2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. septembra 2012  Leto XXII, št. 37 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 13. septembra 2012 Porabje, 13. septembra 2012 »Vüpajmo, ka de vse šlau po regulaj zakona« STR. 2 OD PORABJA DO JUŽNE TIROLSKE V ITALIJI STR. 3 Prvi šaulski den pod nauvim vzdrževalcom 3. septembra se je po dvomejsečni poletni počitnicaj začnilo šolsko leto 2012/13 na bejdvej porabski dvojezični osnauvni šaulaj tö. Tau je prvo šolsko leto, v šterom de dvej šauli gordržala Državna slovenska samouprava, štera je tau nalogo prejkvzela letos 1. juliuša. Dvojezično osnauvno šaulo Jožefa Košiča na Gorenjom Siniki de v etom leti obiskovalo 65 šau-larov, med njimi 10 v prvom klasi, je povödala na oprejtji šolskoga leta ravnatelica Ildiko Dončec Treiber pa cüjdala, ka so nauvi mlajši vsi iz slovenski vesnic od Gorenjoga Sinika do Slovenske vesi. Na šauli se od letos vsi, od 1. do 8. klasa včijo dvojezično, pouk se pa začne eno vöro kisnej, v 8. vöri. Eške dale do vsi mlajši šenki dobivali učbenike pa cejloletno vozovnico za avtobus, cüj pa pride eške friško mlejko ali kakao vsikši den. »Vüpamo, ka bau med šolskim letom eške več pozitivnoga zavolo toga, ka nas gordrži Državna slovenska samouprava« - je povödala ravnatelica pa eške raztomačila: »Stariške so pravli, ka jim je vseedno, što je vzdrževalec, aj samo mlajši leko v takšo šaulo odijo, gde v mrazi kürijo pa se leko merno včijo.« Na odprejtji šolskoga leta na Siniki je biu cuj predsednik DSS Martin Ropoš tö, šteri je povödo, ka do nauvi zakoni, eške posaba tisti o javnoj vzgoji (köznevelési), pripelali dosta sprememb. »Narodnostne šaule morejo dobiti telko dodatni penez, kak tau valá za cerkvene šaule. Leko pa zavolo toga kontrolerajo, ali se na šaulaj dobro včijo materni gezik pa spoznavajo naše slovenske šege« - je povödo predsednik pa cüjdau, ka eške čakajo na podpis dugoročnoga sporazuma z ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom glede dodatne podpore. Prejšnji pondejlek zrankoma so šaulsko leto oprli na Dvojezičnoj osnauvnoj šauli v Števanovci ranč tak. Po kratkom dvojezičnom pozdravnom guči ravnateljice Agice Holec se je v imeni vzdrževalke škonikom za dosedanjo delo zavalila podpredsednica DSS Erika Köleš Kiss. Ta šaula de mela letos dosta, 51 učencov tak, ka se je nutspisalo več madžarski šaularov z vesnic kauli Monoštra tö. Učbeniki pa vozovnice so v menjšoj šauli tö brezplačni. Dvojezični pouk je prišo že v 6. klas, vogrski škonicke pa do se prej mogli slovenski tö včiti, je povedala ravnateljica pa cüjdala: »Razpisali smo mesto za leranco za niže klase, štera bi gučala ali mela slovensko diplomo. Nikoga smo nej najšli, zatok de nam pri pouki pomagala učiteljica-asistentka iz Slovenije.« Na števanovskoj šauli v prvom redej čakajo ranč tak finančno stabilnost od nauvoga vzdrževalca, šteri pa de sploj skrb emo, ka aj bi se gnako spravlo z bejdvema šaulama. Od 1. januara 2013 madžarska država prejkvzeme šaule v vesnicaj, gde menje od 3000 lidi živé. Za gnauk tak vövidi, ka je odločitev DSS bila pravilna, pitanje pa ostaja, ali do v državnom proračuni zagotovlena vsa sredstva za porabsko narodnostno osnauvno šolstvo. -dm- Gorenjesenički šaularge so se za svetešnji začetek šaulskoga leta zbrali v telovadnici Števanovski prvošolčki s svojo leranco »Vüpajmo, ka de vse šlau po regulaj zakona« Na prvi den v šolskom leti 2012/2013 smo se pogučavali s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošom, štera organizacija gordrži šaule od juliuša letos, smo pa malo vöopitali ravnatelici bejdvej porabski dvojezični šaul, Agico Holec pa Ildiko Dončec Treiber, tö. Predsednik DSS Martin Ropoš je tapravo, ka baudejo spremembe v živlenji šaul, depa vsi tak škejo, ka aj bi mlajši s toga s kem menje čütili. »Ovaški je grato med drügim šolski zakon tö. Mi se vüpamo, ka de financiranje šaul bole stalno. Po zakoni mora država za narodnostne šaule zagotoviti dodatne peneze, ranč telko kak za cerkvene šaule. Zavolo té penez pa zavolo toga, ka majo porabske šaule narodnostni status, do skrb meli na tau, ka se deca bole navči svojo materno rejč, gordrži slovenske šege pa vse, ka je povezano s slovenskov narodnostjov« - je vöpostavo predsednik DSS, štera organizacija je šaule prejkvzela na podlagi zakona o narodnostni pravicaj, šteroga je madžarski parlament potrdo lani na konci leta. »Vejmo, ka tau nede z ednoga dneva na drügoga, depa je trbej z delom začniti. Moremo pripraviti zdajšnje pa dugoročne plane v kratkom cajti, vküper s šaulami, višjov svetovalkov pa matičnov domovinov. Najbole pa nücamo pomauč naše države, ka aj bi se šaule financirale brez problemov« - je o nalogaj povödo Martin Ropoš. Državna slovenska samouprava en tau penez že dobiva, nej davnik pa so se državni narodnostni predsedniki pogučavali z madžarskim ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom. »Pod njegovo ministrstvo slišijo narodnosti pa šaule tö. Pravli so nam, ka de sporazum o šolstvi podpisan do začetka šaulskoga leta. Na žalost je do toga eške do 3. septembra nej prišlo, vüpamo pa, ka se podpiše v kratkom časi. Tak de leko država po zakoni državnoj samoupravi namenila vse potrejbne peneze, pa skauz njé šaulam«. Nekdešnje vzdrževalke, veške občine, so mele dosta dela s šaulami. »Zvün toga, ka so finančno podpirale šaule, so ovak tö gordržale te inštitucije. Te naloge zdaj prejkvzeme DSS, naš Urad« - je raztomačo predsednik pa eške povödo, ka so zaposlili edno osebo, štera se spravla s financami bejdvej šaul, kancelaj pa má na Gorenjom Siniki. Od 1. januara 2013 de madžarska država prejkvzela vse tiste šaule, gde je v naselji menje kak 3000 lüdi. »Pa eške naše lokalne občine so se tak odlaučile, ka več nedo mogle gordržati šaule. Vüpamo, ka bau té sporazum, šteroga mo v kratkom časi podpisali, rešitev za dugi rok. Vse peneze mo dobili iz državnoga proračuna, če ji nedo zagotovili, te mi na žalost tö nemo mogli zagotoviti. Za tau pa je sprejeti zakon – vüpamo, ka de vse šlau dale po njegvi regulaj« - je za konec eške povödo vüpanje predsednik Martin Ropoš. Na števanovskoj Dvojezičnoj osnauvnoj šauli majo letos že 51, skoro telko mlajšov, kak na vekšoj šau-li na Siniki. »Letos mamo vse klase, od 1. do 8. V 1. razredi je 8 nauvi šaularov, v drügoga smo dobili 2.« - je statistiko raztomačila ravnateljica Agica Holec. »Učenci že 5 lejt dobivajo učbenike šenki, leko pa se cejlo leto vozijo z busom v šaulo ranč tak brezplačno. Mlajši potüjejo z Varaša, Magyarlaka, Rönöka ali Jakabháze tö.