijalno ruskih in jugoslovanskih bode podajal odlomke s tolmačenjem, drugače pa v prevodih. Sledile bodo črtice literaturnih zgodovin, ruske, češke i. dr.
„Ogled po slovanskem svetu" zabeležuje in presojuje važno dogodke* in ustanove mej Slovani, zaglavje „Književnost" pa literaturo slovanskih narodov.
Na posebnih prilogah se bodo tiskali inserati, sosebno o slovanski literaturi in slovanskem Časopisju.
„Slovanski Svet" stoji po stari ceni : na leto 4 kI«I.. na pol leta IS K lil. in na četrt leta 1 «l«l.; za učiteljevo in dijastvo 40 kr. manj na leto. Naročnina se pošilja uredništvu v Trst.
8)
Uredništvo »Slovanskega Sveta" v Trstu.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in
moštarstvo
iiilaJiluice
čistilne mline za žito izbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlacilnice za grozdje in vino
kakor udi vsakovrstne dru^e tikn&iiio in ra/.ni Htroji xi% l<m«itijMt-vo, VlnaretVu  in  HudjnrHtvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja
najceneje (863—22)
IG. HELLER, DUNAJ
2/2 Pratcrstrasse 78.
lltiHtrovani katalogi in zakvalua pisma v hrvatskem, uemškeni, italijanskem in slovenskem jeziku se puAiljajti na željo zastonj in fraiikovaoo.
Stroji se dado na poskušnjo — jamči so zanje — pogoji so ugodni. Cene no .se /-nova znižale!!!
■BBBHBnBHBHiBniiillHBiHHHHHlI
(21)
Čudovito nčini vso juhe slastno
MAGGI,JEUA ZABELA ZA JUHE
H0RS C0NC0URS na svetovni razstavi v PARIZU 1889.
v steklenicah od   4f> kr.   naprej v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah
©l©l©l©l©l©l©l®|@|©|©|@|@|@|©|©l©|©|©|©|©|©|©|©|^
Smatram za svojo dolžnost,
E VV - Y 0 R K
mm
zavarovalni družbi za življenje, oziroma generalnemu ravnateljstvu za x\vstrijo na Dunaji, [., liraben 8, za izredno točno in kiilaiitno likvidacijo police štev. 328.650, ddo. Nc\v-Vork 22. avgusta 1889 na življenje gospoda
Zdenka grofa Kolovrata-Krakovskega-Libsteinskega,
c. kr. komornika, člana avstrijske gospodske, zbornice in posestnika kronovseine v Reichenau na K.
v znesku a. v. gld. 100,000 z besedamirjedenstotisoC gold. avstr. velj,
izrekati javnim potom svojo najtoplejšo zahvalo.
T7" ^ratgri dne 3. januvarja 1893.
Dr. Jasaess Bayerr
odvetnik,
kot pravni zastopnik varilstva Zdenko ^rof Kolovrat-Krakovsk) -Lilisteinskv-jevih
tiedoletnih dedičev.
r^- —
f       ^ml m^—^mt m^—^m1 m^-^^m1       ^ml m^^^m1 mm~m^ m
®l©l©l©|©|©|©|©|©|©|©|@|@|@|@|©|©|©|©|©|@|©|©|©|@|©|©|©
Kari Til! v Ljubljani
Spitalske ulice št. 10,
Velika zaloga
(1024-16,
šolskih potrebščin
po predpisih.
gospodov učiteljev lu profesorjev.
Kari Tili t Ljiljani
Spitalske ulice št, 10.
Iki>tt'Biitt percnu , tuš. phurr. MiiKiiiUl . VKr<nuvrc in siinč-nikc, iiupravik ih Apičenje ni Iiic-uikov, papir zu pisma, bniaov« liiirtr, bronov pratiek, nanje in jermeni in knjige, knruiiuova tinta, pnpir oil lepenke, kemićua tinta, kiue&ki (us, koiupend I jo, za\ilki. kn* uljna crtala, trikoti, piiMtevnuke, gladila, barvue skrinjice, barvili kliučki, p«'reaniee, držala km pi'r«'Mi, peresni noski, peresni tuli. molit»eni k i, ilato-ftkoljkc iu srcbrnskol jkt>, riniti iu srebrna tinta, pisala, na-l»rave la nplceuje pisal, zeleni volk tekoč.
