NOVEJŠE  »CVETKE«   S  SOSEDOVEGA   VRTA
V zadnjem času pogosto slišim v našem društvenem in družabnem govoru besede in besedne zveze, posnete po srbskem in hrvatskem jeziku. Zaradi enako-zvočja so prenesene k nam, ne da bi se govorci zavedali, da nekatere pomenijo pri nas nekaj drugega. N. pr.: razprava po poročilih — mišljena je razprava o poročilih, saj nihče s tem ne namerava ugotavljati, da razprava sledi poročilom; častiti koga — gostiti koga — se vedno bolj trdovratno oprijema našega vsakdanjega govora; sto po sto — stoodstotno; koristiti kaj (n. pr. vozne olajšave) je v slovenščini nepravilna zveza; šlo bi: izkoristiti in okoriščati se, izkoriščati pa že manj zaradi peiorativnega prizvoka, nemara uporabljati?; veza namesto zveza; na vprašanje: Kam potuješ redno dobivamo odgovor: Za Maribor, pravilno v M.; večkrat si še prevajalci lei>oslovnih del v naglici ne vedo pomagati pri shrv. deležniku zahvaljujući in ga tudi v iprevodu uporabljajo zahvaljujoč, čeprav je pravilno le: zaradi, po, v vlaganje —• trud, prizadevanje (po zalaganje, zalagati se SP označuje s križcem in predlaga zavzemati se) — ima pri nas zgolj predmetni pomen, kot vlaganje papirja, sadja, denarja; tudi fraza bilo je govora — govorilo se je — ki že lep čas straši pri nas, prihaja od sosedov, podobno voditi računa — računati s čim, upoštevati kaj; vedno znova se ponavlja napačna raba: o tem smo razgovarjali — smo se pogovarjati itd. Za vse to ima že Jurančičev slovar domače izraze. Leopold stanek
254