Z boji&ča. Pretekli tedea se je podala trdajava Schlettstadt. Ce ravno je trdajava srednje vrste, je veadar zlo važca za Praae zato, ker tnimo aje drži železaica, ki veže Besaacoa ia Bel fort, Lioa 8 Strasbargom, od aje drži tudi železnica čez Vogeze v Luneville ia Naoci. 27. oktobra se je raoral Nemcem podati Metz, ena aaj vekšib trdajav v Fraacoski ia dozdaj še devica raed fraacoskitni trdajavaaii BGlad", aaj strabovitejši geaeral, ki premaga vae aaj močaejše trdajave, ki so dragače mogoče odbiti vse anj bajše aapade sovražaika, je tudi prisilil to trdnjavo, da se je morala sovražaika podati. Trdajava Metz je imela preveč vojakov, ia to je bila ajeaa poguba, ker kakor se je še le zdaj zvedelo , je Bazaiue še itnel 175000 vojakov. Med temi vojaki je 30000 raajenib ia boleaih. Metz bi labko braailo 10.000 vojakov, ia ti bi jo labko držali še zaBtraa živeža morebiti više pol leta, če ae dalje, ker Metz je tako tnočaa ia tako dobro postavljeaa trdajava , da kakih 20.000 mož labko odbija aaj vekšo sovražaikovo armado. Neaici zato tadi te trdajave aiso aapadli, temuč so okolo Dje samo postavili 250.000 vojakov, ki so jo tako popolaoma obdavali, da ai bilo raogoče živeža v pjo spraviti. Neaici so dobro zaali, da se tako velika množiaa ljudi v trdDJavi dolgo držati ae bode mogla, ia da mora priti strahoviti geaeral _glad", ki bode gotovo trdajavo pHsilil, se podati. Rajtinga je bila dobra, ia Metz je pal. Če veadar preiuialinio , da je Bazaiae še imel 143.000 močaib ia zdravih vojakov, ki so bili z vseai potrebaim dobro oborožeai, da je Bazaiae labko prerajtati aiogel, da se tako velika niao žina v Metzu dolgo držati ae bode tnogla , ker ji živež v kratkem zmaajkati aiora, da je tadi gotovo znal, da mu od nobeae straai pomoč priti ae more, se nam aehote vriva vprašaaje, zakaj je Bazaiae skorej cela dva meseca inirno sedel v Metzu ia pričakoval ta aečastai pad , kakega še v zgodoviai dozdaj aajti ai. Nobeakrat ma ai prišlo aa misel, 8 svojo veliko araiado iz trdajave prodreti ia oditi v Vogeze, kjer bi se zdražil z drago fraacosko arraado, ia od oadot aapadel so?ražoika. Z aialimi tramami je sicer večkrat aovražaika uapadel ia tadi pobil, ali samo toliko, da ma je vzel nekoliko živeža, ki za ajegovo veliko armado veadar ni zadostoval, potem pa se je spet v trdajavo pomekaol. Ue vae to prav natanko premislimo , ia če dalje preinislimo, aa kakov aačia so dobili Pruai Weiaseaburg, kako sramotao se je podala sovražaikom trdajava Sedaa itd., se uam nehote vriva misel v Fraacoaki je pri sedajaem bojo vladala grdobaa izdaja! če dalje premislimo, kako strašao aeskrbao se je obaašal Mak-Maboa pri Weiseabnrgu , kako drngi geaerali pri Sedaau, kako labko so Prusi dobili Sedaa ia vlovili Napoleoaa, kako aiirao je pričakoval Bazaiae v Metza a avojo veliko armado sramotai treaotek, ko se je inoral podati sovražaiku; se aatn spet nsilja druga misel, da je izdaja fraacoskega aarodašlaod najvišib poveljnikov fraacoske araiade. Eaj bi bil Bazaiae pred dvema mesecema labko storil, ko je še ajegova armada bila močna in Davdašeaa, če bi bil botel? — Ubogi fraaco8ki aarod! — Ce dalje preraislimo, da se je Napoleoa tako rekoč pruskema kralja aavlašč podal. da je med Napoleoaoai ia Wilhelmom od oaega časa neko posebno prijatelstro, da mn je Wilhelm zaakaial kot ujetniku najlepši kraj za prebivališče, da zdaj zmirom pistaeao občajeta, da grejo posebao zadaji čaa aoč ia daa kuriri med Wilhelmsh8be ia Versaillom, da vsi aemški čaaaiki izrekajo, da se bode Napoleoa prej ko ae spet aa iraacoaki prestol spravil, da Prasi saaio ž ajim bočejo aiir delati; če vse to aataako preaiislimo, bi akorej bili prisiljeni misliti, dajeNapoleoa najvekši izdajec Francoske. Fraaco8ko ljudstvo mu je že delalo preveč over pri ajegovem despotičaem vladaaja, mislil ga je zato popolaoma pobiti ia abogo bode miraejše ia se bode dalo lože despotičao vladati. Ali pa ae stari grešoi politikar v tcra ni nekoliko zaiotil? — — Mislitao, da bode fraacosko ljudstvo izdajatvo, o kterem je že zdaj popolaoaia prepričaao, maščevalo ia izdajce vredao kazaovalo! Bodi si lisjak še tako zvit ia star, eakrat se veadar vlovi ia potem joj ujeruu! — Metz je pal, kaj pa bo zdaj, ali se bodo še Francozi dalje bojevali ? Eakor fraacoske vlade proklamacija kaže, še Fraacozi zato ae obapajo ia se zato bočejo še dalje bojevati. Celi svet veadar, ki sedaoje razmere v Fraaco8ki dobro pozaa, pravi, da je vse zastoBj, ia da bi aajbolje bilo, če bi Fraacoz.i ko aaj bitrej a)ir Bapravili, ker zdaj se bode 250.000 aemških vojakov, ki ao dozdaj morali opazovati Metz, podalo proti Pariza ali proti trdnjavam Tbiooville, Moatraedy, Meiieres, Rocroy, Verdua itd., niBogi ae bodo tudi zdražili z armado geaerala Werder-ja ia bodo napadli geaerala Cambriel-a ia Garibaldija v Vogezih ia začela se bode splošaa vojaka v severai ia južni Fraocoski. — Tako veliki ia redai armadi kakor jo iaiajo zdaj Nemci v Franeoski, pa ae Fraacozi aikakor ne bodo mogli soperatavljati io le čudež bi bil, če bi se Fraacoska po vojaki rešila. V Metza so Prusi ajcli 173.000 mož, ia tedaj imajo zdaj više 300.000 ajetih Fraacozov v Nemčiji — tega še v zgodoviai ni dozdaj zapisaaega — nied ajetimi so tadi maršali Lebenf, Bazaiae, Caarobert, generaii Fro8sard, Boyer, Coffiperes ia še dragib 30 ia čez 6009 oficirjev. Dalje so Prnai dobili, kolikor je duzdaj zaaao, 4000 velikib kaaoaov, rnaogo maajib , mitrelez ia više 100.000 aovih pušk. Zadoje dai 80 bile tadi male bitve pri Moateraa-a in Raagian, pri kterib so spet Fraacozi tepeai bili. 25. oktobra so Prusi Bapadli kraj Loachamps, Fraacozi ao jih veadar pobili ia aazaj vrgli. Iz Reimsa se poroča v Moaakovo , da so Fraacozi aapadli pri Someraace ia Fleville stoječe nemške vojae, ia da 80 jib rnaogo pokoačali. Nekteri prnski koajiki so vendar srečno odšli ia so privedli pomoč, ia konečao so se Francozi poBiekaoli v gozde. Pretekli poadelek je bila pri Parizu velika služba božja, da bi ae srečao vzel — ali razrušil — Pariz, v kterega 8e je začelo streljati 1. t. m. Pravi se, da bodo šli vsi aemški knezi v alovesaem sprevoda v Pariz , ko bode vzet. — Šli bodo tedaj gledat razvalioe aajlepšega meata, ktero je razrušil aemški vaadalizetn! —