PoStnlna platana v gotovini
Cona Mn 1'-
Stev. 50
V Ljubljani« petek 1. marca 1940
Leto V
Ji
Četrti mesec sovjetske »bliskovite vojne1
CSnflfi Finska je danes trdneje odločena braniti se do zadnjega« pa Wll rmSItl kakor pa je bila prvi dan
Helsinki, 1. marca. o. Z današnjim dnem stopa »bliskovita vojna« Sovjetske Itusijo proti Finski v četrti mesec. Vsi finski listi prinašajo ob tej priliki stvarne razprave, v katerih ugotavljajo, da postaja ta vojna, zamišljena kot bliskovit pohod po nemškem zgledu proti Poljski, zdaj vedno bolj dolgotrajna vojna, na katero so se Rusi šele začeli pripravljati. Stalinova vojska je res zavzela v teh treh mesecih nekaj ozemlja na Karelijski ožini, toda to samo za ceno silnih naporov, ki so trajali ves februar, ter strašnih izgub, ki niso v nikakem razmerju s tem, kar so Sovjeti dosegli. Edino ozemlje, ki ga Rusi res lahko smatrajo za svoje, je tisto pri Terijokiju, ki so ga zasedli prve tri dni. Tam ima tudi »osvobodilna vlada« izdajalca Kuusinena edino oblast.
Razen izgube nekaj ozemlja, ljudi in razen požarov ni Finska trpela večje škode, zlasti pa ni strašni sovjetski pritisk v ničemer vplival na odporno silo, enotnost, bojevitost in zavednost finskega ljudstva, ki je danes bolj kakor prvi dan vojne združeno v nezlomljivi volji, da bo branilo do zadnjega diha svojo svobodo, svoj dom in evropsko omiko pred navalom barbarskih rdečih tolp.
Pač pa je vojna na Finskem rodila resne posledice za notranji red v Rusiji.
Cene življenjskih potrebščin so poskočile in že davno ni bilo videti pred trgovinami tolikih množic. Sicer ne primanjkuje kruha, vendar pa
Italijanske in angleške zahteve glede Črnega morja
Rim, 1. marca. m. Po poročilih iz Londona katera objavljajo italijanski listi, je angleška vlada zahtevala od Turčije izvajanje pogodbe v Mont-reuxu, po kateri bi Anglija lahko poslala svojo bojno mornarico v Črno morje, da bi zaščitila svoje trgovske interese. Italijanski krogi smatrajo, da bi to dejanje lahko v marsičem oviralo odnose med državami na bližnjem Vzhodu.
Po še nepotrjenih vesteh je slično zahtevo sporočila turški vladi tudi Italija, ki svojo zahtevo tudi na isti način utemeljuje, namreč s potrebo po varstvu svojih trgovskih koristi v Črnem morju.
Oblegani« francoskega poslaništva v Budimpešti
Budimpešta, 1. marca. o. Madžarska policija še vedno drži francosko poslaništvo v Budimpešti obkoljeno zaradi čeških političnih beguncev, ki se skrivajo v poslaništvu. Navzlic vsej pažnji pa se je le posrečilo s poslanikovim avtomobilom spraviti mimo policijskih straž večino teh beguncev. Nekatere so skrili kar v prtljažilico poslanikovega avtomobila. Zaradi tega je policija zabranila izhod tudi poslanikovemu avtomobilu, razen kadar se vozi v njem poslanik. Ta je včeraj že drugič protestiral pri madžarski vladi zaradi nastopa policije, ki je, čeprav na nemško zahtevo s tem hudo kršila določila o nedotakljivosti diplomatskih zastopstev. Ameriški poslanik v Budimpešti skuša posredovati za poravnavo spora v tem smislu, da bi policija dovolila češkim beguncem odhod in jih ne aretirala ter poslala na Češko, kjer so vsi obsojeni na smrt.
Protest severnih driav pri Angliji, Franciji in Nemčiji zaradi pomorske vojne
London, 1. marca. o. Poročila iz angleških vladnih krogov zatrjujejo, da so Danska, švedska in Norveška protestirale pri vojskujočih se državah proti nezakonitemu vojskovanju na morju. Te vesti nikjer ne zanikujejo in jih Danci celo potrjujejo. Norveški zunanji minister Koht je včeraj izjavil, da je Norveška izgubila od začetka vojne do danes 50 trgovskih ladij zaradi torpediranja nemških podmornic. Koht je izjavil, da Nemčija ni upravičena, da postopa na tak način z nevtralnimi ladjami
Italijanski zunanji minister Ciano je izjavil, da je lani obiskovalo v tujini 80.0000 študentov italijanske tečaje, število italijanskih profesorjev na tujih šolah je znašalo 233, število italijan-skih kulturnih zavodov v tujih državah pa je zraslo od 5 na 20.
primanjkuje večine drugih življenjskih potrebščin, medtem ko vodke, žganja, katero smatrajo delavci za tako potrebno ko kruh, sploh ni mogoče dobiti.« V okolici Moskve so v premeru 100 km postavljeni kordoni policije, ki puščajo v mesto samo uradnike, zastopnike stranke in potnike, ki je njihovo potovanje nujno. Te ukrepe tolmačijo na različne načine. En razlog je dejstvo, da so kmetje ostali brez živinske krme, oblasti pa ne žele, da bi kmetje izvedeli, kako se je podražilo meso v Moskvi, ker bi hoteli vso živino poklati. Drugi razlog je pomanjkanje potrebne živinske soli in pa tudi,
da ne bi kmetje izvedeli, v kako težkih razmerah je Moskva, pa čeprav se tam živi lepše in boljše kakor v vsakem drugem mestu Sovjetske Rusije. Nihče ne more odpotovati iz Moskve z večjimi količinami življenjskih potrebščin in na železniških postajah preiskujejo potnike, ko vstopajo, prav tako jih preiskujejo v vlakih. Začela se je propaganda za štednjo z življenjskimi potrebščinami, petrolejem in drugimi predmeti. Iz Rjazina, 250 km jugovzhodno od Moskve, poročajo o neredih, ki so nastali zaradi gladu. Podobne vesti prihajajo tudi iz Južne Rusije.
Uradno pojasnilo turskega ministrskega predsednika:
Turčija ne misli napasti Sovjetske Rusije
toda Turčija je zdaj pripravljena na vse, tudi na vojno
Carigrad, 11. marca. o. Predsednik turške vlade Refik Saidam je imel 6noči po radiu govor, ki je imel namen pomiriti turško javno mnenje. Refik Saidam je v začetku svojega govora pojasnil pomen novega zakona o varstvu narodnega gospodarstva. Ta zakon so napačno razlagali kot neko mobilizacijo. Govorili so, da stoji Turčija tik pred vstopom v evropsko vojno. Turčija je daleč od tega. Ako bo Turčija napovedala komu vojno, bo storila to strogo po določilih ustave, t. j. v soglasju s parlamentom. Novi zakon je bil sprejet zaradi splošnega mednarodnega položaja. Ta zakon ne pomeni niti začetka mobilizacije, niti začetka priprav za vojno. V zvezi s tem je predsednik turške vlade energično protestiral proti gonji tujega tiska. Prosil je sodržavljane, naj se ne pustijo zapeljati po lažnih vesteh. Glede tur-ško-sovjetskih odnošajev je dejal, da v zadnjih 6 mesecih niso nastale nobene spremembe. Turčija ni nikoli imela napadalnih namenov proti Rusiji. Do tega trenutka ni tudi nobenih znamenj, da bi Rusija pripravljala napad na Turčijo. Turška zunanja politika je odkritosrčna in njene obveznosti so določene s sporazumi. Na koncu govora je predsednik vlade izjavil, da so bili povečani
davki zaradi potreb za državno obrambo. Izdatki za narodno obrambo bodo v bodočem preračunu znašali 50 milijonov turških lir, ves preračun pa bo znašal 250 milijonov turških lir.
Turčija se je živo pripravljala zadnjih 12 mesecev ter je sedaj pripravljena, pa najsi pride karkoli. Danes je zadnjič govora o teh pripravah, ker so gotove. Sklep o tem, ali bo Turčija stopila v vojno, bo sprejet samo, ako bodo to zahtevale državne koristi. Zakon o izrednem stanju je bil sprejet samo kot varnosten ukrep zaradi dogodkov, ker se ni bilo mogoče v bodoče naslanjati samo na redne državne zakone. Toda vojna in mobilizacija predstavljata veliko odgovornost za turške državnike ter je treba to najskrbneje preučiti. Turčija bo sprejela te ukrepe, kadar bodo njene državne koristi in njen obstoj življenjsko ogroženi. Turški cilji so popolnoma jasni. Vprašanje o vstopu v vojno ne bo obravnavano pod vplivom nobene tuje zunanje politične kombinacije. Izredne razmere in nemiri na naših mejah Turčijo od tega sklepa ne bodo odvrnili. Kriza, ki je zajela velik del sveta, se nahaja sedaj pred vrati Turčije in ob potrebi bo vsak državljan storil svojo dolžnost.
Angleške vesli o mirovnih pogajanjih med Finsko in Sovjeti
London, 1. marca. o. »Dayli Herald« prinaša dopis iz Stockholma, ki pravi, da je vedno več poročil o tem, da se je med Sovjetsko Rusijo in med Finsko začelo posredovanje za sklenitev miru, čeprav sovjetski napadi na Viborg trajajo dalje. Po teh vesteh posredujeta Švedska in Nemčija, dasi nemška in švedska vlada ne dajeta nobene izjave. Zdi se, da je Rusija posredovanje sprejela, ker bi se rada čim ceneje izvlekla iz finske dogodivščine. Ker bi pomiritev s Finsko pomenila začetek nove sovjetske politike, napovedujejo, da bo Stalin spet poklical za zunanjega ministra Litvinova, ker se Molotov s svojo bojevitostjo ni obnesel, marveč je spravil Rusijo v nevarne položaje, da ji grozi vojna ne samo na severu, marveč tudi na jugu. Take vojne bi pa Sovjeti ne vzdržali in bi nujno prinesla konec boljševiškega reda.
»Times« sodi, da bi v tem primeru prišlo do spremembe vlade v Helsimkiju. Če bi prišel namesto Tannerja Paasikivi, ki je svojčas vodil finsko delegacijo v Moskvo, in loi ga sovjetski tisk nikoli ni napadal, bi bilo možno, da bi Stalin pustil Kusine-novo vlado na cedilu. »Times« trdi, da so Nemci v zadnjem tednu januarja predlagali, naj se Sovjeti s Finci sporazumejo, da pa Sovjeti še pred dvema tednoma niso pristali na to. Za pogajanja ni bil nemški poslanik v Moskvi Schulenberg. Ta je svetoval, naj se pogajanja ne začno prej, dokler Sovjetska Rusija ne doseže kakega uspeha. Schulenberg se je bal, da bi v današnjih razmerah sklenitev miru med Finsko in Rusijo imela usoden pomen za Stalinov režim, a stalnost tega režima je danes v korist Nemčije.
Helsinki, 1. marca, o. Snočnje vojno poročilo pravi, da sovjetski pritisk na Karelijski ožini med viborikim zalivom in Vuoksenom le vedno traja. Finske čete so se delno umaknile na nove položaje. Sovjetske čete so pretrpele pri napadih ve-
Vojna se zaostruje:
Uvedba prehranjevalnih nakaznic v Franciji
Francoska vlada |e Izdala včeraj vrsto vatnih vojno gospodarskih ukrepov
Pariz, 1. marca. o. Francoska vlada je na včerajšnji seji sprejela več pomembnih sklepov glede vojnega gospodarstva. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo v kratkem izvedeno ljudsko štetje kot priprava v uvedbo nakaznic za živež. Dalje je bil sprejet sklep o zaseženiu raznih vrst živeža za splošne potrebe, o zmanjšanju potrošnje petroleja, bencina in alkohola, o omejitvi uživanja slaščičarskih izdelkov ter alkoholnih pijač itd.
V utemeljitev teh ukrepov je imel finančni minister Reynaud snoči. govor po radiu, v katerem je dejal, da so bili ti ukrepi izdani za ojačenje gospodarske, denarne in valutne fronte, ki je za zmago prav tako važna kakor vojaška fronta. Nemška ofenziva na morju je naperjena proti preskr-bovanju Francije in Anglije. Francija je denarno dozdaj zdržala. Vpisovanje vojnega posojila doseže mesečno nad 8 milijard frankov. Donos davkov je večji kakor lani, vsi državni izdatki so kriti.
