. s-»> m If wfc»?wd Min tot 1 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N; Chtcaco Str««t; JOLIET, ILL. Rotarn Posta*« GaarutNtl. The Urgo«t Slovenian Weekly in tli« Uoifd State« of America. Wednesday Sab«cription rat«: For «i«bw y««rhr....$i.20 F®« mm niinktn...... $2.00 Far«i«a Countri««..... $3 00 Talapbon« 104S '-> Največji alovMuki t«daOt ▼ Zdrui«aib driavak. Izhaja vsaka sred«. Narožaisa: Za Hut, a« Uto . Z« StllMM....... Z« ISMtMit* ... $2.00 $3.00 NASLOV m«d«Btva i« ipffiBtn {m 1004 N. Chicago Street, Joliet, IU. Telefon; 1048 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION i Entered a« Second-Claw Matter December 9. 1920,at the Po«t Offiee at Joliet, Illinois, Under the Act of Angust 24, 1912 J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED POR Df SECTION 1103, ACT OP OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 38. No. 38. — JOLIET, ILL., 20. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1922. Leto VIII. — Volume VIH = REŠILNO MOŠTVO DOSPELO DO 47 — MRTVIH RUDARJEV. Jackson, Calif., 18. sept. — Po 21 dnevem napornem kopanju in vrtanju trde skale je sinoči rešilno moštvo dospelo do osrčja Argonaut zlatega rudnika, kjer je bilo že tri tedne zaprtih 47 rudarjev 4350 čevljev globoko pod zemljo. Vsi rudarji so mrtvi. I)o ponesrečencev je rešilno VOJAŠKI BONUS SPREJET. Washington, D. C. 15. sept. — Usoda vojaškega bonusa je zdaj samo še v rokah predsednika. Tozadevna predloga je bila danes v senatski zbornici sprejeta z 36 proti 17 glasovi. Ker je za navedeno predlogo tudi že.kongresna zbornica u-godno glasovala, jo bosta danes podpisala načelnika senata in kongresa, nakar bo predsedniku Hardingu predložena v po- moštvo dospelo sinojči ob pol 8. .trdilo. Med številom senator-uri; pri tem se jim je nudil jev, ki so za uvedbo vojaškega grozen pogled. — V nekem postranskim rovu so ležala trupla zadušenih rudarjev kar na kupu in večinoma gola, kajti zajeti zlatokopi so hoteli z obleko zamašati prihajajoči strupeni plin skozi špranje. Njih borba s smrtjo je morala biti zadnje trenotke strašna in grozna. — Trupla ponesrečencev so že tako načeta in razpala, da je nemogoče posameznike spoznati. Kakor se domneva je vseh 47 rudarjev umrlo vsled zastrupljen ja s plinom že !čez 5 ur po izbruhu požarju v rovu. V rovu ponesrečencev so našli dvoje poročil, eno napisano na lističu papirja, drugo pa na neki deski. Ta, zadnja poročila se glasijo: 4 4 Ura je 3 in strupeni plin prihaja vedno bolj močno," je pisal rudar Viljem Fessel. "Plin je preveč močan; morali bomo umret i,'* je bilo zapisani na neki deski. Med ponesrečenimi žrtvami j deset Jugoslovanov, ostali so pa Italijani in Španci. Imena ponesrečenih Hrvatov in Srbov so: R. Begovič, N. Jovič, J. Kovač, K. Lagoviič, S. Marinovič, T. Miljanovič, E. Pavlovič, M. Simčič, M. Stanu ič, N. Virgo- • v VI C. Lastniki Argonaut rudnika bodo rešilnemu moštvu izplačali $5000.00 lazpisane nagrade za njih naporno 21 dnevno delo pri reševanju. Vobče je bila misel in sodba rešilnega moštva pretirana, da bi dospeli še do živih rudarjev. Kako zamore sploh 'človek celih 21 dni prestati brez zraka, hrane in pijače? Ogenj v Argonaut rovu je nastal še dne 27. avgusta okrog 3000 čevljev globoko pod zemljo. Veliko število zajetih rudarjev se je še pravočasno rešilo po stranskem Kennedy rovu, ostalim 47 zlatokopom je pa ogenj in dim zabranil izho(i. V zgodovini Združenih držav je to prvi slučaj slične katastrofe, da bi bilo rešilno moštvo cele tri tedne na svojem delu o priliki kake katastrofe v rovu. Žrtve patrijotičnega praznika. Mexico City, Mehika., 17. sept. — Včeraj so bile povodom praznovanja dneva mehiške neodvisnosti do smrti ponesrečene tri osebe, 28 je pa ranjenih. > Najbogatejša država na srebru je Mehfka. Odkar se je odcepila od Španske in je postala samostojna republika, znaša skupna vrednost njene produkcije srebra že nad tri milijarde dolarjev. bonusa glasovali je bilo 24 republikancev in 12 demokratov. Ker je pa občno mnenje da ne bo predsednik Harding hotel tega zakonskega načrta podpisati, se bodo senatorji poslu-žili ustavne pravice s tem, da nameravajo v tem slučaju še enkrat za vojaški bonus glasovati, na kar postane pravomo-čen, čeravno bi ga predsednik vetiral. Za to zadevo se osobito senator Mc Cumber zanima. Že danes je brzojavnim potom pozval vse odsotne senatorje, da naj nemudoma pridejo v Washington k ponovnem glasovanju vojaške predloge. Sen. Mc Cumber je za trdno prepričan o uspehu, ali da bo ta predloga z dvotretjinsko večino ponovno sprejeta. Izračunal je namreč, da vojaški bonus odobrava 64 senatorjev, 32 pa ne. T Delavske unije bodo nastopile proti Daughertiju. Atlantic City, N. J., 17. sept. —Na tu se vršeč cm letnem zborovanju Ameriške zveze delavcev (A. F. of L.) je bilo danes sklenjeno z združenimi močmi nastopiti napram justičnemu tajniku Daughertiju in zveznemu sodniku Wilkersonu, ker sta nedavno v Chicagu izdala sodnijsko prepoved za stavku-joče železničarje. V to svrho je določena nedelja, 1. okt. t. 1., da naj vse organizirano delavstvo sirom držav demonstrativno zahteva odpoklic sedanjega justijčnega tajnika; ta dan bo rtazivan Daughertijev obtožilni dan (Impeachment day). Iz Washingtoua se poroča, da prihaja zvezni vladi vsak dan na stotine protestnih brzojavk z zahtevo, da naj se jus-tičnega tajnika odpokliče, ker krši 'razne točke naše ustave. Minnesotski kongresnik Keller je te dni v kongresu že predložil svojo tozadevno resolucijo ter navedel pet glavnih točk, na podlagi katerih se lahko Daughertija obdolži; rekel je, da ima potrebne dokaze za to. Keller je najel v to svrho najboljšega odvetnika v deželi, Untrmeyerja, da mu mu pojde rt aroke. — Posebni kongresni odsek je obtožilno afero Daughertija preložil do decembra. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. SESTAVA IMENIKA ČLANOV IN ČLANIC. Kakor običajno, tako sem tudi letos odposlal vsem društvom takozvane listine "Imenik članov in članic". Društveni tajniki (ice) so naprošeni, da imenik izpolnijo, tako za odrasli, kakor tudi za Mladinski oddelek, ter istega v najkrajšem času pošljejo na glavni urad v pregled. Imena članov in članic odraslega oddelka morajo biti raz-vrstena po starostnih razredih in ne smejo biti mešana s članstvom Mladinskega oddelka. Ker je ob zaključku vsakega leta zelo veliko dela v glavnem uradu, zato se prosi vse društvene tajnike(ice), da pošljejo imenike najkasneje do 30. novembra na urad Jednote, da bo mogoče iste pravočasno pregledati, morebitne napake popraviti, zatem pa zopet društvom vrniti. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tajnik. IV. REDNA KONVENCIJA S. D. Z. ZAKLJUČENA. Dne 15. t. m. zvečer je bila zaključena IV. redna konvencija Slovenske Dobrodelnp Zveze s sedežem v Clevelandu, O. Zborovanje se je vršilo v Colli nwoodu in je. trajalo 5 dni. Za prihodnja 3 leta so bili izvoljeni sledeči uradniki iii u-r.adnice: John Gornik, predsednik; Frank Černe, podpredsednik; Frank Hudovernik, tajnik; ,1*r-kob Debevc, zapisnikar; Louis Pire, Ignac Smuk in Janko X. JUGOSLOVANSKA KVOTA. New York, N. Y.—Od 1. jul. 1922 do 30. jun. 1923 sme priti v Združene države iz Jugoslavije kvečjemu 6,426 priseljencev. V vsakem poedinem mesecu pii ne sme priti več kot petina te letne kvote. Mesečna kvota za Jugoslavijo znaša to1 rej 1,285. Dosedaj niso priseljenci iz Jugoslavije izčrpali niti enkrat mesečne kvote. Meseca julija je bil dovoljen vstop v Združene države 860 priseljencem, rojenim v Jugoslaviji, in v mesecu avgustu 1,003., Prišlo jih Rogelj, nadzorni odbor; Fr. je torej od začetka fiskalnega Jakšič, P. Kogoj in L. Kušlan, I leta do 1. septembra skupaj finančni odbor; John Ivančič, Mrs. Rosie. Eršte in Genovefa Supan, porotni odbor; Dr. Jakob Seliškar, zdravnik; iz tega glavnega odbora se je izvo lil še en odbor, ki bo nadziral vse dopise prepirljive vsebine. Imenovani so bili: Janko N. Rogelj, P. Kogoj in L. Kušlan-. Glasilo ostane 4'Ameriška Domovina". Prihodnja konvencija se vrši v Newburgu 1.1925. Kako se je glasovalo ? Pri volitvah za predsednika so dobili: Gornik 38 glasov, Kogoj 10 glasov, Černe 5 glasov, Štemberger 3 glasove. Za podpredsednika: Černe 23 glasov, Slak 6 glasov, Marn 1,863. Od 1. septembra t. 1. do konca prihodnjega junija sme priti torej še 4,534 priseljencev iz Jugoslavije. Fordove tovarne zaprte. Detroit, Mich., 16. sept. — Kakor že nameravano in pričakovano je večkratni milijonar Henry Ford izdal danes ukaz da naj se po vseh njegovih tvornicah avtomobilov sirom držav preneha z delom za nedoločeni čas. Tukaj v Detro-itu je prenehalo vsled tega z o-bratovanjem pet njegovih tovarn, tako da je okrog 40,000 njegovih uslužbencev brez dela. Ker ima pa Ford še v drugih držav-ah razne svoje pod- . T v.v , ružniee in podjetja, bo vsled a glasov, Ivane,c 10 glasov, tega.nezaposlei.ih nad sto tisoč- Mrs. Erste 9 glasov m Lah 4L®_______ glasove. Sledila je ožja volitev, pri kateri je dobil Čeme 37 glasov a Ivančič 20 glasov. »Pri volitvah za tajnika so dobili: Hudovernik 29 glasov, Medvešek 19 glasov, Kogoj 8 glasov. e Za zapisnikarja: J. Debevc 30 glasov, Janko N. gelj 26 glasov, Mrs. Eršte 1 glas. Za blagajnika: J. Knaus 28 glasov, Rehar 19 glasov. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: L. Pire s 43 glasovi, Smuk 27 glasov, Janko N. Rogelj 27 glasov, Mrs. Eršte, Kušlan, Bučar, Mrs. Perdan in Ka-čar so dobili vsi pod dvajset glasov. Ogrska pristopila k Zvezi narodov. Ženeva, Švica., 18. sept. — Na današnji seji zastopnikov Zveze narodov je bil soglasno sprejet predlog, da se dovoli O-grski vstop v to zvezo, ker je obljubila, da bo vse tozadevne obveznosti točno izpolnila. Spopad med stavkarji in skebi. • Cumberlaud, Md., 18. sept. — Med stavkujočimi premo-garji in stakokazi pred Potomac rovom v Bartonu je prišlo tlanes do hudega spopada, v katerem so bili obstreljeni štirje rudarji; dva izmed teh ne bosta okrevala. delavcev. Ford zatrjuje, da je vsled tega prenehal z obratovanjem, ker noče plačevati tako visoke cene za jeklo in premog. Zveza med ameriškimi in angleškimi premogarji. Atlantic City, N.J., 17. sept. — Tu se mudeči giavni blagajnik zveze ameriških unijskih premogarjev (U. M. W. of A.) Wm. Green je danes objavil svoj načrt, da nameravajo a-meriški premogarji stopiti v ožjo zvezo s premogarji Velike Britanije. Namen te mednarodne zveze bo pomagati drug drugemu v slučaju kake velike stavke. Angleški rudarji to zvcko tudi z veseljem odobravajo. Navedena rudarska dvozveza bi zabranjevala uvoz angleškega premoga v Združene države v slučaju premogar-ske stavke, ali pa naobratno. Detroit ostane 1'moker". Detroit, Mich., 13. sept. — V tem mestu so v torek zmagali večinoma vsi kandidatje, ki so javno izjavili svoje sovraštvo proti prohibiciji. TURKI ZAŽGALI SMIRNO. BALKANU PRETI NOVA VOJNA. Atene, Grška, 14. sept.—Včeraj-popoldne ob 4. uri je pričel ogenj divjati v armenskem in grškem delu našega mesta; požar se tako naglo širi; da p^eti vso Smirno uničiti. Nad 60,000 Armencev i ni Grkov je prestrašenih zbežalo na varno; vendar je tudi številno istih ponesrečenih. Priče zatrjujejo, da so ogenj zanetili turški vojaki s tem, da so lesene hiše polili s petrolejem in zažgali. London, 15. sept.— Tukajšnjemu listu "London Times'1 se iz Smirne poroča, da je povodom velikega požarja v o-nem mestu nad 1000 oseb mrtvili, katere so Turki poklali; koliko nesrečnih žrtev je zgorelo v ognju, dosedaj še ni znano. Smirna, 14. sept.