Kari Till v Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
Arabska gfnna, sklodice /a gumi, tablete za £iimi, berbiiriji, kraso-pisne predloge, črtala od kaučuka, gosja perem, škripčna peresa, kreda bela iu barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisaliii Rinili, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimctcrski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, beležnice, beležno tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, k lojni« table, suhe barve, prozirno platno, prozorni papir, čopiči, portfelju i kliiu-i: prepurncijski »vezkf, strgal ni gumi, risalnice, risalni ogel, risalni Čavljički.
Kari TIH v Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
ICisnlne sine , risala, predloge zit ronile pi*a\ <». pervmi zu iimkIc pismo. Mkrlljuati klinci, šhril j ■>«-pliiM-irc, pisalne iini|m', pisalni papir, plaankc. (ioMic torbe, sepija tinta. jeklena p<reHa, predlo;;«' ».h pokončno pisavo, |»ri< mi zu pokom-iio pisat o. tleti U on, bela kredu #.a tablo, ■ io/icctkc. mape zu plNMiikc, tinte črne in Lurmstc. tiatui Klimi, lit.Ini črtuikl, črnile.-, tlutnlkl, kvadratna črlala, ilsal-iiiki. rinarski bloki, rlsarsUi papir, predloge mi risanje, orodje /.a risanje.
Trgovsk pomočnik,
veSč BlovolliAine iti nemflfiim;, izurjen v trgo ini z iu«8a-nini in železnim blagom, želi službo preiiiutiiti.
Oiprejembe   «j ho bjairovplijo pošiljati 1 od naslovom 91. S. puste reMlmit« Postoji utt (37 —a)
Učenca,
BtnoznegH slovenskega in nemškega jeiifca v bes»;di iti pisavi, v sprejme rako; trgovec /. leteznino i'i špecerijskim blagom v Celovei.
Kdo v pove. iz pri jasnosti ujravuištvo „ Slovenskega Naroda.- (19-3)
Največja zaloga
/L
Be poAtljaio
zastonj frankovani.
JAN. J AX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
m/,Ur - cm , — I ko ti no pl»ct»« nuje um »bruke. — Šturi sii-oji ne znme-n)wvnJo. — Popravki ae x«l«'l»|<    liilro. tloltro iu
(8) eneno. viao^t)
I
Zobni zdravnik
SCHWEIGrER
ataiinju
(1348—7.
v Uit U Sil ..IVI vTuih-S-
II. nadstropje, št. 25— 2b\
Ordinuje vtmk dan od 9,—12, ure dnbludne in od 2—5. ur popoludne. Ob nedeljah in praznikih od ' a10.— l/,t. ure.
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
Dr. Rose životni babam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajofte 1110!*—14)
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovan i
varstvena znamka. Zaloge .skoro v vneli lekarnah
Avstro Odrske. ^s£fl8b^&* Tam se tudi dobi i
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospefiuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi hlaži bolečine. V škatljieali po 35 kr. in $ 25 kr. PO puAti li kr. vee. Na vseli delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
O-lec-v-ma. zalega
B. FRAGNER, Praga,
11. 208-204, Mala sirana, lekarna „pri črnem orlu". JPsV~ 1' i> št u a razpošiljatev vsak dan. "***fi
i
t=I=t=1=t=1
■H
Preti
kaši I u in nakotili, osobito dece, proti zumIIzc-■ iju. boleznim v vrata, Želodcu iu uit'liiirju
priporoča se n.tjlolje
koroški rimski vrelec.
vuo prlsjteii ustt<>ty*ou-
Najfinejša namizna voda. 0270-8.
Zaloga v Ljubljani pri ji- H. Supaifn.
