_.-/- -^, 262 r,— - -¦------ -, Spomenik. Priobčil Fran Pogačnik. Besede značijo: | a | 1. soglasnik, I a | a j a I "»- ¦¦¦ - 2. čebelni pridelek, - ,"' ' x. | a 3. predlog, . ¦ ¦ . .'•--•••.. ^ a a cl\ 4. del obraza, ¦ . . . ' c d e e e 5. poštno vest, • •• ' e e e e e 6. rogato žival, e e i i i 7. jesensko roso, j j j k k • 8. drevo, ... k k 1 I 1 9. večji kraj, m m m n n 10. apostola, nnnoio 11. sovražnika naših dedov, o o o o p ' 12. žuželko, .'.,'• p p p r '' r 13. nočnega metulja, ..'.. | r r s s s s š I___ 14. kokošjega poglavarja, Ittttuuvjvzl 15. sorodnico. Po sredi dol čitaš ime slovenskega rodoljuba in učitelja. Rešitev in imena rešilcev priobfimo v prihodnji številki. Otroško srce. • na leto (dolar 5 kron) in se je letos povečal za 6 milijonov dolarjev. 140 zdravstvenih Delovanje srca se vrši v prvih letili jako nadzornikov ima dovolj posla, da prijavljene hitro, pn tem vplivajo v veliki meri zunanji učence pregleda ter one, ki so bolni, takoj vtiski, kakor n pr. strah. Povprečno je udarcev izključi iz šole. žile v prvih mesecih 120 do 140 v eni minui, v drugem letu 100 do 120 in med trctjim in v . . .. . šestim letom še vedno več kot 9d; šele ko vonj v STaroslu dobimo druge zobe, se približujejo srfni utripi pri starih |jUdeh se zmanjša bistrost onira odraslih Ijudi, namreč 72 im udarcem v čutov o vidu in o sluhu je napravil doktor eni minuti. Vaschide točna raziskovanja na šestinšest- c/in nnn * im ii. ..„1 desetih starčkih, ki so bili v oskrbovalnicah. 640.000 šolskih otrok. prjše, je do ^ da os,abj ^, yonj y ^ V novojorške ljudske šole se je letos rosti jako bistveno. Med temi je izgubilo 24 vplsalo 640.000 otrok, to je za okroglo 100.000 skoraJ popolnoma vonj, in sicer 15 med 36 več, nego ima Kranjska prebivalcev. Za toliko moškimi in 9 med 30 ženskami. število otrok nima mesto dovolj prostora, ako- ravno je v Novem Jorku 600 šolskih zgradb q porabi zraka. Zaraditega je 60.000 otrok prisiljenih, da pri- sostvuje samo poldnevnemu pouku. V zadnjih Odrasel človek izdiha v eni uri 20 litrov letih so zgradili 26 novih šol. V novojorških ogljene kisline. Ta količina lahko torej napolni ljudskih šolah poučuje 17.000 stalno name- po preteku ene ure prostor 20—30 kubičnih ščenih učnih oseb in 1000 pomožnih učiteljev. metrov, t. j. sobico, in bi bilo seveda nemo- Proračun za šole znaša 33 milijonov dolarjev goče več obstati človeku v nji, ako bi bil — 263 .^ prostor popolnoma zaprf, da ne bi mogel nič manj nego petindvajsettisočkrat izleteti, da vstopiti sveži zrak vanj; to pa je praktično nabere en kilogram čistega medu. Za sto kilo- nemogoče, zakaj zrak prihaja tudi skozi naj- gramov je treba dva milijona in pol izletov. manjšo luknjico, toda iz tega lahko posnamemo Res, velikansko delo za tako stvarco kot je svarilo, da je neobhodno potrebno prezračiti čebela! zaprte prostore večkrat na dan poleti in pozimi. Papirnata obleka. Morska sol. V veiikih mestih na Japonskem slane $mmmm msmm Marljive čebele. Kako dolgi bi zrastli nohti. Zares se more človek učiti pridnosti od Neki angleški časopis je rešil to važno čebelice. Mala čebelica mora neumorno delati, nalogo. Noht na roki zraste pri navadno raz- da znese skupaj en kilogram medu. Pri vsakem vitem človeku v '/3 leta za 1 in pol palca. izletu nabere samo 5 desetink grama te sla- Pri 70 letnem možu se sme računati, da si je ščice. Za sto gramov potrebuje torej dvetisoč svoje nohte porezal 186 krat v vsem življenju. izletov. Šestdeset odstotkov tega medu pa je Ako pa bi tega ne storil, bi nosil 77 in pol voda, ki izhlapi v satovih. Torej mora čebela črevljev dolge nohte.