« Na šauli v Števanovci so z dvojezičnim poukom začnili leta 2007, tau znamenüje, ka se včijo mlajši v bejdvej gezikaj že celau do 6. klasa. Pet šaulski vör slovenskoga gezika na keden pa má vsikši šaular, slovenski se pa včijo eške spoznavanje narave, likovno, glasbeno, telesno pa tehnično vzgojo. Od štrtoga razreda se pridrüži matematika. »Malo se bogim, ka de strokovna kontrola vekša. Razmejm pa, ka je tau potrejbno pa je trbej začniti več delati. Od škonikov, šteri so čisti Madžari, ne morem čakati, aj napravijo dip-lomo. Leko pa dejo na izobraževanje, 40 vör, pa se včijo rejči pa vse drügo. Dobro, poučevati nedo mogli, leko pa pomagajo pri krožkaj pa pri vsakodnevnoj komunikaciji.« V Števanovci se je zaplelo s slovenskim gezikom v niži razredaj. »Sem razpisala delovno mesto za leranco v niži klasaj, štera bi mogla znati slovenski ali meti diplomo. Na žalost sem takše nej dobila, sem morala vzeti madžarsko leranco. Za telovadbo pa sem k sreči najšla takšoga škonika, šteri má diplomo iz slovenščine tö. Držo de 10 vör dvojezične telovadbe na keden.« - je svoje probleme povödala Agica Holec. V 3., 4. pa 5. razredi de pa slovenski gezik včila leranca-asistentka iz Slovenije Metka Perger. »Tau je veuka pomauč, če bi tau nej dobili, ne vejm, kak bi bilau s slovenščinov« - je raztomačila ravnatelica. V Števanovci pričakujejo od nauvoga vzdrževalca najprva finančne spremembe. »Vüpamo, ka de šaula dobila več penez. Za gnauk se tau ne vidi, vüpam, ka mo do konca septembra vidli, kelko normative dobimo.« Na Gorenjom Seniki, na DOŠ Jožefa Košiča, se radüjejo lejpoj numari šaularov v prvom klasi. »Vsi so iz slovenski vesnic, tak leko zagotovimo, ka dé dvojezični pouk dale« - je radost raztomačila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber. Od letos majo že vsi mlajši na šauli dvojezični pouk, od 1. do 8. klasa. Dvojezični predmeti so podobni kak v Števanovci, plus je, ka v 7.-8. klasi dobijo cuj biologijo pa zemljepis. »Kolejgari se trüdijo, ka bi gratali sposobni za dvojezični pouk. Prišli so z nami na polet-ni seminar v Slovenijo, pa če rejsan je ta biu sploj žmeten za nji, so se potrüdili.« O spremembi vzdrževalca so voditeli sinčarske šaule – eške na konci preminaučoga šolskoga leta - na več forumaj spitavali stariše, učiteljski zbor pa eške šaulare. Stariške so prej pravli, ka je za nji vseedno, što je vzdrževalec, dočas delo na šauli v méri poteka. Dobra novica pa gé, ka so pod Državnov slovenskov samoupravov ostali šenki učbeniki pa vozovnice za avtobus. »Vüpamo, ka leko mlajši eške kaj več dobijo na šau-li ranč zavolo toga, ka je DSS postala vzdrževalka šole« - je vöpostavila vüpanje ravnatelica. »Takšoga časa je zrankoma že večkrat grda megla pa mraz. Zatok smo veseli, ka leko pouk začnemo edno vöro kisnej, v ausmoj. Mabiti v rosagi nej bilau šaule, gde so mogli mlajši že v 7.vöri tam biti.« Ildiko Dončec Treiber je gučala o eške ednoj spremembi: »Od letos dobijo vsi mlajši mlejko ali kakao. Do tega mau smo dobivali sadje, depa samo za niže razrede. Zdaj, gda pridejo zrankma, de ji že škatüla z mlejkom čakala.« Prvo šaulsko leto pod nau-vim vzdrževalcom se je začnilo. Vse odgovorne je malo straj pred tejm, ka dvojezični šauli čaka, majo pa tijo vüpanje tö, ka je odločitev dobra bila pa do se leko mlajši v dvej najvekši porabski vesnicaj eške dugo včili slovenski. -dm- Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš Ravnateljica DOŠ Gorenji Senik Ildikó Dončec Treiber Ravnateljica DOŠ Števanovci Agica Holec Ljutomer: Simpozij Slovenci v zamejstvu OD PORABJA DO JUŽNE TIROLSKE V ITALIJI Urad vlade Republike Slovenije sofinancira projekt Od Porabja do Južne Tirolske v Italiji, kar je bila tudi tema enodnevnega simpozija v Ljutomeru. Poleg pozdravnih nagovorov je bil uvodni del v znamenju pogleda na manjšinsko vprašanje s perspektive domovine, torej Slovenije; v drugem delu so po-ložaj manjšin predstavili predstavniki Slovencev iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, kot primer dobre prakse pa še manjšinsko zaščito za nemško manjšino na Južnem Tirolskem v Italiji. Del udeležencev simpozija se je udeležil otvoritve razstave v Pavlovi hiši v Potrni o Romih v Avstriji, in naslednji dan obiskal Porabje. V projektu, ki ga vodi Simon Balažic, je predviden izid zbornika z referati in dvodnevna ekskurzija na Južno Tirolsko; med organizatorji simpozija sta bila tudi Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je pohvalila razmišljanje o iskanju izzivov za zamejce v prihodnosti, predvsem pa projekte, v katere so vključeni mladi. »Ohranjanje kulture, jezika in identitete je sicer izredno pomembno, vendar moramo to nadgrajevati tudi z določenimi projekti,« je poudarila Ljudmila Novak in omenila 2. sejo Kmetijske slovenske manjšinske koordinacije, Agroslomaka, na Mednarodnem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni (o čemer smo pisali na prvi strani prejšnje številke Porabja). »Zelo pomembno je, da imamo mnogo projektov, ki omogočajo povezovanje mladih, da se pri tem izobražujejo, zato podpiramo dvojezično šolstvo, vrtce, saj želimo, da bi se tudi mladi iz zamejstva povezovali med seboj in z mladimi v Sloveniji, dobili nova znanja in izkušnje ter potem nadaljevali delo sedanjih narodnostnih organizacij,« je izpostavila ministrica. Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je predstavil zgodovino, prizadevanja in organiziranost uradnih struktur v Sloveniji na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zelo pomemben je Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, sprejet leta 2006 in dopolnjen pred dvema letoma. Rudi Merljak je opozoril na prešibko narodno zavest in na premajhno skrb za slovenski jezik, ter postavil vprašanje, ali in koliko je slovenski jezik vrednota in vezivo med Slovenijo in Slovenci v sosednjih državah. Njegova ocena je, da je teh vrednot premalo. Politične odločitve morajo temeljiti na strokovni analizi, je v imenu Inštituta za narodnostna vprašanja poudaril dr. Boris Jesih. Govoril je tudi o pomembnih političnih spremembah, ki so se zgodile po letu 1991 v Sloveniji, ter dejal, da bi morali redefinirati (zastaviti na novo) prioritete Slovenije v manjšinski politiki do sosednjih držav. Na prvo mesto je raziskovalec z dolgoletnimi izkušnjami postavil jezikovno področje. Akademik dr. Anton Vratuša je poudaril pomen raziskovalne dejavnosti med manjšino in o manjšinah. Udeležence je seznanil z vlogo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije pri proučevanju položaja manjšin. Kritičen do razmer v Porabju, zlasti do odnosa uradne politike do Slovencev na Madžarskem, je bil prejšnji slovenski generalni konzul v Monoštru, Drago Šiftar. Tudi politiki iz Slovenije ne storijo dovolj, da bi Madžarska dosledneje izpolnjevala obveznosti do Porabskih Slovencev. Na nizki ravni je dvojezično šolstvo, ministrstva ne delujejo usklajeno v sodelovanju z manjšino. Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prek-murskim Madžarom ne daje pravih rezultatov, ker so bile seje mešanih komisij premalo uspešne in dosledne pri ocenah in sprejemanju usmeritev. Med dosežke je uvrstil rezultate, ki jih ima Razvojna agencija Slovenska krajina. Zlasti pomembna bo ureditev vzorčne kmetije na Gornjem Seniku in pomoč tistim, ki so se odločili za obnovo travniških sadovnjakov. Anita in Nikoleta Vajda sta predstavili vlogo medijev pri ohranjanju materinščine in narodnostne kulture. Predstavili sta časnik Porabje, televizijske oddaje Slovenski utrinki in slovenski program Radia Monošter. Narodnostni mediji bi se razvijali hitreje, njihova vloga bi se okrepila, če bi država zagotovila dovolj denarja. Posebno vlogo ima sodelovanje med mestno televizijo Monošter in soboško TV AS. Televiziji pripravljata tedenske, v delu Madžarske in v Sloveniji dobro sprejete oddaje. Raznoliko dejavnost štajerskih Slovencev je predstavila predsednica Kulturnega društva člen 7. Suzanne Weitlaner. Kot pomemben napredek je omenila, da tudi regionalna in državna politika priznavata štajerske Slovence kot manjšino. Znano je politično stališče izpred desetletij, da avstrijska državna pogodba po pomoti govori o štajerskih Slovencih. Uveljavila se je Pavlova hiša v Potrni, kjer pripravljajo dobro obiskane dvo- ali večjezične kulturne dogodke, in povečalo se je zanimanje za učenje slovenščine kot jezika sosedov. V minulem šolskem letu je dopolnilni pouk slovenskega jezika na Štajerskem obiskovalo 420 učenk in učencev. O velikem zanimanju za učenje slovenščine je govorila tudi Barbara Antonič s Hrvaške. V varaždinski županiji se je za učenje slovenskega jezika prijavilo 448 mladih, kar je preseglo vsa pričakovanja in povzročilo težave, ker je pouk za toliko učencev težko organizirati. Razmere med Slovenci v Italiji je predstavila Zaira Vidali, po-ložaj Slovencev na Koroškem pa Štefka Vavti. V program so organizatorji vključili primer dobre prakse, kako je z uveljavljanjem manjšinskih pravic nemške manjšine na Južnem Tirolskem v Italiji. Po krajšem zgodovinskem pregledu je Sepp Kusstacher naštel rezultate v boju za več avtonomije. Nemci na Južnem Tirolskem imajo šole, pravico do uporabe jezika, obvezno dvo- ali trijezičnost, urejeno financiranje pokrajine, občin in javnih ustanov. Pot do teh rezultatov je bila povezana s protesti pred palačo Organizacije združenih narodov v New Yorku, internacionalizacijo manjšinskega vprašanja in veliko pomočjo Avstrije. Sicer pa je med 507 tisoč prebivalci Južne Tirolske 65 odstotkov Nemcev, 4 odstotki Ladincev, ki imajo ravno tako zagotovljene manjšinske pravice, ostalo pa so Italijani. ERNEST RUŽIČ Udeleženci simpozija Od Porabja do Južne Tirolske Za prijeten začetek sta poskrbela z ljudsko Zrejlo je žito mlada pevka Barbara Baligač in harmonikar Alen Pivec, ob njiju vodja simpozija Simon Balažic Ena od porabskih predavateljic, Nikoleta Vajda Nagy, urednica slovenskih oddaj Vpogled/Bepillantó na Gotthárd TV OD SLOVENIJE… 25. obljetnica smrti Janoša Kühara Kuharski mojster in fotograf »Vstopi v veselje svojega gospodarja!« Njegov osnovni poklic je kuharstvo, v prostem času pa se ukvarja s fotografiranjem. Je kuhar restavracije Lipe v Monoštru, poleg tega pa priden kulinarični bloger. To je Csaba Steffel ali kot ga vsi imenujejo in poznajo, stric Ciro. Z amaterskim fotografiranjem se je začel aktivneje ukvarjati pred nekaj leti, svojo prvo razstavo pa je priredil 6. septembra v hotelu Lipa. Dvorana se je ob otvoritvi napolnila z njegovimi prijatelji, znanci, kolegi – nikdar še ni bilo toliko ljudi na neki razstavi. Njegova je nosila naslov Majhne slike iz velikega sveta. Ciro fotografira predvsem tihožitja z raznimi predmeti, na njih se zrcalita neke vrste žalost in minljivost. Kot je povedal na otvoritvi, s svojimi fotografijami želi pozivati ljudi, da opazijo stvari okrog sebe. »Opazi ’nič’ okrog sebe, ustavi se za trenutek, saj obstajajo stvari, ki si zaslužijo tvoj čas. To niso velike stvari, saj jih srečaš vsak dan, ampak doslej jih nisi upal ’videti’. Dotakni se jih, morda se bodo tudi one dotaknile tebe!« - je dejal. Ciroja sta na otvoritvi pozdravila in mu čestitala tudi direktorica Porabja d.o.o. Georgina Varga in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, hkrati pa sta izrazila upanje, da le ne bo zamenjal poklica in bo ostal pri kuhanju. NVN foto: Franci Bana Slovenija pridobila eno mesto Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti pridobila eno mesto. Med 144 državami se je znašla na 56. mestu, medtem ko se je lani med 142 državami na 57. mestu. Najslabše ocene je dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga, je razvidno iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Slovenija se je na letošnjem seznamu znašla tik za Latvijo, ki je napredovala za devet mest na 55. mesto, in tik pred Kostariko, ki je zabeležila štiri mesta boljši rezultat in sklenila na 57. mestu, je razvidno iz omenjenega poročila WEF o globalni konkurenčnosti 2012-2013. Med članicami EU so se za Slovenijo uvrstile Ciper (58. mesto), Madžarska (60. mesto), Bolgarija (62. mesto), Slovaška (71. mesto), Romunija (78. mesto) in Grčija (96. mesto). Pomembnejše trgovske partnerice Slovenije so se uvrstile precej višje. Nemčija je zabeležila šesto, Avstrija 16., Francija 21., Italija pa 42. mesto Reforma trga dela v koalicijsko usklajevanje Ministrstvo za delo je v koalicijsko usklajevanje poslalo predlog reforme trga dela, katere osrednji del je prenova zakona o delovnih razmerjih. Ključni cilj reforme je po navedbah resornega ministra Andreja Vizjaka odpraviti velike razlike med zaposlenimi za nedoločen čas in tistimi, ki so v začasnih in negotovih oblikah dela. To naj bi dosegli z uvedbo enotne zaposlitvene pogodbe za nedoločen čas ter omejitvami