SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
			
Letnik XI.	Novo mesto, 7. februarja 1974	/	Št. 4
OBČINA ČRNOMELJ: 44. Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Črnomelj OBČINA KRŠKO: 45. Odlok o ustanovitvi sklada za restavriranje in ureditev kostanjeviškega gradu in drugih spomeniško varstvenih objektov in kulturnih spomenikov
46. Sklep o imenovanju predsednika in članov za pripravo za ustanovitev temeljne požarne skupnosti občine Krško
IN A OBČINA NOVO MESTO: 47. Obvestilo o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za Novoles Straža — tovarna LGP OBČINA TREBNJE: 48. Odlok o posesti psov 49. Odlok o spremembi odloka o povračilu osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov odbornikom, funkcio-naijem in članom organov skupščine občine Trebnje
OBČINA ČRNOMELJ 44.
Iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti v občini Črnomelj
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (uradni list SRS, št. 26-236/73; v nadaljnjem besedilu: zakona)
sklenejo
- KZ Črnomelj
- GG Novo mesto, obrat Črnomelj
- GG Novo mesto, obrat Črmoš-njice
- Krajevna skupnost Adlešiči
- Krajevna skupnost Črnomelj
- Krajevna skupnost Dragatuš
- Krajevna skupnost Griblje
- Krajevna skupnost Kanižarica
- Krajevna skupnost Petrova vas
- Krajevna skupnost Semič
- Krajevna skupnost Stari trg
- Krajevna skupnost Talčji vrh
- Krajevna skupnost Tribuče
- Krajevna skupnost Vinica
- Skupščina občine Črnomelj
- Občinska konferenca SZDL
DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občme Črnomelj
I.
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Črnomelj v skladu z zako-
nom in s tem družbenim dogovorom.
Tak družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Črnomelj.
2. Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost - kmetijsko zemljiško skupnost v občini Črnomelj.
V	skladu z zakonom ji poverjajo pravico in dolžnosti oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti občinske skupščine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3. Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in s tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.	,
4. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in šicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kemtijske zemljiške
skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
- za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine,
- za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami,
- za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči,
- za prostorsko-ureditvene operacije in
- za skupne pašnike.
5. Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
II.
6. Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Črnomelj zlasti naslednje:
6. 1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi: sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov; dajanje mnenja k predlogu za spremembo namemnosti kmetijskih zemljišč; dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na ob-
močju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6. 2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev, ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela;) pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih kmetij, zlasti kmetij kmetov-kooperantov, za zaščitne kmetije.
6. 3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6.	4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije;) skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom urejanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij med udeleženci operacij preko poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjave kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posega; organiziranje javne
razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstvaza urejanje zemljišč.
6.	5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6. 6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončntm konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega uvajanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
7. Na podlagi programa skupnosti sprejme skupščina skupnosti vsako leto letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8. Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi bodo pomagali skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
III.
10. Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a) kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini;
b) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine;
c) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora;
č)' sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih;
d) sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor.
11. Za izvajanje programov in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
12. Podpisniki se obvezujejo, da bodo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevali sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti, in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
13. Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
14. Skupščina občine se še posebej z avezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skup-
nosti v občini sprejela:
a) v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti.
Občinska skupščina bo predpisala tudi način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.
b) Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov, in sicer v višini 1,5 din od m3 v korist kmetijske zemljiške skupnosti.
c) Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
15. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmkmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa.
IV.
16. Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
17. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
- skupščina občine na seji,
- vse krajevne skupnosti na svojih svetih,
- organizacije združenega dela na pristojnih samoupravnih organih, in
- občinska konferenca SZDL na svojem izvršnem odboru.
V.
18.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
19.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti, in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti in sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
20. Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 20 primerih, ki jih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.
21. Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine.
V	Črnomlju, dne 12. XII. 1973
PODPISI: KZ Črnomelj GG Novo mesto, obrat Črnomelj GG Novo mesto, obrat Črmošnjice Krajevna skupnost Adlešiči Krajevna skupnost Črnomelj Krajevna skupnost Draga tuš Krajevna skupnost Griblje Krajevna skupnost Dobliče Krajevna skupnost Petrova vas Krajevna skupnost Semič
Krajevna skupnost Stari trg Krajevna skupnost Talčji vrh Krajevna skupnost Tribuče Krajevna skupnost Vinica Skupščina občine Črnomelj Občinska konferenca SZDL
OBČINA KRŠKO 45.