Iščejo se:
ver preprostih In Itnili kuliaric mej njimi i nekatere k dvema osebama; — atreftnle« k bolehajoči gosp6 10 — 12 gld. ; — kanlrka in kavarno zunaj Ljubljane 15 gld. plače: — preprosta natakarica za tu, boljša za Štirsko; — služkinjah v izborno hiso; — komi lu pro. tla »I kit v trgovino z mešanim blagom; — deklezu* vaako tlelo*
Priporoča se izredno brhka simpatična  pestunja z letnimi spričevali; več se izve v posredovalnici
O. Fin v na Bregu 6. (47—1)
Velika soba s kabinetom
(48-1)
na Frana Josipa nasipu lii*. štev. 5,  1. nailatropje, z lepim pohištvom, d:i se v najem z dndm 1. februvaarf ja Več se izve v Jliillcr"jcveui anončnem uradu.
Trgovsk pomočnik
20 let star, iztirjen v trgovini z mešanim blagom, slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožen, išče primerne slnžbe. — Ponudbe pod A. R£. 3SS v 14 ran i i.
Slovenski Pantheon"
izhajal bode v nedoločenih rokih. 4—5 suopičev v teku lednega leta.
Snopu'", »tane s poštnino vred 35 kr. Nuročbe vzprejema
Fran Pod krajše k.
(1377—4) Pulta Sava, Dolenjsko.
4 I i i
i
rumene, Črna in temnofdeca BšiUr° priporoča po juko nizki ceni
\ Jlarin Hladilo,
g (82—8) vinotrzec v Legate«.
«8      Za dobro in točno postrežbo jamči se
Št"v 599.
Pobiran|U pasjega davku tu 1893 leto pričelo h - i« h 1. jniiuvaniein letuK in je plaća ta davek v o i«-rož j- L'ubl>anakega ine h ta od va kega p b, izimS  one, kateri «»> ^a varstvo k*iti<-tmb pi.HPst^v neobhodno potrebni.
Lastniki psov na) Bi najpozneje do I. februvarija t. I. preskrbe* :et marke, ki w dote pri mestni blagajn d proti plačilu
4 gld. av. v.
Z ozirom na § 14. avrŠilna naredbe o poh i ,oiu pasjega J t • ku. *e lastndci psov opozarjajo, nai o pravem času vpl^aio taksu, ker bode  konjač od 1 tebruvarija t. I. pofteoši vse trste pse polovil, ki      hod' nahajali  na ulieub brez leto« veljavne marke.
Ha,zpis pisateljskih nagrad.
I)  bi -   p«, vzdigni i a slovenska dramatika, razpisuje „Dramatično društvo
v Liutdjaui dvoie nagrad, in sicer:
1> «'#<!. %«i Izvorno slovensko ornmo,
I04p       /a Izvorno slovensko veseloigro.
Ohe ii>\\ morata b:ti toh obsežni, da izpolnita  ve« gledališki večer, toiuj da drama, oziroma veseloigra traje za ledno predstavo. Pisatelji pošljejo nt;. Bvoje proizvode odboru dO zadnjega decembra i. 1893. V L ubijani,  ine 11   jauuvarja 1893.
13 I
Mestni magistrat Ljubljanski,
i\-.ć 9. januvarija 1893.
Predsednik:
Dramatično društvo v Ljubljani.
Tajnik: (12.
i^ntOn Trstenjak.
C. kr. glavno ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic.
Ad   t--v. -LS74
Razglas«
^ h d ib n.i   >seii  progah c. kr. avstrijskih
Preklic onjejitve m iirzii\ udi želi zuic.
Meneča septembra 1892 rnz»4 Jeus "mejttev d b m nakladanje in ud-kladauje blagovnih vozov .«eh vrat gi-.ie železniških, v i odročje c. kr. :A'av-nega r vnateljstva aVStnjakih il>ž< hib železnic spadaj i>U prog  |»rekliče e
s 15  prosincem 1893
ter Ktu|ii s tem dnevom aa n nj . osiroiua ndicladania padanja, po ta'ifi Zaporedne pu 24 ur dolot^ena dob« u lede* »•:.■ ^'m uib ijoHiijat^v v oe..