glede zaposlovanja za določen čas. Izhodišča so vključevala tudi spremembo, da se čas odmora med delovnim dnem ne bi več všteval v delovni čas, bi pa delavci še naprej dobivali povračilo stroškov za prehrano, prevoz na delo in druge z delom povezane stroške. Predvidena naj bi bila tudi odprava dodatka na delovno dobo. To je močno razburilo sindikate, ki so napovedali, da glede malice in dodatka na delovno dobo ne bodo popuščali, ter opozorili, da so delavci v delovnem razmerju šibkejša stran, zato jih mora ta zakon ščititi. Pred 25-imi lejtami je sombotelska püšpekija s temi rečami iz evangelija po Mateji vöposlala osmrtnice dühovnikom püšpekije. Gospaud Kühar so 6. septembra 1987-oga leta zrankma pred mešov mrli v cerkvi na Gorenjom Siniki. Stari so bili 86 lejt, dühovnik pa 64 lejt. Od toga so slüžili na Gorenjom Siniki 51 leto. Pokopali so ji 10. septembra, četrtek zadvečarka v tretjoj vöri, sombotelski püšpek István Konkoly. Predgali so mariborski püšpek dr. Jožef Smej. Slobaud so od nji vzeli eške ešpereš dr. Lajos Horváth in gospaud kanonik Jožef Zavec. Gospaud Kühar nejso bili samo düšni pastir Porabski Slovencov, liki so se dosta brigali za materno rejč tö. Pomauč so prosili in dobili od profesora Vilka Novaka, dostakrat v pismi. Tak na priliko v pismi, štero so napisali 1. decembra 1970-oga leta. „Zdaj v adventi, v tedni, jaz neimam drüge meše, kak po starom ešče dale Rorate-meše. Depa sosed [Markovič], on v pondejlek ide v Slovensko ves, v srejdo pa ide v Sakalovce in tam mešüje tüdi […] Zdaj se kaže najbole, da kakšni siromacje smo mi eti: da smo tü ostanjeni Slovenci! Nika ne bode čüda, da na kraci vse se zapüsti in morejo biti resan dolslečeni s svojga jezika in se z cela ta dati, če ščejo po veri živeti! Naši stari slovenski dühovniki pravijo, da ne potrebno se s tem mantrati, bojmo po vašem. Jaz pa pravim, tak dosta bole zapüstimo svojo pravico in se podajmo prejk s cela – jezik gledoč – v cerkvaj k zdajšnjoj püšpekiji. Če neimamo svoje, s cela tihinsko, neimamo znanost nücati - ne razmimo dosta bole državni jezik? In to samo dve fari!... Pa telko pišejo: misijonsko delo – in štero je to glavno misijonsko delo, če ne te dvej fari in teva dva stariva dühovnika! Pa je nihče ne pomaga! Tü se mantrava in ne čüjejo glas iz toga kraja! Eno je istina: da tüdi ne tak z lehka k meni priti – se more vsaki posebi na granici zglasiti in prositi posebno dovoljenje na Gornji Senik. Tak k našemi ’edinomi misijonarji’, k vam se obrnem! Bojte dale za náj! » Ob 25. oblejtnici smrti porabskoga slovenskoga dühovnika Slovenci v Porabji eške itak tau želejmo od Slovencov v Sloveniji: bojte dale za nas, ka leko ohranimo svojo materno rejč. Marija Kozar Na otvoritvi razstave, med predsednikom ZSM in direktorice Porabje d.o.o. avtor razstave Csaba Steffel Na otvoritev so v lepem številu prišli avtorjevi prijatelji in znanci Murska Sobota: Evropski romski muzej … DO MADŽARSKE ROMSKA KULTURA JE PREKRASNA, ČUSTVENA, TEMPERAMENTNA ... Državna predsednika Finske in Estonije pri Lászlu Kövérju Prejšnji torek je predsednik madžarskega parlamenta László Kövér sprejel predsednika dveh držav, kjer govorijo sorodni, ugrofinski jezik kot na Madžarskem. Na pogovorih je Kövér poudaril pomembnost sodelovanja med narodi ugrofinske jezikovne družine. Kot je povedal, sprejel je predsednika dveh držav, s katerima ima Madžarska dobre stike prav zaradi jezikovnega in kulturnega sorodstva. Omenil je tudi, da bo letos Madžarska že drugič gostiteljica Svetovnega kongresa ugrofinskih narodov, ki se ga bodo ob Madžarih, Fincih in Estoncih udeležile tudi delegacije manjših narodov, ki živijo v Rusiji. Na pogovorih se je razpravljalo tudi o tem, kako lahko države pomagajo pri ohranjaju identitete tem manjšim narodom, ki nimajo lastne države. Tudi estonski predsednik je poudaril pomembnost pomoči tem narodom, ki živijo zunaj EU v »nedemokratičnih razmerah«. Kot je povedal predsednik Finske, ob teh vprašanjih velikokrat moramo pozabiti gospodarske interese in se moramo odločati na čustveni osnovi. Obvezna šolska uniforma ali šolska halja? Državna sekretarka za šolstvo Rózsa Hoffmann je konec avgusta govorila o možnosti, da bi bila obvezna šolska uniforma ali šolska halja, ki bi – po njenem – imela veliko prednosti. Na eni strani bi »blagodejno zakrili« razlike v oblačenju učencev in dijakov, ki so največkrat posledice denarnih zmožnosti staršev. Na drugi strani bi s šivanjem uniform in šolskih halj prišlo do dela precej madžarskih delavcev. O tem vprašanju ni soglasja med državno sekretarko in predsednikom šolske komisije madžarskega parlamenta. Po mnenju Zoltána Pokornija je to lahko le možnost. Šolsko ministrstvo bi se pri tem vprašanju moralo zanašati na trezno pamet staršev in učiteljev. Če bi oni tako ocenili, da socialnih razlik, ki se najbolj kažejo v oblačenju mladih, ne morejo premostiti na drugačen način, naj potem imajo možnost, da se uvede šolska uniforma ali šolska halja. Nikakor pa ne sme biti to obvezno, pravi nekdanji šolski minister Pokorni. Po Brnu in Beogradu so v Murski Soboti (spodnji prostori hotela Zvezda) odprli tretji Evropski muzej romske kulture in zgodovine. »Romska kultura je prekrasna, je barvita, čustvena, polna temperamenta in tudi strasti. Je pa tudi zelo raznolika, saj njeni ustvarjalci črpajo iz okolij, kjer živijo, in v svoja dela prevzemajo elemente države, v kateri ustvarjajo... Kljub večstoletni prisotnosti romske skupnosti in romske kulture v slovenskem prostoru večina oboje slabo pozna in zato so, na žalost, predsodki in diskriminacije,« je ob otvoritvi povedal vodja službe za narodnosti mag. Stane Baluh in dodal, da bo muzej nedvomno prispeval k boljšemu poznavanju romske kulture in zgodovine. Direktor romskega muzeja v Beogradu Dragoljub Acković pa je izrekel vse priznanje za ureditev muzeja mag. Jožeku Horvatu Mucu, sicer predsedniku Zveze Romov Slovenije in direktorju Inštituta za romološke študije, izobraževanje in kulturo. Povedal je še, da pomeni postavitev muzeja šele začetek, zdaj so na vrsti strokovna raziskovanja in proučevanja; muzej mora sčasoma dobiti primernejše prostore, svojega kustosa in več mora zanj prispevati Slovenija, kajti »to je evropski muzej romske kulture.« Del politične podpore so organizatorji dobili od poslanca mag. Dejana Židana, ki meni, da so Romi »ena najbolj prikrajšanih skupin ljudi v Evropi. So skupina, ki najpogosteje trpi diskriminacijo in to na več področjih, tako na trgu dela kot pri uživanju osnovnih človekovih pravic. Žal, marsikaj od tega velja tudi za Slovenijo.