Gospodarsko zlo za Francijo pa je v tem, da rasto cene in se draži življenje. Proizvodnja je zaradi vojne manjša, poraba pa taka, kakor je bila prej. Tako ne bo šlo več naprej. Dozdaj je Francija vzdržala ter je jemala sredstva iz zlatih rezerv, vojska pa si je jjomagala z rekvizicijaini. Toda Francija bi preveč tvegala, če bi tako gospodarjenje pustila naprej. Zato se morajo gospodarske nevarnosti zavedati vsi, potem jo bo mogoče odstraniti. Ce rastejo cene, je treba povečati mezde, podpore družinam mobiliziranih, plače uradnikov in pokojnine. Lahko bi povečali obtok bankovcev, toda s tem ne bi zmanjšali draginje in blaga za nakup ne bi bilo nič več. Zaradi tega je vlada izdala ukrepe, ki naj omeje porabo, zvišajo proizvodnjo in preprečijo draginjo. Vse to je bilo potrebno, da si Francija zagotovi zmago nad sovražnikom.
like izgube. Pri Tajpali so finske čete podnevi odbile tri močne sovjetske napade. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je bil odbit sovjetski napad v smeri proti Pitkaranti. Na ostalih odsekih bojišča so se udejstvovale ogledne edinice in topništvo. Pri Kuhmoji so Finci zasedli več sovjetskih zaščitnih točk. Na bojišču pri Petsamu borbe še vedno trajajo.
Včeraj je postalo udejstvovanje sovjetskega letalstva zopet živahno. V Helsinkiju je bilo jasno vreme ter se je sneg začel tajati. Čez Helsinki je letelo okoli 40 sovjetskih letal. Trikrat je bil dan znak za alarm. Sovjetski bombniki niso metali bomb na mesto. Zdi se, da je bil to samo ogled-niiki polet, ker je bilo vreme zelo jasno.
20.000 bomb v dveh mesecih na finske vasi!
Ženeva, 1. marca. o. Finska vlada je poslala Zvezi narodov dve spomenici z natančnim piopi-som strahot, ki jiih pjovzroča bombardiranje sovjetskega letalstva v finskih mestih, ležečih izven vojnega predela. Finska vlada pravi, da hoče s tema spomenicama doseči samo, da bi ves omikani svet zvedel kako nastopajo boljševiki proti civilnemu prebivalstvu.
Sovjetska vlada je že takoj v začetku sedanje vojne prekršila vse zakone, ki so doslej veljali. V prvin dveh mesecih vojne so sovjetska letala na 643 poletih zmetala na 207 finskih nezavarovanih krajev 20.780 bomb vseh vrst. Razen tega so sovjetska letala s strojnicami pobijala civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroke. Sovjetska letala so tudi prekršila mednarodno pogodbo o nevtralnosti Aalandskih otokov iz leta 1921.
Proslava obletirce papeževega kronanja v Mariboru
Sv. oče Pij XII. je bil izvoljen za papeža dne 2. marca 1939. Dne 12. marca je bil slovesno kronan v cerkvi sv. Petra v Rimu. Ker pade letos prva obletnica kronanja sedaj vladajočega papeža v resni tihi teden, se bo obhajala slovesna proslava tega zgodovinskega dogodka po naročilu pre-vzvišenega g. apostolskega nuncija v Belgradu v vsej kraljevini Jugoslaviji na četrto ali sredpostno nedeljo, dne 3. marca.
V stolni cerkvi sv. Janeza se začne proslava obletnice kronanja papeža Pija XII. omenjeno nedeljo ob 9.30 s slovesnim vhodom prevzv. g. knezo-škofa v stolnico, ki ga bodo spremljale katoliške organizacije s svojimi zastavami.
Po pridigi bo opravil g. knezošlcof slovesno sveto mašo z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo«. Mariborsko meščanstvo se na tem mestu vabi k obilni udeležbi k tej proslavi, ki bo v resnem času, ki ga doživljamo, izzvenela v iskreno prošnjo: Naj vladar sveta in narodov usliši iskrene molitve vernega ljudstva ter naj ohrani in potrdi svetega očeta Pija XII. v njegovem delu za mir med narodi!
v.
Vesti 1. marca
Nemčija je zaprla mejo proti Belgiji in Holandiji.
Vsi peki v obmejnih mestih so dobili zapoved, da se morajo za tri mesece preskrbeti z moko. Zdi se, da so te odredbe v zvezi s kakim novim manevrom proti Belgiji in Holandiji, kakor smo jih v sedanji vojni že vajeni.
Švica in Holandija sta prepovedali pošiljanje zabojev z živil v Nemčijo, ker je zavzelo to pošiljanje tak obseg, da je škodilo domačemu gospodarstvu, zlasti pa carinskim dohodkom. Odslej bodo smeli samo zasebniki pošiljati v Nemčijo največ po 3 kg tedensko.
Angleška letala so sinoči spet letela nad Hetjfo-landom, Frizijskimi otoki, Hamburgom, Bremenom, Hannoverom, vojnimi pristanišči Kie-lom in Liibeckom ter Kukshafenom. Prišla so spet do Berlina kakor pravi uradno poročilo angleškega letalskega poveljstva.
Nemško mornariško poveljstvo uradno poroča, da se je že v drugo srečno vrnila domov podmornica, ki ji poveljuje kapitan Hartmann. Na drugem križarjenju je podmornica potopila za 45.000 ton nevtralnih in sovražnih ladij, vsega skupaj pa od začetka vojne 80.000 ton.
V Parizu je ogenj uničil sadem glavnih prostorov
v Pathejevih filmskih delavnicah, kjer so izdelovali velik propagandni film »Hitler mi je govoril«, po sloviti knjigi bivšega kanclerjevega sodelavca dr Rauchschninga, predsednika senata v Gdansku. Film naj bi v sliki razodel nemške načrte o osvojitvi sveta in o zasužnjevanju vseh drugih narodov, kakor to pripisuje Hitlerju Rauchschning. Ogenj so podtaknili najbrž komunistični vohuni, ki v Franciji in drugod sodelujejo z nemško tajno policijo.
Judje v Jeruzalemu so priredili včeraj protestno procesijo proti odloku angleške vlade, ki je prepovedala neomejeno prodajanje arabske zemlje Judom. Ker so Judje zemljo plačevali z zlatom, je grozilo, da bodo siromašni Arabci kmalu poprodali vse in bodo morali nazaj v puščavo.
Nemške vojaške oblasti zanikujejo poročila, da bi Nemčija utrjevala mejo proti Holandiji. Res je v ondotnih pokrajinah zdaj izredno veliko delavstva, ki je pa po nemških zatrdilih zaposleno z izboljšavanjem zemlje.
V Kanado je priplula bivša nemške 5000 ton-
ska ladja »Diisseldorf«, katero je zajela angleška križarka »Despatch« 15. decembra ob čilenski obali. Ladjo so Angleži prekrstili na ime »John Poland«, po poveljniku križarke, ki je nemški parnik zajela. Ladja vozi zdaj za Angleže.
V New York se je vrnil romunski poslanik Iri-
nescu, ki je izjavil ameriškim časnikarjem, da ima Nemčija kaj malo upanja, da bi si priborila gospodarski monopol v Romuniji.
Odbor ameriških uvoznikov je sklenil poslati Angliji in Franciji prošnjo, da bi dovolili uvoz nekaterih nemških finih izdelkov, zlasti drobnogledov, fotografskih leč itd., ki jih ameriška industrija nujno potrebuje, a jih ni mogoče dobiti drugje kakor v Nemčiji.
V Murmansku in drugih sovjetskih mestih na se-
veru je razglašeno vojno stanje in uvedeno naglo sojenje. Ves nočni promet je prepovedan. Kaže, da se boje Sovjeti uporov.
Angleški listi razpravljajo o vojni na Finskem in pravijo, da bi Rusija utegnila zdaj skleniti mir, ker je razen Mannerheimove črte, razen Viborga in pristanšiča Hanga, zasedla po velikih žrtvah ozemlje, kar ga je zahtevala od Fincev. Kaže pa, da bi sklenitev miru Angležem ne bila po volji, ker bi radi videli, da bi se vojna razširila na severne evropske države, s čimer bi bilo dobljeno bojišče proti Nemčiji.
Sovjetski zunanji minsiter Molotov je priredil ameriškemu poslaniku v Moskvi kosilo, ki je trajalo tri dolge ure. Vse kaže, da so pri kosilu razpravljali o ameriških predlogih za mir, kakor jih prinašata v Evropo Rooseveltova odposlanca.
Iz francoskega senata je bil včeraj vržen stari komunist Cachin, ki je bil, kakor drugi komunistični voditelji in poslanci v plačani službi sovražne države.
Švedska javnost vse odločneje zahteva, naj vlada razpusti švedsko komunistično stranko, ki je po prepovedi komunizma v Franciji najmočnejša rdeča stranka v Evropi. Švedski listi trdijo, da je finska skušnja pokazala, da ni komunistična stranka, tudi če se skriva pod zakonitost, nič drugega, kakor plačana tolpa veleizdajalcev, ki pripravljajo sužnost lastnemu narodu. Zato je treba komunizem v vseh njegovih oblikah zatreti. Tako je v deželi največje svobode, na Švedskem. Pri nas pa dajemo komunistom celo nagrade, da jim pomagamo pri njihovem delu.
Nemški življenjski prostor je tisto področje srednje Evrope, kjer je nemški narod dolga stoletja kazal svojo politično, gospodarsko in kulturno silo, zato mora biti za tisto področje Nemčija še naprej odgovorna, piše nemško časopisje, ko razpravlja o zadnjem Hitlerjevem govoru.
Bodočnost človeštva je v nevarnosti, dokler ne bo uničen nemški narodni socializem. Zato morajo sodelovati vsi narodi, ki jim je kaj do svobode, je govoril včeraj angleški minister za kolonije Eden.
Madžarskemu regentu Horthyju je za dvajsetletnico njegovega dela v vodstvu države čestital tudi sv. oče Pij XII.
Z današnjim dnem je prenehal izhajati najstarejši avstrijski list »Wiener Zeitung«. List je bil kakih 200 let glasilo avstrijske vlade.
Z lokom je streljal v okno predsednika angleške vlade Chamberlaina zmešan mlad človek, ki samega sebe imenuje Robin Hood. Ko so ga prijeli, je dejal, da je na puščici poslal predsedniku sporočilo, v katerem zahteva, naj bodo v Angliji odpisani vsi dolgovi in naj se angleško denarstvo preuredi po načrtih majorja Douglasa o socialnih kreditih.
»Zdravilišče Radio Therma Laško bo zaradi večjih adaptacij od 15. marca 1940 do 1. maje 1940 zaprto in bo ta čas vsako zdravlienie izkliur«-'«
Velikanski naval na bencinske zaloge
Ljubljana danes skoraj brez bencina - Slovenija rabi nad
8 milijonov I bencina
Ljubljana, 1. marca.
Z današnjim dnem so stopile v vsej državi v veljavo bencinske karte. Kako so to vladino odredbo sprejeli avtomobilisti, bi bilo preveč na dolgo in široko razpravljati, kritizirati in modrovati. Nikdo ni zadovoljen, mislimo, da to lahko zapišemo; upamo pa, da se bo merodajnim krogom vendarle posrečilo preskrbeti za državo še večje množine bencina. Avtomobilisti nam zatrjujejo, da so za posamezne tipe avtomobilov odmerjene tedenske količine bencina zelo prenizko. Kaj naj počne avtomobilist s 51 bencina na teden!? Res je zima, ko avtolurizem še počiva, toda prihaja pomlad, ko se bo pač, tako se nadejamo, turizem pri nas močno razvijal. Treba je samo opozoriti na to, da so v Italiji tujci zelo proležirani glede dobave bencina, pri nas — tako nam zatrjujejo — je drugače.
Poročalo je že dnevno časopisje, koliko avtomobilov je bilo konec leta na policijski upravi odjavljenih. Lastniki avtomobilov imajo sedaj vozila lepo zaklenjena v garažah. V treh mesecih se pač poznajo izpadki dohodkov mestni občini in banovini glede avtomobilskih davščin. Izgube na teh davščinah samo za mestno občino so prav znatne. Avtomobilisti sedaj čakajo do 1. aprila, da se bodo vremena avtomobilistom nekoliko
zjasnila in da jim bo mogoče nabaviti večje množine bencina.
Včeraj je bil zadnji dan, ko so lahko avtomobilisti dobili bencin brez kart, prosto. Na razna bencinska skladišča je bil zato včeraj velikanski naval. Avtomobilisti in šoferji so stali, kakor med vojno ljudje pred pekarnami, pri posameznih zalogah bencina. Nekateri so prihajali s pločevinastimi posodami, drugi celo s sodčki. Pred zalogami so morali čakati po več ur, da so prišli na vrsto. Cene bencinu so bile neizpremenjene. Ril je bencin po 6.40 din liter. Nekateri so začeli že verižiti z bencinom in baje delajo prav čedne dobičke. Danes so zaloge bencina skoraj prazne. Včeraj so v Ljubljani prodali vse, kar je le dišalo po bencinu.
Pač bo vsakogar zanimalo, koliko porabi Slovenija bencina. Po raznih statističnih podatkih potrebuje Slovenija na leto 8,.r)00.0001 bencina. In od bencina imajo občine odnosno banovina prav čedne dohodke! Naj le pomislimo sledečo okol-nost: Lastnik avtomobila, ki je težak 1300 kg in predstavlja vrednost 40.000 din, mora plačati: prijavno takso 100 din, za pregled 100, pregledno pristojbino 54, dalje za vlogo 20 din, za formular 5, banovinsko trošarino 650, poštnino 1, prispevek za cestni fond 200, šofersko legitimacijo 130 ter mestni davek 1300, torej skupno 2560 din na leto.