Na Dui.iii     prosiuca 189."i (1I208--9)
C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
I
v-
i
FRIDERIK HOFFMANN
' ^ " urar
Dunajska cesta št. 16
priporoma svojo bogato zalogo Avleisralclh ž<k|»nili ur i/ xluti«. Nrcbra, tule, Jekla iu isikelj^ in sic^r te dobre do nujboljše kakovoati, .ukor tudi vsake vrst« NleiiNkili urin l»ii«iiluiU«»w
p<> najnižjih cenah tev prevzame popidno garancijo-
zzzz: "Popravljanja sv intvr&ujejo točno in dobro*
• irvv/T^-v^: ari
Slaščičarnica
j.
V l
t 11
m y II k Wk
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svoje najfinejše in d |bol|e iavrSene pekarije za nami z je, na ral
dajl, kavi, maudelnih In vinu; torte, konfekte, blškote. dokolade, }=f
zakuho (kompol   . marmelade in sadne sokove.      Bonboni ml n j- IH*
finejiih do najnavadnejifh<  kak. • tudi bonbonierl       mi •     M-dk i/.lieri jal
na prodaj,      Naročila za slavuosti h p   ... ki   d. bu uajbub'e izvršujejo k=a
i. (•■.•■■>•■ '■ i i 137 i —. ) [3S
-e.«/.
Svoji k svojim.
Slovenec z dušo i telom, Se ne 30 let star, po- j štenega in odkritosrčnega znaeaja, z gotovo letno pj plačo čez 1000 gld. ter varčen in ne zadolžen, a žalibože v Nemcih bivajoč, želi  Slovenko, narodno gospodično (a ne modne dame) iz dobre hise, s primernim premoženjem za svojo ženko pridobiti.
Dopise naj se blagovoli pošiljati pod naslovom „Slovenec na ptnjem" upravnistvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani.
Za popolno tajnost se jamči. (n—2)
111396
Največja in naj cenej a zaloga
Podpisana priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih
vencev in šopkov
- za ženine in neveste
kakor tudi
pajčolane za neveste, mo-derce, rokovice in nogo vice po najnižjih cenah.
P. n. gosp. trgovci dobivajo primeren odbitek.
Dalje imam v zalogi najnovejše
nagrobne vence
z napisi, najceneje.
Z VBem spoštovanjem
M, Podkrajšek
Ljubljana, Špitalske ulito 9.
umetnih šopkov in vencev
3
a*
o o*
o
p.
(D O* O
Š<»|»I«e in »onee z trakom in napisom po najnovejši faconi prav ukusno narejene in po najnižjih cenah, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče stvari izdeluje in se za obila naročila priporoča
•/. odličnim spoštovanjem (45—1)
Alojxij Korsika, umetni in trgovski vrtnar.
Ceniki za semenje, Metlice, vence in. šopke dobivajo se zastonj.
FABHIIS-ZEICHEN.
LESTENCI IN VISEČE SVETILKE.
NAMIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE LAMPICE
SVETILNICE.
SVETILKE S STOJALOM
IN ČIPKASTIM OKRILJEM.
.... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892 93
na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave.
DITMAR-SVETILKE so si po svojih
mr ukusnih oblikah SP*r izvrstni izvršitvi BšSr veliki svetilnosti pri   čudovito    nizkih cenah
osvojile   svetovno tržišče."
------«m»-
R. DITIVIAR na DUNAJI
C. KK. DEŽELNO PRIV.
TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO
III, ERDBERGSTflASSE 23, 25. 21 IN SCUVVALGENGASSE 2, 3. 4.
FAVORIT-SVETILKE
Z OKROGLIM PLAMENOM,
palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
DITMAR-SVETILKE
mk V ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S
SVETILKAMI.
(1174 — 1
' Izdajatelj m odgovorni uradnik: J obi p N o 11 i.
Litttuuni iu tiuk „Nti'odue TukurneJ.
EH