« Ob otvoritvi muzeja so tudi ugotavljali, da je romska kultura bogata, je tudi del slovenske kulture, a pogosto slabo interpretirana. Zato je potrebna promocija dobrih del Romov in uspešnih romskih ustvarjalcev, ki jih ni malo. Pomoč politike, oblasti in širše javnosti je nuja za ustanovitev in delovanje nove evropske ustanove v Murski Soboti. Romska kultura je bila navdih mnogim ustvarjalcem (tudi pisatelju Feriju Lainščku, ki je napisal roman Nedotakljivi, po katerem je režiser Marko Naberšnik posnel film Šanghaj, ki je na elitnem filmskem festivalu v Montrealu dobil v izjemni konkurenci nagrado za scenarij. Filmska zgodba, kot smo pisali tudi v Porabju, govori o življenju Romov in ostaja večna tema za raziskovanje, pri jeziku, ki je osnova ustvarjanja, pa je bilo v Sloveniji narejenega premalo, tu živi veliko umetnikov, primanjkuje raziskovalcev in znanstvenikov). V muzeju so zbrani najrazličnejši predmeti, povezani z romskim življenjem. Pomenljiv je vpogled v obrt in poklice Romov. Kovaško obrt zasledimo pri Romih že ob prihodu na evropsko celino v vseh državah, kjer so se naselili. Romi so se najpogosteje ukvarjali s kovaštvom zaradi denarja, so pa za svoje delo dobivali tudi hrano, pijačo in druge potrebščine za življenje. Romi so znani tudi kot trgovci – prekupčevalci s konji, izdelovali so korita in uporabne predmete za kmečka gospodinjstva. Med tradicionalne romske poklice sodi tudi vedeževanje, napovedovanje prihodnosti iz dlani in kart. O vsem tem in še vrsti drugega iz življenja Romov si lahko ogledamo v novi muzejski zbirki v Murski Soboti. Del romske kulture je bil že doslej predstavljen v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in še kje v Sloveniji. Pomembno za naprej bo, kar je omenil Dragoljub Acković, pogosti gost iz Beograda v Prek-murju, da se proučevanja in znanstvenega vrednotenja lotijo strokovnjaki, ki so se s tem že ukvarjali ali se ukvarjajo v slovenskih ustanovah. Omeniti velja tudi nekaj podrobnosti o romski glasbi in plesu, ki sta prvini romske kulture. Kljub odporu do Romov sta glasba in ples očarali ves svet. V Evropi so se za romsko glasbo začeli zanimati ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Rome so vabili na svoje dvore; ker so tam ustvarjali številni klasični glasbeniki, je romska glasba posredno vplivala tudi nanje in se čutila v njihovem delu. Romski orkester je običajno štel 6 do 8 glasbenikov, od katerih je bil vsaj eden pevec ali pevka. Romski glasbeniki so največkrat v začetku jeseni šli v vasi in tam igrali na porokah. In ne samo porokah. Povsem osebni spomin, povezan z romsko glasbo. Daleč nazaj v petdesetih, šestdesetih, morda še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so imeli glasbeno skupino tudi gorički Romi v Šalovcih, s primašem Viktorjem na čelu. Ni se zgodilo, da ne bi prišli z glasbo čestitat predvsem moškim ki s(m)o praznovali god, kar je v tistih časih edino štelo kot osebni praznik in ne rojstni dan kot zdaj. V ušesih in spominu mi še zdaj zveni „Délibáb...Hortobágy ...“ pesem, ki sem jo spoznal desetletja pozneje prav v njenem izviru, na hortobáški pusti nedaleč od Debrecena, in pesem, s katero je povezan dobršen del moje poezije in celo proze... ERNEST RUŽIČ Na razstavi je tudi brusilnik, s katerim je Rom Miška dolga leta na ulicah Murske Sobote ostril nože, škarje... in množica drugih predmetov iz bogate preteklosti in sedanjosti Romov v Sloveniji. Moraš kositi, ovak te zaraste Gnesden, gda se več ne delajo njive pa se ne kosijo travniki, vsigdar bola nas nutrazaraste grmauvdje. Če bi se kauli rama nej kosilo par lejt, bi se že samo streje vövidle. Gda je bola deževno leto, te skur vsakši keden trbej kositi, ka je nej malo dela, če tau škemo, ka nej samo dvorišče, liki kauli rama aj tö red mamo. Attila Mešič iz Otkauvec zvün tauga ešče pri sausedi tö kosi, zato ka oni v Meriki živejo, pa njega so prosili, aj red drži. Kak ma čas na tau pa še dosta vse drügoga, sem ga spitavo, gda sem pri njemi odo. - Attila, zdaj ranč pred vaško tablo kosiš, tau se ešče k vam drži ali zato kosiš, aj se bola vidi? »Nej je mojo, tau je sauseda, dapa za volo table malo taspucam, aj se bola vidi. Vrkar so z velkim mašinom pokausili, samo se paulek so nej mogli, kak je tabla.« - Tam vrkar, tisti ram, nutzaraškeni, je prazen? »Nej tisti ram so Pešterge dolaküpili, zdaj so dvej ženske tü. Od drejv se ne vidi ram, ovak oni zato dolapokosijo, gda trava zraste. Tašoga reda na dva kedne pridejo, pa pomalek pilijo kauli rama. Tisti velki grünt pa spaudnji saused ma, on je v Meriki, name so prosili, aj njim dolapokosim, gda trava zraste. Spodkar od daula, gora do goštje, tau vse dja pucam.« - Kak tau vse zandolejš? »Nej vse nagnauk, gda sem doma, te tak pomalek vsigdar kosim, ovak tau ne moreš, če gnauk tazanjaš, potistim je že mantranje.« - Kakšne mašine maš, zato ka tau je nej mali falat, ka ga kosiš? »Mam edno vekšo kosilnico MF70, eden vrtni traktor, te edno malo kosilnico pa edno kosilnico na nitko. S tejmi mašini že zato leko red držiš, če maš čas pa volo kositi.« Gde si küpo te mašine? V Avstriji? »Nej, tü na Vogrskom, dapa nej nauve, liki že nücane. Nauvo ne moreš küpti, zato ka je sploj drago, telko je cejlo nej vrejdno. Nücano küpim, pa če kaj trbej, tisto te sprautoma popravim.« - Tau leto si parkrat švico, gda si kosijo, zato ka je sploj fejst vrauče bilau, nej? »Nej je bilau mrzlo. Tašoga reda bola zazranka ali proto večara sem delo, gda je nej bilau tak vrauče. Telko je letos nej trbelo kositi kak lani, zato ka je süča bila pa trava tü nej tak rasla.« - Tam pod brgaum znautra v zamlej zemenico maš? »Tau sem zato napravo, ka je tam bola hladno, dosta bola ta stojijo pa bola friški ostanejo, kak če bi v rami emo krompiče. Mi samo telko pauvamo, ka nam za djesti trbej, zato ka nej mare, nej svinje nejmamo. Svinje bi samo tak bilau vrejdno krmiti, če bi vse leko parpauvali, ka polagamo, dapa če delat odiš, te tau vse ne zandolejš. Nam se bola splača, če telko mesa küpimo, ka nam trbej.