Aca Stanojevič ni podpisal nobenega
proglasa
Izjava predsednika vlade Cvetkoviča o neki izjavi, ki naj bi bšla uradno mnenje glavnega radikalnega odbora glede najvažnejših
državnih vprašanj
Belgrad, 1. marca, m. Snočnja prva izdaja bel-grajske ‘Politike« je prinesla na glavni strani članek, ki govori o spomenici radikalnega glavnega odbora. Članek ni bil podpisan, pa ga je zato oblast zaplenila. V zvezi s tem člankom je podal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sledečo izjavo:
»Politika« je v svoji izdaji 1. marca, ki je namenjena notranjosti države, objavila daljši članek o notranjem in zunanjem položaju naše države pod naslovom »Glavni odbor narodno-radikalne stranke objavlja svoje stališče v sedanjem položaju«. Članek je brez podpisa osebe ali foruma, ki je zanj odgovoren. Ta odstavek je sporočen javnosti od strani lista ali pa je tiskan — kar se ne vidi točno — kot mnenje glavnega odbora, 6 katerim da se strinja tudi Aca Stanojevič.
Držeč se načela, ki sem ga ponovno poudaril, da za take izpovedi, mnenja in mišljenja političnih skupin ali politikov take vsebine ne more nikdo nositi morebitne odgovornosti, če so brezimne in ker se na tak način tako kočljive in važne stvari o državnih vprašanjih ne morejo razpravljati, je ti-
Filmi
»Elizejske poljane* (Union). Duhovito, razkošno neresne, indiferentne frivolnosti polno delo ,l; najčistejšega guitryjevskega sloga. Osnutek je spisal Sacha Guitry, režiral je delo Sacha Guitry, glavne vloge v njem igra Sacha Guitry, govori in razlaga film skozi Sacha Guitry in vse skupaj poje slavo in samohvalo Sachi Guitryju. Ta način filmskega prikazovanja je bil v »Sleparjevem romanu« izviren, v »Kronskih biserih« znosen, v »Elizejskih poljanah« ga imamo pa do kraja dovolj. Po za-snutku je stvar sorodna »Kronskim biserom«: ob nekem predmetu, to pot ob slovitih pariških Ch^mps Elysčes, napresti vso resnično ali namišljeno zgodovino, ki je kakor koli zvezana z njimi. In Elizejske poljane so vendar v stiku z vso francosko slavo od srednjega veka dalje. Guitryja, ki ljubi pomp, duhovitost in frivolno prikazovanje velikih dogodkov, je stvar morala zamikati, ni pa rečeno, da je z njo naredil brezpogojno dober film. Ne zaradi tega, ker bi mu česa manjkalo: iznajdljivosti, oblikovalne sile, duhovitosti, marveč zaradi tega, ker je preveč »kunšten« in vase zaverovan.
»Kina dobiva oroije* (Kino Matica). To je pa spet ena od ameriških »težjih havbic«. Ob nedavnih dogodkih, ki so zadeli Kitajsko, nam tvorec manuskripta in po njem režiser Eugene Forde prikažeta zgodbo o nepoštenem trgovanju z orožjem, polno razburljivih dogodkov, lase ježečih slučajnosti, junaštev, zločinov, grozotnih prizorov ob nočnem bombardiranju, zgodbo, v kateri srečamo ameriškega časnikarja in njegovo stanovsko tovarišico, mednarodnega pustolovca, ki po nepremišljeni obljubi za čeden znesek prevzame ime in opravilo drugega, ne da bi vedel, v kakšne sitnosti in nevarnosti bo s tem zašel, skrivnostnega liferanta orožja in pevko v nočnem lokalu. Ob koncu se seveda vse srečno izide, tako da je več kot gotovo doživljenjsko srečanje štirih zaljubljenih src. Vse skupaj ni ne boljše, ne slabše kakor je večina podobnih ameriških razburljivih in zraven sentimentalnih zgodb.
skovna oblast prepovedala natisk te izjave vse dotlej, dokler nekdo ne prevzame odgovornosti za članek.
Med tem pa smatram za dolžnost povedati, da mi je Aca Stanojevič, na katerega soglasje se anonimni pisec sklicuje, še pred dnevi po senatorju Joksimoviču sporočil z ozirom na vesti, ki so krožile o tem, da pripravlja neko izjavo nekaj ljudi, ki sebe smatrajo za glavni odbor narodno radikalne stranke, da nobene izjave ni podpisal i-n da je ne bo podpisal tako dolgo, dokler ne bo končal pogajanj z nami. Iz tega je razvidno, da vsa dejstva potrjujejo, da je navedena izjava ali mistifikacija ali pa zloraba njegoveg zaupanja.
Ce bi tisti, v imenu kterih je sestavljena izjava, prevzeli osebno odgovornost, tedaj bom mogel, razvezan vseh obveznosti, za mnoga vprašanja, ki jih omenja izjava, povedati pravo resnico in znova razkrinkati vse zakulisne akterje, ki tudi tokrat niso imeli moralnega poguma, da bi za tako važno izjavo prevzeli odgovornost in tudi vse posledice, ki iz tega izvirajo. Tako se bo poučila javnost in vsi radikali, ki jih ta izjava posebno tangira, da bodo potem imeli priliko videti in spoznati prave obraze ljudi, ki brez vsake moralne osnove prezentirajo in govore v imenu naše stare in zasluzne politične stranke, kateri pa so dejansko glavni krivci za vse težave, v katere je zabredla radiaklna stranka.«
Trgovska samopomoč v Mariboru
Snoči je bil v dvorani Združenja trgovcev v Mariboru občni zbor Trgovske samopomoči.
Občni zbor je vodil predsednik Weixl Vilko. Poslovno poročilo, kakor tudi blagajniško poročilo, statistiko in poročilo o proračunu za leto 1939 pa je podal tajnik g. Žnidarčič Franjo.
Iz vseh teh poročil je posneti, da Trg. samopomoč posluje v splošno zadovoljstvo svojega članstva, kar dokazuje predvsem dejstvo, da je bilo izplačano na podjx>rah od pričetka poslovanja pa do 31. dec. 1939 2,186.50 din. Toda v letu 1939 pa je bilo izplačanih na jnodporah 342.550 din. Vsi ti zneski dovolj nazorno dokazujejo, da vrši Trg. samopomoč joovsem samo človekoljubno in karitativno delo, ker posluje točno po določilih pravil, katerih namen je, da se družini umrlega člana pomaga v prvi sili.
Glede članstva pa omenjamo, da znaša število članstva v I. kategoriji 500 članov, v II. kategoriji pa znaša število članov 417; torej ima Trg. samopomoč v obeh skupinah 917 članov.
Kar se tiče premoženja omenjamo, da je Trg. samopomoč v letu 1939 lepo napredovala; posebno rezervni sklad je precej narasel. Kajti po bilanci z dne 31. dec. 1939 znaša aktiva 388.171 din, kar odpade na oba podporna sklada, na rezervni sklad in inventar.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel podporni sklad v obeh kategorijah 430.979 din dohodkov in 342.550 din izdatkov na izplačilu podpor. Rezervni sklad pa izkazuje z dne 31. dec. 1939 saldo 302.653 din. Upravni sklad pa je imel 32.383 din dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor.
Ljubljana od včeraj do danes
Z današnjim dnem stopamo v mesec marec, ko se obračamo preč od zime in se podajamo pomladi naproti. Še trije tedni nas ločijo od dneva, ko bo tudi v koledarju oznanjen prvi spomladanski dan. 2e nekaj dni pozneje pa bomo dobili Veliko noč. Kakor vse kaže, letošnja Velika noč ne bo tako gorka kakor je bila druga leta, saj bo tokrat prišla mnogo prej kakor druge krati. Da gremo pomladi naproti, se da zdaj razbirati tudi žo iz izložb po naših trgovinah, ki čedalje bolj prevzemajo spomladanski značaj. Kljub vojnim časom in pomanjkanju, ki se vedno bolj javlja povsod po svetu, pa imajo ljudje še dovolj denarja, da se posvečajo modi in da modo »delajo«. Spomladanski modeli kažejo, da letošnja moda ne bo prav nič revnejša, kakor je bila lanska ali pa moda v zadnjih letih.
Zdi se, da se je hudi mraz za letošnjo zimsko sezono — kolikor je je še — dokončno poslovil. Verjetno je, da bo nekaj juter še dokaj hladnih, vendar pa je prav getovo tudi, da takega mraza, kakršnega smo imeli v februarju in v januarju ter včasih tudi v decembru, ne bomo dobili več. V zadnjem času se je mraz močno omilil, tudi zjutraj se zdaj živo srebro v termometru težko spravi še pod ničlo. Davi je ob dnevni najmrzlejši uri, ob sedmih zjutraj, stalo živo srebro v termometru točno na ničli. Toliko je še bilo mrzlo, da so luže, blato in plundra, ki jih je bilo napravilo včeraj sonce in toplo vreme, spet pomrznile. Cez dan pa se bo vse to brez dvoma spet otajalo, tako da bomo imeli po ulicah in cestah spet mokroto kakor smo jo imeli včeraj. Zadnje tri dni je začel sneg kopneti z veliko naglico. Zunaj po poljih ga jemlje izredno hitro, v mestu pa ga že itak ni več mnogo, ker so ga večinoma zvozili mestni delavci v Ljubljanico. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu povsem izginil. Davi smo že dobili pravo spomladansko meglo, kakršna obiskuje naše mesto vsako leto ob takemle času, ko se nam začenja obetati dež in ko začenja sneg naglo kopneti. Ta megla je nekam plavkaste barve, gosta in se navadno dvigne že prav zgodaj, da nam potem pokaže me-dlosivo, dolgočasno predpomladansko nebo. Zdaj nam je treba samo še pričakati obilnega spomladanskega dežja, tistega pustega, nenehnega deževja, ki se^tako rado zavleče prav tja do aprila meseca, ne, še delj, še tja v maj, in neredko celo v junij. Potem šele se nebo nekoliko pomiri, sveži, severni in vzhodni vetrovi končno zmagajo ter pre-ženo oblake in meglo, in ko pogledamo okrog sebe — prej skoraj nismo utegnili, ker smo morali glave dan za dnem skrivati pod dežnike — kar na lepem opazimo, da je v tem času vse okrog na3 lepo ozelenelo in da se vse naglo pripravlja k veselemu cvetenju. Do takrat pa je še precej daleč — in dostikrat bo prej še moral mlačni spomladanski dež izmiti drevju zeleneče glave.
Končno ie bil osvobojen tudi Vodnik
Dolgo časa je tam na živilskem trgu stal samoten bronast vojščak sredi med ogromnimi snežnimi grmadami, sam belo poprskan po ramenih in po glavi — kakor kakšna predstraža na visokem severu, kjer se bijejo divje bilke med Finci in Rusi. Niso pa hotele izginiti te snežne grmade tam okrog vojščaka — Valentina Vodnika — spomenik je stal med njimi kakor samotna čer v belem morju, ves hodnik je bil pokrit z ogromnim kupom umazanega snega. Zdaj pa so končno le posegli krampi in lopate v ta idilični mir — in snežni kup je začel naglo izginjati.
Pri likanju obleke je treba paziti
Krojaški pomočnik iz Ljubljane Jože Terlikar je zvečer likal obleko, po končanem delu pa se je vlegel spat. Pri tem pa se je bil nadihal ogljikovega monoksida, hudo strupenega plina, ki izpuhteva iz oglja. Ponoči se je Terlikar nenadoma prebudil, močno ga je bolela glava, pa iudi drugače mu ni bilo nič kaj prav. Napol omotičen je planil pokoncu, odj>rl vrata in planil ven, na sveži zrak, pa se je pri tenj spotaknil na sobnem pragu ter padel naprej v temo. Pri tem se je tako hudo potolkel, da so ga morali reševalci spraviti v bolnišnico. Kakor vidite, mora biti človek, kadar ima opravka z gorečim ogljem, kar se da previden, če ne ga zadenejo nerodne posledice strupenega plina posredno ali pa neposredno.
V Komenskega ulici je včeraj popoldne popravljal na neki strehi žlebove Ivan Prosen, kleparski pomočnik iz Ljubljane. Pri delu pa mu je spodrsnilo, da je padel s strehe v globino.. Brž so na kraj nesreče prihiteli reševalci, ki so Prosena naglo odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je hudo potolkel po glavi in da ima tudi precej poškodovano hrbtenico. Zdelo se je sprva, da so njegove poškodbe izredno hude in tudi nevarne, pozneje pa se je pokazalo, da resne nevarnosti za življenje ne bo — vsaj kakor so nam danes dopoldne javili iz ljubljanske bolnišnice.
V bolnišnici pa se zdaj zdravijo tudi še tile trije ponesrečenci:
Anton Brovč, ključavničarski pomočnik iz Litije; temu je padel v oko drobec brusilnega kamna.
Ob temle južnem vremonu, ko se sneg naglo tali, prihaja do najrazličnejših nesreč na vseh kon-
cih in krajih. Tudi v mestu, kjer pridno spravljajo sneg s streh že takoj ko zapade, te dni rad prileti zviška kakšen snežen ali leden »žegen«. Taka nesreča navadno ni huda, »žegnani« odnese buško na glavi in nekoliko strahu, pa je vse dobro. Vča-čih pa stvar konča hujše. In tako se je zgodilo tudi Jožetu Koscu, posestnikovemu sinu iz Lešice pri Vodicah. Kosec je šel po cesti, pa je kar na lepem zviška prigrmel nanj s strehe snežen plazič, ki ga je podrl na tla. Kosec je dobil notranje poškodbe, tako da se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico.
Slamo je rezal posestnikov sin iz Strug pri Dobrepoljah Ivan Andrejšek. Pri tem delu pa je s prsti prišel preblizu rezilu, ki mu jih je močno obrezalo.
Spet so oživeli pogovori
V mesec marec smo stopili, in kdor se spomni, kaj vse smo o tem mesecu ugibali jeseni, se ne čudi, ko vidi, da so v zadnjih dneh spet oživeli pogovori o novih možnostih, ki jih bo prinesla pomlad na bojišča. Takrat smo. dejali, da se bodo tisti, ki so doslej le opazovali in drug drugega od daleč preskušali, kako so kaj močni, zdajle spomladi, ko bo skopnel sneg, spopadli z vso srditostjo. Pozimi so si dali mir, na zimo nihče rad ne začenja kakšnih velikih bojev, spomladi pa, ko sneg pokopni in ko postano gorkeje, pa se spoprimejo prav zares — tako je modrovala večina nas nevtralcev. Zdaj jadramo v pomlad in učakali smo tisti mesec, za katerega so jeseni diplomati in »opazovalci« toliko napovedovali, da bo za vse človeštvo »usoden«. Nekateri so menili, da se bo že marca meseca začel boj v vsej svoji strahovi-tosti in da si bodo nasprotniki tudi na kopnem in v zraku stopili kolikor bodo le mogli na prste Ugibanj in napovedi je bilo vse polno, kakor jil' je vselej, kadar se o kakšni stvari da govoriti, ne da bi človek pieveč riskiral svoj sloves dobrega kalkulatorja in rešetarja. Dejstvo pa je, da se doslej od vseh napovedi, kar jih je že bilo izrečenih, odkar se je v zadnjih dveh letih v Evropo naselil nemir, še ni izpolnilo bogve koliko, če pa se je že kakšna domnevana reč izpolnila, se je potem navadno prav nasprotno kakor je bila napovedana.
Po ulicah in cestah, po javnih lokalih in pc privatnih stanovanjih, zunaj in doma so zdaj spet oživeli »diplomatski« razgovori. Ljudje spet na debelo ugibajo, kaj bo in kako bo — in če bo letošnji mearc res prinesel take hude reči, kakor so jih črnogledi napovedovali preteklo jesen. Nekateri pripovedujejo in slikajo stvari nalašč bolj črno, ker imajo že tako žilico, da ne najdejo miru, če no begajo svojih bližnjih, drugi pa komaj čakajo, da kje ujamejo kakšno »skrivnostno« namigovanje, ki ga je »na vsak način treba tolmačiti tako in prav nič drugače«. Take krilatice pa potem romajo okrog in lahkoverneži jim seveda kaj radi nasedajo. Lahkovernežev je seveda povsod dovolj, v mestu nemara dandanašnji še celo več kakor na deželi, kjer ni toliko prilike za brezplodno debatiranje ali za mlačev prazne slame, kakor so dejali naši predniki.
„Dom onemoglih" na Bokalcah
Velik natečaj za arhitekte in sploh stavbenike razpisuje mestna občina v oglasnem delu našega lista za idejne osnutke za 110« Dom onemoglih na Bokalcah. Že višina nagrad in njih velika skupna vsota je znamenje, kako velik zavod za onemogle starke in starčke pripravlja Ljubljana na sončnih in zračnih Bo-kalcan. Kakor vemo, so velika graščinska zemljišča že last občine ljubljanske ter so za ta zavod lepa stavbišča v nižini proti Gradaščici in pa tudi na višini, kjer je imela Kmetijska družba svojo drevesnico. Denar za zidanje 1. etape novega Doma onemoglih je tudi že pripravljen, saj je Mestna hranilnica ljubljanska ob dveh svojih jubilejih za ta namen podarila skupaj 10 milijonov din. Projektanti imajo prav zanimivo nalogo, tako glede izbire prostora, kakor tudi glede zavoda sameca. Mogočni Dom onemoglih bo seveda ves obdan z vrtovi in sprehajališči, da onemoglim ne bo nikdar dolgčas in bodo lahko čim največ pod milim nebom na poživljajočem soncu in čistem zraku. Rok za oddajo osnutkov je zato kratek, da bo mogoče že letos pričeti z zidanjem. Za ženskim azilom pri Delavskem domu, za ureditvijo socialnih zavodov za najbednejše odrasle in otroke v stari cukrarni, za delavsko stanovanjsko kolonijo z lastnim otroškim zavetiščem za Bežigradom, za velikim otroškim zavetiščem v Trnovem dobimo torej prav v kratkem še večje socialne zavode na Bokalcah in prvi zavod je namenjen našim onemoglim, kupljen je pa tudi že svet za novo delavsko stanovanjsko kolonijo na Viču in pa za Dom osamelih rentnikov na Prulah. Vsakdo mora uvideti, s kakšno veliko ljubeznijo mestna občina ljubljanska dela na socialnem polju in kako zelo skrbi za zboljšanje razmer manj premožnih in osamelih Naši arhitekti in sploh stavbeniki so pa dobili veliko in lepo. prav gotovo pa tudi hvaležno nalogo, zato se pa natečaja brez dvoma udeleži tudi več naših izkušenih starejših arhitektov.
30
Smrt vznemirja Craig!ey College
MayPheycve oči so ®z zasvetile od jeze, toda mimo je odgovoril:
»Mislim, da Vam ni popolnoma jasno, pod kakšnimi pogoji moram delati, sir Will-frid! Meni so bile naložene tri dolžnosti: moral «em delati kot vratar, moral paziti na ... tujce in moral 6em nadzirati dečka. Bilo mi je nemogoče, da bi ga imel vseh štiri in dvajset ur čez dan stalno pred očmi. Zjutraj sem bil najbolj zaposlen kot vratar in zato, gospod Dodd to zelo dobro ve, nisem odobraval tega jutranjega sprehoda. če bi bil jaz odločujoči činilec, se ne bi dal prepričati, da so ti sprehodi brez nevarnosti ter ne bi dal dovoljenja!«
Sir Willfrid je izpustil monokelj,
»Vse to je lepo in krasno. Nič več ni važno, kaj bi kdo moral in kaj bi se moralo storiti. Deček je šel iz hiše, nekdo ga je izpeljal, ko ste Vi bili v vasi. Ob kateri uri 6te odšli iz šole?«
»Okrog četrt na šest. Deček je moral oditi takoj za menoj. Kmetje vstajajo zgodaj. Traba bi bilo poslati katerega od Vaših ljudi, da povpraša kmete v okolici, če ga je morda kdo videl.«
»To je že urejeno, ali ne, gospod Sovvn-ders?« je vprašal 6ir Willfrid inšpektorja.
»Da, gospod. Harrison je to opravil. Saj se mora kmalu prikazati in podati poročilo.«
»In med ljudmi, ki bivajo v šoli, kdo je
kaj videl?« je nadaljeval sir Willfrid in se obrnil k MayPheyu.
»Catering, stari vratar. On prihaja običajno okrog šestih. Toda danes je prišel nekaj prej. Govoril 6em z njim prej, preden sem šel v vas,« je rekel MacPhey,
Sir Willfrid se je obrnil k Doddu, nato pa dal znak inšpektorju Sowndensu, ki je nato poslal po Cateringa. V sobo je kmalu nato stopil starček, s čigar obraza je odsevala velika osuplost. Sef policije mu je pojasnil položaj in ga vprašal, če je videl Mošeja, ko je zjutraj odšel iz šole. Catering sc je počehljal po glavi.
»Nisem, gospod! Popravljal sem grablje v šupi, v kateri hranim 6voje orodje; od-tam imam razgled na ves vrt gospoda Dod-da; noben učenec ni šel ven, nato lahko prisežem.«
»Ali je mogel kak učenec prispeti do železniške proge, ne da bi ga bili opazili?«
»Ni mogel, gospod! Nisem več mladenič dvajsetih let, toda oči imam še odlične. Vse do zajtrka nisem videl niti enega
učenca.«
Šef polieje si je glasno jbri6»i nos v velik svilen žepni robec.
»Ali ste spioh koga videli, Catering?«
Starec je začel vrteti konec svojega predpasnika med preti.
»Videl sem MacPheya, ki je odšel v vas
z vrečo krompirja na svojem vozičku. Bilo je.. «
»In nato?«
»Tisto tujo gospo, gospo M06C, ki stanuje v »Pomorskem kompasu«. Bila je sveža kot cvet...«
Sir -Willfrid ga je oresenetil:
»Koliko je bilo tedaj ura?«
»Na cerkvenem stolpu na vasi je bilo sedem, gospod. Gledala je okrog sebe, kakor da bi nekoga iskala . . .«
Šef policije in MayPhey sta 6e spogle-
dal.
»In nato?«
»In nato?«
»Nato pa ne vem, gospod. Izginila je med drevjem kakor veverica.«
»Al«
Sir Willfrid se je zagledal na črnilo na pisalni mizi.
»Ali ste še koga videli pred zajtrkom?«
»Seveda, 6eveda, gospod,« je rekel starec in stresal z glavo. »Gospoda Netltona. On je bil celo prvi zunaj. Ob šestih se je sprehajal po vrtu, kadil cigarete M se gladil po laseh. Da, bil ja buden ob šestih, na čeprav ga je bilo žalostno pogladati... Bil je bled kot zid in strašno razburjen.«
Sir Willfrid je postajal vse bolj uraden, čimbolj se je izpoved starega vratarja odmikala h koncu. Nastopal je dostojanstveno. Vestno je zasliševal starčka in ko ni mogel nič več zanimivega izvleči iz njega, ga j t odpustil.
Catering se je nasmehnil vsem prisotnim in odšel iz sob«
Ko so vsi štirje možje začeli pretresati Cateringovo izpoved, se je pred vrati zaslišal glas gospe Bernard-Mose, ki 6e je nekaj prepirala 6 policajem ter kmalu nato vstopila v 6obo. Želo se je bila izpreme-nila. Doslej se je vedno znala obvladati, zdaj pa je bila videti popolnoma strta. Njene oči so gledale utrujeno in zdelo se je, kakor bi se bila postarala za nekaj let od tistega dne, ko je bila tako vedrega obraza prispela v Craigley
Odšla je naravnost k siru WiIIIndii in 6e krčevito prijela za pisalno mizo.
»Morate mi povedati, kaj se dogaja,.. Bila sem v sobi go6pe Dodd . . poskušala 6cm se odpočiti... toda nc morem... čim zaprem oči.,, vidim... vijoličasto čepico... na tiru .. _.« _
Obmolknila je in se zamislila, kakor da bi popolnoma pozabila na navzočnost onih štirih mož. Nato je dvignila glavo in rekla: »Oprostite, žal mi ja, da 6em se tako razburila... Toda, to je tako strašno, da je tudi Irvin .. Vzljubila 6em ga iz vsega srca ... in sedaj.. «
Vsedla se je, ker se ni mogla več držati na nogah.
»Gotovo mi boste postavili kaka vprašanja! Storite to, prosim. Pripravljena sem.«
Sir Willfrid 6e je nekoliko omehčal. S kratkimi besedami je pojasnil mladi ženi, kako je treba obžalovati, da sta bila ona in gosj>od Dodd mnenja, da otrok spet lahko zjutraj hodi na sprehod. Morda gre tu 6pet samo za nesrečen slučaj. Dr Woodhouse še ni podal svojega poročila. Toda Cate-
ring, stari vrtnar, je povedal, da je videl nj°> gospo Bemhard-Mosc, ko je zjutraj šla mimo šole . *.
»To jz samo formalnost,« je končal, toda zelo bi Vam bil hvaležen, če bi mi natančno povedali, kaj ste delali, preden 6te 6e davi srečali z MacPheyem?«
Amerikanka je molče prikimala. Igrala sc je nervozno s svojo ovratnico iz jantarja, pogled pa ji je bil stalno uprt v okno, kakor bi hotela črpati silo in moč od tega sijajnega angleškega sonca
»Vstala sem^ielo zgodaj,« je začela in med govorom se je skoraj popolnoma umirila. »Vreme je bilo tako lepo! Bržkone sem okrog šestih odšla iz krčme Tedaj sem šla proti šoli, misleč, da bom morda srečale Irvvina.«
Šef policije ja dvignil glavo, toda ni ja prekinil v pripovedovanju.
»Prispela sem do vrat, pa nisem nikogar videla. Tedaj sem se nekaj časa sprehajala po gozdičku na koncu vrta, nato pi sem spet odšla proti vasi čez polje.. Cvetje je bilo preveč privlačno Našla sen orhidejo tiste vrste, ki se imenuje »Venerina copatka«. Vedela sem, da bom s tem razveselila Irvina. Odtrgala sem jo in spet šla nazaj proti šoli v upanju, da ga bom končno srečala. Spotoma sem pa srečala MacPh2ya «
Sir Willfrid se je nagnil proti gospel Bernard-Mose. »Rekli ste, da ste upali, da boste 6rečali Irvina. Ali ste se bili dogovorili z njim?«
I
SACHA 6UHRV znameniti romanopisec, igralec in režiser v svojem najnovejšem franc, umotvoru
Danes	Eli-Ai.Lik	R*ISaiiaL	KINO UNION, Ul.22-21
zadnjikrat! 1^9 ClIZGJfKIVl POlJClffVClIl Predstave ob 16., 19.in 21.uri
I
Ljubljana in okolica v luči sodne statistike
Ljubljana, 1. marca.
Kako so se Ljubljančani in okoličani pravdali v preteklem letu? Tožbarji so zapravdali čedne tisočake, saj so nekatere pravde veljale tisoče in tisoče dinarjev. Vendar lansko leto zapiše deloma razveseljivo dejstvo, da so se ljudje zaradi varčnosti manj tožarili ko druga leta. Hude so pravde zaradi meje, poti in parcel. Nekatere se vlečejo v leta. Pri nekaterih takih pravdah je bilo zaslišanih nešteto prič, od malega otroka do sivolasega starčka. V prvi vrsti nas zanimajo tako imenovane opominjevalne tožbe, ki so za poslovni in trgovski svet najcenejše. Civilnopravni postopek v tem pogledu je kratek, zna se pa tudi zavleči, kadar so dolžniki kaki sitneži in uporneži. Opominjevalne tožbe lahko vloži upnik do najviš-iega zneska 6250 din. Takih opominjevalnih tožb je ljubljansko okrajno sodišče zaznamovalo lani 3070, predlanskim več, namreč 3298. Lani je bilo zaradi malotnih zadev do zneska 250 din na novo vloženih 1155 tožb, predlanskim 1107. Take pravde trajajo navadno do 1 mesec dni, 5 malotnih pravd pa je lani teklo nad 6 mesecev. Okrajno sodišče je lani izdalo 224 meničnoplačilnih nalogov, predlanskim 199. Meničnih pravd je bilo lani 13, predlanskim 26. Dve menični pravdi trajata že jiad 1 leto in še več. Okrajno sodišče je iani predelo 3327 pravih civilnih pravd, pri katerih 60 dopustne vse sodne inštance tja do vrhovnega sodišča. Predlanski mjih je bilo vloženih 3430, torej nekoliko manj lani. V teh pravdah je bilo izrečenih 637 končnih sodb, predlanskim 834. Druge pravde so bile običajno končane s poravnavo. — Nad 1 leto do 2 let traja 18 pravd, predlanskim jih je bilo takih 70. Nad 2 leti pa se vleče že neka civilna pravda, ki je zahtevala velikanske dt roške.
Zanimivo je vprašanje, koliko so Ljubljančani in okoličani zapravdali. Strokovnjaki in poznavalci razmer zatrjujejo, da so ljudje izdali v najrazličnejših pravdah za stroške, razne sodne takse in kolke najmanj okoli 15,000.000 din. Vedno pa je še pri pametnih ljudeh navada, da je boljša »suha poravnava« ko pa »draga pravda«. Pripovedujejo, da je neki strasten pravdar zapravil lepo svoje premoženje, ker se je vedno tožaril za vsa-
ko malenkost s svojimi sosedi. So gotove dneve na sodišču tipi, ki jih človek takoj spozna, da so stalni gostje gotovih razpravnih dvoran, kjer se pulijo za najneznatnejšo malenkost in skušajo ugnati nasprotnika z najrazličnejšimi triki in izgovori. — Ogromne zneske izdajo ljudje tudi za razna druga sodna poslovanja in zadeve.
Splošno je znano, da Slovenija na leto izda samo za sodne takse in kolke ogromne milijone, s katerimi bi lahko krili vse izdatke sodne uprave za Slovenijo in bi izkazali še lep pribitek. Milijonske vsote gredo za menice. Samo za kolke in sodne takse izda Ljubljana letno do 8,000.000 din.
O rubežnih smo že zadnjič poročali. Omenimo samo to, da je število eksekucij lani napram 1. 1938. znatno padlo.
Vzrok je prav zanimiv: Urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je do lanske jeseni vlagal razne predloge za rubežen glede izterjavanja prispevkov, ki so jih dolgovali delodajalci, pri okrajnem sodišču. Izvršilni organi so imeli glede teh rubežni obilo posla. Prav značilen pa je sedaj pojav, da OUZD zelo redko predlaga realno eksekucije, da se za svoje zahtevke vknjiži na nepremičnine raznih zavezancev, ki so ostali na prispevkih dolžni prav čedne vsote. Od jeseni naprej vodi za OUZD vse mobiliarne rubežni mestno poglavarstvo kot politična oblast prve stopnje. Stroški za te rubežni pri mestnem poglavarstvu so znano nižji, kakor so bili pri okrajnem sodišču. Lani so izvršilni organi opravili vsega 3309 rubežni, pri katerih so zarubili različne premičnine, kakor pohištvo, slike, dragocenosti in drugo. — Mnogi zarubljenci so nato hiteli poravnat svoje dolgove, drugi pa so pustili, da si jim bile prodani zarubljeni predmeti.
Izvršilni organi imajo dostikrat velike sitnosti in težave, kajti so zarubljenci, ki nastopajo napram njim zelo surovo in nasilno. Dostikrat organi mirno potrpe, ko poznajo že dolga leta take nepridiprave. Težka pa je sicer služba sodnega eksekutorja! Njegov kruh je grenak. Sodni eksekutor pa ima dostikrat priliko opazovati veliko bedo zarubljencev. Pri revežih navadno ostanejo rubežni brez uspeha in izvršilni organ kar zapiše: >Ni zarubi jivih predmetov!«
Od tu in tam
V zvezi z lansko interpelacijo v parlamentu,
katero je vložil proti delovanju neke tuje poročevalske agencije poslanec Dragoslav Pantovič, so se razvile sedaj časopisne polemike. Pantovič je namreč obdolžil Stojadinovičevega brata Dragomirja, da je v družbi generalnega konzula v Cu-rihu Milana Saviča-Schwarza sodeloval pri tuji agenciji, katera je širila neugodne vesti o naši državi. Sledila je seveda tiskovna tožba, toda pred sodiščem je Pantovič nastopil dokaz resnice. Razprava je bila sicer preložena, toda v časopisju se nadaljuje borba. Zanimivo je, kaj se je bralo te dni o bivšem generalnem konzulu v Curihu Milanu Schwarzu. Ta mož je spremenil svoje judovsko ime iz Schvvarza v Saviča, ni pa spremenil svoje vere. Ker je bil dober Stojadinovičev prijatelj, je dobil še to ugodnost, da je bil zaradi njega izglasovan v skupščini poseben amandman. Prej je bil Savič samo častni konzul v Švici, poslej pa je po zakonu kot deset let delujoči častni konzul prešel v redno konzularno službo in dosegel čast generalnega konzula v Curihu. Kot tak je šel tudi v pokoj. Pantovič je tega Schvvarza obdolžil tudi tega, da je kot veren pomagač sodeloval pri vseh finančnih poslih dr. Milana Stojadinoviča v tujini.
Srbska demokratska stranka je izdala po nedavni seji svojega izvršnega odbora tudi dolgo sporočilo za javnost o smeri, v kateri bo delovala zlasti na jugu naše države. V njem pravi med drugim tudi to, da se je demokratska stranka izjavila za federativno državo. Brez ozira na to, koliko bo v naši državi nastalo po sporazumu pokrajinskih samouprav, pa zahteva stranka, da pokrajinski centralizem ne sme stopiti na mesto prejšnjega državnega centralizma. Samoupravna ureditev se ne sme omejiti zgolj na občine, okraje in okrožja, temveč se mora raztegniti tudi na vse tiste kraje, ki dejansko predstavljajo organsko celoto, in katero označujejo zemljepisni, gospodarski, prometni in socialni razlogi. Dalje naglaša sporočilo, da se je za ureditev države na takih temeljih izjavil pred šestimi leti tudi Ljuba Davidovič, ki je zahteval, da se da samouprava tudi drugim pokrajinam, ki tvorijo celoto zase ne pa, da se preuredi država samo tako, da bi bilo urejeno sožitje zgolj Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Novi generalni ravnatelj Privilegirane izvozne družbe dr. Dragotin Toth je povedal, da bo Pri-zad že v 14 dneh začel odkupovati vino in žganje od pridelovalcev. V vsaki vasi bo ustanovljen odbor petih oseb, ki bo popisal zaloge vina in žganja pri pridelovalcih, nakar bo svoje poročilo poslal Prizadu. Družba bo odkupovala najmanj po 1000 litrov vina in po 300 litrov žganja. Začela bo kupovati najprej od najbolj revnih. Prizad si je tudi že uredil skladišča. Dr. Toth je nedavno sam prepotoval vse večje vinorodne kraje in si razmere tako sam ogledal. Najprej bodo začeli odkupovati alkoholne pijače v Užički Požegi, kjer so pridelovalci v najbolj težkem položaju.
Vardarska banovina bo zadnja, ki bo odredila povišanje delavskih mezd zavoljo draginje. Pred dvema dnevoma je bila v Skoplju anketa o tem vprašanju, na kateri so se delavski zastopniki potegovali za to, da se meja za najnižjo mezdo postavi na tri dinarje, češ da so se živila podražila povprečno po 50%. Zastopnik industrijcev je tožil, da utegne previsoko povišanje mezd omajati industrijo v južnih krajih, češ da imajo na severu države industrije večje kapitale na razpolago in da imajo tudi bolj izvežbano delavstvo. Nato se je oglasil delavski zastopnik, ki je navedene trditve pobijal, češ da se prav na.severu pritožujejo nad industrijo na jugu, ki da ima večjo konkurenčno zmožnost, ker svoje delavce mnogo nižje plačuje, po drugi strani pa da je manj obremenjena z javnimi dajatvami. Proti povišanju mezd so nastopili dalje gradbeniki, gostilničarji in drugi delodajalci, le zastopnik tekstilne industrije v Leskovcu je pristal na to, da se mezde dvignejo za 25%, ker bi sicer višje obremenitve industrija ne prenesla in bi morala omejiti svoje delo. Končno odločitev o mezdah si je pridržal ban moravske banovine.
Na smrt je bil obsojen morilec Dušan Ninko-vič, ki je bil v Belgradu pred nekaj meseci ubil in oropal ruskega prekupčevalca Tromsena. Sodišče ga je na najstrozjo kazen obsodilo zaradi premišljeno zasnovanega umora in zaradi zverinskega načina, s katerim je izvedel umor. Ninkovič je obsodbo precej mirno sprejel in celo dejal, da je pravična, toda kljub temu se bo pritožil proti njej. Njegovi trije bratje, katerim je Ninkovič razdelil zlatnino, pa so bili oproščeni, čeprav so vedeli za njegov zločin. Sodišče se je postavilo na stališče, da rodni bratje niso bili dolžni prijaviti oblastem Ninkoviča.
Petnajst tramvajskih voz je belgrajska občina
naročila pri neki industriji v Italiji. Vsak voz bo veljal 475.000 lir, pri naročilu 15 voz pa bo dobila občina 8.5% popusta. Prvih šest voz bo dobila v štirih mesecih, ostale vozove pa v devetih mesecih. Le zaradi plačila bo treba doseči še sporazum, ker zahteva italijanska tvrdka del plačila v devizah pod izgovorom, da si mora nabavljali surovine v tujini za devize. Poleg tega bo imela občina kmalu več novih avtobusov, ki bodo prispeli iz Nemčije, in nekaj takih, za katere bo karoserijo izdelala neka ljubljanska tvrdka. Tako bo občina obnovila in povečala vozni park.
200 kilogramov težko blagajno so odnesli vlomilci iz tovarne čokolade »Rufi« v Subotici. Policija vlomilce zastonj išče že pet dni, pač pa je neki delavec našel v 5 kilometrov oddaljenem vodnjaku težko blagajno, ki je bila navrtana in iz nje pobran denar, skupno 300.000 din. Vlomilci so pustili v blagajni vse vložne knjižice in razne dokumente, ki so bili zanje brezpomembni in bi jih morebiti celo izdali.
Enajst bivših orožnikov se zagovarja pred sodiščem v Bihaču zaradi zločinov, ki so jih pri volitvah leta 1935 zagrešili nad kmeti v vasi Duhoviči v okraju Bosanska Krupa. Pri prvih volitvah je predsednik volivne komisije z vsemi silami pomagal k zmagi Jevtičovemu kandidatu Željkoviču, toda pristašem zemljoradniške stran-ke ge je posrečilo doseči razveljavljenje volitev, nakar so bile ponovne volitve. Predsednik vollv-ne komisije je bil isti in je goljufal na vse prežge za režimskega kandidata. Ker je zastopnik opozicijske lj«te p^testiral, ga je dal predsednik vplivne komisije zvezati in odgnati po orožnikih. Ker eo pa ljudje zunaj protestirali, so jih orožniki naskočili in jih 50 ujeli. Zvezane so jih odpeljali na orožniško postajo, kjer so jih nečloveško mučili, pretepali in sploh z njimi počenjali stvari, kakršne so bile pod režimi Živkovičev, Jevtičev in njihovih oprod vsakdanje. Šele sedaj se je začel proces, ker so kmetje tožili sodišču 11 orožnikov, ki so bili najbolj divjaški. Večina orožnikov je bila pozneje odpuščena iz službe, le eden med njimi, Josifovič, je še v službi. Prav ta mož jo bil največji mučitelj. Razprava bo trajala, kakor poroča zagrebški »Jutamji list«, več dni.
športne vesti
Neprizadeti govorilo o sporu z Gorenjci
Sprejeli smo z ozirom na zadnje dogodke v našem smučarstvu dolgo pismo našega bralca, iz katerega priobčujemo le glavne misli.
Dovolite, g. urednik, da spričo zadnjih dogodkov v našem zimskem športu tudi jaz povem svoje mišljenje. Nisem klubaš, nisem niti tekmovalec in niti kak znamenit športni delavec, ki bi ga ljudje poznali. Skromen nedeljski izletnik sem, ki le od časa do časa zaide na Gorenjskem h kaki smučarski tekmi, da vidim našo tekmovalno mladino in se veselim lepega razvoja smučarskega športa v Sloveniji. Ker pa vsega razvoja ne morem zasledovati sam, zalo pač z veseljem prebiram, zlasti od nedeljah, poročila o športnih prireditvah.
Z velikim veseljem sem vzel na znanje, da je SK Ilirija napravil v Planici novo progo za smuk. Spet lepa in velika pridobitev za ves naš slovenski smučarski šport. Z začudenjem sem nato v dnevnikih bral, da so Gorenjci prepovedali svojim tekmovalcem startati pri tej prireditvi. Nisem mogel uganiti pravega razloga. Z odobravanjem sem pozdravil sklep JZŠZ, ki je ta sklep sistirala. To sem smatral za pravilno. Po poročilu sem nato ugotovil, da se tega sklepa niso držali vsi tekmovalci z Gorenjske. V teh dneh pa spet berem pojasnila GZŠP in — premišljam.
Gorenjci pojasnjujejo: do 14. novembra GZŠP ni bilo znano, da se vrši v njenem okolišu kaka tekma. Pojasnite mi, prosim, g. urednik, čemu je [>olem GZŠP prepovedala svojim tekmovalcem startati na tekmi, za katero niti vedela ni?
Drugič: čemu ne bi smeli biti na Gorenjskem dve tekmi istega značaja v istem dnevu. Komu to škoduje? Moje mišljenje je, čim več tekem bomo imeli, tem bolj bodo naši tekmovalci borbeni in tom več jih bo. Iz tega vidika samo pozdravljam izredno delavnost vseh naših smučarskih klubov, ki so letos priredili tako veliko število tekem. Mislim, da je to najboljše sredstvo za vzgojo naših temovalcev.
Tretjič: Po poročilu tekem v Planici sem ugotovil, da bi gostje-Nemci pobrali vsa prva mesta, če ne bi tekmovali gorenjski tekmovalci. Le Lukane, Zvan in Klein so tedaj rešili prestiž našega športa v mednarodni konkurenci. Vprašam vas, g. urednik, ali bi lo koristilo prestižu našega smučarskega športa, če bi celo na naših smučiščih zmagovali tuji tekmovalci, ki mimogrede povedano, niso najboljši nemški tokmovalci, samo zaradi tega, ker naših domačih sporov ne znamo pravilno urediti doma in na način, ki bi bil primeren.
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje javen natečaj za napravo idejnih osnutkov za Dom onemoglih na Bokalcah. Natečaj je splošen v smislu pravilnika o opravljanju natečajev (»Službeni list« št. 15, dne 22. febr. 1939) m 6e ga lahko udeleže vsi strokovnjaki — državljani kraljevine Jugoslavije.
Člani razsodišča so: dr. Tomaž Klinar, predsednik soc. pol. odbora mestnega sveta, ing. Albert Poženel, mestni gradbeni direktor, Heribert Svetel, mestni višji svetnik, ing. Franc j Tomažič, poobl. inženir za arhitekturo, ing. Vladimir Mušič, mestni viš. gradb, svetnik, arh. Ivo Spinčič, mestni viš. gradb. komisar, ing. Boris Kobe, mestni arhitekt. Namestnika: Stane Likar, član mestnega sveta in tajnik OUZD, ing Ivo Medved, pobi, inženir za arhitekturo. Poročevalec: ing. Pavel GSstl, mestni arhitekt.
Nagrade znašajo: I. nagrada 30.000 din, II. nagrada 20 000 din, III. nagrada 10.000 din, IV., V. in VI. nagrada skupaj 18.000 din, torej vse nagrade skupaj 78.000 din.
Osnutke je treba oddati do 12 ure dne 22 maja t. 1. v mestnem tehničnem oddelku ali na pošto hkrati z brzojavnim obvestilom o oddaji
Razpisani pogoji se dobe od 15. marca t. 1. dalje v mestnem tehničnem odelku, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, vrata 7, proti plačilu 30 dinarjev.
Ljubljana, 1. marca 1940.
Zupan mesta Ljubljane: dr. Jaro Adlešič 1. r.
Ko vse to premišljam, ne morem drugače kakor obsoditi tako ponašanje GZŠP. Prepričan sem, da tako mislijo tudi vsi drugi, ki jim je pri srcu razvoj našega smučarskega športa in GZŠP je tokrat ravnala prenaglo in premalo premišljeno. Meni bi se zdelo prav, da bi Gorenjci spoznali, da ne ravnajo prav. To so v glavnem misli, za katere se mi zdi prav, da jih poudarim kot nepristranski opazovalec, ki želi samo dobro našemu smučarskemu športu.
Maribor
APZ. — V soboto, 16. marca bo priredil Akademski pevski zbor, iz Ljubljane koncert v proslavo 20 letnice naše univerze. Zdi 6e nam, da nihče, ki je poslušal lanski koncert APZ-a, tudi letos ne bo zamudil zaniimve in umetniško visoko stoječe glasbene prireditve. Pričetek in kraj prodaje vstopnic ter programov bomo objavili v nekaj dneh.
Pregled motornih vozil v Mariboru
Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da bo redni letni pregled vseh motornih vozil iz Maribora po točki 4 pravilnika ministretva notranjih poslov z dne 26. sept, 1928, Ur. liet št. 336-100 po za to določeni komisiji dne 6. marca 1940 ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarski ulici v Mariboru. Vsi lastniki motornih vozil iz Maribora se pozivajo, da predstavijo ob določenem času in kraju V6a svoja motorna vozila rad pregleda.
Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj: 1. Prometno knjižico z državnim kolkom 100 din po tar. po6t. 90 a taks. zak, za potrdilo v prometni knjižici. 2. Takso za komisijski pregled v znesku 54 din za vsak avtomobil, odnosno 27 din za vsako motorno kolo. *
Ako bi se lastniki motornih vozil iz utemeljenih razlogov ne mogli udeležiti pregleda, naj se pra-I vočasno upravičijo, sicer ne bodo 6moli voziti z nepregledanimi vozili.
Pomanjkanje petroleja v turističnih krajih
Pomanjkanje petroleja so že v letošnji zimski sezoni težko občutili v turističnih krajih, kjer še ni električne razsvetljave, pa tudi v krajih, kjer so morale zaradi hudega mraza elektrarne ustaviti obratovanje. Hudo prizadete so bile posebno tudi nekatere planinske turistične in zimskošportne postojanke. Temu pojavu se mora posvetiti naj večja pozornost, ker utegne pomanjkanje petroleja v turističnih krajih, ki nimajo električne razsvetljave, škodljivo vplivati tudi na razvoj tujskega prometa v letošnji glavni turistični sezoni. Zato se je Tui-skoprometna zveza »Putnik« v Mariboru obrnila na upravo državnih monopolov in na merodajna oblastva s prošnjo, da se pravočasno pred začetkom letošnje turistične sezone uredi to važno vprašanje in da se turističnim krajem odnosno turističnim obratom, ki so navezani na razsvetljavo s petrolejem, zagotovi možnost zadostne preskrbe s petrolejem. Upaiti je, da bo uprava državnih monopolov za to važno vprašanje pokazala potrebno razumevanje in s primernimi ukrepi zagotovila prizadetim turističnim krajem in obratom možnost brezhibne preskrbe s petrolejem.
S sanmi se še zapeljal v smrt
Maribor, 29, februarja.
Z Mute nam poročajo o nenavadni smrtni nesreči, ki se je pripetila na strmi cesti, ki veže oba dela vasi — Zgor. in Spod. Muto. 261etni kovač Jožef Kos, ki je zaposlen v tovarni železnih izdelkov na Spod. Muti, je nameraval prepeljati meter drv na ročnih saneh z zgornjega dela vasi v spodnjega. Cesta, ki veže oba dela, }2 zelo strma in sedaj vsa zaledenela.. Kos 6e je za šalo V6edel na sani ter se mislil z drvami vred peljati v dolino. Vozilo pa je dobilo na ledu tako Drzino, da ga je na ovinku vrglo s ceste. Ko« je priletel s vso močjo v železno ograjo ter obležal nezavesten, ker je udaril z glavo v traverzo. Prenesli to ga domov ter poklicali sdravnika, ki pa mu ni mogel pomagati. Revež si je strl lobanjo ter je zadobil smrtne notranje poškodbe, pa ie kmalu po prenosu v stanovanje umrl.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- rature v O'		Relativna 1 vlaga v °/,	Oblačnost od 1 1	Veter	Pada- vine	
		. « 'e? J? a t	CD 1 'U-c C c: E			Umor, in kosi	B §	V m
Ljubljana	761-1	11-4	J-0	92	mgi. ir	1)		mmm
Maribor	—	—	—	—		—			—
Zagreb	768 -b	8U	-5-0	90	4	0			—
Belgrad	169-	10-0	-3-0	81	5	0	—	—
Sarajevo	773-ti	9-0	-60	Ji	10	0	—	—
Vis	770 1	12-0	7-0	SO	5	NWj	—	—
Split	769-8	15-0	7-0	70	6	ESE,			—
Kumbor	769 2	18-0	6-0	^0	3	N Es				
Rab	770-6	12-0	7*0	80	10	0				
auiironniv	768-:	IVO	5-0	80	li	NE,	—	—
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Pretežno oblačno, zmerno hladno in spremenljivo vreme. Najnižja temperatura na letališču je — 6° C.
Koledar
Danes, petek, 1. marca: Albin.
Sobota, 2. marca; Simplicij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste — Zaloška c. 47.
Šentjakobčani! Fantovski odsek Ljubljana— Sv. Jakob uprizori v nedeljo 3. marca ob 8 zvečer v farni dvorani zgodovinsko dramo v 3 dejanjih »Kraljev škrlat«. Vabljeni ste vsil
Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, dne 3. marca popoldne ob 5. uri narodno igro z godbo in petjem »Deseti brat«. Nabavite si zato vstopnice, ki so že od četrtka dalje na razpolago v trgovini Sfiligoj.
Predavanje iz domače glasbene zgodovine. Jutri v soboto ob 18. uri bo predaval v Hubadovi pevski dvorani predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice dr Ivan Karlin o sledeči temi: »Razvoj instrumentalne glasbe v Ljubljani s posebnim ozirom na Filharmonično društvo.« Predavanje vsebuje delo od leta 1702 do 1872, ko je bila ustanovljena Glasbena Matica ljubljanska. Predavanje bo zelo zanimivo ter nam bo v najlepši luči pokazalo kulturno življenje v nekdanji Ljubljani. Predavanje spada v okvir proslave 201etnice Orkestralnega društva Glasbene Matice. Vstop prost.
Opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega kvarteta, ki bo točno ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Slišali bomo troje del iz bogate literature komorne glasbe, dela: Mozarta, Zike in De-bussya. Posebno opozarjamo na drugi kvartet, ki je na sporedu in katerega je napisal znani primarij Zi-kovega (Pradeškega) kvarteta g. Rihard Zika, ki je v Ljubljani splošno znan in kot glasbenik visoko cenjen. Člani Ljubljanskega kvarteta so Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Mtiller. Na koncert najvljudneje vabimo, vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
Saint-Saens velja danes neoporečno kot francoski simfonični klasik, čigar dela predstavljajo uresničitev klasičnega ideala ravnovesja med obliko in vsebino, prcnešeno na francoska tla. V njegovih delih se druži izredno občutljiv smisel za formalno zaokroženost z lahkotnostjo invencije, ki je splošno lastna francoskim skladateljem Saint-Saens 2. simfonija (v a-molu op. 55.) zavzema v francoski simfonični glasbi hkrati s Franckovo d-molovo simfonijo najvidnejše mesto, le da je njena glasbena vsebina znatno drugam usmerjena kot Franckova. V nji prihaja do posebne veljave francoska duhovitost, esprit, ki je temu narodu in njegovim umetninam lasten ter ga ne najdemo v simfoničnih delih drugo-rodnih skladateljev. Posebno finale simfonije je po-skočen, na špansko plesno glasbo spominjajoč rondo, ki ga nenadoma prekine reminiscenca iz drugega, adagio-stavka, nakar se zaključi v hitrem vrtincu. To delo_ je stalno na repertoarju vseh velikih francoskih simfoničnih orkestrov. V Ljubljani in v Jugoslaviji sploh bo prvič izvajano na koncertu Orkestralnega društva dne 4. marca v veliki dvorani hočeta Union. Vstopnice za to glasbeno posebno zanimivo prireditev 60 v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Čebelarji — člani) Sladkor za pitanje čebel je dospel. Cena 7.50 din za kg. Dobite ga v Društveni čebelami v Ljubljani, Tyrševa 21.
»Junaški finski narod« je naslov predavanju, ki ga bo imel danes zvečer ob 20 v Frančiškanski dvorani primarij dr M eršol Valentin. Predavanje bo opremljeno s 60 lepimi slikami, ki nam predstavljajo vse zanimivosti dežele, mest, jezer, živinoreje, ribo-' lova itd. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni cvezi in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori v nedeljo, 3. marca ob 20 na društvenem odru igro v treh dejanjih »Naši otroci«, »pisal Vla-donov. Igra je vzeta iz sedanjega časa in nudi mladini, kakor tudi staršem mnogo poučnega in vzgojnega gradiva Ker je za uprizoritev veliko zanimanje, priporočamo vsem, da si vstopnice nabavijo v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12 dopoldne.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Petek, 1. marca: Zaprto.
Sobota, 2. marca: »Strahopetec.« Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, S. marca ob 15: »Princeska in pastirček.< Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 20: »Bdeče rože.c Izven. Znižane cene.
OPERA. — Začetek ob 20.
Petek, 1. marca ob 15: »Nižava.« Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 dinarjev navzdol.
Sobota, 2. marca: »Tosca.« Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova.
Nedelja, 3. marca ob 15: »Lumpacius Vagabundus.< Izven. Znižane cene. Ob 20: »Balet Hrestač ' »Jolanta.« Izven. Znižane cene.
Mariborsko gledališče
Petek, 1. marca: Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20: »Cigan baron.«
Nedelja, 8. inarca ob 15: »Navihanka.« Znižane cene. — Ob 20: »Vdova Rošlinka.« Premiera. Proslava Golarjeve 60 letnice.
Golarjeva ljudska komedija »Vdova Rošlinka* se v novi avtorjevi predelavi v nedeljo, 8. marca, v proslavo 60 letnice avtorja v Košičevi režiji zopet predstavi na odru mariborskega gledališča. Je to Golarjevo prvo večje, pa tudi najbolj uspelo odrsko delo, čigar glavna odlika je ta, da je vseskozi j prepojeno prave domače komike iz gorenjskega kmečkega življenja.
R. L. Stevenson:
Na Južnem morju
In med našim bivanjem je živel na koncu vasi, ki je ležala ob obrežju, v lepi hiši, obdan od velikega spremstva mladih mož, svojih nekdanjih bojevnikov in lovskih tovarišev. V tej druščini je pojav »Casce«, adopcija, pojedina, s katero smo se bili na krovu revanžirali, ter darovi, ki so bili izmenjani med belci ter njihovimi novimi sorodniki, brez dvoma predmet ogorčenih in burnih komentarjev. Spominjali so se, da še niti niso tako daleč časi, ko so vse te stvari veljale nekomu drugemu. V tem nenavadnem dogodku, v tem sprejemu dozdaj povsem nepoznanih, tujih potentatov, je Moipu še pred pičlimi leti igral vlogo junaka in gostitelja; in njegovi mladi možje so kot priznani voditelji druščine različne slovesnosti počaščali s svojo navzočnostjo. In zdaj je moral po zlobni nenaklonjenosti usode Moipu sedeti neopažen v domači hiši; in njegovi mladi ljudje so bili prisiljeni, da so se pri vsej tej stvari vedli kot gledalci, njihovi tekmeci pa so ta čas slavili. Kdo ve, morda je celo mr. Grčvy občutil majhno zagrenjenost nasproti svojemu nasledniku, ko ga je videl, kako se udejstvuje na širokem podi ju stoletne slovesnosti iz leta 1889; vsekakor pa je pomenil prihod »Cascec, ki je bil Moipu zamudil le za nekaj let, za Atuono nenavaden dogodek, dogodek, ki je bil za Atuono ne-navadnejši kakor proslava stoletnice za Francijo; in poglavar, ki je bil izgubil svoj prestol, je sklenil, da se bo rehabilitiral pred vso javnostjo. Mr. Osbourne se je podal v Atuono, da bi tam fotografiral; vaščani so se za to priliko zbrali na trgu pred cerkvijo, in Paaaeua je opravljal, v najvišji meri očaran nad nastopom svoje nove družine, ceremonialnega mojstra. Posneta je bila cerkev s svojo ljubko, fletno arhitekturo, nune s svojimi gojenci, različne gospodične s svojimi prastarimi in le redko neslikovitimi »tapa« oblačili, in oče Oreus v skupini svojih faranov. Ne vem,
kaj vse je še bilo dogovorjeno po načrtu, ko je fotograf nenadoma zapazil, da je v množici prišlo do nekakšne senzacije, in ko se je ozrl okrog sebe, zapazil nenavadno zastavno figuro moža, ki se je pojavila ob robu grmovja ter se jela pomikati proti njemu, povsem ravnodušno in samo ob sebi umevno. Ta ravnodušnost pa je bila brez dvoma le narejena; bilo je jasno, da je prišel Moipu zato, da bi obrnil nase pozornost, in uspeh se mu je posrečil v hipu. Bil je predstavljen; bil je vljuden, da celo prijazen in ves čas neskončno močnejši ter samozavesten: odličen igralec. Končno so mu predlagali naj vendar nastopi v svoji bojni opremi. Zviška je privolil in se je vrnil v onem čudnem, neprimernem in razvpitem okrasju (ki pa je njegovi zastavni osebi pristajal odlično), da se je potem lahko postavljal v krogu svojih občudovalcev ter bil od tega trenutka naprej središče. Tako je Moipu prav za prav izsilil svojo predstavo pred belimi tujci, si je dal kakor lastno uslugo izprositi svoj nastop, nastop v polni bojni opremi ter potisnil svojega tekmeca za igralca drugega razreda na tako vroče izbojevanem odru podeželskega gledališča. Paaaeua je močno občutil ta udarec, ter je spet vzpostavil svojo prednost s temperamentom, ki mu ga ne bi bili nikdar prisodili. Nemogoče se je zdelo, napraviti fotografijo, na kateri bi bil Moipu sam; vsakokrat, kadar se je pred aparatom spravil v veličastno pozituro. se je njegov nasftednik vselej brez povabila na njegovo stran ter vztrajal krotko, toda odločno na svojem mestu. Portret obeh, Jakoba in Ezava, ko sta jela z ramo ob rami drug ob drugem, eden v svojem barbarskem okrasju, drugi pa v svoji skrbni evropski obleki, predstavljati na neki način vtelešeno preteklost in sedanjost njunega oto ka, medtem ko se zdi bodočnost še najboljše in najtočnejše označena v pokopališču, ki nosi pre proste lesne križe.
Mi vsi smo prepričani, da je Moipu svoj bojni načrt skrbno preučil prav do zadnje črke, od začetka do kraja Zvabil je mr. Osbourneja v svojo hišo, vzel iz stare skrinje različna darila ter ci-
tiral očeta Oreusa kot edinega pravega tolmača in pričo. Potem pa je Moipu predlagal popolnoma uradno, da »se napravi bratovščina« z Mata-Gala-lijem — s steklenim očesom, kakor so ne posebno lepo nazivali na otoku mr. Osbourneja. Ta obred je bil opravljen na krovu »Casce«. Paaaeua se je s svojo rodbino prikazal kot popolnoma preprost človek, in njegova bogata darila, ki so bila zelo številna, so prihajala v presledkih večih dni. Moipu pa se je pojavil, kakor da bi hotel podčrtati nasprotje, z nekakšnim fevdalnim sijajem, obdan od svojih privržencev in pristašev, ki so nosili vsa možna darila, od šopov, ki so bili povezani iz brad starih mož pa do pobožnih majhnih katoliških lesorezov.
Tega človeka sem bil srečal že prej v vasi ter sem ga bil zasovražil že na prvi pogled. Njegove poteze in njegovo vedenje so razodevale nekaj neverjetno pobalinskega, tako da me je takoj obšla odvratnost; in kadar je bil govor o ljudo-žrstvu, in se je tiho in grozvito smehljal, včasih celo bahato, včasih nekoliko v zadregi kakor človek, ki se spominja greha, ki je minul brez kakšne motnje, se je v mojo nenaklonjenost mešal pravi, prav zares kar telesni gnus. Vem, da moje stališče ni povsem človeško in da tudi ni spodobno, še najmanj pa za kakšnega potnika. V privatnem življenju se je možak vedel celo odlično. Nekaj negroidnega tako v njegovem značaju kakor v njegovi zunanjosti pa se mi je ves čas zdelo neprijetno. Vendar pa so njegova gnusna usta, kadar se je smehljal, učinkovala mikavno, njegova postava in njegova drža sta bila izrazito plemenita in njegove oči prav zares sijajne. V svojem veselju nad marmelado in »picklesi«, v svoji navdušenosti nad zrcaljenji ogledal, ki so bila razpostavljena po jedilnici in ki so zrcalila nešteto Moipujev ter Mata-Galahijev, se je kazal ljubeznivega otroka. In vendar si nisem svoje sodbe popolnoma gotov: kar je učinkovalo kot otroškost, je lahko prav tako bilo dvoreče pretvarjanje. Njegova olika se mi je zdela vzvišena nad vse dvome, in če se spomnim na vedro raztresenost, s katero
se je bil prvič pridružil naši družbi, ter ga vidim, kako se po nogah in po rokah plazi Čez zofe, ki so bile razpostavljene po kabini ter otipava pliš se dotika postelj ter kakor orjaška, predobro dresirana opica vzklika svoje »Mitais«, sem vedno močneje prepričan, da je vse to skupaj bila le preračunanost. Potem pa se tudi vprašam, če je bil Moipu s svojim vljudnim hlinjenjem tudi res nično tako sam zase in neposreden, in če je bila »Casco« na Markezih tudi resnično tako občudovana, kakor bi nas bili radi prepričali naši obiskovalci.
Svoje slikanje nepoboljšljivega kanibalskega mogotca bi rad zaključil z dvemi, druga drugi na sprotujočima potezama. Kot najljubša poslastica mu je veljala človeška roka, o kateri še vednc tudi dandanašnji najraje govori z ogabno naslado v glasu. In ko se je bil poslavljal od moje žene držal njeno roko v svoji ter drdral s solzami ' očeh v visokem falzetu markezanske boljše družbi svoj poslovilni govor, je pri njej zapustil nekakšen sentimentalen dojem, ki ga še doslej nisem nr utegnil, ne mogel prav razumeti.
V najem:
Hiša na nizkem otoku.
Čeprav otok Fakarava ni bil nikdar prav po Bebno gosto naseljen, sem ga našel po vrsti slučajev tako zapuščenega, da ni niti en sam človeški glas več oživljal mrtvih ur. Sli smo na sprehod skozi mesto, ki je bilo podobno dobro vzdrževanemu javnemu parku, med vrstami zaklenjenih hiš, ne da_ bi mogli opaziti magari le en sam listič v kakšnem oknu, listič, ki bi bil dal sklepati o tem, da je notranjščina teh poslopij nemara ali naprodaj ali pa za v najem, in ko smo končno obiskali guvernerjevo poslopje, nas je sprejel guverner mr. Donat, ki je bil čisto sam, ter nas pogostil v sejni dvorani in na sodnem dvoru onega širokega polotoka med gorami — sredi med kupi sodnih povabil in davčnih pozivov.
(Nadalievanie.)
Za Jugoslovansko tiskamo t Ljubljani: loJe Kramar!*. — Izdajatelj: In* Jote Sodja _ n red n fin Mirk« Javornik — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Uhaja ruk delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. sa inozemstvo 26 din Uredniitvo: Kopitarjeva ulica 8/111 lelelon 4001 do 400&, Uprava; Kopitarjev« ulica *
Neka ameriška letalska družba je začela pobirati po raznih krajih pošto tako, da letalom sploh ni treba pristati. Pošto obesijo na določenem kraju na vrv, napeto v zraku, letalo pa vleče za sabo dolgo žico, ki vrv in poštno vrečo na njej zagrabi, nato pa pilot pošto potegne v letalo. S tem je poštni promet z letali omogočen dejansko do vsakega in od vsakega kraja.
porazu Nemcev na zahodni fronti se je princ Friedrich zahvalil za krono, preklen jo je sploh dobil.
Majhen, toda zelo zanimiv nemški pohod na Finsko je bil izvršen pod poveljstvom Rii-digerja von der Goltza. Divizija je obstojala iz treh lovskih bataljonov in treh konjeniških enot z nekaj baterijami.
V aprilu leta 1918 so se nemške čete izkrcale na polotoke Hangoe. torej na isti točki, ki jo danes Rusi brezpogojno zahtevajo zase. Od tod je napredovala nemška vojska proti Helsinkiju, ki je bil zavzet s pomočjo nemške mornarice. Majhen nemški oddelek se je izkrcal vzhodno od Helsinkija v Lovisi in Kotki. Nato se je začel prodor proti severu, kjer je prišlo do dveh bitk pri Lahti ju in Tastehusi. (20. oziroma 26. aprila.) V teh dveh bitkah je prišlo, kakor-piše Ludendorf, »zaradi dobrega sodelovanja nemških in finskih čet do zmage nad rdečimi.«
Političen pomen nemške pomoči za Finsko je bil izredno pomemben. Nemški vojaški inštruktorji so organizirali finsko vojsko. »Ustvaritev nove vzhodne fronte,« tako piše Ludendorf, »je bila preprečena ali vsaj odložena na kasnejši čas.«
Danes imamo spet novo vzhodno fronto, katere nevarnost razume danes vsa Evropa in ki že postaja problem vse »Evrope«.
Interesi varnosti in imperializma
O izzivalni metodi, s katero so začeli Sovjeti vojno proti finskemu narodu, ni treba izgubljati besed, kakor tudi ne o cinizmu, s katerim je Molotov ob začetku sovražnosti_ izjavil, da med Sovjeti in Finci sploh ni vojne, oziroma da Finci ogrožajo ruske interese... Nedvomno je resnica, da finski narod ni razpoložen prijateljsko napram Sovjetom. Danes po teh dogodkih v zadnjih treh mesecih je pa nedvomno, da je še tisti majhen odstotek ruso-filov na Finskem izpremenil svoje mišljenje. Že volitve 1937 so to pokazale v vsej jasnosti. To so Sovjeti brezdvoma tudi dobro vedeli. Toda čemu so vendar napadli malo Finsko? Nevarnost, o kateri smo govorili malo poprej, prav gotovo ne pride v poštev. Nemčija je danes vsaj navidez v najprisrčnejših odnosih z rdečo diplomacijo in se Rusom prav gotovo ni bilo treba bati nevarnosti s strani Nemčije. Ostane nam torej samo še razlaga, da hoče današnja Rusija in njem rdeči mogotci za vsako ceno uresničiti vojaške cilje stare cari-stične in imperialistične Rusije.
laročajte Slovenski dom!
Vzgoja nemških letalcev
Vzgoja nemških letalcev po nemških listih:
Nemčija se je odločila svojo nadvlado v zraku, ki jo je do danes že v vojni pokazala, tudi v bodoče obdržati in še bolj okrepiti. Toda moč v zraku ne zavisi samo od industrije in oborožitve v zraku; preskrbeti se je treba tudi s kadri dobrih letalcev. Zaradi tega je minister za telesno vzgojo naroda izdal naredbo, v kateri predpisuje, da se morajo ljudske in visoke šole še intenzivneje posvečati pouku iz letalstva, da tako v učencih vzbude ljubezen do letanja. Ta odlog ministra se je raztegnil tudi na posebno uvaževanje, fizikalnega, matematičnega, zemljepisnega, biološkega in kemičnega pouka ter učenje tujih
t’ezikov; vse to le v korist bodočim letalcem. Jčenci naj se vadijo v izdelovanju modelov, letanju z brezmotornimi letali, dalja s pravimi; delajo naj v skupinah po strokovnih šolah. Ves šolski pouk po različnih strokovnih šolah naj bo prirejen le v namenu povzdige ljubezni do zračnih višav.
Radio
Program radio Ljubljana
*' marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Po ledeno-morski cesti v polerno noč (Vikt. Pirnat) — 12 Iz domačih vrtov (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncer slov. skladateljev (Radij, orekster) — 14 Poročila 18 Ženska ura: Kulturni problemi slovenske vasi (ga. Milena Premrou-Moborič) — 18.20 Operne fantazije (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Izseljenska poročila (Vikt. Plestenjak) — 20 Koncert francoske glasbe. Sodeluje Sl. Korošec (flavta) in Radij, orkester — 21.10 O sonati. Predavanje (Koporc Srečko). Klavir, točke (H. Seifert) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Polka je ukazana (lahka glasba na ploščah).
Drugi programi
Petek, 1. marca: Belgrad: Zagreb : 20.30 Zab. konc. — Bratislava? 19.40 Slovaške koračnice — Sofija: 19.50 Opera — Angleške postaje: 22.10 Kabaret — Beromiinster: 20.45 »Romeo in Julija« — Budimpešta: 20.50 Ork. konc.
— Bukarešta: 19.35 Opera — Francoske postaje: 20.50 Ork. konc — Trst-Milan: 21.10 Ori-jentalska gl. — Rim-Bari: 21.10 Simf. konc. — Florenca: 21 Wagnerjeva opera »Lohengrin«
— Sottens: 20 Zbor in ork.
Raistava v slavo rdeče vojske
(Od 20. do 29. februarje je bila v Moskvi razstava rdeče vojske, kakor poročajo listi. Na razstavi je bilo med drugimi razstavljenimi predmeti videti tudi
ruske krogle
(Izvlečene iz hrbtov lastnih generalov.}
Vrhovni svet angleških socialističnih delavskih organizacij je včeraj dal 250.000 dinarjev za nakup življenjskih potrebščin za Fince. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj so za finske socialiste storile naše levičarske delavske organizacije, ki so pred nekaj leti tako zavedno pobirale obvezni davek za rdečo špansko vojsko.
Ozadje borbe Sovjetske Rusije z malo finsko državo
Za geopolitičen položaj Rusije je nujno potrebno, da ima svoja oporišča za razvoj svojega gospodarstva v Vzhodnem morju. Rusko gospodarstvo je v Črnem morju utesnjeno 7. Dardanelami, ki so v turških rokah, na Daljnem Vzhodu nagajajo imperialistični Japonci, v Ledenem morju je ledu, v Vzhodnem morju pa je bilo do pred kratkim še polno tujih držav. Rusko gospodarstvo je torej pred rusko-nemškim dogovorom razpolagalo samo z enim pristaniščem na najskrajnejši točki Vzhodnega morja.
Vstop Rusije v veliko svetovno gospodarsko politiko je seveda takoj izzval nujno potrebo, najti si potrebnih pomorskih oporišč. Seveda se v mesecu avgustu leta 1939 Sovjetom niti sanjalo ni, da bodo svoje zahteve na Vzhodnem morju tako hitro in brez vsakih žrtev uresničili. Toda Čim so Sovjeti dobili svoja oporišča v baltskih državah, se je spet uresničila stara resnica, »da človek dobi tek, kadar je.« Sovjeti so začeli zahtevati mnogo več, kakor so že dobili in si hočejo osvojiti ves Finski zaliv. Tod so pa naleteli na suvereni junaški finski narod, ki stanuje na severnih obalah tega zaliva. Sovjeti so zaradi svoje pogodbe z Nemčijo takoj začeli računati na Finsko, ker so bili prepričani, da Nemčija v sedanjem političnem položaju nikakor ne bo pomagala Fincem, dasi bi morda to v drugačnem položaju gotovo napravila.
Sovjetski imperialistični cilji
Od prvega trenutka, ko je Sovjetska diplomacija stavila svoje zahteve baltskim državam in kasneje junaški Finski, je bilo jasno, kakšni so najnovejši cilji sovjetske politike. Rdeča Rusija se je spet odločila, da bo šla po kolovozu stare caristične osvojevalne ideologije in da hoče te cilje dejansko tudi uresničiti z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Prvi znaki rdeče diplomacije so bili oaa/.ni že lansko pomlad, ko je sovjetsko zastopstvo v Društvu narodov moralo zavzeti stališče^ o finskem predlogu, ki je stremelo za oboroževanjem Aalandskih otokov. Rusi ro ta finski predlog odbili. Svoje stališč«? so utemeljeval1 s tem, da bi finske trdnjave r.a Aalandskih otokih predstaviii/e mamilo za katerokoli., velesilo, ki bi skušala napasti Rusijo z Vzhodnega morja. Istočasno je sovjetska Rusija Fin^ ski tudi povedala, da ne more verjeti, da bi se Finci resno zoperstavljali nameram teh velesil. Vse to se je tedaj seveda nanašalo na spor Sovjetske Rusije z Nemčijo, kajti tedaj ne bi mogla biti nobena druga velesila v Vzhodnem morju nevarna za Rusijo. Sedaj pa, ko je Nemčija močno vezana drugje, to ^seveda sploh ne prihaja v poštev. Nemčija danes v svojem položaju ne more preprečiti rdeči diplomaciji in rdeči vojski ponovno osvajanje vseh tistih položajev, ki jih je morala Sovjetska Rusija v svoji nemoči po svetovni vojni pustiti. Sedaj pa rdeča vlada z
brezobzirno krutostjo izkorišča ugoden političen položaj. Napram baltskim državam so Sovjeti samo z grožnjami dosegli vse. kar so hoteli. Junaškemu finskemu narodu pa grožnje niso zadostovale, zato je moral Stalin nastopiti z najskrajnejšim sredstvom — z orožjem.
Cilj sovjetske politike je brezpogojno go-spodstvo nad Finskim in Baltiškim zalivom, nad vzhodnim in severnim delom Vzhodnega morja. Ta cilj hoče danes sovjetska politika doseči za vsako ceno. Težnja Rusije po odprtem morju je mnogo starejša, mnogo močnejša in bolj naravna od sleherne težnje, s katerimi operira Nemčija v zadnjih petdesetih letih v svoji politiki Nujna posledica vsega je naslednja: ko bo rdeča Rusija končala s Finci, bo začela misliti na Švedsko in Norveško. Težki in kruti časi so nastali za male države.
Finski problem v očeh nemške politike
Da moremo prav razumeti, kako gledajo nemški politiki na finski problem, se moramo spomniti dogodkov ki so se dogajali v 1. 1918. Ko je proti koncu leta 1917 boljševizem prodrl tudi na Finsko, je general Mannerheim — ki je med drugim v svetovni vojni napravil Rusom velike vojaške usluge — napadel in razorožil 18. januarja 1918 boljševiške čete v južni Finski in začel z znamenito finsko osvobodilno vojno. Mnogo mladih Fincev je bilo že od leta 1915 v zvezi z Nemčijo in so kot njeni vojaki sestavljali glavni del 27. pruskega lovskega bataljona. Mannerheim je 29. marca v napadu zavzel Tammerfors, kjer so se branile rdeče čete. Toda za osvoboditev vse Finske so bile »bele« čete preslabotne. Zato so se Finci obrnili za pomoč k Nemčiji.
Zanimivo je in zelo značilno, kako je nemški pohod na Finsko razumel general Ludendorf. Slednji piše v svojih spominih: »Nemčija je ugodila finski želji in ji poslala na pomoč svoje čete, da bi s tem prsprečila ustvarjenje še nove vzhodne fronte.« Na nekem drugem mestu piše Ludendorf: »Naše čete so šle na Finsko, ne zaradi finskih interesov, ampak izključno zaradi nemških interesov,«
Ludendorf je dobro vedel, da bi Finska, če bi jo zasedle ruske rete, mogla predstavljati jedro nove velike vzhodne fronte in je po pravici videl v tem veliko in trajno vojaško nevarnost za Nemčijo.
Nemci preganjajo boljševike
Suverenost Finske in njeni prijateljski od-nošaji z Nemčijo so predstavljali važno politično zagotovilo za bodoča obračunavanja z Rusijo. To je bil tudi razlog, da so po končani osvobodilni vojni mnogo govorili o finskem kralju, ki naj bi bil po poreklu iz nemške vladarske hiše. Tn v resnici je 9. listopada izbral finski narod za svojega kralja princa Friedricha Karla von Hessena. Po vojaškem
skok na smučeh — kdo v«, ali ]e prostovoljen?