Na podlagi 68. člena zakona o fi-naciranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-252/70) in 46. ter 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/63 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra
1973	sprejela
ODLOK o ustanovitvi sklada za restavriranje in ureditev kostanjeviške-ga gradu in drugih spomeniško varstvenih objektov in kulturnih spomenikov
1. člen
Ustanovi se sklad za restavriranje in ureditev kostanjeviškega gradu in drugih spomeniško varstvenih objektov in kulturnih spomenikov (v nadaljnjem besedilu: ,,sklad“).
2. člen
Sklad je pravna oseba.
Za svoje obveznosti odgovarja sklad s svojimi sredstvi.
3. člen
Sklad ima statut, s katerim se določi organizacija in način poslovanja sklada ter pravice in dolžnosti upravnega odbora in direktorja sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.	t
4. Člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina. Mandatna doba članov upravnega odbora traja 4 leta.
5. člen
Sredstva sklada so namenjena za restavriranje in ureditev kostanjeviškega gradu z okolico in drugih spomeniško varstvenih objektov in kulturnih spomenikov in objektov.
6.
Dohodki sklada so:
1. dotacije družbeno-političnih skupnosti,
2. prispevki organizacij združenega dela,
3. razna darila in volila
e. in drugi dohodki
7. člen
Dohodki in izdatki sklada se določajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme za vsako koledarsko leto upravni odbor sklada.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
Upravni odbor sklada lahko med letom spremeni razporeditev sredstev sklada in njegove dohodke poveča ali zmanjša.
8. člen
Sklad ima rezervo.
Rezerva znaša 10.000 dinarjev. Rezerva mora doseči določeno skupno višino najkasneje v treh letih.
Vsako leto se vloži v rezervo 1/3 od skupno določene rezerve.
9.	člen
Administrativne in finančne zadeve sklada opravlja oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško.
10. člen
Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada.
11. člen
S tem odlokom se razveljavi odlok o ustanovitvi sklada za ureditev kostanjeviškega gradu, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Novo mesto št. 14-335/62.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po’ objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Sevilka: 022-1/74
Datum: 28. 12. 1973
Predsednik občinske skupščine Krško JOŽE RADEJ, 1. r.
46.
Na podlagi 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69), je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
21.	decembra 1973 sprejela
47.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Novo mesto obvešča vse občane in delovne organizacije, da bo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67 in 27/72)
javno razgrnjen
predlog zazidalnega načrta za Novo-les Straža - tovarna LGP, ki ga je izdelalo podjetje Dominvest Novo mesto v mesecu januarju 1974.
Predlog zazidalnega načrta bo razgrnjen od dneva objave do vključno 30. dne po objavi od 6. do
14.	ure v prostorih podjetja Dominvest Novo mesto, Prešernov trg 8, in na Krajevnem uradu v Straži.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri ObS Novo mesto
OBČINA TREBNJE
3. člen
Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba pse, stare nad 3 mesece. Rok za prijavo je osem dni.
Če se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljalec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice dolžan to prijaviti v 24 urah pristojnemu krajevnemu uradu.
4. člen
Lastnik je dolžan odjaviti psa, če ga odtuji, če pes pogine, je pokončan ali če pobegne. Rok za odjavo je 3 dni.
5. člen
Lastnik prijavi in odjavi psa pri pristojnem krajevnem uradu. Krajevni urad pošlje prijave oz. odjave Veterinarski postaji Trebnje, ki vodi register psov. V register se vpišejo: ime in priimek imetnika psa, ime,
pasma, opis in starost psa, številko pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo ter datum zaščitnega cepljenja proti steklini.
6. člen
Vsako leto je obvezno zaščitno cepljenje psov proti pasji stekleni. Pristojna veterinarska postaja, ki izvaja cepljenje, izda pasjo znamko, ki velja kot potrdilo o opravljenem cepljenju.
7. člen
Pristojbino za cepljenje in pasjo znamko določa pristojna veterinarska postaja, če z republiškim ali zveznim predpisom ali dogovorom ni drugače določeno in jo plača lastnik takoj ob cepljenju. Registrirani in cepljeni psi morajo nositi znamko z označbo občine in številko živali. Znamka velja 1 leto.
8. člen
Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik psa v osmih dneh to sporočiti pristojni veterinarski postaji in zaprostiti za izdajo nove znamke.
9. člen
Za psa čuvaja mora lastnik imeti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen, tako da je možen dostop do vhodnih vrat zgradbe.
Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnih psa priklenjenega na verigi ob posevku, vendar ne ob javni poti.
Psa čuvaja, ki je popadljiv, sme imetnik ali lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena, le na vrvici, pes pa mora nositi nagobčnik
To velja tudi za druge pse, ki so popadljivi, ne glede na kategorijo, v katero so razvrščeni.
10. člen
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom „HUD PES“.
11. člen
Lastnik ali imetnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim, da je zadosti nahranjen, negovan in če zboli, da ga da zdraviti.
Psa se ne sme mučiti in ga tudi ne pokončati v nasprotju z določbami tega odloka.
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame ali pokonča na stroške lastnika.
Psi se ne smejo zadrževati na "balkonih zgradb.
V	stanovanjskih zgradbah ali strjenih naseljih se na predlog prizadetih strank lahko odvzame ali pokonča tudi psa, ki stalno laja ali tuli in s tem moti okolico. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča pristojni občinski upravni organ.
12. Cjen
Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higien-
skim pogojem. Pristojni občinsk organ lahko prepove vzrejo psov tistemu, ki nima za to primernih pogojev.
13. člen
Če je podan sum, ali če pes zboli za steklino, mora to lastnik takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu ali veterinarski postaji. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti ali prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico pred takim psom.
14. člen
Če pes koga ugrizne, mora vsak, ki to vidi ali za to izve, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko postajo oziroma zdravstveno organizacijo združenega dela. Veterinarska postaja je dolžna vsakega, ki je bil ugriz-njen ali kako drugače izpostavljen okužbi, takoj napotiti v najbližjo zdravstveno organizacijo združenega dela in jo o tem obvestiti. Zdravstvena organizacija združenega dela posreduje vse podatke o lastniku živali pismeno ali telefonsko pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavo mora podati tudi lastnik psa; ta je tudi dolžan na poziv veterinarske službe prignati psa na pregled na steklino.
15. člen
Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade (otroška igrišča, javna kopališča, živilski trgi, pokopališča, čakalnice, razstave, javna zborovanja, svečanosti in zabave, trgovine, gostilne in podobno), razen službenih psov varnostnih organov.
Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju, oziroma kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora.
16. člen
Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva, in pse, ki ne nosijo pasje znamke.
Pes, ki je bil ulovljen ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, se vrne lastniku, če se dokaže, da je bil pes registriran m cepljen. Vrnitev psa lahko zahteva lastnik v petih dnevih od dneva, ko je bil pes ulovljen. Pri tem mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo vzdrževanja določi pristojni občinski upravni organ.
Če lastnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku in ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa pokonča. Pristojni občinski organ lahko odloči, da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik ne zahteva vrnitve, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu.
17. člen
Lovljenje in pokončavanje psov po tem odloku opravlja po navodilih pristojnega občinskega organa veterinarski higienik. Psa na verigi ni do-
SKLEP o imenovanju predsednika in članov za pripravo za ustanovitev temeyne požarne skupnosti občine Krško
I.
V	iniciativni odbor za pripravo za ustanovitev temeljne požarne skupnosti občine Krško se imenujejo:
1. Uršič Janez, Krško, za predsednika,
2. Nunčič Stane, Krško, za člana,
3. Mirt Miha, Krško, za člana,
4. Span Marjan, Krško, za člana,
5. Abram Ivan, Prekopa, za člana,
6. Turk Jože, Krško, za člana,
7. Mesesnel Janez, Krško, za člana,
8. Kmetec Ivan, Senovo, za člana,
9. Koman Leo, Krško, za člana.'
II.
Iniciativni odbor ima nalogo, da pripravi ustanovno skupščino temeljne požarne skupnosti, osnutek začasnega statuta skupnosti in osnutek poslovnika o delu ustanovne skupščine in skliče ustanovno skupščino temeljne požarne skupnosti.
Z ustanovitvijo teme!;ne požarne skupnosti preneha delo članov iniciativnega odbora.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja.
Številka: 1-111-93/73
Datum: 21. december 1973
Predsednik občinske skupščine Krško:
JOŽE RADEJ, l.r.
OBČINA NOVO MESTO
48.
Na podlagi 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. 1.
1974	sprejela
ODLOK o posesti psov
1. člen
Na območju občine Trebnje imajo lahko pse vse finančne in pravne osebe pod pogoji, ki so predpisani v tem odloku in z drugimi veljavnimi predpisi.
2. člen
Po tem odloku se psi razvrstijo v:
a) pse čuvaje
b)lovske pse
c) šolane pse
č) druge pse.
Psi čuvaji so pasemski in nepa-semski psi, ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovarn, vrtov in podobnega. Objekt oziroma prostor, ki ga naj pes čuva, je treba v prijavi navesti.
Lovski psi služijo potrebam lova. Lovski pes je lahko samo čistokrvni pes ene izmed lovskih pasem. Čistokrvnost psa dokazuje veljafen rodovnik, izdan od kinološke organizacije.
Solani psi so psi, vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in za vodenje slepih oseb.
Med (Luge pse se štejejo psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske oziroma šolane pse.
voljeno pokončat L
Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog.
18. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko predpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, večjih elementarnih nezgodah, visokem snegu zaradi zaščite divjadi in podobno.
O zapori psov mora pristojni organ na krajevno običajen način obvestiti lastnike psov in vse kinološke organizacije ter lovsko zvezo.
19. člen
Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsako osebo, ki ima psa na kakršenkoli način v posesti.
20. člen
Z denarno kaznijo od 100 — 1.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če ne prijavi psa, starega nad 3 mesece, ali tudi psa, ki se je priklatil (3. člen);
2. če ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen);
3. če ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen);
4. če opusti varnostne ukrepe pri psih (9. člen);
5. če ravna v nasprotju zli. členom;
6. če muči psa ali ga sam pokonča (17. člen);
7. če v primeru suma ali obolenja stekline ali v primeru ugriza tega ne prijavi pristojnemu upravnemu organu (13. in 14. člen).
Za prekršek iz prvega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 50' do 500 dinarjev.
21. člen
Za izvajanje tega odloka je pristojen oddelek za gospodarstvo in finance.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-05/74-1
Datum: 24. 1. 1974
Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KR2AN, 1. r.
49.
Na podlagi 72. in 101. člena statuta občine Trebnje in določil družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem, je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. 1. 1974 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o povračilu osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom organov skupščine občine Trebnje
1. člen
V	drugem odstavku 14. člena odloka o povračilu osebnega dohodka,
potnih in drugih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom organov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/72 in 23/73) se znesek 0,90 dinarjev nadomesti z zneskom 1,30 dinarjev.
2. člen	,
Ta odlok začne’ veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 11. 1973 dalje.
Številka: 115-02/72-1
Datum: 24. 1. 1974
Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRZAN,1. r.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Mariji Pirc je neki predmet padel in ji poškodoval desno nogo. Jožeta Cvetka so stisnila drva pri vlečenju iz gozda in mu poškodoval levo nogo; Edvard Kunej je padel v vinogradu in si poškodoval levo koleno; Olga Križnik je padla z okna in si poškodovala glavo; Jože Prosinecki je padel s kolesom in si poškodoval desno nogo; Josip Kramarič je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Josip Megovec je padel iz avta in si poškodoval levo ramo; Anica Sivak je padla s kolesa in si poškodovala glavo in levo nogo.
Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijsicem oddelku: Drago Belič - Šinkovec, Jože Planinšek, Franjo Bognar, Hadži Toporan, Slobodan Kustl, Franc Brglez, Marjan Palir, Branislav Tadič, Ivan Grm, Ivan Mlakar Rajko - Jože Lekše, Florjan Tratnik, Leopold Miklič, Marija Kramar, Bruno Kralj, Jože Ovsenik, Alojz Kovačič, Julijan Ferk, Anton Zagmajster, Franc Hanjc, Karel Hadžič, Franc Lesar, Leander Križman, Stane Berce, Jakob Šepic, Franc Zoran, Alojz Štih, Janko Cvikl, Leopold Kresnik, Bojan Bogataj, Janko Hovaj, Jože Vednik, Milan Gričar, Marjan Srdandič, Marjan Jurenec, Branko Greger, Peter Gselman, Franc Gorenc, Slavko Zlatič, Franc Alberth, Jože Jež, Leopold Andrašič, Milan Gajzer, Štefan Kralj, Davorin Šmid, Ibrahim Lakič, Albin Kirliš, Stanko Pevnik, Slavko Pontarič in Franc Novak, člani KPD Dob; Marija Šobar, Betka Kuplenik, Marija Krese, Franc Somrak, člani Krkd - tovarne zdravil Novo mesto; Franc Andoljšek, Silvester Tomšič, Jože Hrovat, Rudi Kmet, Jože Hrovat, Alojzija Žabkar, Janez Mislej, Marija Muhič, Marjan Foršek, Ivan Kastelic, Ludvik Macele, Franc Dragan in Jože Rajk, člani IMV Novo mesto; Jožefa Zavnik, Marija Peterle, Lado Potočar. Srečko Srčič, Martin Drgan, Konrad Mehle, Jože Luzar, Milena Žitnik, Anica Novak, Anica Kocjan, Zvonka Kramarič, Jože Berkopec, Jože Vrščaj, Franc Pirnar in Jože Žugelj, člani Novoteksa Novo mesto; Franc Vidmar, Alojz Pirnar, Stane Kavšček, Jože Rozman, Peter Ljubi, Valerija Petan, Marjan Dragman, Slavko Mencin in Vladimir Kovač, člani Novolesa Straža; Marjan Turk, krojač iz Podgrada; Alojz Novak, član kolektiva Osnovna šola Grm; Milan Kobe in Milena Jerčin, članici Laboda Novo mesto; Alojz Sašek, član splošne bolnice Novo mesto; Ana Hrovat, članica Dijaške kuhinje Novo mesto; Janez Cimermančič, član Varnosti Ljubljana; Marija Cimermančič in Ana Lukšič, gospodinji iz Jurne vasi; Marija Bobnar in Marija Hrovatič, gospodinji iz Koroške vasi; Jože Kopina, član Novograda Novo mesto; Anton Turk, Alojz Lenarčič, Jože Klobčar in Anton Bele, člani Gozdnega gospodarstva Novo mesto; Mirko Pašič, član Komunalnega podjetja Črnomelj; Marija Kralj, Pavla Perko, Anica Kobe in Terezija Tisov, gospodinja iz Pristave; Drago Jenič, kmet iz Podgrada; Alojz Kobe, kmet iz Pristave; Marija Jenič, gospodinja iz Podgrada; Valentina Kastelic, Jožefa Kastelic in Jožefa Brulc, gospodinje iz Vinje vasi; Marija Stariha, članica Ljubljanskih mlekarn Metlika; Ivan Bohte, član Ele Novo mesto; Hernik Stupar in Franc Pirc, člana Mesarije Novo mesto; Ivan Zagorc, mesar iz Velike Bučne vasi; Anton Kastelic, član Dela Novo mesto. Evstahij Janežič, Ana Kralj, Cvetka Tomšič, Emil Parkelj, Martin Avbar, Milan Teropšič, Alojz Blažič, Rudi Zupan, Majda Konda in Jože Staniša, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Pavlin, Peter Šuštaršič in Milan Goršin, člani IMV Novo mesto; Anton Marolt, član Ele Novo mesto. Marija Potočar, Majda Glavan, Martina Lavrič, Slavka Vidmar, Slavko Fink, Alojz Može, Franc Slapničar, člani Novolesa Straža. Jože Lokovšek, Janez Redek in Jernej Javar, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Marta Mišura, članica Laboda Novo mesto; Dušan Jovič, dijak iz Bršljina; Jože Petrina, član Ele Novo mesto; Jože Fink in Dominik Avgušin, člana Gozdnega obrata Straža; Miro Stopar, Ivan Vergot, Jože Jelševec, Može Matjašič, Ivan Bevk, Anton Ivec, Ivan Pezdirc, Jože Judniš, Jože Milavec, Anton Štefanič, Božidar Bajuk, Vinko Lužar, Franc Tajčman, Jože Matjašič, Alojz Kozjan, Marija Fortun, Alojz Gregorič, Ivan Škof, Janez Pezdirc, Marina Rostohar, Angela Štukelj in Ana Kastelic, člani Novoteksa Metlika; Anton Mali, član Novograda Novo mesto; Franc Avbar, član Zavoda SRS za rezerve; Ivan Radkovič, Alojz Resjan, Rade Jaklič, Jože Matkovič, Anica Videtič, Franjo Obletič, Martina Cmugelj, Ivan Kralj, Terezija Vardijan, Anton Kambič, Danica Badovinac, Ivan Hočevar, Zlata Hočevar, Martin Kastelic, Cvetka Majerle, Martina Kočevar, Marija Bajuk, Terezija Cemas, Martina Jakofčič, Nada Cindrič, Marija Avgušin, Dragica Urbančič in Marija Žlogar, člani Beti Metlika; Dušan Slana, član PTT Novo mesto; Janez Jerman, član IMV Črnomelj.