« - Gda domau iz dela prideš, potistim še maš volau kositi nej samo na svojom, liki sausedi tö? »Moraš, če ranč nejmaš volau, zato ka te ovak vse nutrazaraste, pa tisto te več ne spraviš vret. Pa ovak je tö lepše, če kauli rama red maš pa vse lopau pokošeno. Najbola pa te, gda sprtulejt vse rauže pa drejvdje cvete, te sta najbola lejpiva ogradec pa dvorišče. Istino, letos je drejvdje zaman cvelo, zato ka je vse pozeblo, edna betva nega na njij. Do tejga mau je divjačina vse dolapodjejla, zato sem ograjo napravo, tak sem obrano, zdaj pa te mraz je vse uničo. Tašoga reda človeka vola zato odide.« - Tü v dolej je ovak tö bola mrzlo kak na brgej, vzimi, gda je mrzlo, te redno morate nalagati? »Nej je tak nevarno nalagati, zato ka pod cejlim ramom je zemenica, pa toplo tagora dé. Drva zato trbej, vejpa skur devet mejsecov nalagamo, zdaj, če se cajt svadi, že včasin hladno baude. Z drvami je dosta dela, pa dosta košta še tak tö, če maš svojo gauštjo. Benzin, olaj, delo, te je ešče domau moraš sprajti, pa plačati foringo, če nejmaš traktor. Gda so že doma, te ešče kalaš, v sejnco je znosiš, pa samo potistim leko nalagaš. Nika aj se ne žaur-gajo tisti Varašanci, šteri na mejsec dvajsti ali tresti djezero plačajo pa vsigdar toplo majo, zato ka nam po vasaj telko tö pride, pa te ešče nalagati moramo.« - Ti si iz Andovec, kak tau, ka nej si tam zido? »Tü, gde smo bili v starom rami, dja sem tistoga sto popravlati, že sem lejs vsejko, samo te so že mlajši rasli, pa sem brž mogo zmišlavati, ka aj delam. Te je ešče bijo te socpol (socialna podpora za otroke), ka sem leko proso, pa tisto so samo na nauve rame dali, pri starom rami bi tü se mogli popravlati pa vcujzidati, tak smo te začnili bola zidati. Dobro je tü, skrak smo pri poštiji, fal sem leko küpo, zato, ka te je ešče tü nej bilau vode pa telefona. Dapa tisto leto, gda smo začnili zidati, so že vodau tö potegnili, nej naduge pa telefon.« - Attila, ti si ešče mladi bijo, gda si že v Budimpešto odišo. Zaka si taüšo pa ka si tam delo? »Najprvin sem se včijo, potistim pa delo. Tistoga reda si dosta baukše leko slüžo tam, kak če bi doma austo. Kak sem se oženo, te sem nazaj domau prišo, pa sem v kosavnoj fabriki začno delati. Gda so go zaprli, od tistec sem te v Opel üšo. Zdaj že štirdesetedno leto mam v slüžbi.« - Kama se zdaj vi držite, zato ka vaš ram je eške pred veško tab-lov, gde piše, ka Števanovci? »Istino, ka ta tabla, ka go je ves dala postaviti, je za nami, dapa prava tabla je pred nami. Mi smo po pravici v Otkovci, dapa zdaj tau se že vse k Števanovcom drži.« - Više vas je edna vretina, s tiste vode polejvaš ali iz stüdenca, ka vam na dvorišči stoji? »Te stüdenec je samo za okras (dísz), v tejm vodé nega. Dapa v tistoj vretini tam vrkar, tam vnoči-vodne tak na kuste voda vöteče... Tista voda teče nutra v potok. Če bi te vretine nej bilau, te bi potok süji bijo. Tak smo si zmišlavali s sausedi, ka bi edno mlako naprajli, kama bi iz te vretine vodau nutrapistili, pa bi se leko kaupali, dapa tau bi zato velko delo bilau. Prvin sem ešče polejvo s tisto vodauv, samo edno cejv sem emo, pa voda sama od sebe sé dolapritekla, pa ranč tak smo pili iz tiste vode. Gnesden je tau velko delo, zato ka v krajini so taše vretine že vse vöposenile.« Karel Holec Attila Mešič Attila redno kosi pau brga, da bi ga nej zaraslo grmauvdje PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Mrtva glava Veseli fudaš je nej vedo samo vesejle prpovejsti prpovejdati. Nej, vedo je takšne tö, ka so vsem, mlajšim pa starejšim, od nji kosminje gor stale. Vej pa tak mora biti, ka nega vsigdar veselo pa nej vsigdar žalostno. Gestejo takše tö, ka so malo ovakše. Ali pa takše tö, ka so gé vcejlak ovakše. Pa ranč takša je gé prpovejst o kapüstini glavej. Veseli fudaš go je najraj naprej zeu v kakšni zimski nočaj, gda so se lidge bole vküper držali. V tisti kratki dnevaj, gda je venej kouli kiklaj kavülo mrzel vöter. Tou pa zatoga volo tö, ka v takši časaj se lidge bole leko postrašijo. Bole vse v takšo vörvlejo. »Leko stoj tou za istino vzeme ali pa nej, depa, ranč tak se je zgodilo, kak vam povejm. Vejm tak, kak bi včera bilou. Moram pa prajti, ka so vse vküper veške klajfarce vöspravile. Brezi nji bi se vse vküper sploj nej zgodilo. Ja, mati, ka me gledate? Ne vejm, če ste vi nej kcuj bili,« se je začno smedjati, mati pa so ga samo čemerno poglednoli. »Kak povejdano, tak se je zgodilo, ka je eden možakar v krčmej dola stano. S potačom se je pripelo, na paktrejgari pa je emo eden žakeu doj zvezani. Tam prejk poštije je živela ena ženska, ka je vse na toum svejti škejla znati. Pa ga je pitala, kama dé pa ka tou pela. Té možakar pa je nej maro, če ga je stoj preveč spitavo, nabole pa če takše ženske. Grdo go je pogledno pa trno graubo pravo, ka mrtvo glavou. Pa je kcuj eške bole tak lagvo povedo, ka jo je že davnik vkraj vrezo pa je že cejla zelena. Tak je povedo pa nut v krčmou odišo. Tista ženska pa je gledala tisti žakeu. Ga je gledala pa vidla, ka je tam nut rejsan nika okrougloga. Pa bole je gledala, bole je vidla mrtvečo glavou. Pa je vidla tisto tö, ka je sploj nej bilou. Vö iz žakla se je že krv tö cedila. Tak brž je letejla do edne takše, kak je una gé. Potejm je tista letejla po vesi pa je una že vejdla, ka so tam pri krčmej eške od mrtveca roke vkraj zosejkane. Pa je potejm samo šlou tadale. Pri sedmoj, je tisti možakar emo v žakli že cejliva dva človeka raznok zosejkaniva pa raznok zožaganiva.« Na tom mesti ma veseli fudaš vsigdar šegou malo sejdnjenoga mlejka spiti, ka njemi po tejm bole gezik dela. Tou je naredo pa prpovejdo tadale. »Tou je za dvej vöre policajom na vüje prišlo. Tak brž so se ta do krčme prnesli. Vej pa takšnoga človeka trbej brž v vouzo zaprejti. Té možakar se je ranč na svoj potač spravlo, ka de tadale šou. Kak povejdano, policajge so se prnesli, vö iz avtona leteli, tista ženska pa je raščala, ka aj ga zgrabijo. Aj ga zgrabijo, ka je nekakomi glavou vkraj zoseko pa je že cejla zelena, tak jo že dugo kouli vozi. Policajge so žakeu doj vzeli pa nut poglednoli. Potejm so možakara poglednoli, té se je naraji smedjau. Žensko so pa tak čemerno poglednoli, ka njoj je vse lagvo gratalo. Tisti najbole prejgen je vö iz žakla potegno kapüstino glavou. Ja, najbole za istino! Možakar si jo je domou neso za dva svojiva zavca. Po tejm je dosta smeja bilou. V krčmej so se smedjali pa se dobro meli eške dugo, dugo v nouč. Ka pa tista klajfarca pa njene klajfarske sestre? Sedem dni so tiüma bile. Sedem dni so ene klajfe nej naprej prnesle. Policajge so je nika nej poštrajfali zavolo nevole, ka so go naprajle. Najvejkši štrajf je tou biu, ka so sedem dni nika nej klajfale, ka ji je tak sram bilou. Depa, možakar je nika nej lažo. Rejsan je glavou emo, pa že je rejsan zelena bila, ka je kapüsta že stara bila. Tak je tou bilou pa nikak ovak nej. Sto vörvle, aj vörvle, sto pa nej, aj drgouč ne poslüša.