—Turško i-regularno vojaštvo. (Kemalov-ci), ki ima kontrolo mesta v svojih rokah, je pričelo s topovi streljati na preplašene prebivalce. Angleški višji komisar Sir Harry Lamb je zbežal na križarko 4'Iron Duke", ter prepustil zaščito tujcev francoskim, italijanskim ter ameriškim vojakom vojakom. Washington, D. C., 14. sept. —Državnemu departmentu se iz Carigrada poroča, da je pri požaru Smirne zgorelo 14 A-merikancev. Dalje je zgorelo poslopje ameriškega konzulata, velika skladišča tobaka Liggett & Myers Co., Reynolds To-baco Co. in druga. Skupno škodo Ainerikancev se ceni na milijonov dolarjev. Zgorelo je tudi poslopje Y. M. C. A., francoski kolegij sv Trockija sklenil pozvati vse svoje vojaštvo v Kavkazu in Moskvi pod orožje, in isto poslati Turkom na pomoč. To se je ukrenilo na podlagi Rusko-Angorske zveze, ki je bila še pred leti sklenjena. Pariz, 15. sept. — Angleški ministrski predsednik Lloyd George je poslal francoski vladi kratko svarilo, da naj bo zelo oprezna v sedanjem grško-turškem sporu in1 da naj ne več pošilja municije Turkom, da bi zavzeli dardanelsko .ožino. Za-eno je Lloyd George Franciji namignil, da lahko nastanejo slabe posledice za Francijo, če takoj ne pretrga vezi s Turčijo. 7 milijonov rubljev za $1.00. Moskva, 13. sept. — Državna borzna komisija je danes določila novo ceno za amerii&e do-arje, ki znaša sedem milijonov rubljev za en dolar. Tako niz-se cene niso ruski rublji še nikdar dosegli. Velikanske izgube pri špekulaciji z nemškimi markami. Pariz, 18. sept. — Več tu živečih bankirjev je izračunalo približno izfcub« Amerikancev, ki so z nemškimi markami špekulirali. Izguba znaša do malega 2 milijardi dolarjev. Angleži so pri tem izgubili o-krog 250 milijonov funtov šterlingov, ali približno 1 milijardo dolarjev. Velikanske svote so tudi izgubili Francozi. Samo eden industrijski magnat je vsled tega na škodi za 3 milijone frankov. V obče se ra-čuiia, da je Nemčija pri tujih špekulantih* naredila od 4 do 5 milijard dolarjev čistega dobič-Jožefa! ka; tiskanje ničvrednih papir- vetč francoskih cerkva in šol in|uatih mark se ji torej dobro iz-velikanska skladišča živeža, plačuje. določenega za stradajoče Armence. Carigrad, 14. sept.—Ameriška rušilca "Edhall in Lawrence" sta na potu proti Smir-ni da bosta skušala rešiti in pomagati tamošnjim Amerikan-cem. London, 16. sept.—Da Anglija ustavi prodiranje Turkov proti Carigradu, hoče vso svojo armado in mornarico spraviti v akcijo; zaeno se je tudi obrnila na balkanske države za pomoč. Proti Carigradu že pluje vsa angleška mornarica, ki je bila doslej na atlantiškem morju. Turki so iz Angore zaveznikom že naznanili, da so pripravljeni skleniti z Grki premirje, toda le pod sledečimi pogoji: 1.) Zahtevajo dosedaj okupirano ozemlje v Anatoliji in Traciji zopet zase. 2.) Premagane grške čete se morajo brezpogojno udati Turkom. 3.) Grška mora priznati Turkom nadoblast v Traciji in Mali Aziji. 4.) Grki naj se več ne vmešavajo v turške zadeve v Mali Aziji. 5.) Grška mora plačati Turški vso vojno odškodnino. 6.) Vse prizadete krive o-sebe se mora Turkom izročiti. Riga, Latvija, 15. sept. — Ruski revolucijonarni vojni svet je pod vodstvom Leon Pasje meso na Nemškem. Berlin, 17. sept. — Vsled veno večje draginje govejega mesa in pomanjkanja živil so pričeli v Berlinu pse na debelo klati in meso istih uživati. Iz uradnih številk je razvidno, da so nemški živinozdravniki samo tekom zadnjih treh mesecev izdali dovoljenje, da se sme za-klati 3041 psov, kojili meso se ie v posebnih mesnicah bednemu ljudstvu razprodalo. Statistični podatki Poljske. Statistični urad poljske republike je izdal sledeče podatke o Poljski, Goni j i Šleziji in Vilni. Vse to ozemlje obsega 386.273 kv. kilometrov in ima skupaj 27 milijonov 160.163 prebivalcev, od katerih bi jih po teli podatkih bilo 18 milijonov 659.993 poljske narodnosti in 8 milijonov 500.170 drugih narodnosti. (Ta statistika je brez dvoma zelo potvorjena.) Žetev v Rusiji. Žetev v Rusiji je izpadla ja-ko ugodno in sicer za 35 odstotkov boljše nego lani. Celo v saratovski guberniji, ki je bila od lakote najbolj prizadeta je za 50 odstotkov boljša od lanskega leta. Slučaji smrti V-sled lakote so ponehali. To potrjuje tudi voditelj ameriške pomožne akcije dr. Moorehead. Stališče vlade se je s tem seveda u trd Ho. NAZNANILO. Chicago, Dl-—Na zadnji redni mesečni seji mi je bilo naročeno, da naj obvestim članstvo društva 9V. Štefana štev. 1. K. S. K. J. potom našega "Glasila", glede vsporeda slavnosti, ki bi se imela vršiti dne 24. septembra 1.1. v nasi naselbini. Ker, kakor razvidno ne bo šola še dogotovljena do tega dne, vsled tega je tudi blagoslov nove šole za ta dan preklican. Toda slavnost blagoslova društvene zastave društva sv. Križa, ki je razglašena za ta dan dne 24. septembra pa ostane. Vsled tega so prošeni vsi člani društva sv. Štefana štev. 1. KSKJ., da se v nedeljo dopoldne dne 24. septembra ob 9. uri zjutraj zberejo v cerkveni dvorani sv. Štefana, odkoder bomo šli v parado in potem k sloves ni sv. maši, pri kateri bo bla goslovljena nova društvena za stava društva sv. Križa. Tudi po maši bo kratka parada krog bloka. To naj služi vsem članom kot pojasnilo glede vsporeda za na dan 24. sept. Z bratskim pozdravom, John Jerich, II. tajnik Is urada dr. Sv. Alojzija št. 47, Chieago, 111. Tem potom naznanjam članom našega društva, da bo i-melo društvo sv. Križa blagos-lovljenje svoje nove zastave v nedeljo, dne 24. septembra t. 1. Bilo je sklenjeno na nasi redni seji 10. sept., da se korpo-rativno vdeležimo korakanja pri omenjeni slavnosti. Vsled tega prosim člane našega društva, da bi se v večjem številu udeležili kot po navadi.-—Zbirali se bomo točno ob pol desetih dop. v cerkveni dvorani. Peter Kure, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 112, Ely, Mirni. Na redni mesečni seji dne 20. avgusta t. L so člani našega društva Sv. Jožefa razmotriva-li o vedraih in nepristanih prošnjah za posebno podporo od strani raznih bolnikov drugih društev. — Naposled smo prišli do zaključka, da se na vse take prošnje naše društvo ne bo več oziralo. Torej se prošnjam članov, kojih društva ne spadajo v bolniško centraliza-zijo ne bo več ugodilo, temveč iste enostavno zavrglo. Vprašamo vas, cenj. sobra-tje: Ali niste imeli lepe prili ke z nami in drugimi društvi v red pridružiti se central, boln. skladu, da bi na ta način lahko drug drugemu pomagali; a vi in vaše društvo je odklanjalo centralizacijo! Bali ste se plačati kak cent več in ste svojo blagajno dobro čuvali. — Torej jo čuvajte še sedaj in svoje bedne bolnike sami podpirajte. Nikar se več ne o bračajte na druga društva (bolniške centralizacije), da naj ta društva skrbe za vaše bofcrike, med tem ko boste vi gledali,ka -ko vam vaša blagajna narašča. Mi smo pri volji pomagati in bomo še pomagali kar bo v naši moči samo bednim bolnim članom onih 43 društev,ki so z nami vred v bolniški centralizaciji. Kakor oni nam pomagajo plačevati podporo naših bolnikov, tako jim bomo pomagali tudi mi v izvanrednih slučajih, ker se držimo gesla: "Roka roko umiva, obedve pa obraz !" S sobratskim pozdravom, George Schneller, dr. tajnik- asesmenta dva meseca, bode enostavno suspendiran, pa naj bode že Peter ali Pavel. S članom, kateri ne spolnujejo društven ei h in Jednotinih pravil se bode postopalo tudi po pra vilih; isti kateri vidi, da se mti je zgodila kaka krivica od strani društva, oziroma od odbora, naj pride k društveni seji in tam se bode izkazalo, kdo je kriv ali društvo, ozir odbor, ali pa čl,an sam! Nadalje naznanjam, da je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo, da vsi novopristopli člani so prosti pristopnine za dobo štirih (4) »mesecev in sicer oktobra, novembra, deeem-bra 1922 in januarja 1923. Člani ste prošeni, da agitirate in pridobivate novih članov. Jaz, podpisani v imenu društva apeliram na vse rojake iz Wil-larda in okolice, pristopajte v naše društvo, ker daua Vam je lepa prilika — prost pristop. Pri našem društvu se lahko zavaruješ v slučaju bolezni za en dolar ($1.00) dnevno in pri K. S. K. Jednoti v slučaju smrti pa za $250.00, $500.00 ali $1000. Rojak, ne odlašaj od danes na jutri, ker ne veš kedaj te doleti nesreča in v času bolezni imaš le podporo in po smrti so tudi tvoji ostali vsaj nekoliko preskrbljeni. Tem potom vabim v naše društvo—fante in dekleta. Posebno pa apeliram na očete in matere: zavarujte svoje male in Vam drage, pri naši Jednoti. Lahko se pripeti, da ti tvoj draigi umrje, in ako je pri K. S. K. Jednoti, dobiš lepo posmrtnino. Končno pa še Vairu možje in žene! Še mnogo Vas je, ki niste še pri nobenem podpornem društvu, tudi Vam je dana prilika, da pristopite k nam; mi Vas pogrešamo. Z veseljem Vas sprejmemo. Lepa prilika je Jana Vam da pristopite o pra vem času v našo sredo. Ludvik Perušek, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Mihaela št. 163 Pittsburgh, Pa. Vsem onim članom (icam) našega društva, ki niso bili navzoči na zadnji mesečni seji naznanjam tem potom, da je pri žrebanju zadel zlato uro član našega Mladinskega oddelka br. Thomas Dokman, 5207 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Dalje naznanjam vsemu član stv a, da se je na zadnji seji naš dosedanji predsednik odbora bolesti svoji časti zahvalil vsled prevelikega posla. * Na njegovo mesto je bil izvoljen za predsednika odbora bolesti br. Mike Mance, 4717 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. Toliko v prijazno vednost vsem članom, da paj se v slučaju bolezni obrne-joj na br. Mance-ta. Ker bo njegov naslov prihodnjič označen tudi v imeniku krajevnih društev, naj si vsak član(ica) njegov naslov izreže ter dobro hrani. Zaeno naznanjam, da je na zadnji seji odstopil cd svojega urada tudi dosedanji predsed-nadzornega odbora vsled nik NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Družine št. 136 Willard, Wis. Ze večkrat sem v "Glasilu poročal, da član, ki ne plača obilnega dela. Na njegovo me-;to je bil izvoljen br. Josip Vin-kovič, 1116 North Av., Mill-vale, Pa. K sklepu se v imenu celokupnega odbora lepo zahvaljujem vsem članom in članicam, tako tudi drugim prijateljem našega društva in rojakom, ki so kupovali srečke za zadnje žrebanje. Isto je društvu prine slo lepo svoto^za pomoč naših bolnih članov (ic). Še enkrat Vam lepa hvala in sobratski pozdrav. Math Brozenič, tajnik, 95—44 St. Pbgh., Pa. Waukegan, HL Kakor znano, so se naš č. g. župnik Rev. Fr. J. Ažbe podali meseca junija na obisk v staro domovino, da vidijo svoje že priletne stariše, kakor tudi mnogo drugih sorodnikov, prijateljev ter znancev svojih tu živečih faranov. Vrnili so se zopet nazaj v jp#|o sredino v soboto dne 2. septembra popoldne ob štirih. Na kolodvoru jih jo sprejel ves cerkveni in šolski odbor ter mnogo drugih rojakov. Šest malih belo oblečenih deklic jim je pri vstopu iz vlaka podalo lep šopek svežih rožic. Po kratkem pozdravu so se vsi v pripravljenih avtomobilih odpeljali proti žup-uišču. Tam se je že zbrala velika množica ljudi, da zopet in dostojno sprejmejo in pozdravijo svojega dušnega partirjai. Med slovesnim potrkovanjem zvonov je prispela cela vrsta avtomobilov pred župnišče in kakor hitro so g. župnik stopili iz voza, jim je cerkveni pevski zbor zapel lepo pesem v pozdrav. Nato se č. g. župnik za hvalijo za tako prisrčen vspre-jem. . Temu jže sledila ukusna večerja v šolskih prostorih, ka tero so priredile s sodelovan jem deklet, žene cerkvenih in šolskih odbornikov. Pri tej večerji, katere se je udeležilo o-krog 75 povabljencev, so č. g župnik nekoliko povedali svoje doživljaje in dogodke na potovanju v staro domovino in na za j; obenem so tudi obljubili, dai bedo vse natanko povedali drugo nedljo 10. sept. v Opeko-vi dvorani, kar so tudi v resni ci označeno nedeljo storili Dvorana je bila nabito polna kajti vsakdo je želel kaj slišati od svojega rojstnega kraja Kar so povedali č. g. župnik, je bilo res zanimivo. Prepotova li so vso Kranjsko od začetka do konca tudi na Štajersko so se podali. Kar so vse poveda li ne bom tukaj opisoval, le oc jugoslovanske vlade (bolje rečeno Srbske) maj omenim, da so dejali da je silno gnila/Da se Slovencem pod avstrijsko vlado ni dobro godilo, to * že vsak ve, a jugoslovanska je pa še tisočkrat slabša. Bivša avstrijska vlada je bila pravi ra, proti sedanji jugoslovanski. U-pajino, da se tudi Slovencem vremena zboljšajo. , Med odsotnostjo našega č. g župnika je upravljal našo žup nijo Rev. Vencel Šolar, profe sor na St. Bede College v Peru 111., ki je bil že poprej dobro znan v naši župniji. In kaj so č. g. Šolar v odsotnosti našega župnika storili za našo naselbino, naj bode tudi tu omenjeno. Takoj, kakor hitro so naš ljubljeni župnik odšli v staro domovino, začela je krožiti govorica po naselbini, da se mora župnišice popraviti; da bo spodobno bivališče našega duhovnika. Takoj sta se oglasile Mrs Mauser in Mrs. Oelesnik, da sta pripravljeni iti od hiše do hiše pobirat dobrovoljne prispevke Nabrali ste $147.00. Dekleta so priredil^ piknik in dodale $77.00 čistega dobička. Potem pa so se vzdignili fantje društva sv. Alojzija, in so rekli, da oni nočejo držati rok križem, ko se drugi trudijo da pokažejo spoštovanje in ljubezen do svojega župnika. Priredili so piknik, ter darovali ves čisti dobijček $135.00 za olepšavo župnišča. S temi in še drugimi osebnimi darovi, nabrala se je 4epa svota $55^.00. S tem denarjem se je župnišče znotraj, rekel bi, skoraj popolnoma prenovilo, tako da so Slovenci v naši naselbini lahko na to ponosni. Dalje, dr. Presvetega imena je darovalo svoto $250 za nov taibemakelj, dr. Krščanskih Mater je darovalo $27 za stojalo mašne knjige, Dekliška Marijina družba je darovala $24.00 za zagrinjalo v taberna- kolnu in $18 za pozlatitev ke-liha. Skupno se je vsega skupaj nabralo $872. To so sami prostovoljni darovi in ni šlo iz cerkvene blagajne niti centa. Sedaj smo "up-to-date," bodisi v cerkvi ali župnišču. Da se je vse to tako lepo izvršilo, gre v prvi vrsti zahvala č. g. Šolarju, kakor tudi vsem posameznim darovalcem. Č. g. Šolar: Bog vas živi še mnogo let, ter naj vam obilo poplajča, kar ste vi tu pri nas dobrega storili Vam č. g. župnik Rev. P. J. Ažbe pa kličemo: Dobro došli zopet nazaj v našo sredino. Vzemite zopet vajeti v roke in vodite nas po poti kreposti. Bodite nam še zanaprej, kakor do sedaj, dober oče, skrben gospodar in strog sodnik. Tudi mi vaši župljani vam obljubu jemo, da bomo z vami roko v roki delovali v prospev in pro-cvit župnije Matere Božje in sploh cele naše slovenske na elbine.Bog Vas živi! Faran. Canonsburg, Pa. Po precej dolgem času se je pri nas zopet začelo z delom kar smo že vsi težko prijčako vali in srečno želeli, posebno oni, ki smo vajeni "črni de-mant" kopati; to delo nam naj Prisrčna hvala tudi vam dragi gostje od blizu in daleč, ki ste s svojo prisotnostjo pripomogli do boljšega uspeha. Ostanite zvesti našemu klubu, in obiskujte naše prireditve, pa n,aj si bode že za to ali ono društvo; klub za vsa društva jed-nako deluje, zato tudi vi isto storite, in uspeh je vsem zagotovljen. Torej še enkrat, najprisrč-nejša zahvala vsem, ki ste na en ali drugi način pripomogli, da se je ta prireditev tako lepo in dobro obnesla. Hvala in pozdrav vsem skupaj. M. Ivanetič. SPOMINI NA ZLATO MAŠO MSGR. J. F. BUHA. (Napisal M. Pogorele.) Tekoči mesec september je minulo ravno 14 let ko sva potovala z Msgr. J. F. Buhom skupaj nekaj mesecev po naši stari domovini. Dne 10. sept. 1908 sem bil v družbi njegovih ožjih rojakov na njegovem rojstnem domu v Lučnah na Gorenjskem; in danes, ko to pišem, ravno ob sti rinajstletnici njegove zlate ma še, me silijo spomini na- to redko slavnost v Luičnali.-- , Kako veličastno je sivolasi slavljenec Msgr. Buli izgledal v svojem dolgem višnjevem or-natu, ko je stopal od-hiše do farne cerkve. Kako velijcast no se je čulo pritrkovanje zvonov od blizu in daleč. — Pri neki kapelici nedaleč od cerkve je slavljenca pričakovala vsa šolska mladina v praznični obleki; nek deček mu je podal bolj ugaja. Dne 4. septembra smo imeli .šopek cvetlic s primernim na-v tukajšnji cerkvi sv. Patrikal govorom; za mladino se je pa sveto birmo. 328 otrok je bilo birmanih, med temi tudi dosti naših slovenskih. Pred 2 tednoma je naša znana rojakinja Mrs. Marija Bevc tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo; sedaj leži v bolnišnici; njen 14 letni sin pa je odšel v Pittsburško bolnišnico, kjer so ga operirali. DalJBog da.bi oba kmalu okrevala. Poročevalec. Waukegan, 111. • "Slovenski Pevski in Dra- i ft i t matični klub združenih društev" je 3. sept. vprizoril lepo dramatično igro 4 Deseti Brat/ Dasi je bilo silno vroče in nez nosna sopariCa tisti dan, vendar so igralci in igralke, vstra jali in igro igrali zelo povolj-no, da, nepričakovano dobrp; ako vpoštevamo vročino, s katero so se morali boriti. Tudi udeležba pri igri je bila zelo povoljna; rojaki in rojakinje se niso ustrašili sedeti in slediti igri; cele ure, in v tako hudi vročini. Ko bi odbor, poprej vedel, da bo-tako huda vročina, bi gotovo igro preložil za poznejši čas, a ker je bilo vse pripravljeno, ni preostajalo drugega, kot igro vprizoriti, dasi je bilo težavno za igralce, kakor tudi za gledalce. Tudi pevci in pevke so vsled tega, da se kolikor mogoče ob kratkem naredi, izpustili iz programa nekoliko pesmi; zapeli so le tri pesmi, eno pred igro in dve po igri. Ker je mnogo rojakov, ki so se vročine zbali, da niso k igri prišli, a,igro bi zelo radi 'videli, drugi zopet, ki so prišli k gri, a do konca niso mogli vstrajati, da so odšli domov v senco še predno je bila igra končana, je splošna želja, da se igra#ponovi, da bo dana priložnost vsem to krasno igro videti, zato se bo igra ponovila enkrat v oktobru, najbrž 22. Oktobra. Podrobnosti bodo že pravočasno , poročane. Ocene zadnje igre ne badeni tukaj o-pisoval, a rečem le: čast komur čast, in čast gre našim vrlim igralcem in igralkam; vse od največje pa do najmanjše uloge so bile tako izborilo i-grane, da bi delale čast največjemu gledališču. Tudi pevci in pevke niso zaostali, kakor preje, tako tudi so «edaj pokazali, da jim ga ni para blizu. Zatorej najprisrčneja zahvala vsem igralcem in igralkam, pevcem in pevkam, za vašo požrtvovalnost in vaš trud. Delujte še naprej vneto in neumorno za napredek in procvit slovenskega naroda. pomikala dolga procesija ljud stva od blizu in daleč. Kako krasno je bila ozaljšana cerkev z zelenjem in zastavami, pred cerkvijo in okrog pa številno mlajev. — Dasiravno je doma navada, da se pri takih prilikah strelja z možnarji, tega pri tej zlati maši ni bilo čuti, vsled izrecne želje slavljenca. Radovednega in pobožnega ljudstva je prihajalo tedaj v I uči od vseh strani; tam čez hribe po bližnicah, po strmih stezah, vaških potih — vsepovsod je bilo živahno in vse je hotelo videti ameriškega Monsignor-ja, ki je prišel v svojo rojstno vas, da tudi ondi proslavi jubilej svoje zlate maše. Najbolj čas tam pomagal, ker onočas-nega župnika ni bilo doma. Msgr. Buh je vedno želel, da bi se enkrat videl domačo cerkvico, kjer je pred 50 leti prvič maševal. Rad se je tudi spominjal svojih otroških let v rodni vasici. Nekoč bi ga bil še kot dečka kmalu domači vol na roge nabodel s tem, da ga je k zidu pritisnil med svoje izbočene rogove. K sreči se mu ni nič zalega pripetilo, — Msgr. Buh je hotel še enkrat videti cerkev, kjer ga je škof birmoval. Prvi "Očenaš" in krščanski nauk ga je uičila njegova dobra sestrica. Ko je 1. 1864 prvič odhajal v Ameriko si je denar za potovanje izpo- . jsodil pri nekem prijatelju; zastavil je pri njem vse, kar je i-mel še kaj veljavnega. Zdaj, o priliki svoje zlate maše, predno se je zopet vrnil na Ely, Minn., je pa sporočil faranom v Lučnah, da on hoče, da se ves cerkveni dolg poravna, kar je tudi storil. Resno zamišljenega sem ga gledal 10. sept. 1908 v Lučnah v družbi njegovega brata in številnih sorodnikov od blizu in daleč. Ti sorodniki so kaj radi pripovedovali kako so ponosni nanj in drugo. Za časa zadnjega njegovega bivanja v stari domovini sva večinoma skupno potovala po Gorenjskem, Notranjskem in Primorskem. Kamorkoli sva prišla, so domačini (kot od vsakega Amerikanca) pričakovali velikih darov. Milijoni bi človeku v to svrho ne zadostovali! Ob jčasu mojega povratka v Ameriko sva se ločila v Ljubljani. On je šel v Rim, jaz pa proti Švici; sešla sva se zatem so se verniki trli okrog cvrkve,! zopet v Chicagi, despevši nazaj kjer je bilo številno stojnic v Amerik.o slaščičarjev in drugih kramar- Naj še omenim, da je Msgr. jev, kakor ob kakem sejmu, Buh večkrat gledal za kraj, birmi ali žegnanju. j kjer bi v stari domovini prebil Cerkev v Lučnah okrašena povodom zlate maše Msgr. J. F. Buha. Po strmi poti gori od Trate pri Škofji Loki vozili so proti Lučnam pivo in druga okrep-čila za ta dan. V vsaki vasici ob poti do Lučenj je bilo postavljenih dosti mlajev in slavolokov ob cesti. Ljudstvo je radovedno hitelo k cerk A, ker seje govorilo, da bo Msgr. Buli pri tej prilik baje delil milijone kron!?-- Pri daritvi zlate sv. maše se jej slavljenec, dasiravno že 75 let star, vedel z nekakim mla-deniškem ponosom. •— Poleg številno duhovnikov je pri tej službi božji asistiral tudi Rev. Alojz L. Blaznik, žilpnik iz Haverstraw, N. Y., ki se je tudi isto leto podal v Ljubljano k svojim staršem na obisk., Po tej slovesnosti je ostal Msgr. Buh Še kak teden v Lučnah. Kakor mi je pravil je ta v miru zadnje dneve svojega napornega življenja. Ko sva bila nekoč v okolici Reke je pa prišel do končne ideje, da je A-merika za Amerikanca najbolj prikladna. Danes je že 14 let od onega časa in nad pol leta kar počiva blagi pokojnik v ameriški zemlji. Danes mi hite spomini v domovino od Ljubljane po Gorenjskem v prijazne Lučne, potem na Brezje, kjer se je od svojih nekdanjih sošolcev poslavljal. Zatem sva se vozila skupno iz Vrhnike čez Logatec v Planino, v moj rojstni kraj, kjer je na pokopališču maše-valza mrtve in v neki dnigi cerkvici za Amerikance. Na potu čez Št. Peter je obiskal grob nekega svojega sošolca, od tam se je podal proti Jadranskem morju proti Rimu. ZA RESNICO. Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka stolni kanonik Iz zbirke: "Za resnico" v Ljubljani 1921. - Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. Rim je rajši žrtvoval tri kwKtujca — vsi njegovi sužnji ob-Ijevine nego čast ene same za- sojeni na smrt. Tako so bils vržene in nesrečne žene. vsled smrti gospodarjeve vča- Kakor za pravo, od Boga ure- sili pomorjene cele družine su-jeno razmerje med mož, m in že- Žnjev. — Proti takemu bar-iio v družini, tako je pa Cerkev barstivu je nastopila Cerkev za iT Materin blagoslov. in kar je še drugega nasprotne-Kakor prezpobembno in mi- ga zdravemu nauku, kakor pra-mogrede pave sv. Luka v da- vi apostol, žal, da že sam ta našnjeon evangeljskem odlom-'gias Cerkve ne najde po vsem ku, (Šestnajsta nedelja po Bin* svetu vernih in polomih ušes! koštih.) da so farizeji Jezusa Svet bi bil za čuda odrešen pro-opazovali. Stvar pa je vred- kletstva, v katero ga pogreza na premisleka. Zakaj neki so 'greh/tudi v časnem oziru!____ ga opazovali? Ali zato, da bij As samim tem splošnim-in temeljito spoznali veličino nje- le bolj posrednim delovanjem govih kreposti, vso neizrečeno'za zemeljsko blaginjo človešt-njegovo svetost, vso resničnost jva se Oerkev nikakor ni zado-njegovega nauka, vso pristnost -voljila. Njena skrb je šla za njegovih čudežev; da bi se do človeštva posebnimi. Enapo-dna prepričali o božanstvu Je- [glavitnih nujnosti je bilo oz-zusovem — in bi, o vsem tem j dravljenje človečke družbe v preverjeni, s častjo in slavo oz-,njeni korenini, v družini. Po-nanjevali njegovo imet Ne . ganstvo je bilo družino, te dre-zato. Njihov namen je bil vesce človeštva, popolnoma raz-elab. Opazovali so Jezusa, da ; dejalo. Poganstvo je "božjo bi našli v njegovem vedenju ali ustanavo zakona, tisto trdno in učenju ali dejanju kaj napač- .nerazdružljivo zvezo med enim nega — kakšno senco, pego, možem in ene/ ženo, pogazilo, kakšno, čeprav majhno pregre- Ne enoženstvo ni več držalo, no ho — da bi jo hitro primerno enomoštvo, in sploh ne zakon v povečali, razbobnali med ljud-1 svoji neraizdruljivosti. — Pri stvom, poudarili pred oblastni-1 Rimljanih so bile ob Kristuso-ki in tako ugonobili Jezusov u-jvem redu, da rimske žene — gled in — če le mogoče — njega j kakor poroča Seneka — niso samega. — Tem judovskim jvee štele svojih let po številu farizejem podobno so opazova-j konzulov, marveč po številu !i in opazujejo Kristusa farize-jinož, ki so jih imele, in bila ji vseh narodov in časov. Mi- je že res posebna čast rimske stičnega Kristusa namreč, ki je matrone, ako je bila žena samo njegova Cerkev. Kako sveto- enega moža. Cesar Avgust si hlinsko opazujejo katoliško je sicer prizadejal, da bi z raz-Cerkev njeni sovražniki vsa;nimi naredbami omejil zakon- stoletja, da najdejo na nji madežev, da jo ž njim ogrele pred svetom, da zrahljajo njene temelje, jo porušijo v prah.... Ecrasez Pinfame! Proč z nialopridnico! Ta bojni klic enega izmed največjih zaniče-valcev Kristusovih in njegove Cerkve odmeva po zemlji.... ske ločitve in z obljubami utrdil zakonske vezi ter rešil temelje države — toda zaman! Kaj čuda, če je tako propadala človeška družba! Kdo ne vidi, da je na ta način uničen prvi in pravi namen zakona? Kdo ne vidi zlasti, da je tu izključe-vsaka vzgoja.otrok, tudi le so- po svojih močeh vsekdar skrbela tudi za prave odnošaje med vladarji in podložniki v državi, pa tudi med gospodujočimi in služečimi v človeški družbi sploh. Oblast je v človeški družbi potrebna, najsibo že v družini ali v občini ali zlasti v državi. Zato je Cerkev zmerom zabičavala ljudem z apostolom: Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod kakor od Boga;-katere pa so, od Boga postavljene, kdor se tedaj oblasti ustavlja, se božji volji ustavlja----Zakaj božja služabnica je (oblast), mašČevalka k strahu tistega, kateri hudo dela. Zatorej morate, podložni biti ne samo zavoljo strahovanja, ampak tudi zavoljo vesti----Dajte tedaj vsakemu, kar ste dolžni: davek, komur (gre) davek, dac, komur dac, strah, komur strah, čast, komur čast. — Oblast pa ne sme biti nasilnost, zato ker pokorščina ne sme biti suženjstvo. TLsti, ki zapovedujejo, ne smejo oblasti zlorabiti, ne smejo pozabiti pravičnosti, in ljubezni do podložni-kov: in to ne visoki poglavarji držav, ne navadni gospoelarji hiš in družin. Zakaj nad v-semi je le eden, ki je neomenjeni Gospod vseli. — Tudi ta nauk je Cerkev vsekdar neustrašeno oznanovala: Gospodarji, storite hlapcem,, kar je pravično in prav, ker veste, da človeške pravice sužnjev s svojim naukom in zgledom. S sVojim naukom: da smo vsi ljudje stvari božje, vsi odrešeni z isto dragoceno ki*vjo Kristusovo — gospodar in suženj — \&i otroci božji in dediči božji, isodediči pa Kristusovi. Z zgledom pa, ko je precej od začetka materinsko »prejemala v sve>je naročje proste in sužnje, in je pri službi božji klečal in pri ljubezenski gostiji sedel poleg gospoda kot enakoupravi-čenec tudi njegov suženj. Naenkrat sv. Cerkev suženjstva exlpraviti ni mogla. Bilo je nemogoče iz političnih in gospodarskih razlogov. Tudi je bilo treba svet pe>prej prekva-siti z novimi, krščanskimi nazori o delu, ki je doslej veljalo za sramotno in poniževalno. A nikoli ni Cerkev nehala zavzemati se za milejšo usodo sužnjev; neprestano je pozivala k jubezni in človekoljubnoeti do njih; vsaik čas je opominjala gospodarje, naj sužnje oprošča-jo in oproščene ,z vsem potreb-liim preskrbljujejo. Dolgo je trajalo — a Cerkvi gre hvala, da je vsaj koncem 13. stoletja kupčija s sužnji v Evropi v prav vseh krščanskih deželah, z edino izjemo saracenskega dela Španije, popolnoma prenehala. Proti kupčiji z zamorci v Ameriki pa jo Cerkev takisto odločno nastopila po svojih papežih in redovili, zlasti trini- imate tudi vi Gospoda v nebe- tarcih in jezuitih. Imena mož, sili. Nasproti mogočnežem, ki se prešerno zanj niso menili in so svoje podložilike omejevali zlasti v svobodi vesti, je ta a-postolov opomin več nego enkrat z močno odločnostjo poudarila. Tako je Cerkev skrbe- kakor Petra Klaverja in kardinala Lavigerie-ja v tem pogledu ne bodo neznana nobenemu izobraženemu človeku. (Konec prihodnjič.) Zakaj vendar? Kristusova storila li udega f Zakaj: I 'inf ame t Zakaj je malopridnica? Ali je premislil to besedo on, ki jo ji prvi izustil? Ali se zavedajo njene krivičnosti oni, ki jo ponavljajo za njim?..*. Če ne j vi smrti morejo ali nočejo verovati v|Kdo ne vidi, da je tako zrah-božje poslanstvo Cerkve, če ne ljana in oskrunjena zveza med zavreči, izpostaviti divjim zve-ireni v plen ali žrtvovali goto-v zapuščenosti____ X»ripe>znavajo naelnaravnih da- Kaj je Cerkev mo za koristne ude človeške la po svojih močeh za red in ila človeštvu družbe — in da čistorfiaravno mir v človeški družbi; saj otrok v takem nfokiWni ozrač- sta ml in mir izmed največjih ju ni pomenil nič: zato ga je tu- dobrin človeštva. Zato go po di smel oče tjike>j po rojstvu prizadevanju Cerkve prišli do svojih pravic prav tako ljudstva in narodi pred kralji, kakor posli in uslužbenci pred gospodarji. Pri odpravljanju suženjstva je bila Cerkev v prvi vrsti neumorno delavna. Beseda suženjstvo vzbuja sramotile spomine. . Že nad samim številom sužnjev pri starih poganskih narodih se moramo zgražati. Tako so imele Atene ob času Perikljevem, v dobi svojega sijaja, 100.000 prebi-valcev, oel teli jih je bilo 60.000 sužnjev! In ob času največje ga pre>cvita rimske republike možem in ženo tudi za moža in rov, ki Cerkev ž njimi voeli člo- ženo pot v prepad? Zlasti za veštvo k Bogu — vsaj častnih, vsaj zemeljski stoletij tako bogato razpisala po svetu, da ni še nikdar eni nobenega knežjega prestola na zemlji potekalo in nad poljubno ločitvijo zako toliko blagoslova me>el narode! Vem, predragi, da če sem se .jaz elanes nameril govoriti o ženo----Kje je čast, kje je ze- melska sreča žene še dandanes pri onih ljudstvih, ki se ne } zgražajo nad mnogoženstvom na.... — Vse to je elobro razumevala Cerkev v vseh stoletjih. Zato je po nauku Gospo- iem, kaj je Cerkev Kristusova dovem vsekdar neprekršljivo koristila človeštvu tueli v čas-»em, zemeljskem pogledu — da je to tVarina, ki je ne obsežejoj čuvala enotnost in nerazdruž- je bilo v Rimu — kakor poro- ljivost zakonske vezi. Dala je človeštvu nazaj oni zakon izd kev v obrambi zakona in žene, že splošno s tem, da je vodila kot njenega šibkejšega dela. vsak čas neizprosen boj z vsa-! Če so kdaj letele strele njenih ča Cicero — meel 1,200.000 prebivalci samo 12.000 takih, ki so kaj imeli; vsi drugi, veliko nad 1,000.000, niso imeli nič; a kdo ni imel nič, je bil sam imetje drugega, t. j. bil je suženj. Ni čuda, če se je znani Lukul pri svojih razkošnih pojedinah ši-rokoustil, da ta ni pravi rims-di meščan, kdor ne more postaviti na noge armaele 40.000 sužnjev. Če je bilo to govorjenje nemara le prebahato, poročajo pa drugi, da je imel pe*samezni Rimljan ras po 10:000 do 20.000 sužnjev. In kakšna je bila u- ke vrste pregrehami in strast- kazni na glave nepokornih o-|soda teh revežev! Bili so slami, ki rode Človeštvu tudi v ča- trok, je bilo to gotovo vselej (bši nego tovorna živina — sa-enem oziru neizmerno gorja, takrat, kadar je kateri s pre- mo zato na svetu, da so robota-Po svojih služabnikih je kri- drzno roko poskušal razdreti (li onim mološtevilnim nadlju-žem sveta vsekdar neutrudno o- sveto zakonsko vez. Tu so se j dem, ki so bili rojeni za razganjala blagoslov zapovedi bo- papeži, navadno slabo,tni star- jkosje in uživanje: fruges co-žjih, ki je eni njih izpolnjeva-po telesu, vsekdar izkazali jiisumere nati. Brez vseh nja tako zelo zavisna tudi čas- ** nepremagljive junake-. Naj praivic! Gospodar je imel sko-na blaginja posameznikov ter je veljalo, kar je hotelo: držali ro neomajeno oblast nad živ-človeškili družb, celih narodov, ^o! O angleškem kralju Hen- jljenjem m smrtjo svojih suz-vesoljnega človeštva. Nikoli "ku VIII. je papež dobro ve- njev. Nihče se m brigal, tudi »i nehala učiti tega, kar je V ,žje. ŠENTJANŽ— SEVNICA ALI ŠENTJANŽ—ZIDANI • MOST. V zakonski odločbi o novih železnicah Jugoslavije je na desetem mestu tudi zgradba železniške proge Šentjanž — Sevnica. Vsakdo, ki pozna se danji politični položaj, pač lahko reče, da je to le saharski pesek, katerega bo trosila firma Pucelj et Comp. v oči onih ubogih slovenskih zapeljančkov, ki še do danes niso občutili izrednih "dobrot", katere deli Samostojna kmetska stranka. Res je, zakon je tukaj, a nobene garancije ni, da bi v dogled-nem času rodila jugoslovanska mati tistega,ki.-bi ta zakon tudi izpeljal. Pa bodi stvar že taka ali taka, nam tudi to ne gre v glavo, zakaj se samostojni železniški talenti tako silno bore za zvezo Šentjanža s Sevnico. Vsakdo, kdor je rojen v Sloveniji in pozna le količkaj te kraje, se za to progo ne more o-grevati iz enostavnega razloga, ker bi ta proga Sloveniji pa tudi državi silno malo, da ne rečemo prav nič koristila. Ako bo kdaj napočil oni veliki dan, ko se bo podaljšala proga Trebnje—Šentjanž, potem bi bilo pametno in koristno podaljšati progo Šentjanž—Zidani most. Zakaj? 1. Zidani most je in ostane križišče najvažnejših glavnih prog v Jugoslaviji: 2. Sigurno je, da bo vedno večja potreba gospodarskega zbližanja z Nemško Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Še nedogled no elobo bomo odvisni od teh držav z ozirom na razne industrijske proizvode in nasprotno bo morala naša država iskati v teh državah tržišče za svojo živino, žito in vinoL 3. Ako se podaljša železnica Šentjanž—Zidani most, bi bila to direktna zveza glavne proge južne železnice z morjem preko izključno našega ozemljil, kar bi tudi v strategrenem oziru gotovo ne bilo brez pomena. Ako pa ostane pri imenovani zakonski odredbi, potem bi bila ta proga bolj stranskega pomena z ozirom na tovorni še bolj pa na osebni promet. Recimo, da bi se hotel peljati g. minis. Pucelj iz Kar-lovca v Maribor, potem bi moral čakati najprej zveze Treb-nje-^-Sevnica, v Sevnici zopet zveze Zidani most in tam zopet zveze na Maribor. Ali ne bi bilo bolje, da bi se peljal ta visoki -gospod preko Ljubljane ali Zagreba? Seveda bi ta gospod, ki razpolaga s svojim salonskim vozom, ne občutil teh neprilik, katere ima navaden smrtnik, ki roma po svetu s kopo prtljage in mora vsaki drugi postaji prestopiti. Morda bo kdo ugovarjal, češ, proga Šentjanž—Zidani most bo dražja vsled tega, ker bi bilo graditi kratek predor. Resnica je to. Če pa pomislimo, da bi bilo treba v nasprotnem slučaju graditi čez reko Mirno 7—8 objektov, se stroški skoro popolnoma izenačijo. Ugovarjati bi tudi kdo utegnil, da bi bila ta zve^za silno neugodna za zvezo z našo prestolico—Belgradom. Res je. Toda k temu si dovolimo samo to vprašanje, za koliko bi bila zveza Zidani most slabša od zveze Sevnica. Nekateri bi imeli tudi ta premislek, da je Zidani most preveč obložem, da bi radi malega prostora nikakor ne mogel sprejeti še te zveze. Prav ali resnica je tudi, da Zidani most, tak kot je danes, ne more dolgo ča-sa ostati in le z največjo težavo obvlada sedanji promet. Zato je nujna potreba, da se Zidani most razširi na ta ali na oni način in s tem odpade tudi ta ugovor. — Prepričani pa smo, ela bo južna železnica prej Zidani most uredila, da bo odgovarjal in zadostoval še večjemu prometu kot je dandanašnji in tako bo olajšana zveza z Zidanim mostom. Zato bi mi gospodu Puclju kot že znanemu ekspertu v železniški stroki zlasti pa g. poslancu Majcen u, kateremu je znani ta teren že od mladih nog, nujno svetovali, da to svojo veliko napako v najkrajšem času popravita in nam zagotovita zvezo z Zidanim mostom, ki bi bila v vsakem oziru na svojem mestu. L. B. Najboljša cigareta SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo. OTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih .državah ameriških. 1004 N. Chicago St. Uredništvo in upravniitvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL. Za člane, na leto Za nečlane_____ Za inozemstvo__ Naročnina: -$1.20 .$2.00 .$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. s Mainted by and in the interest of the ordžr. y. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048 JOLIET, ILL. Pred novo vojno na Balkanu. Zgodovina nam kaže, da je bil Balkan že od pamtiveka pozorišče najbolj rednih in najbolj krvavih bojev. Razni narodi so se vedno pričkali za posešt važnih strategičnih točk ob Črnem, Aegejskem, in Jadranskem morju pred vsem pa da dobijo v svoje roke mesto Carigrad, glavni ključ med južulo Evropo in Malo Azijo. To mesto so imeli dolgo časa v svojih rokah kristjani; lia- pričakovalo, kaj se bo zgodilo ? _ Bolj kot oči drugih, zrli so Rusi tjakaj v Petrograd, k-jer je padla prva iskra, iz katere se je razširil velik požar po celi Rusiji. Sprva se nevedno rusko ljudstvo za ta poza? še zmenilo ni. Preobrat v Petrogradu so eni smatrali celo za blagodejen ali za nekako šalo, kajti bas tedaj so začeli v Rusiji oznanjevati svobodo, ko-jo bi bili tudi v resnici dosegli, če bi no bila njih mogočna država prodana brezvestnim nemškim špekulantom in umazanim judovskim sleparjem, ki so se združili v ,eno skupino, da oskubijo to bogato državo. Njih glatvni namen je bil napolniti si svoje, nikdar zadosti polne žepe na račun ruskega medveda (ljudstva), nevedno rusko prebivalstvo pa da pahnejo še v «večjo sužuost kot je bila za časa krute ruske cesarice Katarine II. Ko se je ondi vršil prvi preobrat, so Rusi zmagoslavno peli: ''Živela svoboda!" Vse ge; to čudno družbo, katero so darje; tako se je naenkrat od- imenovali 'boljševike' je seve-por povsod pokazal v Sibiriji, da vodil Lenin sam, sprva bolj na Kavfeazu in drugod. počasi, zatem pa v^Jno bolj hi-1 Kako pa je to, da so prišli tro, dokler se ni ta stranka mo- ravno boljševiki na površje ? •eno razvila. Pri tem so agiti-bo morda kdo izmed cen j. či-rah tudi drugi voditelji različ- 'tateljev vprašal. • Odgovor na nih političnih strank in sicer to je lahek. Večina in velika vsak za svoje. Ko so bile v j agitacija in pa obljube, kakorš-jeseni 1. 1917 razpisane narod- 'ne so boljševiki vedno ljudstvu ne volitve v ustavodajno sku- j dajali in orožje, vse to jim je pšcino (Usrediteljno Sobra-f pripomoglo, da sto prišli na kr-nje), .je bilo na Ruskem že kar milo vlade. Kar jo Korenski 9 ra'znih političnih skupin, ki naporom\ezi)dal, je Lenin z so tekmovale med sabo. Pred lahkoto podrl. Došli vojaki s volitvami so razposlali vsake- mu nad 21. let staremu moške- stvar vršila. fronte so mi pravili kakc\ se je mu ali. ženski kar po 9 glasovnic s kuverto. Na vsaki izmed teh glasovnic so bila imena kandidatov gotove politične stranke. Te stranke, ali partije so se delile kakor sledi: I. Vez socialistov, katerim je naMoval Sergij: Vasiijeviq Ko je hodil Korenski od polka do polka ter navduševal vojake v boj proti Nemcem, za noivo Rusijo, za mir in red, tedaj tudi Lenin ni spal temveč agitiral — zase. Ko je Ke-renski dobil vojaštvo na svojo •stran, ki mu je obljubilo zves Staroobredniki. IV. Kozaki pod vodstvom generala Kaledi- je rajalo veselja. Prve dni je lia- Socialna demokrats- kar je pa prešlo kasneje v roke krvoločnih Turkov. Še le te- 'res vge tako lepQ kazalo> saj se ka delavska stranka (boljšervi-kom minule svetovne vojne so bili Turki pregnani iz Južne Evrope, tako da je postala, njih prestolica (Carigrad) mednarod- na last, ozir. last zaveznikov. Vsa južna Evropa se je globoko oddahnila, misleča da bo za vedno varna pred surovimi Turki, pa to veselje menda ne bo ostalo trajno! Turkom je zrastel zopet greben, ter se hočejo vrniti v svoj stari Carigrad. — Ker med Turčijo in Grško še do danes ni bila odobrena mirovna pogodba, smo večkrat čitali o raznih praskah, ko so Grki silili v razne pokrajine Male Azije; zadnji poraz v Smirnd jim je pa zadal smrtni udarec. Grki so pred tremi tedni v Mali Aziji izgubili veje svojega' vojaštva, kakor pa tekom svetovne vojne 1914-1918. jim je svoboda kar sama in pri- ki) z Leninom na čelu.VI. Re-jazno smejala. Carja ni bilo i publikanci. VII. Narodna vec. Punt je bil končan; torej svoboda. VIII. Socialna de-je zdaj Rusija rešena.--Ti- mokratska delavska stranka sina je zavladala pred novim, hujšim viharjem. Ko je bil carski prestol prazen, ter je nastala nova Rusija, se je kmalu začel prepir med velikimi političnimi stranka- j Večina kmetov je bila mi, kdo bo prvi zasedel bivši ™ glasovnico št. II. (Kerens- (menjševiki.) IX. Lastniki zemlje in podjetij. Ko so Rusi prejeli glasovnice z omenjenimi imeni in kandidati, niso znali koga naj vo- jr pa leiiuiii sveiovne vojne ±y±*-±y±o. 'carski >restoH Že jo >rete kija) Poročila se glasijo, 'da so razjarjeni Turki nalašč zažgali i™™ \ J'ffJ° v ® Jj^f" Tl Smirno, glavno mesto Male Azije; ves del, kjer so živeli krist jani in tujci je unijčen; pri tem je izgubilo okrog 1,000 niesreč- , . . iuh žrtev svoje življenje; kar jih ni zgorelo, so jih Turki poklali. I SpT v?dltl - - - - - ° ne države, ker so bili po veer ku nekaj mesecev se je videlo, Tudi mene je zelo trla rado-da so bili novi vladni možje ne- j vednost v čigav prilog bodo te Zdaj prihaja v javnost dejstvo, kdo je Turke in Grke naj bolj podpihoval za vojno! V prvi vrsti je bila temu vzrok..... požrešna Francija, ker je Turkom prodala in dala na razpolago ves švoj preostali vojni materijal. Na strani Grške je pa stala zavidna Anglija s tem, da je silila Grke, da naj gredo zanjo po kostanj v žrjavico. Anglija je nameravala s posredovanjem Grkov povečati svojo mo,č na morju in v inozemstvu. Ker je nesrečna Grška poslušala svojo zapeljivko, je zdaj dosegla zasluženo plačilo. Mlada Turčija pod vodstvom Kemal paše ima na svoji strani kot zaščitnike vse moslemane (pristaše Alaha) v raznih azijskih pokrajinah. Poleg tega ji je svojo pomofč obljubila še sovjetska Rusija! ? Trotzky že baje pripravlja svojo velikan- volitve izpadle, ki so se imele vršiti. Po vaseh so hodili zatem razni govorniki ter blufali glavci in izdajalci; kdor bi bil nevedne kmete, da so kar zija-pa za to v resnici sposoben, te- li, ko je prišel kak postopate ga pa niso hoteli poslušati; le med nje ter jim širokoustno o-kdor je bolj vpil in kričal,temu ■ betal zlate gradove v oblakih, se je vrjelo, Čeprav je bil nava- Za govornika je bilo prav lah-den potepuh. Ni torej čuda, \ko, ker mu ni nihče ugovarjal; da so.ti možje z Rusijo tako glo saj so priprosti ruski mužiki boko zavozili. Ko je še vladal mislili, da je ros tako. car Nikolaj, se je baje nekoč j Mene niso dosti brigali ti izrazil, da so njegovi ministri; prosvetljeni govorniki, rajši nezmožni voditi svoje posle; da sem vzel v roke časopis ter či-so nekateri izmed njih celo iz- tal novice. Naenkrat je pa kar sko armado, katero misli poslati Turkom na pomoč" v slučaju 7 'f ? " • T i T • 1 ponovne vojne na Balkanu. - Da so Turki dosegli zmago nid!^™;,.1?.!!?^*!.tedaJ ,ta" ^«»jk«lo Grki, so temu dosti pripomogli razni nemški častniki, ki se še iko^kakoizgledalopo revolu- niso dohajali v sela ____________• _ X V, . ,. 7 oni Koi zianko. ki le ni ne- in t_cm« .a^ nnrm dandanes nahajajo v turški armadi. Ker Turki z zopetno pridobitvijo Smirne nikakor niso za ciji. Rodzjanko, ki je bil nekaj časa na krmilu, je kmalu pr. knez Lvov in Ke- milj oddaljeni pričakujejo sedaj ojačenja armade. Bas r™"* - *r ^ v ^einigraau m . | renski. Osobito prvi se je ka- drugod zopet revolucija izbru- ta nastop Turkov lahko zopet spravi skoro vso Evropo v naj-i , večjo zmešnjavo. Andi.ia očita Frajieiii ermin ™ TWl™™ ri«l« 'zaA Jugoslavija in Rumunska se bosta potegnili za svoje obrnejn^ kjer Pu- erto; diši jima tudi lepo pristanišče Solun; Italija pravi Juto-I^0™1™™ s™bodo> osoblto slaviji, da naj ne vmešava svojih prstov v ta spor; Grška bi si Il'\ V°f V te™ f.° 8e pa pa rada prilastila Carigrad. V slučaju novega spopada ali voj-1°/ h. ** 1liaro" ne na Balkanu, bo posegla vmes tudi Češkoslovaška kot zavez- °™a. »^atorji, f nica male entente (Jugoslavije in Rumunske); pri tem pa -o-1 tekmovnli, kdo r\—i----r- , • , 1 - ^ ® ibo bolj kričal in ljudstvu vec tovo tudi Ogrska ne bo počivala in se bo zopet združila s Tur-I f f l ' cijo. Glavno vprašanje nastane, kaj bo počela Nemčija in Av-|° t . strija? Če pride do Ko jd Korenski vodil, državni voz, je zadel pri tem na hu- vojne med Jugoslavijo in Turčijo, morda tudi iT ' .-P 1 na lo v tej vojni zonet naiven Tm>t™*i; !de^a nasprotnika, generala dovoljni, so se pričeli zopet. pomikati proti Carigradu. Samo | ^ vlado drugim' ki 80 mu še 40 milj oddalieni nrieakuieio sorlai nin^nio !sle(tl,i n- ki. eejo zmešnjavo. Anglija očita Franciji čemu je Turkom dala Zai Za d0^ga diktatorja' da l^ila, in da so zmagali boljše-na razpolago toliko vojnega materijala, Bolgarska bo potegnila ; fPraV1,r V0Z.na ?raV1 vikL ~ Tako' toreJ že Z0Pet re- s Tu^ki, ker hoče nazaj dobiti nekaj svojega starega ozemlja- tlr* , ^to svrho je pnrejal raz- volucija f Kje so tisti, ki so -r- - •• • - - - s 6 J - — trdili, da je sedaj vse v redu in da revolucije več ne bo ? Saj je še le prva komaj polegla. Skoraj nisem hotel in mogel tega verjeti, pa je bilo vendar res. Naj (kirmilo ruslke vlade ija prišla koncem meseca oktobra 3917 boljševiška stranka; seve^ da ne na podlagi volitev, ampak z orožjem; boljševiki so si torej s silo prisvojili svojo nadvlado. Iz kasnejših časniš- kih poročil je bilo razvidno, da se je vršil konec oktobra krvavi boj v Petrogradu, kjer je padlo nebroj nedolžnih žrtev. Oktobrsika revolucija je bila hujša kot v marcu, ne samo v stolnici Rusije, amphk tudi po deželi, ker so se \povsod vpirale razne stranke, dočim je prva revolucija kmalu potihnila. Pri prvi revoluciji za časa u-mora ruskega carja je vse z zanimanjem zasledovalo početje upornikov, dočim so drugo revolucijo opazovali z grozo in med Italijo,, bodo v tej vojni zopet največ pretrpeli naši Slo- ZQ™1 Hrvati; P°slaiii bodo najprvo na fronto, kot so bili 1. 1914. - 1 Upajmo pa, da do tega resnega koraka ne bo zopet prišlo, in da bodo zavezniki sedanji grško-turški spor brez prelivanja krvi preprečili. J 4 leta v ruskem ujetništvu (Piše Josip Ordina, West Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Predgovor pisca: V prvem poglavju sem doslej označil boje v Galiciji, svoja težavna potovanja po Ruskem, žalostno in mučno življenje ubogih u-jetnikov v sibirskih gozdovih ter drugo; dalje sem na kratko očrtal dogodke tekom velike revolucije, ki se je vršila začetkom spomladi leta 1917 ter o padcu carja Nikolaja II. in njegove družine. V drugem delu tega spisa hočem nekoliko povedati o svojem nadalnjem življenju na Ruskem, o drugi revoluciji, katero so vprizorili boljševiki in kaj vse se je godilo na Ruskem Kornilovega. Ker je bil Korenski priprost advokat judovskega pokolenja, se je to zdelo Kornilovu za malo, vslcd tega je začel proti njemu ruvati. Povod temu je bil največ ta, da so bili Rusi julija 1917 od Avstrijcev in Nemcev pošteno tepeni, ko so zgubili trdnjavo Tamopol v Galiciji in rusko pristanišče Rigo. Kerenski je sprva pričakoval zmage, do- pod njihovo vlado, in o svojem potovanju v domovino. J. G. Začetek boljševizma. Oljube bolj še viko v. ___ Že ob zaključku prvega po-1 živel je pa poraz in upor Kor- glavja sem omenil, da se mi jefnilova. Tedaj bi bil kmalu v ruskem ujetništvu polagoma jcrelo med četami Kerenskija in na boljše obrnilo, Rusom pa j gen. Kornilova prišlo do krva-na slabse. Ti si niso niti v jvega boja v bližini Petrograda, sanjah predstavljali , da bi za-j da niso vojaki sami tega prep-mogla bogata in velika Rusi-.rečili. Toda jeza in nezado-ja zabresti v tako propast, rev-, voljnost sta vedno kipela na seino, pomanjkanje in grozno krvopreliivanje, kateremu je sledil še najhujši udarec: lakota. prej. Že star pregovor nam pa voli: KJjer se prepirata d^a, tretji dobiček ima. In ta, „ . | tretji glavni agitator je bil Ni- Ko je meseca marca 1. 1917' kola j Lenin, ali Uljanov, nazi-pocila v svet novica, kaj se go-, van tudi Bronstein, ipristen jud. cu v stolnem me^tu ruskega car- 'imel je torej kar tri imena,1 sa- Vse je nestrpno j kot: Krileiika, Trocklja: in dru- Perlov. II. Socijahii revolu- tobo je zatem odšel; takoj za cijonarji, njih vodja je bil zna- njim ^ pa prišel Lenin, ali njeni Aleksander Kerenski. HI. !g.ovi pomagači ki so vojakom govorili: "Nikar ne verujte besedam Kerenskija. Mi hočemo čisto drugače. Mi nočemo več vojne. Vsi ljudje smo si bratje; in tako hočemo tudi o-stati. Mi z Nemci notčemo, da se preliva bratovska kri Nemcev in Rusov in drugih. Ruski vojak ne sme prebosti z bajonetom prsa nemškega vojaka. Bodite pametni in nehajmo z vojno. Kakor hitro zmagajo boljševiki, tako bo mir; kar puške vržemo v stran, pa gremo domov. Če je kdo pripomnil: "Kaj pa Nemci T je bil takoj odgovor, da Nemci že tudi sami komaj čakajo miru, da bodo tudi takoj domov odšli itd.--Ta obljuba je bila tako mikava in lepa, da bi premotil i marsikoga; tako se ni čuditi, da so bili izmučeni ruski vojaki, vedno ležeči v zakopih silno veseli o-bljubljenega miru ko se bodo lahko veseli vrnili na svoje domove. Teh obljub so bili pa tudi oni veseli, ki so bili doma. Željno so pričakovali, da pride domov sin, mož, ali oče, ki je že 3 leta na bojnem polju. Tudi jaz sem bil vesel teh novic, ko sem čital črno na belem, da se nam mir bliža. Ven-5 dar se me je lotila huda slutnja, da morda ne bo vse tako 1 — Nemec je zvit, ter utegne Ruse pošteno potegniti za nos. Tej obljubi je sledila še druga, nič manj blesteča in mikava obljuba. Tako so ljudstvu boljševiki zatajevali, da bodo razdelili zemljo, takoj če zmagajo. To je bila pa za ruskega kmeta glavna vada in mreža. Zemljo bo dobil zastonj! — Doslej so zemljo večinoma lastovali bogati ruski grofi in baroni ter plemenitaši, zdaj bo ruski mužik sam gospodar na svoji grudi! Kaj takega si je ruski kmetič že davno želel da bi oral na svoji lastni njivi. Leta in lota so morali ruski kmetje delati za svoje bogate gospodarje kot sužnji. Edini, ki je hotel ublažiti kmečki stan in mužike osvoboditi, je bil car Aleksander II., (1855—1881). Ta mož je izprevidel, da bo treba drugače ukreniti, da zadovolji ruskega kmeta. In res je odpravil suženjstvo. S tem si je pa nakopal sovraštvo od strani ruskih velikašev in bogatinov, ki so mu pričeli streči po življenju. Ko je car Aleksander II. zahteval, da naj se razdeli zemljo med kmete, bi bil ta svoj plemeniti čin tudi izvr- jemiiinoj nekateri baroni so se že v resnici bali, zaradi tega so pričeli razprodajati svoja posestva kmetom. Omenil sem že, ko se je v Rusiji pojavila 1. 1917 revolucija, so to priliko takoj porabili boljševiki, ter objubili zemljo kmetom. Ruski kmet je videl rešitelje samo v boljševiških T Ni torej čuda, da je sedel na li-mance pretkanim židovskim mazačem, kričačem in nemškim vohunom. Tej obljubi od strani boljše-vikov je sledila še tretja, ki se je glasila: Kakor hitro bodo boljševiki na površju, bo v sega dovolj, zlasti kruha. — A-li niso bile to zlate obljube zapeljanemu ruskemu narodu?— "Mir. Zemlja in Kruh!" tako je bilo pisano na naslovni strani lista: "Derevnska Bed-nata", in to z velikimi črkami. Omenjeni list je bjl glasilo boljševikov; nisem ga čital samo enkrat, ali dvakrat, ampak večkrat na teden in tudi vsak dan, ker je večkrat prihajal v našo vas. Vse pisanje tega lista je bilo tako vabljivo; torej ni čuda, da so boljševiki ž njim preslepili nevedno rusko ljudstvo. Jaz sam sem sprva odobraval načela boljševi-!kov, ker sem težko pričakoval miru in konca vojne. Srečni Rusi, če bo vse tako, kot Vam obetajo boljševiki! — Nekoč sem same gorečnosti pograbil kup časopisov, ter šel k sosedu Gavruhi, kjer sta služila moja tovariša Slovaka: Rudolf in Ludvik. Pripovedoval sem jima, kaj vse sem čital v listih in da se bomo v kratkem vrnili domov, ker bo — mir. Seveda sta bila oba vesela te novice, le prijatelj Rudolf je k sklepu pristavil, da vse te zlate obljube utegnejo biti samo bajke, in končno sem prišel tudi jaz do tega prepričanja. Vse to se mi je dozdevalo kot obla-r> k, ki se hitro prikaže, pa tudi naglo razprši. — (Dalje prihodnjič.) časopisov, nic veo - Kaj je to f — smo se povpraševali. — Ali jih je vlada zaplenila? — Kmalu zatem smo pa zvedeli novico, da je v Petrogradu in Agitirajte za K. S. K. Jednoto! strahom, kajti iz te se je razvila šil, da ga ni dne 13. marca 1881 bratomorna vojna. Razne po- 'zadela bomba in strahovito raz-krajine in dežele so se vprle mosarila. Ta umor je bil sko-boljševikom; prvi izmed teh so van v višjih krogih samo da se bili Ukrajinci, ki so proglasili prepreči načrt carja Osvobo-Ukrajino za republiko z ime- ditolja (tako nazivajo še danilom Kijevska (Ukrajinska) danes ruski kmetje carja Alek-Rada); tej je sprva načeloval ( sandra II.) Žal pa, da so vse glasoviti general Simon Petlju- nade ruskega kmeta, da dobi \t« v • n v i j tt • _ _ _ i • - , ra. Nič manj odločno kot U- svojo zemljo — splavale po vo- krajinet so se bpljlevikom di; baroni so si zatem veselo 11 šo £0. meli roke-, ker jim je. zopet zem- pallfčffo i^a^r^^^e Bprejme-jlja ostala, za katero bo moral. jo' ;boljševikov-za s.voje, gospo- zopet kmet plačevati visoko na- POLETJE SE POSLAVLJA. Izprememba letnega časa je tu. Mnogo ljudi trpi vsako leto vsled te izpremembe. Slabo se počutijo, njih slast je revna, naglo in izlahka se utrudijo, nič niso tisto, kar bi morali biti. Zaprtje se po navadi pojavi zaeno z drugimi nadlogami. Za tako stanje je Trinerjevo grenko vino zares pravi blago-sloov. Ono izčišča želodec in drob, osveža in jači cel sistem, povrača slast in odstranja umsko razburjenost. Po mirnem in nemotnem spanju vstanete zjutraj krepki in močni. Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjevo grenko vino v zalogi. Za revmatizem ali trganje v ledju, ki se navadno pojavi zaeno z izpremembo letnega časa, je Trinerjev Liniment zdravilo, ki ga vam je treba. Zanesljivo pomaga. Za vnetje v vratu poizkusite Trinerjev Antiputrin, ki je prijetno in skrajno izdatno izpiralo! (Advertismeut). Grozdje Kalifornijskega in newyor-škega pridelka najboljše kakovosti bom začel prodajati začetkom oktobra po najnižjih cenah. Grozdje že zdaj lahko naročate pri podpisani tvrdki. Ko dospe, ga boste lahko dobili na železniiki progi na Paulina in Blue Islfcnd Ave., ali pa v gro-cerijski trgovini Misija in Ko-kel, 1801 W. 22 St. Za vsa pojasnila se obrnite glede nabave grozdja na tvrd-ko: MARTIN NEMANICH 1900 W. 22 Str. Chicago, IU. Telefon: Canal: 0080. S K« S« K. .Ustanovljena v Jolietti, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran* ▼ Jclietu,^ državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, IIL Telefon 1048. Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 skupna izplačana podpora $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, ID. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620^—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St, N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North' Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL PQROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. . , Frank Trempush, 42—-48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland,' Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. IIL j l /kS&Mi A j: Uradno naznanilo. POPRAVEK. V naznanilu suspendovanih članov priobčenem v "Glasilu" št. 37, se je pri dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., vrinila neljuba pomota. Suspendovanim je bil naznanjen član Martin Požek, R. 51, zav. za $1000.00, pravilno pa naj se glasi: 1643 Martin Ma-jerle, R. 51, zav. za $250.00. Josip Zalar, gl. tajnik. (Nadaljevanje.) Pierce jeva administracija 1853-1857. Ko je potekel termin predsednika Fillmore, je bil 1. 1852 na njegovo mesto izvoljen demokratski predsedniški kandidat Franklin Pierce; razen štirih držav je dobil vse ostale elektoralne glasove. (Franklin Pierce je bil rojen 1. 1804 v mestu Hillsboro, N. H. Kot izboren odvetnik se je sčasoma lotil tudi politike, vsled česar je bil izvoljen v kongres in senat. Kot predsednik Združenih držav ni nikdar odobraval protisuženjskega gibanja, trdeč, da ima o tem edinole ljudstvo posameznih držav.določati. Za časa civilne vojne je bil pristaš Unije. Umrl je 8. oktobra 1. 1869 v mestu Concord, N. H.) Kansas-Nebraska zadeva. Republikanska stranka. Komaj je Franklin Pierce nastopil svoje predsedništvo, že se je pričelo zopet v kongresu debatirati o suženjskem vprašdnju. Na podlagi Mis-sourske kompromisne pogodbe iz leta 1820 je bilo suženjstvo postavno prepovedano v vseh pokrajinah, ki so se prostirale več kot 36 stopinj severne širine od označene države. Leta 1854 je Štefan A. Douglas iz, Illinoisa predložil svoj znani Nebraska zakonski načrt za u-stanovitev novega teritorija, severno od kompromisne meje in zapaano od reke Missouri. Douglas je zahteval, da naj naseljenci onega teritorija sami odločijo, je li naj bo njih pokrajina svobodna ali suženjska? Ravno takega mišljenja je bil tudi senator Cass iz Mi-chigana pri ustanovitvi države Nove Mehike in Utah. Douglas je zatrjeval, da je na podlagi novega kompromisa (1.1850) stari Missouri kompromis iz l. 1820 smatrati neveljavnim; že tedaj se je v teh državah suženjstvo za vedno prepovedalo. Kasneje je bil Douglasov predlog v toliko amendiran, da je določal ustanovitev dveh novih teritorijev, in preklic starega missourskega kompromisa. Na podlagi tega zakona se je ozemlje države Kansas raztegnilo od 37 do 40 stopinj severne širine, Nebrasko pa od 40 do 49 stopinj. S>prva je ljudstvo mislilo, da bo ostala Kansas še suženjska država, Nebraska pa da bo svobodna. Novi Kansas-Nebraska zakon, ki je stopil v veljavo 30. maja 1. 1854 je 9pravil na površje zopet suženjsko vprašanje s pomočjo nove republikanske politične stranke. Za republikance so se smatrali svobodni naseljenci, demokratje, ki so sovražili suženjstvo in istotako tudi Whigpvci. Ti republikanci so odobravali osebno svobodo za vsakega Ameri-kanca, . in človeške pravice po načinu republikanske stranke za časa predsednika Jeffer-sona. Borba za Kansas. S tem se je pričela velika borba za državo Kansas. Iz bližnje Missouri države so pričeli v Kansas hoditi tamošnji naseljenci, da bi na ta način pretvorili tudi državo Kansas v suženjsko državo. Ti novi priseljenci so se ustavili v mestu Atchison. Tedaj pa tudi protisuženjsko ljudstvo ni mirovalo. Ustanovljene so bile razne družbe v pomoč novim priseljencem in za odpravo suženjstva. To,akcijo sta vodila Eli Thayer iz Worchestra, Mass., in Amos Lawrence. Iz države Mass. je bila v Kansas odposlana prva velika skupina novih priseljencev, ki so ustanovili naselbino Lawrence. Naravno, da je ]ipvzročala napetost med raznimi priseljenci v Kansasu tudi spore in celo hude spopade. Nekoč so prijatelji suženskega vprašanja napadli naselbino Lawrence in isto zažgali kmalu zatem so £>a sovražniki tega vprašanja apustošili neko malo naselbino in umorili 5 oseb. Najhujša borba se je pričela meseca no- vembra 1. 1854, ko so bile razpisane kongresne volitve, katera stranka naj pošlje svojega zastopnika v Washington! Iz države Missouri so privrele o-borožene druhali, kojim se je posrečilo dejstvo, da je bil iz" voljen suženjski delegat. Kongres pa tega delegata ni hotel pripoznati iz vzroka, ker so bile goljufije pri volitvah v Kansas dokazane. 4 mesece zatem (marca 1855) so bile razpisane ponovne volitve delegata v kongresno zbornico. Prva stranka je sklicala svojo konvencijo v Lecomptonu, druga pa v Topeki. Končno je bila pri splošnem glasovanju sprejeta proti-suženjska ustava, katere pa prva stranka ni hotela priznati. V Kansasu je bilo torej do 1. 1858 dvoje državnih vlad. Prijatelji suženjske postave so imeli svoje glavno mesto v Lecomptonu, nasprotniki pa v Topeki. Ker je število svobodnih naseljencev v Kansasu polagoma naraščalo, so se morali zagovorniki suženjstva končno udati; še le zatem je bila država Kansas sprejeta v Unijo kot svobodna država 1-1861. Perryeva skspedicija na Japonsko. Za časa Piercejeve administracije je omenjati važen dogodek v tem, da so Združene države sto-pile v trgovsko zvezo z Japonsko. Na Japonskem je bilo istoičasno zunanjemu svetu odprto samo eno pristanišče (Nagasaki) in še to samo Ho-landcem. Tedaj je predsednik Pierce 1. 1853 poslal na Japonsko mor-naričnega višjega častnika M. C. Perrija, (brata slovečega junaka v bitki na Erieskem jezeru), ki je nosil s sabo predsednikovo pismo na japonsko vlado, da naj bi Japonska z nami stopila v trgovsko zvezo. Na Japonskm so Perrya pre-bej uljudno sprejeli, vendar iii zamogel takoj ondi svojega cilja doseči, vsled česar se je podal še na Kitajsko z opombo, da se vrne čez leto dni na za j v Nagasaki po odgovor. Na'svojem povratku je Perrv dosegel svoj zaželjeni uspeh, kajti 31. maja je bila že uradno podpisana medsebojna trgovska pogodba. To'je dovoljevalo ameriškim ladjam, da so se smele ustavljati v gotovih japonskih pristaniščih in izkladati ameri-riško blago. Verski spori. Zgodovina nam kaže, kako radi so tu rojeni domačini (A-merikanci) že od nekdaj sovražili priseljence, osobito katoličane. Iz samega sovraštva do inozemcev je bila že 1. 1798 sprejeta postava, da mora vsak inozemec čakati 14 let, predno postane naturaliziran državljan. II konstituciji drž. Connec ticut je hardforška konvencija dostavila amendment, da noben naturiliziran državljan ne more biti izvoljen za kongresnika, ali zveznega senatorja; tako tudi ne sme upravljati nobene druge državne službe. — Navedene, proti inozemcem naperjene postav so kmalu zatem pričele kazati svoje žalostne posledice, osobito še vsled tega, ker so Amerikanei vedno bolj in bolj sovražili katoličane. Leta 1831 je bila neka katoliška cer-kov v New Yorku oropana in zažgana; tri leta zatem je ljudska druhal napadla in porušila veliki uršulinski samostan v Charlestownu, da so šolske sestre le s težavo rešile sebe in šolske deklice. In zopet čez 10 let zatem so morali katoličani dosti hudega prestati vsled divjanja verskih sovražnikov. Ker je okrog- leta 1854 semkaj v Združene države priseljevanje katoličanov vedno bolj in bolj naraščalo, osobito iz Ir-s&e, so se Amerikanei zbali premoči novih'priseljencev. Da zatrejo katoliško gibanje in i-deje, so vstanovili veliko taj- no organizacijo pod imenom "Know Nothing" ali "Native American Party" (Stranka ne-znalcev ali Domorochiih Ame-rikancev). Načelo te tajne organizacije je bilo gojiti sovraštvo, osobito pa mučiti semkaj priseljene katoličane. Navedena protiverska organizacija je pričela kmalu zatem po svojih nahujskanih fanatikih napadati cerkve, samostane, sirotišnice in hiše katoliških meščanov. Ravno isto leto se je mudil na svojem obisku v Ameriki papežev muncij iz Brazilije, nadškof Bedini, kar je povzročilo med sovražniki katoličanov mnogo srda. V Baltimore, so "Know Nothing-"ovci z velikim krikom po cestah nosili smešne slike tega nadškofa in zasmehovali katoličane; ko je prišel nadškof Bedini v Cincinnati na obisk, je moralo vojaštvo iz&rede zadušiti. Za časa gradbe velikega Washing-tonovega spomnika v Washing-tonu je tedanji papež poslal tudi en kamen; ta kamen so pa sovražniki katoličanov uničili. Dalje je gori navedena tajna organizacija sovražnikov katoliške, vere požgala katoliške cerkve v Newarku, Dorchestru, Bath-u Filadelfiji in Louisville; tako je tudi porušila več hiš katoliških gospodarjev. V El-sworthu, Me., je druhal napadla jezuitskega misijonarja Rev. John Bapsta, ga namazala s smolo in perjem ter iz mesta napodila. V Filadelfijji je početje * * Know-Not h ing "-ovce v prikipelo že tako daleč, da katoličani niso smeli vqč hoditi v cerkev. Omenili smo že, da je bila ta protiverska organizacija tajna. Vsa zborovanja in seje se je vodilo na skriven način. Če je hotel kdo od tega ali onega člana kaj podrobnosti o navedeni organizaciji zvedeti, je dobil t kratek odgovor: "I don't i know," vsled tega je nristalo i-nie "Know-Nothings." Da so| se ti člani medsebojno spoznavali, so imeli svoja pbsebna zna menja in gesla. Svoja zboro-j vanja so naznanjali s tem, da: so metali po cestah male košče-| ke papirja, ali iste nabijali na! ograje in druge. Čez čas ta organizacija ni *ostala več tajna,1 temveč je prirejala svoje shode, javno; 1. 1856 so priredili v Fi-i ladelfiji svojo prvo konvencijo.! Ta protiverska stranka je pa1 istočasno nastopila tudi na političnem polju. L. 1854 je bil: v državi Mass. izvoljen za guvernerja njen pristaš, dalje vsi člani senata in 367 članov državne zakonodaje izmed 379. Tudi v državi Delaware, New York, New Hampshire, Connecticut, Rhode Island in Kentucky je pri glavnih v.litvah prvič in slednjič zmagala ta nova politična stranka. "Know-Not-h ing "-ovci so postali leta 1856 že tako močni, da so postavili na listo svojega lastnega predsedniškega kandidata, Fillmore-ja; toda pri glavnih volitvah je pa zmagal z večino samo v državi Maryland. Ta poraz je "Know-Nothing-"ovce tako osramotil, da so polagoma opustili politično delovanje in se razcepili med razne druge stranke. (Dalje sledi.) ni pri nas že storilo v korist izseljeniške službe. Objektiven opazovalec mora potrditi, da se je pj*i nas ravno v tem pogledu storil izdaten korak naprej in da so oblasti nase mlade države spoznale veliko važnost jugoslovanske migracije za nase nacijonabio in ekonomsko življenje in so radi tega že v početku svojega delovanja s srečno roko položile dober temelj za izgradnjo in spol-nitev izseljeniške službe, ki se seveda v prvi vrsti mora ukvarjati z oskrbo izseljencev ob odhodu in na povratku. Da se more pravično soditi, litev dovoljenja za izseljevanje, informativna služba, ekse-kutivna služba (nadziranje pa-robrodarskih agencij in neposredno poučevanje in pomaga-nje izseljencev ob odhodu in povratku) ter statistični posli. Vsakdor, ki se obrača na u-rad osebno ali pismeno, je siguren, da se mu dobro postreže je treba zaščite ali informacije a-li ako ima kako pritožbo. Uradi so osnovani na moderni in demokratski podlagi. Od šefa do sluge se vsi zavedajo, da urad obstoja v korist in na službo izseljencev. Vsak biro-kratizem je izključen; nameš- kaj so oblasti storile dosedaj čai° se le kvalificirane in za-na polju, moramo najprej vpra- uPne ^^ z znanjem tujih je- šati, kaj se je v tem pogledu storilo pred sve,t,ovno vojno. Odgovor je kratek: malo ali nič. i Srbija ni imela potrebe, da kaj ukrene, ker ni imela in nima niti danes nikakega izseljevanja. Slično Čmagora, iz katere so se sicer ljudje selili; ali z ozirom na neznatno število prebivalstva niti tam ni bilo treba — ali vsaj mislilo se je tako —, da se radi izseljencev uvedejo posebne ustanove. Pretežni del jugoslovanskih izseljencev izvira iz krajev bivše Avst#o-Ogrske monarhije, posebno iz Hrvatske in Slavonije, ' Slovenije, Dalmacije in Vojvodine, in ker so se iz bivše monarhije izseljevali samo zatirani Slovani, tako tudi o-na ni občutila potrebe, da se briga za izseljence, dasi je e-migracijsko gibanje raslo od dne do dne# in doseglo nezaslišana števila. Edini poskus pred v&jno, da se uVedc redna izseljeniška služba, porodil se je v krilu bivše hrvatsko-slavonske deželne vlade v Zagrebu, kjer je bil ustanovljen poseben izseljeniški odsek, ki se je začel lepo razvijati, ker je bilo vodstvo poverjeno sposobnemu in agilnemu možu. No, vojna je tudi tukaj, še bolj kot drugje, preprečila v-sako nadaljno delo, tako da je po izvršitvi vojne od tega odseka preostalo komaj več kot zikov. Vzdržuje se zveze s sličnimi urad; inozemskih dr žav, posebno z onimi, o katerih je znano, da imajo boljšo izse-ljeniško službo. Vzdržujejo se tudi zveze z izseljeniskimi krogi, njihovimi organizacijami in njihovimi časopisi. Posebna pozornost se obrača informativni službi in statisteč-nemu delu, ki je podlaga vsakega modernega upravnega poslovanja. Ne pozablja se pri tem na publicistično delo. To se razteza na vsa vprašanja jugoslovanske emigracije. Piše se o elementih izseljeniški službe, zaporedno opisujejo se natančno vse zemelje jugoslovanske imigracije, piše se o sestavi jugoslovanskih kolonij v raznih krajih in deželah, o njihovih or-g r izacijah, časopisih itd. V-saK leden izhaja po ede li več člankov v enem izmed jbolj razširjenih domačih listov pod naslovom 4'Nasi izseljenci." V vseh centrih izseljeniške-ga prometa (kot v Zagrebu, Mariboru itd) uradujejo takoz-vani iaseljeniški inšpektorji, katerih dolžnost je, da neprestano nadzirajo način poslovanja parobrodnih agencij in njihovih organov. Oni sodelujejo pri odpremljanju potni-kov-izseljencev, sprejemajo vračajoče se izseljence in pomagajo v vsakem pogledu tem in onim. V Zagrebu se nahaja v nepo- nekoliko zvezkov nerešenih ak- jfiredni bUžini drfavnega kolod_ tov in nekoliko predalov nevo- vora izse]jeniški dom (<'Koti jenih protokolov. ^ načište") za izseljence na od-Prevrat tle, kakor vse, oživel hodu in }yoyratkU} ki stoji pod tudi ta odsek, ki je bil že v novembru 1. 1918 prideljen novo postavljenemu Poverjeništvu za Socijalno Skrb v Zagrebu. L. 1919 in zlasti 1. 1920 ko so se vračale domov trume ameriških izseljencev, pri naša jo-čih s seboj ne le dolarjev, ampak tudi ljubezen za stari kraj, osvežile so s svojim prihodom javno mnenje, spominjajoč ga upravo izseljeniškega odseka. Tudi v drugih izseljeniških sre-diŠvih obstojajo ali postavijo se slične domi. Novi zakon o izseljevanju določa odpošiljali je izseljeniških komisarjev in inšpektorjev v inozemska pristanišča in v glavna mesta jugoslovanskega naseljevanja; to sicer se ni še izvršilo, ampak brezdvomno se to njihovih neprecenjenih zaslug kmalu zgodi Odpošiljanje za domovino. brodskih komisarjev tudi v Časopisi sedaj prinašajo brez zmislu ^^a 0 izseljevanju prestanka članke in dopise o'_ je započelo. Ti slednji naši emigraciji. V Belgradu spremljajo večje izseljeniške ustanavlja se v delokrogu Mi- transporte od kraja odhoda do OSKRBA IZSELJENCEV V JUGOSLAVIJI. Gospod Koloman Povrzano-vič, vodja statističnega oddelka izseljeniškega oddelka pri hrvatsko-slavonski deželni vladi, ki se začasno nahaja v New Yorku v svojstvu izseljeniškega komisarja, je naprosil jugoslovanski oddelek F.L.I.S. za objavo sledečega zanimivega članka o oskrbi odhajajočih in Vračajočih se iseljencev s strani jugoslovanskih oblasti. Vzlic temu, da se. je o tem predmetu že večkrat pisalo, naša publika ni še dovolj obveščena o tem, koliko' se je po voj- nisterstva za Socijalno Politiko moderen ''Izseljeniški U-rad." V Zagrebu posvečajo merodajni faktorji posebno pa-žnjo izseljeniškemu odseku, kateremu stavijo na celo delavnega moža, ki s svojimi sposobnimi in izkušnjo jamči za dovršeno izpolnjevanje poverjene mu naloge. V Ljubljani, Splitu in Novem Sadu se pod vodstvom šefa izseljeniškega u-rada v Belgradu ustanavljajo izseljeniški odseki odnosno poročevalci. V Belgradu se izdela morer-ni 4 4 Zakon o Izseljevanju, " ki je stopil v veljavo že koncem. 1. 1921. Ministrstvo odtegne koncesije izdane poprej parobrodnim družbam in podeluje nove na podlagi novega zakona o izse-ljevariju pod brezprimerno u-godnejšimi pogoji. Med tem se izseljeniški odseki pokrajinskih oblasti čim dalje bolj razvijejo. Oni v Zagrebu je porazdelil svoje delo na siedeče poslovne panoge: privatno-pravna zaščita, pode- luke izkrcanja in kontrolirajo parobrodna društva, da-li vestno iri v celoti izpolnjujejo svoje obveze napram potnikom-iz-seljencem. Ta ustava je morda dala povoda temu, da je ena izmed parobrodnih družb kon-cesijoniranih v Jugoslaviji, poskusila prevažati izseljence in povratnike v čvrsto organiziranih transportih, in to poet vodstvom enega izbornega ura-dnika-Jugoslovana. Tako potovanje, ako je dobro organizirano in poel vodstvom hiteli-* gentnih in vestnih uradnikov podaja izseljencem in vračajo-ičm se potnikom toliko ugodnosti, da ta novi način odprem-ljanja bo gotovo posneman tudi po ostalih parobrodnih družbah. ave, bandere, re *;e in zlate znake za društva v, člana K. S. K. J. EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. IZ JUGOSLAVIJE Gostilničar Koprive z Grosupljega je ustrelil na oeeti pri Krki fanta Toneta Gasperlina in Gmajn ice pri Komendi. Leta je peljal z vozom lončeno robo na Dolenjsko, pri Krki je na cesti izgubil^suknjič, ki ga Kočevju in Jožef Lovšin v Pre-serju. * Odkritje Krekove plošče na Krekovem domu v Selcah nad Škof jo tako se je 27. avg. izvr-lo nad vse slovesno ob ogromni udeležbi ljudstva. Marmorna plošča z bronasto podobo dr. je sel nato naza j iskat, konje [.Kreka nosi napis: Sporni« pa je izročil svojemu tovarišu. Vsakogar, ki ga je srečal, je po-prašal po suknjiču, tako končno tudi gostilničarja Koprivca iz Grosupljega, ki pa. je krat-komalo potegnil revolver in ga ustrelil. Slučaj bo raziskovalo sodišče. Pokojnik je bil marljiv, vzgleden in miren fant in si ne moremo razlagati, kaj je Koprivca nagnilo, da se ga je menda tako ustrašil, da je mislil, da je treba streljati. V kamniških planinah se je smrtno ponesrečil lovec Ivan na te nikdar ne bo se izgubil, — še pozni rod k hvaležnosti bo vabil. — Pri nas držimo, kar je kdo obljubil; — naš dom nikoli te ne bo pozabil. — Cerkveno opravilo sta izvršila župnika dr. Klinar in Jan. Kepec, slavnostna govornika pa sta bila dr. Korošec in župnik Fin-žgar. Prepevalo pa je pod vodstvom prof. Bajuka škofje- 1 >ško okrožje 4 Pevske zveze". Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Na rodne banke z dne 15. avg. je' J°sip Kichter, star 76 let. vakov pri Tržiču, je služboval kot poštni uradnik v Pazinu, Mariboru in Gradcu ter je povsod ostal zveet idealom našega naroda. — Na Vranskem je u mrla gospa T( režija Kladnik, soproga upravnika tamkajšnje pošte in posestnica. ..— Žiri. Na praznik Mariji nega Vnebovzetja smo spremili k večnemu počitku vpokojnega nad učitelja gospoda Leopolda Božiča. Mnogoštevilen sprevod, kojega se je vdeležila šola, uradi in društva ter številno občinstvo, večina njegovih hvaležnih bivših učencev, jrtino. Telo je polno gnojnih hrast. Napravila je vtis urno-bolne ženske. Rekla je, da se piše Mina Hafner, stara 56 let, podomače *4Širne" ali "Šimenc" iz Stare Loke. Rekla je, da sta jo odpeljala iz Škofje Loke dva moža na zeleno pobarvanem vozičku, v katerega je bila up rež en a mula. — Smrtna nesreča na planinah. Dne 9. avg. je odšel- zapriseženi lovec Ivan Bodlaj iz Zakala, ' ki je lovil na Kraljevem hribu pri Kamniški Bistrici, na planine. • Svojo pot je nadaljeval 10. avgusta. Ob 5. popoldne je Bodlaj na Košut-ni planini govoril s pastirjem Florijanom Martincem in odšel proti Mokrici. Martincu je rekel, da namerava trgati planinkCi Dne 11. avgusta so Bodlaja pogrešali in ker ga tudi 12. avgusta še ni bilo domov o-o ju,tro se je na vse zgodaj odpravila več j a družba, ki je mrtveca prinesla v dolino. Pones n renec je 22-letni vojak Anton Mali, bivši tovarniški delavec na Javorniku. Truplo so odpeljali iz Rateč na Koroško Belo k pogrebu. Pohvalno omenjamo poveljnika vojaško čete, g. majorja Mar-koviča, ki je vse potrebno oskrbel, da se je rešitev tako hitro izvršila. Koliko poslancev bomo volili. Odbor za novi volivni zakon je na zadnji svoji seji sklenil, da bo imela Slovenija 26 poslancev. Na Štajerskem bodo volivni okraji: 1. Brcžice: sodni okraj Brežice in Sevnica; 2. Konjice; 3. Ljutomer; 4. Maribor, levi breg; 5. mesto Maribor, sodni okraj Maribor, levi breg, in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor, desni breg, ter sodni okraj Slovenska Bistrica; 6. Mozirje (sodni okraj. • Gornji grad); 7. Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota); 8. Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava); 9. Preval je; 10. Ptuj (mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj); II. Slovengra- dec; 12. Celje (mesto Celje, sodna okraja Celje in Vransko); 13. Laško; 14.'Ormož; 15. Šmarje. Tukaj bodo volili 15 poslancev. Na Kranjskem, kjer ostanejo okrajna glavarstva kot volivni okraji, pa bodo volili 10 poslancev. Mesto Ljubljana sanja ima enega poslanca. Zanimivo je to, da se je štgfvilo poslancev ravnalo po številu prebivalstva iz 1. 1910, ne pa od letos. To zato, da bo več srbskih poslancev. . Vseh poslancev v naši državi bo po novem vol i vnem zakonu 303. Kakor že navedeno, jih odpade na Slovenijo 26. Na Hrvatsko jih odpade 68. Mesto Zagreb voli dva poslanca. Ravnctoliko tudi Belgrad. . teden je odpotovala v Nemčijo j so ga šli njegov brat Anton komisija, obstoječa iz treh čla- Bodlaj in lovski čuvaj Valentin 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO ZDRAVJE. V DRUŽINAH. revmafične hilro oldisate, če rabite 5 EVER A'5 cothaRDOL Zanesljivi liniment Isfofal^o vporaben je za iz vinjen je, sil Tatar, kakor topovska krogla. Bodo potem tem bolj rasti i lasje." "Kako se godi gosj^ej teti? "No, že gre; živi se tako in tako. Zadnjič je prinesla ma- jorjevi gospe j sinčka. Za to je dobila rubelj." 4 4 Tako, tako ! Rubelj! Držite malo uho!" "Lepo, lepo ! v Samo "he*V reži me, pazi dobro ! \Av, to boli! Ti me vlečeš za lase." "O, nič ne de ! Temu se pri našem poslu ne moremo izogniti. Kako pa gre Ani Erastov- ni?" '4Moji hčeri? No, prav dobro; prav vesela in živahna je. Prejšnji teden, v sredo, smo jo zaročili s Šejkinom. Zakaj nisi prišel k nam?" Škarje so prejenjale škrtati. Makar Kuzmič je spustil roke ob boke in prestrašeno vprašal: "Koga ste zaročili?" "Ano." "Pa kako? S kom?" "S Prokofijem Petrovičem Šejkinom. Njegova teta je o-skrbnica v Zlatoustenjski ulici. Zelo vrla ženska. Seveda se vsi veselimo in zahvaljujemo Boga. Čez osem dni bo poroka. Pridi vendar, se bomo i-meaiitno imeli!" "Toda kako je to mogoče, E-rast Ivanič?" je vprašal Makar Kuzmič. Popolnoma je pobledel in je razburjeno vzmi-gaval z rameni. "Kako je le to mogoče ? To____to vendar ne more biti! Ana Erastovna je vendar.... imel sem vendar ----čutil sem do nje nagnjenje; imel sem namene. Kako se je to zgodilo?" 4'No, čisto preprosto. Odločili smo se in jo zaročili. On je vrl človek." 44Imel sem namene," je dejal Makar Kuzmič. 4 4 To vendar ne more biti, Erast Ivanič! Jaz----jaz sem ji ponudil svoje srce____In teta mi je vendar tudi obljubila____Spoštoval sem Vas vedno kot rodnega očeta____vedno Vas zastonj strižem. Vodno sem Vam storil, kar ste želeli, in ko je moj ljufbljeni oče umrl, ste dobili od mene zofo in v gotovini deset rubljev in mi jih niste vrnili. Spomnite se vendar!" 44Kako naj se ne spomnim? Gotovo! Toda kakšen snubec pa si, Makar? Ali sploh pri-hajač v poštev kot snubec ? Nimaš denarja, nimaš uradne službe, le ubogo obrt____" "Šejkin je gotovo bogat?" "Šejkin je član delavske zadruge. Ima kavcijo tisoč petsto rubljev. To je že nekaj, dragi moj.... Naj govoričiva tu, kar hočeva, stvar je dogovorjena. Ne moreva je razveljaviti, ljubi Makar. Poišči si I !rug(/(eve^e! Toliko dekJi let je na svetu!____No, striži vendar! Kaj stojiš tu?" Makar Kuzmič je molčal in stal, ne da bi se ganil. Potem je izvlekel majhen robec in jel jokati. 44No, kaj takega!" ga je tolažil Ernest Ivanič.' 4 4 Ne bodi žalosten! Poglejte vendar! Ihti tu ta človek kakor ženske! Ostriži najprej mojo glavo in potem jokaj. Vzemi škarje!" Makar Kuzmič je vzel škarje, jih nekaj časa brezmiselno gledal in jih položil na mizo. Roke so se mu tresle. # 44Ne morem!" je dejal. 44Sedaj ne morem; nimam moči! Jaz neisrečni človek! In tudi ona je nesrečna! Ljubila sva se in se zavezala, in sedaj so naju ločili ljudje brez srca. Pojdite, Erast Ivanič! Ne morem Vas videti." 4 4 Potem pridem zopet jutri, ljubi Makar. Postrižeš mi jutri ostale lase." "Dobro!" ' "Le pomiri se! Jutri pridem k tebi, jutri zgodaj!" Glava Erasta Ivaniča je bila do polovice ostrižena popolnoma na golo, tako da je izgledal kakor kaznjenec. Ni bilo sicer prijetno, nositi tako glavo, toda dalo se ni nič napraviti. Zavil si. je glavo v šal in zapustil brivnico. Ko je bil Makar Kuzmic sam, je sedel in tiho jokal dalje. Drugi dan zgodaj zjutraj je zopet prišel Erast Ivanič. "S čim Vam ; naj.postre-j igteW -ga: je vprašal t Makar j KnzniiČ hladno. ' ' 1 44 Ostriži me do konca, djubif Makar, pol glave še ni ostrižene!" 44Prosim, najprej denar! Zastonj ne strižem." Erast Ivanič je odšel, ne da be črhnil besedo, in jo nosil odselej pol glave cesto ostrižene, na drugi polovici pa dolge lase/ Da bi si strigel lase za denar, to smatra za zapravlji-vost. Sedaj čaka, da mu zrastejo Jasje tudi na ostriženi polovici glave. S to pri češko se je zabaval tudi na poroki svoje hčere. | Zabavni kotiček, | Posledice prohibicije. A:—"Cul sem, da so v trgu, kjer živi tvoj brat John zadnjič glasovali za popolno pro-hibicijo: Ali so res tam do cela suhi?" .B:—44Da, pa še kako! Danes sem prejel od brata pismo. Pomisli kako sušo in žejo mora revež trpeti. Znamka na pismu ni bila prilepljena, ampak samo pritrjena z malo iglo!" V letovišču. Gost: 44Koliko stane pri vas ena kopelj?" Hotelir: "300 kron." Gost: "To je pa veliko. Pri vas morate biti pa v resnici vsi umazani in neznažni." Poredna hčerka. Mati: "Pojdi sem Tilka! Jaz ti pokažem in te naučim obleko tako trgati. Poglej, kako si zopet raztrgana! Tilka: "Mama, meni že ni treba tega učiti, ker sem tega že vajena 1" Slab poklic. Oče sinu: "Danes si že 16. let star; treba se ti bo obrniti za kakim poklicom. Kaj pa misliš postati?" Sin: 44To kar ste vi." i Oče: Oprimi se rajši kaj boljšega in bolj pametnega." Med hribolazci. Prvi hribolazec: Torej ste bili Vi tudi že na Triglavu? Kaj se Vam je ondi najbolj do-padlo? Dru'^i hribolazec: 44Krasna hčerka lastnika planinske koče." , V posredovalnici za ženitev. Priletna vdova: 44Jaz bi se sedaj najrajši poročila s kakim uglednim in slavnim možem." — Počakajte malo da preis-čem slike. Zdi se mi, da imam tudi nekaj takega v zalogi." Dvoumno. A:—44Od česa pa pravzaprav živiš, ko že no delaš več let?" B:—44Od velikega kosa železa, ki mi je v tovarni na glavo padel, Moja odškodnina namreč še ni potekla." Oj, ta mladina. Mati, svoji 18 letni hčerki: 4 4 Anica, povem ti, da svojega sedanjega izvoljenca ne smeš nikdar poljubiti. Zdravniki zatrjujejo* da je poljubovanje škodljivo zdravju. Anica:44Nič se ne bojim. Moj sedanji fant je korporal pri sa-nitejcih." Dober zagovor. Sodnik, obtožencu: 44Vi se torej izgovarjate, da ste zadnjo tatvino izvršili v pijanosti in duševni zmedenosti. Kako za-morete ta svoj zagovor utemeljiti in dokazati?" Obtoženec: 44Zato, }cer nisem pravočasno pred policajem zbežal." Nepravi odgovor. Zaljubljenec: "Gospodična! do 7. novembra, ko bo novi še- slugi sta navadna avstrijskega ii rif izvoljen." _ V gostilni. Gost: 44Dajte mi čašo pive. Natakar: 4