« Tak je zgotouvo svojo prpovejst. Najprva je strašna bila, potejm pa rejsan špajsna. Prva kak je šou domou, je eške do kraja spiu sejdnjeno mlejko pa je tak večerdjo tö opravo. Miki Roš Kralov krüj Ednouk se je krao navolo, da njemi nespretanoma paprikaš, paštetom, torto, koláč pa vse takšo žano-mano trbej jesti, zato je vödao trdno zapouved, da naj njemi takši obed podvorijo, kakšoga je ešče nej djo, da pa naj dober bou. Na, brodo je küjár, zdaj de pokázo, kakši dober küjár je on. Narakort je noso na kralov sto najbougšo (h)rano, prišlo je na vrsto tam vse: medéno jajce, v cukri pečen bujcek, kremnasta riba, v mlejki pečeno orejovo jedrce. Zaman. Krao je s kisejlim obrazom kraj potisno talejre. Pa gda je postrašen küjar trinajsti talejr djao pred njega, se je čemerno zdrau: - Dojda že! Če ne ‘š prineso takšo gesti, ka ešče nejsam djo, dam ti krajvsečti tvojo glavou! Küjar je pun žalosti nazaj üšo v künjo, pa si je trou glavou, ka bi leko sküjo, da pa nika si nej mogo vözbroditi. Že skur je na šinjeki čüto sekiro krvnika. Na, tou je več nej špila, pod pazdjo je vzeo eden krüj, potejm je sloboud vzeo od vrat, pa üšo po svejti. Drügi den je prišo čas obeda. Krao si doli sede na glavno mesto stola, obeda pa nin nega; takšo ešče nigdar nej bilou v palači. Krao je preci vödao zapouved, naj küjara, zvezanoga v želejzo, včasin pred njega pripelajo. Da pa tečas gde je že bio te küjar? Nej düjá, nej slüjá nej bilou v palači. Naprej je stoupo glavni stolnik: - Vaše veličastvo, ponizno vam javim, küjar je pobejgno. Krao se je skurok vužgo od čemérov, nej obeda, nej küjara, vejpa on je slejdnji v orsági, da v podnék ešče ne djej?! Preci je dau zasedlati konje, zapovedo enoj četi soldakov na konje sejdti, on je pa s praznim želaudcom jezdo na čeli soldakov. Šli so za pobeglim küjarom, najšli so pa njegvo sled i tísto nasledüvajouč, so prišli v eden velki gaj. Ojdli so vseposedig, dokeč so ednouk v pamet vzeli küjára, ki je bio na velkom (h)rasti. Krao je gori kričo njemi: - Poj doli ti, lopouv! Ar te doli strlim! Da pa küjar se je nej megno, tak je delo, kak če bi mrtev bio, pa samo vejke bi ga držale, naj nej bi doli spadno. Ali krao je zapovedo, naj vövsečejo drejvo; i začnili so soldacke, liki sejkati drejvo nej valoun soldakom, pa tüdi nejso se paščili, ar se njim je küjar smilo. Krao ga gvüšno na smrt osaudi, tou bi pa škoda bila, ar njim je poslo dosta dobri falatov iz künje. Tisto vseféle dobro gesti, ka je krao ešče videti nej sto, je vsigdar razdejlo med njimi, pa soldacke nejso pravli, da neščejo cuj profunti* paprikaša ali pečenoga bujcka. Vido je krao, da etak, dokeč de svejt stou, drejvo nigdar vö ne vsečejo. Zato ga je on začno sejkati. Natou se je zbojo küjar, vöpüsto krüj spod pazdja, te pa je doli spadno pod drejvo. Krao se je čüdivo, vejpa, ka bi leko tou bilou? - Tou je rejsan takšen krüj, steroga ne djej krau, samo je srmakom valoun. Krao ga je koušto. - Na! Takšoga dobroga obeda ešče nejsam djo od tístogamao, ka so me vö iz plenic vzeli. Nigdar nejsi pravo ti, lopouv, ka takšo fajn (h)rano tö znaš pripraviti! Poj doli, ti! Pomilüjem te! Eta rejč je vüpanje dala küjari, doli je üšo z drejva i pred krala stoupo. - Moučno ti zapovedüjem, kakakoli ‘š dau od toga dneva na sto, ne pozabi krüja! Konec dober, vse dobro! V porabsko rejč prejknapiso: Akoš Dončec * Profunt: rijavi, süji krüj, šteroga so soldacke i leginge djeli, kak porcijo. Njegvo drügo imé je soldáčki krüj (katonakenyér). PETEK, 14.09.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.15 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA ZA MLADE, 10.50 PRVO TEKMOVANJE, DOK. FILM, 11.15 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGR. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.15 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.20 2012, LETO NIČ: PREDAJA, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 17.50 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2012, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 14.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 14.20 ZLATI PRAH NOSTALGIJE - PRVIH 50 SLOVENSKE POPEVKE, 15.15 OSMI DAN, 15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.40 LYNX MAGAZIN, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 MOZAIČNO DOK. ODD., 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 KNJIGA MENE BRIGA, 18.50 OD SOLZ DO SMEHA, DOK. ODD., 19.50 ODBOJKA: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M), SLOVENIJA : NEMČIJA, 21.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.10 POLJE KRVI, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 23.10 MORILEC V MENI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.09.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI BESED: IVAN CANKAR, 7.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: NEVIDNA DEKLICA, 7.50 BINE, LUTK. NAN., 8.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 9.15 BIBA SE GIBA, RIS., 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 RACA PO LUCYJINO, KRATKI FILM, 10.40 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR. NAN., 11.15 KINO KEKEC, AM. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, 15.55 CONCORDE - ROJSTVO LEGENDE, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA ISTRA, 18.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKA POPEVKA 2012, 22.10 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA, AM. FILM, 0.20 POROČILA, 0.50 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 1.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.55 CONCORDE - ROJSTVO LEGENDE, DOK. ODD., 2.50 OZARE, 2.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 3.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.05 INFOKANAL SOBOTA, 15.09.2012, II. SPORED TVS 9.05 SKOZI ČAS, 9.30 POGLEDI SLOVENIJE, 11.00 DAN VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, 12.00 SLOVENCI V ITALIJI, 12.35 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 13.05 OSMI DAN, 13.40 OTROŠKI FENS 2012, 15.15 PARAOLIMPIJSKE IGRE: ZAKLJUČEK, 16.15 ŠPORTNI IZZIV, 16.45 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2014, NORVEŠKA : SLOVENIJA, 18.45 NOGOMET: SIMFONIJA UEFA, 19.10 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 19.50 ODBOJKA: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M), SLOVENIJA : UKRAJINA, 21.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ: JANEZ BONČINA BENČ - SEPTEMBER IN PRIJATELJI, 23.30 NA LEPŠE, 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.09.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: BLIŽNJI VZHOD, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2012, 15.25 PRAVA LJUBEZEN, NORV. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA – DUŠAN MLAKAR, 18.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.35 PUJSA PEPA, RIS., 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 DRUŽINSKE ZGODBE, 21.45 NEOPAZNO PRISOTNA: ŠAKAL IN DIVJA MAČKA, DOK. ODD., 22.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.35 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DUŠAN MLAKAR, 1.35 IGRALCI TUDI POJEJO, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL NEDELJA, 16.09.2012, II. SPORED TVS 8.15 SKOZI ČAS, 8.40 GLOBUS, 9.15 LYNX MAGAZIN, 9.45 ŽOGARIJA, 10.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.40 ZGODBE IZZA OBRAZOV: FRANCI ROGAČ, DOK. SER., 11.10 GLASBENA MATINEJA, 12.10 14. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV, 13.05 SUROVO KOT NAFTA, DOK. ODD., 14.55 KOLESARSTVO: SV. PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 17.00 SLOVENSKA POPEVKA 2012, 19.00 BILO JE …, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NEGOVAN NEMEC, DOKUMENTARNI PORTRET, 20.50 50 LET FDV, DOKUMENTARNI FELJTON, 21.15 DAN PO EKSPLOZIJI, DOK. ODD., 22.45 POGREŠANI KITAJSKI OTROCI, DOK. ODD., 23.40 NA ČAKANJU, KRATKA TV-IGRA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.09.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.20 IZ POPOTNE TORBE: NEVIDNA DEKLICA, 10.40 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 11.10 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DEŽEVNIK, 16.20 RIBIČ PEPE: SEDEMKRAT PREK MURE V PREKMURJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 OD NJIVE DO MIZE, DOK. SER., 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.30 OZI BU, RIS., 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: VLADIMIR KAVČIČ, DAVID ALBAHARI, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 15.05 NA LEPŠE, 15.30 CONCORDE - ROJSTVO LEGENDE, DOK. ODD., 16.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 17.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.50 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.55 KO POP SREČA KLASIKO, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 PIANOMANIJA - ISKANJE POPOLNEGA ZVOKA, DOK. FILM, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: V KOT VIAN, FR. FILM, 23.10 IZGNANSTVO, ANG. SER., 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 18.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.50 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DEŽEVNIK, 11.00 RIBIČ PEPE: SEDEMKRAT PREK MURE V PREKMURJE, 11.25 SEJALCI BESED: JOSIP JURČIČ, 12.00 POROČILA, 12.20 PISAVE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.25 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.30 JE ŠESTEROPRSTI TVOJ PRIJATELJ?, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽANOV SVET, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, 20.00 ODKRITO, 21.00 DRAGE MOJE TOVARIŠICE KUHARICE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 ŽENSKE IZ HAMASA, DOK. ODD., 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 18.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 13.55 50 LET FDV, DOK. FELJTON, 14.20 NEOPAZNO PRISOTNA, DOK. ODD., 14.55 KOLESARSTVO: SV. PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 18.30 GLASNIK, 19.00 NAJSTAREJŠA OBRT: PROSTITUTKE IN SPOLNE USLUGE, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 DICKENSOVE ZGODBE, 20.20 VELIKO PRIČAKOVANJE, ANG. NAD., 21.10 MUZIKAJETO, 21.45 VALČEK Z BAŠIRJEM, IZR. FILM, 23.15 SVET BREZ SOVRAŠTVA, TV-PRIREDBA DRAMSKEGA DELA, 0.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 19.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE, LUTK. NAN., 10.30 PEPI VSE VE O CIRKUSU, NANIZANKA ZA OTROKE, 10.55 ZLATKO ZAKLADKO, ODDAJA ZA OTROKE, 11.10 SOVRAŽIM FILM, KRATKI FILM, 11.35 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 DRAGE MOJE TOVARIŠICE KUHARICE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ANDREJA PODLOGAR IN BLAŽ BERTONCELJ, DOK. SER., 17.50 POGLED NA …, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FRANJA, DOK. FILM, 21.40 OBISK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.30 ZGODBE IZZA OBRAZOV, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 19.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.55 DUHOVNI UTRIP, 13.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 13.40 NA VRTU, 14.05 ČRNO-BELI ČASI, 14.25 KOLESARSTVO: SV. PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 17.10 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 GLASNIK, 18.20 EVROPSKI MAGAZIN, 18.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 18.55 NAJSTAREJŠA OBRT: PROSTITUTKE IN SPOLNE USLUGE, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 PETAR UGRIN: SAMO MUZIKA, DOK. ODD., 21.20 PLATFORMA: ARHITEKTURNI BIENALE, 21.50 BLEŠČICA, 22.30 OSMI DAN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.09.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, LUTK. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 JE ŠESTEROPRSTI TVOJ PRIJATELJ?, KRATKI FILM, 11.35 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.15 EKO UTRINKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 PUJSA PEPA, RIS., 18.35 SVETOVALKA HANA, RIS., 18.45 PIM IN POM, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 20.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 14.30 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DUŠAN MLAKAR, 15.30 IGRALCI TUDI POJEJO, 15.45 MUZIKAJETO, 16.20 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ANDREJA PODLOGAR IN BLAŽ BERTONCELJ, DOK. SER., 16.50 POGREŠANI KITAJSKI OTROCI, DOK. ODD., 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 EVROPSKI MAGAZIN, 18.45 RDEČA KAPELA, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, MARIBOR : PANATHINAIKOS, 23.20 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.40 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.25 ZABAVNI INFOKANAL Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu