î Ici J »ko PROSVETA •MV t. UmtfsU An OffW» «I publlevilo«! MAI tWulk LawnSat» A«» T«M«m, Rock »*H 4M4 GLASILO SLOVENSKE NAROQNE Pi ago, IttV torek, 29 PODPORNE JEDNOTE LETO-TRAR IT I K MK M Al 'Ipttoil I« 00 Tsarl» Chicago, . oktobra (October 29), 1929. STEW -NUMBER 254 I. ur». of Oct. 1, 1117. N •I itpecid r«U of 4. Uli. dik a Sovjrti po t rmbijjqjo 50,000 izdajalcem z lta mi Vsako leto ugrabi 2000 «Mari dkih državljanov italijanake narodnosti. Potom fatiatftčne lige pa Mri reži» strahovlado med ameriškimi Italijani Washington. — (P. P.) — Veliko senzacijo je vzbudil med senatorji in kongresniki članek "Mussolinijev ameriški imperij", ki je objavljen v november-ski izdaji "tfarper's Magnzina". Članek je vzbudil večjo pozornost tudi izven vladnih krogov in na državni department žo prihajajo profceetiprofci Mussolini-jevemu poitalijančevanju v A-merilci rojenih Italijanov. Ker je članek veliko odkritje za marsikaterega Amerikanca, prihajajo protesti od raznih Ntruj. Proti poitalijančevanju ameriških Italijanov, ki jih Mussolini smatra za svoje podanike, pa bili rojeni v Italiji ali-v A-meriki, protestirajo naii patri-(tje, ki so drugače njegovi zavezniki. Protesti prihajajo tudi od nasprotnikov Mussolinijeve-ga režima. Članek pravi, da Mussolini u-grabi vaško leto 2000 ameriških državljanov italijanske narodnosti, naturaliziranih fn tukaj rojenih. Njegova roka pade po njih, ko pridejo na obisk v Italijo. Nekatere porine v vojaško službo, svoje kritike pa v zapor. Kritizirati Mumolifiijev re-¿im je gržavni greh, ki se v Italiji kaznuje s strogim zaporom, pregnanstvom ali smitjo. Ker imajo črnosrajčniki svojo organizacijo tudi v Ameriki, je Mus-wlinijev režim Amt f>ravi teror med a lijani.* Terorizira duhovne, tr-povce in posamezne delavce. Cankar pravi, da je že mnogo italijanskih delavcev, ki eo nasprotniki Mussolinija, izgubilo ielo. Ker je liga jako močna rM italijanskimi priseljenci, izdaja močan pritisk na njihovo življenje. Ako trgovec ne aim->atizira s težnjami črnoerajčni-raviti le z bojkotom. Fašistična liga Uri veliko pro-Ugando proti podrtavljenju ita-ijanskih imigrantov. Mussoli-lijev režim sploh drugega dr-»vljanstvn ne priznava kot ita-uanskega, namreč za svoje "po-Uike", za katere smatra tudi •tujih državah rojeni Italijane, rinte, ki vzamejo emeri&e dr-*vljanskc pravice, fašistična 11-'a P^liMi za renegate, kar je italijanake Vlade državni in Je torej kaznjivo deja- ije. Mussolini je celo toliko prediv *n, da tirja davek na samoe od '•eh ameriških Italijanov, nam- * neoženjenih oseb moškega N* Ta davek iztlrja v domo-"J1 06 «vojcev prizadetih oseb. mormscije v to svrho prejema « fašistične lige. T: r Ta orgenjMdj^ se v mnogih lu,,«Jih poslužuje tudi ameriš-1h ljud^ih šol, v katerih obdr-fašistične šole. Tukaj roja-l,m otrokom italijanskih star-ev vtepe v glavo pokornost do rn"Jajčnega režima. Glede vprašanja prisilne vo--lužbe ameriških ItaMJa-»v je kongres lansko leto spre-rr«oludjo, U navaja ameri-vt*do, da sklene takorrano munit«tno pogodbo ž Italijo ozi-mk * vsem) državami, Id kna-! vojsški sistem raztegnjen tu. svoje nekdanje podanike, v tujih državah. Ditnv-i ni v tem ozira SS nokmm I Italijo. L1"* ja najbrfte najti tV b" ! r »len* v Kinm ^ ^ * T* ^ueeoMnijevege režima bil FteUhcr Iz r ,vivsnije. ki hrepeni posUU f "raki kandkST ^ * Trt iz pitubur* k' * '»Mro Ho predložit bobia in trobi Sedemletnica pohoda v Rim. Pa- šisti vprašujejo Francijo, če * hoče vojno Rim, 28. okt. — Včeraj aa bile v Rimu in po Italiji apet parade, zastave, pokali ao topovi, zvonili zvonovi, avetile ao ae Črne arajce in Muaaolini je govoril z balkona svoje palače "Venezia" 60,000 črnim srajcam zbranim na trgu. Bila js sedemletnica pohoda fašistov Rim, ko so osvojili vlado in pro* klamirali diktaturo v Italiji. "Italija je danes to, kar sem hotel, da bo — dežela oborožena v srcu in roki, armada driav ljanov in vojakov, ki je pripravljena za delo in vse kar pride,*' je grmel Mussolini in pozival ves svet, naj vidi, da ima Italija zobe in naj se ves sovražni svet čuva! Dalje je rekel, da ne more obljubiti črnim arajcam nič dobrega niti v sedmem letu, kajti položaj je slab za vso Ev-ropo in ves svet. Fašisti so divje aplavdirali in kitili njegov govor z medklici. Najbolj, jih je navdušil, ko je dejal, da ima fašizem po sedmih letih še vedno toliko korajše, da "lahko izstreli dobro namerjen svinec v hrbte "izdajalcev." S tem je namignil na eksekučijo Jugoelovana Vladimirja Gorto-na v Pulju, radi katere so bile lfteakva, 28. okt—E. J. Kvi-ring, podpredsednik Gncplene. to je driavne komisije, ki dela načrte za ekoaomako rekonstrukcijo dežele, je rekel t« dni pred grapo ameriških inženirjev, da aa adaj tadeluje načrt, na podlagi katerega ae ima Ruaija v prihodnjih dvajeetih letih pretvoriti v največjo industrijsko silo na svetu, ki prekosi tudi Ameriko v produkciji. Toda aa izvedbo tega načrta potrebujejo aovjeti najmanj 60,000 ameriških ia dragih inoaem-akih inženirjev. armadi je bolJAi zaslužek ia krajM delovai|( kot v tovar nah, pravi vojni departaaeat Nevi akstkieiji kifaÉov Ib dr«gib v Risi)! B^ t' Jbi^g^, j, gX in Zadaje čase prihajajo pogoato-ma vesti o draatični akciji ao-vjatov proti kmetom, ki nasprotujejo kolektivnim far- Moakva, 28. okt. — Današnje vesti se glase, da je bilo zadnje dni ustreljenih 26 kulakov (premožnih kmetov) v raznih krajih Sovjetske unije, ker so nasprotovali vladni kampanji organiziranja kolektivnih kmetij. Dru gi ao se uprli odplačevanju dav kov v žitu. V Vasi Gari blizu iVanovke-Vozinježenska sU tjila kadnji teden ustreljena dva duhovna pravoslavne cerkve in dva kula-ka, ki ao vodili upor proti krajevnim oblastnikom in komunistični organizaciji radi tega, ker je bilo pokopališče uključeno v maje kolektivne kmetije. 1 Penki «ta bila aatre- Zadnje je veljalo antifašistom V Franciji, ki hoteli ubiti italijanskega kron-princa pred nekaj dnevi v Belgiji. Fašistovako časopisje te dni besno napada Francijo radi belgijskega incidenta. Najbesnejši je ultrsfsšistični "Impero," ki vprašuje Francijo, če hoče vojno. Vsi listi zahtevajo, da mora francoska vlada izgnati vae pro-t {fašistične Italijane iz Pariza in drugih kolonij. "Francoski listi smešijo Ita-Ujo in organizacije, ki kujejo zarote proti duceju (Muesolini-ju) so dobrodošle na Franco-skem," piše Impero. "Francoska sodlACa oproste največje morilce. Francozi ae norčujejo iz naših tmag in aapiraclj. Kaj vse to pomani? Kaj hočejo FrancozfaT AH hočejo vojno? Italija ie vedno kazala avojo dobro voUo, vodno pa ne bo trpela tega. Matteottijeva (aocia-liaUčna) organizacija v Parizu mora biU razpuščena! Ali mora Francija izgnati zarotnike proti fašizma iz Pariza, ali pa mi sami najdemo pot, da jih izie-nemo!" Milijonar Pantagea kriv po- Los Angeles, Cel. — Alexander Paatagas, stari multimiUjo-nar in «maki magnat, je bil pred sodiščem spoznan krivim, da jo hotel posiliti 174etno Eunice Pringle, ko je prišla k njo-mu radi službe v filmih. Kasen za njego* zločin je zapor od snaga do KO lat Obravnava, ki je bila pre&Mtt senzacije po vsej Meli, je Wala tri tedna. Pan-tagesovs lena je tudi WU pred krstkim flfeaojens r zapor, ker je z avtom do smrti povozila japonskega vrtnarja. . požgala žito, kakor da bi gn bila dala vladi v obliki davka. V Taakovaji je bilo ustreljenih pet kulakov, ki so umorili dr Žavnega pobiralca ži^a. V provinci Novoslbirsk Je bilo pet-najat kulakov ekaekutlranih radi požiga, in teroriziranja drugih kmetov. Par sto oseb je bilo obsojenih v zapor. da ur Sirotišnicam rinejo sprijena živila St. Louia. — Zgodovina me-ssrskegš trusta je jako peetra. Mesarji so se posebno ovekove-Č1U v raznih vojnah z njem vojaštva a sprijenim som. Sedaj skušajo svojo srečo poskusiti tudi pri sentlouiskih sirotišnicah, katerim skušajo vriniti napol gnilo maso In sprijena konzerve. Zadnji teden ao uradni*! saaigli 12,644 škatelj konzerviranih ftivil, ki so prišla od nekega trgovca na debelo. Trgovci ia mesarji preže tudi na mestne bolnišnice, katere so zavrnila še več pošiljatev sprijenih potrebščin. Postave, Id bi pod kaznijo fabranjsvsla take lo-povščlne, ni In trgovci radi tega enostavno smatrajo mestne zavode za smetišča. Mihraukee «vade starostno pokojnino Mihrsakse. — Okrsjni nečel-niški odbor js sklsnil s 17 proti 3 giseovom, ds uvsds za milw§u-škl okraj sistem starostne po-kojnine v smislu državnega zakona. Zakon določa, da država trpi polovico stroškov za Izplačevanje pokojnine In drugo polovica pa okraj, Id jo uvede. Pokojnina aa prične izplačevati potrebnim osebam 0 70. lotom starosti. Dnsvns podpors znaša en dolar. Pritisk na okraja! odbor sta storili socialistična stranka in Oid Age Security liga. Lewlstown, Pa. — (F. P.) ~ Za mladeniče je armada in voj na mornarica vefiko boljše me ato nego delo ¥ tovarnah, poeeb no pri Vflcoae Rayon kompanij* Zaslužek je bcijši, delovni čar je kraj« In tudi *odočnoet je ve-liko lepša, po katrdiki vojnegr departmenta. Pri Viscose kompaniji v La wistownu je tedenski zaslužek od $16 do fS» za 56 ali 60 ur dela Pojasnilo, ki ga daje pam flot vojnega departmenta In na borni oficirji, pravi, da je mla denič na alahAcft, ako dela v to varni kot ako aluži v armadi. "Tvoj zaslužek znaša |16 m teden ali $66 na meeec," prav pamflet vojnega departmenta "Delati moraš ur na dan. Imaš ifdo od 8 do 11 K le malo časa ti ni razvoj. Kadai zabavo in telafni razvoj ta pograbi bolezen, preneha? dobivati plačo in stroški sa na glo zvišajo. Ndporno delo ni ko ristno za telo «it tudi krajša živ Ijenje. l"Kako priliko imaš v tovarn za promoeftio^in za dosego večj< plače? Kaj bo s teboj, ko dose žeš M fet starosti? BUtistik/ jokazujo( da nahaja v pro pasti nad »ddstotkov ljudi pre ► 66 let." int na ta vpra da v armadi n dtta dosežejo 66 Vojni šanja vanje, zdravnika in podobno Najnižja plača na mesec znašr $21, k! jv«ttt preostanek In pri-lika sa liavredek je velika. Naborni oficirji mladeničem te u-godnosti še posebno povdarjajo Razlika med materialnimi ugod noeti vdjaka fn rajonsksga al' pa navadnegs delavca v drugih industrijah js najbrfte v skladi' s sliko vojnega departmenta. Na drugi strani je propaganda vojnega departmenta v velikem naaprotstvu a peamijo trgovskega, zaktadniškega in celo delavskega departmenta, ki prepeva-jo o velikih plačah ameriškega delavatva in o veliki proeperits-ti ameriškega ljudetva. New nlh Stavka še ni I w Orteana. — Stavka oeat-rjev v New Orlean au očlvfdno še nI končana. Zadnji teden je korakalo v sUvkar-sklh demonstracijah deset tisoč delavcev, Id eo nosili času pri» Imeli eo tudi po- I cijo, Čeear se v n! zgodilo. Na stavki polovica Želesničar- Townler vodi boj preti prohlbl-^ d JI Wllliston, N. D. ~ A. C. Town-ley, Id /¿ organiziral in vodil Ne. strankarsko ligo, se je ssdaj vrgel v boj proti prohlbiciji v se-vernem deld Srednjega zapada. V North Dakotl bo imel serijo debat e kongresnlkom Upeha->m iz Oeorglja. Townley je predsednik sksekutivs Ameriške mperenčne lige, Upehsw pa nosi zaetavo Protisolunsks lige. Socialist bo morda britoki poslanik p Amoi iki Waahington, D. C—V tu-kajšnjlh diplomatičnih krogih ee govori, da bo Sir Oswald Moaley, znani mladi plemič ln aktiven socialiet, imenovan angleškim poalnnikom v Wa-ehingtonu. Sedanji poslanik. Sir Same Howard, bo upokojen. Moaleyeva žena Cynthia, tudi aktivna aeelaHatka, je Mi lorda Caraona In vnukinja čl-kaškega milijonarja Levi Z. Lelterja. Morilci May Wigginsove V Gastoniji oproščeni JnKOslovaaka Mis Ha- Ueljske Brüns Caa aa urtanevltev delavske St. Paul, Mlnn. — (F. P.) — Nasprotovanje ameriških unij ikih voditeljev ustanovitvi delavske atranke, predvsem Oree-10v govor na ladnjl konvenciji %DF, Je lzval vroč komentar od «tranl "MinneaoU Union Advokata." Wllliam Mahoney, ured-lik unijakega glaaila, pravi, gle-ie atališča federacije med dru-rim tudi Bledeče! "Konservativni delavski vodi-elji v Združenih državah se dr-Ujo starih tradicij in se ne zga-lejo kljub vaaj kritiki. Kake in-ipiracije vidijo v tem stališču, u nerazumljivo. Predsednik ireen pravi, da bo ameriško de-avatvo še za delavsko stranko, ¿adar pride čas! Zgoditi se bulo morali seved* Čudesi, prodno je bodo zdramil! nekateri naši •od I tel JI ln sposnali dejstvo, da .remo v oči situaciji, ki zahteva love fl# CNMPlUi^' ^ j _ ___^__s____-__a.__ nu polomu. Razmere sa ustanovitev delav tke atranke so srele In Ameriške ielsvaka federacija bi nlogls zs-/zeti vodilno vlogo in jo^organl iirati," zaključuje Mahoney. gn4ê ¥ v kongresu omenjeno reeoludjo, pravi, da M bil zunanji depart-' ment lahko prisilil Mueeolinija do take pogodbe. On je zunanjega tajnika Stimeona takoj po nastopa slaSbe informiral o delovanju fašistične lige in o Mus- škfh Italijanov. Stavka beAgijAik Brvselj. — ZsdnJI teden je za-diavkalo v dietriktu Möns. Belgija. 8000 radarjev v 20 rovih, v katerih 0ela 10,000 delavcev. Zahtevsjo od 6 do 10 odatotkov povišanja plač. Operatorji jim solinijevem terorteimi pHt Aur. ponujajo od 8 do 5 odstotkov Kanja Nov Ysrk. — Delničarji American Triephone 4 Telegraph kom penije bodo prejeli mastno pogačo za bcftilno darilo. V prvih devetih mesecih je družbe naredila skoraj Iti milijonov dolarjev čistega prof ita ali $024 na delnico. "Zsstušsk" es js svišal v primeri s enako dobo lanskega leta za 18 milijonov dolarjev, kar dokazuje, da proepe-rt teta nI votla — za velike kor-poraeljr. Sodelovali bodo z radHtaki v De-ladlerjevem kabinetu Pariz, 28. okt. — Francoska socialistična stranka je včeraj sklenila, da gre v novo Vlado, ki jo organizira Edouard Deiadiei, vodja radikalnih socialoCv. Ek-sekutiva stranka je odgtaaovala 86 proti 12, da socialist! Ishko sodelujejo v levičarski koaliciji. ■S tem je bila vladna kriza končana In vlada bo takoj organizirana. Briand morda prevzame zunanje ministrstvo, da bo lahko nadaljeval svojo politiko miru In evakuacije Poihenja. Nova vlada bo Imela sa e*oj vas le-vičarake atranke, razen komuni-atov, In levi center takozvanih republikanskih In narednih SO-clalletov, kar znali veČino v zbornic! — vaaj za nekaj čaaa. ... i Usoda poljedelsbsga dslavcs I Wlnn!peg, Msnttobs. — Nov mlatilni atrojl Ukozvani "eom-bin^" ki obenem žanje ln mlati, v zapadni Kanadi vrgel na cesto a,000 žetvenih delavce*. To dejetvo Je navedel kanadaki minister za Imlgraetjo v govoru pred tukajšnjimi trgovci. Glede naseljevanja v Kanado je slika tudi jako značilna. V sad-njih d «stih letih je prišlo v de-telo 1,700,000 prieeljcfieev. V istem Času se Je Izeellle Iz Kanade v Združene države 1*16,000 oseb. Prebitek je torej le majhen. Porota Je oproetlla veeh devet obtošencev. — Justice v Severni Karolinl je navadna fares Oastonla, N. C. — (F. P.) — Okrajna veleporota je aposnslr nekrivim vseh devet obtošencev ki so se ihorsli zagovarjati rad' uboja Etle May Wigginaove, k' je bila ustreljena dne 14. aeptem-bra, ko * je akupina atavkarjev peljala s avtotrukom na ahod Obtoženci ao delovodje v tekatll nI tovaftt ali pa favoriziran' kompanUak! podrepnlki. Da ao bflt obtošenc! oproščen1 ni nič (KWnega. Za^o je odaovo ren okršlnl proaekutor Carp*n ter, k! Je odnrto naklonjen Lorav kompanlfl, ki obratuje tovarne v Gastoniji. Proaekudjo je vo dil površno ln je radi tava prot' niemu nsstonM celo aodnohlla je diplomata v Berlinu v svole mreže. Fašlatl adaj capljajo za njo po vaaj Evropi. Sevjetl tudi dobili MusaoUni-jeva šifro Landoa, 28. okt. — Jugoelo» anaka blondinka, lepotica pr-f vrate, je ukanlla tajnika lta-ijanskega poslaništva v Berlinu n dobila Je v svojo posest ita-ijsnakl tajnopia ali šifro, v kari brzojavno občujejo italijanski diplomat je s avojo vlado, ijeno Ime nI objavljano, toda ačetni črki njenega tmena eta NT. P. Tajnik je še plešal svojo na-revldnost, ker ee Je dal poteg-ilt| od premetene Jugoelovaa-te. Muesolini ga je poaval domov v Hlm In potem ga je poelal za lolgo vrsto let na kaaeneld otok / Sredozemska^' morju; obenem je bilo odpuščenih okrog Ivajeet nameščencev Iz M&•«•. __for ü» U-tU* SU»« (««£ ^ SS r-». esto^. m* c»«f. itj» e« l M «-- MAnuêtripiS m im. »— » PROSVKTA L*w*4*W AW.. Cfcért—, Ml M MEMSBS or THS ñcDESATSO .IIS D^. , M Sfto-r (S«JJMMJ _V., i,,.,)■ nbmI, 4* «M J» • to« Mi*« XSLTrZSZ — Glasovi iz naselbin Javni sAiod Cleveland, O. — Naše državljana in ¿lane SNPJ vabim na vi vseh mestnih utillčnih podjetij. ^oZedoLui, Mr je gotova je njegov» hM>ki in sin. Fran- ob meji Arktide st\ ar, je «naga zanj gotov«. Rojaki v Adamaovem okraju 2j Zdravje. R a z i i r j en je j ( township), ki imate voUlno^pra- četa. Vsi so bili zaposleni in so pripravljali razne stvari za očetov rojstni dan. Razume se, da sem tudi jaz ostal precej ča-tam in se zabaval z ljudmi, so bili povabljeni na obhaja- lavskem domu, 15386 rd. Govorili bodo Matt Petra vich, Sidney Yellen, kandidat v mestno zbornico, In Frank Manning, organizator soc. stranke v Clevelandu. Prečltajte pazno Ostrižene ovce Stirlnogatih ne mislimo niti ne mis)imo da.ies onih ovčic, ki jih pasejo dulni paetirji. £ Trunk, najboljši čltatelj Prosvete, prosim, odložite, danes ne bo nič za vas.) Ovce, ki so danes na dnevnim redu, ao bile sijajno ostrižene zadnji teden. $trlžba te vrste «e sicer vrli vsak dan, ali včasl-na gotove dol. ge kvatre-je uprizorjena grabna strižj», nekako žegnanje te vrste, in tedaj kar leti vol-na s koie. Med temi ovcami je tudi preeej ' ~ ^ pomote ne boste naredili, če bo 4.) Javna dela. Kontakte de-»ti dali samo "first choice" tem lu naj izvršuje mesto direktno kandidatom, ki so označeni p« pod nadzorstvom mestnega in-distriktih na tej listi. — Poeeb I enirja v vseh munlcipijalnih no v 4. distriktu ne pozabite pre podvzetjih. Protekcija delavcev, čitati pazno ta program in pri popolna pravica, da se smejo merjajte ga z programom (???> organizirati in se kolektivno po-narodnjh kandidatov. gajatl. Mesto naj podvzame v Teh 5 kandidatov ima sami gradnjo potrebne naprave, da ae ------ ¿pomore brezposelnosti. Unij-1 j€ bil pd 1. ¿9X6. Član je bil tu- V severnem delu Kanade, v bližini polam«^ kroga, dovršujejo železniško progo, ki vpadi med največja dela te vrate. Od Manitobskega prelaza do izliva reke Churchilla v Hudsonov zaliv, kjer so položili temelj velikemu prometnemu mestu, se razprostira v daljavo okrog 650 nje rojstnega dne mojega pri-1 mi]j ogromen kompleks zemlje, ki je prava pu. u j Ičava. Četrtina te dežele je pod vodo, ostale tri četrtine so revno poraščene z mahovjem, t večji del leta je vse to sploh zaiedeneh,. ^ „r_________ _ pred vojno so ae odloČili, da speljejo prek j ter» somišljenike, take, ki uživajo «a-1 re« imenitna in je ni hotelo biti| žalostnega ozemlja železniško progo, ki s0 j0 ortianc «i«-», j« •-----— - «i» ---- » - drug. Ker nimamo letos sociali-1 jateUa. Pri*«1 j« tudi harmoni etične liste v tem okraju, naj se kar, da je bilo . veselje večje, naša ljudstvo posluži prilike, da mladina pa je prepevala naše spravi na odgovorna mesta svoje narodne pesmi. Zabava je bila| upanje. Ker ni sedaj drugega iz- konca, dokler nisem pomaknil »čeli tudi graditi in so jo dovršili še med v0jno hoda, delajmo na tem, da pride ,iaš somišljenik in rojdk v urad. iDne 15. oktobra je v Memo-1 sobrat Fr. ) let in samec, preje živeč v Duniu, Pa.| (Krayn), kjer je imel malo do mačijo. Težko delo v premogov-1 nikih mu je povzročilo pmgod-njo smrt. Doma je bil iz Zirov. Uolehal je za vodenico skoro tri lete. Zadnje čase je bival pri svojem bratu v Tire Hillu. Bil mirnega značaja kazalca na stenski uri za enoj in pol ure naprej in tako pre-| varil navzoče, da smo se raašli. A. Goceaz. Priatopajmo v podporna društva! Wart AUquippa, Pa. — Tukaj I umrl 4. oktobra rojak Frank Omahen, doma iz vasi Javor pod Ljubljano. Bolehal je štiri mese-| ce: Zadnje čase se je v Rochester bolnišnici, kjer je en program, in to je prograir delavcev in malih trgovcev in t; Mm bodo imeli koristi, če bodo t »io posredovalnico za delo. Osem možje izvoljeni. In če boste vo- urni delavnik, pet dni v tednu, lili teko kot bomo mi, ki se za za vse mestne delavce. Enaka vedamp, da je to v našem in va- plača za enako delo, neglede na iem interesu, bodo izvoljeni. -»pol ali polt. Breraiaalno bi bilo pričako 5.) Civilne avobodSHne. Od-vati, 4a se bo prenehalo s ko- prava policijskih restrlkcij pro-rupcljo, izsiljevanji, podkupni-hj gVobodi govora. Protekcija nami fn drugimi nečednimi afe- domov proti neopravičenim vpa-rami ¥, mestni vladi, ako vi vsi ,iom. Odprava vsake "sodbe", ne podvzamete drastičnih kora- [>olicijska protekcija mirnim kov. Veliko korupcije ja Mlo U \Amoni lialllf m« i A nrostora v listu. Krivda nanja v družinah, ki ao bile od-1 prlčakovanga snidenja. Uovakn stična opozicija, korak na bolje. pomeni velik | majo proatora v listu. Krivda seveda pade naravnost na doti- Soclallatična stranka ima pel čnega '«poročevalca." Omenjeni kandidatov v mestni gvet, ki so "poročevalec" bo imel valed nje-se veibali v šoli življenja. Nji- govega nereanlčnega "poročlU" hov program je sluHfrvanje de- zle poaledlce, o tem je lahko pre-lavskim Intereeom. Za kampanj- prlčan. Kdo je dotlčnl, ve dobro sko kontrlbucijo se ne zatekajo J. K. in mnogi drugi. V bodoče k boaom korporacij. Kar dob« naj poroča zanimive ln RESNI-sodelovanja v agitaciji ln pri- CNE stvari, pa bo dobil od po-spevkov za kampanjo» pridejcLodlltenlh rojakov vse priananje. delavcev. In čim veš bi bilo ko- Naenkrat ae je zgodil čudež v lemplu ameriške federalne juatice. Albert B. Fall, bivši tajnik notranjih zadev v tlardtngovl administraciji. je bil spoenan krivim, da Je prejel $100,000 podkupnine od katoliškega oljnega magnate Howard L. IMienyja v svrho oddaje Javne oljne resen« v Kaliforniji. Toda ne čudimo se prrtgodaj. Od pravorrka porote do izvrlitve nbaodbe je ie dolga put In Fall Je — star in bolan. lUlijanakl kronprinc In strait Kdo bi k* sploh vedel, da Ima Italija kronprinca. če bt kdo ne etreijal. operacije od strani Volllcev toliko bolje bi bilo sa volilca Program naše stranke z ozi-j Zanimivo za nas Je: V Adamsonovem okraju (Cambria county), kjer žive naši rojaki kompaktno naseljeni. rom na mestno upravo in potre- j« kandidat sa okrajnega nad- be prebivalstva je sledeči : zornlka (supervisor) nal sobrat 1.) Javnr napmve. — Javno Krank Naglič la Krayna, Pa. On lastništvo In unlflkaclja trans- je sicer dobil nominacijo pri pri-portacijakega sijema, ki hi ga marnih volitvah na republikan-upravljal skupni odbetr tahnl- skl listi ln je porazil itirl ali pet čarjev, zastopnikov delavcev, ki nasprotnikov, ki so zelo sagrise-ec v njemu upoaljenl In 1*slon- ni stoprocenUrji, ki jim ne gre niki ljudstva. Povečanje seda- v glavo, da kako je mogoče, da nje meetne elektrarne. — Munl. hI "forelgner" porazil njih in eipijalna distribucija plina. — Izavsel njihov« pozicija Da ga Representaclja delavcev v upra-'prl splošnih volitvah porazijo, visne od dela druftinakega oče-j taki trenutki požive, da, še celo I ta. Kam naj se tak izmučen' pomladijo ga. In prav tako se je] rudar, ■ ki ae je s dolgoletnim ob tej priliki zgodilo z menoj, delom Izgaral, poda, da dobi Tega dogodka pač ne bom ni-druge delo? "Take razmeri so kdar pozabil. Imeli smo se val povzročili naši voditelji pri luštno, da malokdaj tako. Želim, I UMWA. Rudarji potrebujejo (da bi imel v svojem življenju šel sedaj prenovljene organizacije, mnogo, mnogo sličnih dogodkov, | Ker afero j i napravijo več dela, seetati ae z mojimi starimi pri-j naj se uvede sa rudarje lestur- jatelji in znanci, nik in še manj. samo da bo dela H koncu tega kratkega poro-1 [ aa vse in da bo zagotovljen ob- čila se najiakrenejie zahval ju stanek rudarjem ln njihovim jem vsem .rojakom in rojaki 1 družinam. Trideset let aem «e V njem. a katerimi sem v tem ča-tej državi premoga, pa ie ne su prišel v dotiko in ki so mi pomnim tako žalostnih razmer, na kakrlepkoli način pripomo-j ; kot so nastale v zadnjih par le- g',1., da sem užival ure vcaeljn v tih. Prišel je čaa, da aa prične njih drplbl. Hvala vnem rojaki-1 reorganizacija, da ne bodo stari njem za izvrstno postrežbo In In izmučeni rudarji, ki so pustili naklonjenost. Upam, da se v 1 leta v premogovnikih, vrieni v bližnji bodočnoati spet vidimo in Nie in pomanjkanje. zabavamo prav tako kot smo ae j Dne 20. oktobra sem se podal ob našem zadnjem sestanku. 1-1 s mojo liziko v Witt na oblak skrene hvala vsemi mojega starega prijatelja Lokata. Ko sem priiel tja. ga ni bilo Anten zastopnik Prosvete. , Ameriško življenje 22. Izjalovljena tranaakcija Okrajni sodnik D. E. Cook v Cbipe«* Flslleu, Wis., je imel prsd seboj dve tolbi 0 ločitev zakona. Farmar Edward W. Heidelberger je tožil avojo ženo za ločitev in farmaries Jeaeie Brown je tožila svojega moža sa Ker sta bila oba navzoča, je sodnik sumljivo Pogledal njega in njo in začel je Izpraševsti: "Heidelberger, kje je zdaj vala žena, ki j* tožite? Pri kom stanuje?" "Pri farmarju Brownu." ^ "Jeaeie Brown, kje pa vi etanujete?" "Prt farmarju Heidelberger ju." "Ali je ree, Heidelberger, da ate vi dali ženo a ieatimi otroci vred Brownu v zameno njegovo ženo s petimi otroci vred" "Sama je IIa od mene. goapod sodnik. ® Jeaeie je sama IIa od Browne—»n vsi snw ^ dOVOlJni.~ ~ ----------i.:- ^ "A tako, ste zadovoljni! Niaem pa ja« voljen. Ločitve v tem slučaj« ae bo. stava ne dovoljuje, da bi možje semenj»"" žene ln otroke." )BEK, 29. OKTOBRA. rio^.BT» g Vesti iz Jugoslavije ■ Ï n mezdnim gibanjem v RUDARJEV ,ialni položaj rudarjev. T rudnikih Trboveljske "lopne družbe, je postal Xo se čutile vse aim-/urbanizacije rudarjev in Ui II. skurfne rudarske uire primorane, na prošnje, ^zahteve rudarjev započe-učijo, da se urede mezdni in S odnošaji v obliki nove ktivne delovne pogodbe »lavstvo TPD je že imelo u-e mezde in sploh delovne fcje 8 kolektivnimi pogod-i do 1. 1923 veljavne kovne pogodbe so bile za ru-l v glavnem dobre. Ko pa delavstvo L '1923 započelo ino gibanje in kateremu je la ogromna dvomesečna ju, pri kateri pa je delavna celi črti podleglo, se je ¿a smatrala kot zmagova-n začela izvajati za rudarje jjtrofalne posledice, njprvo je bila ureditev kaz-ta tem pa so začele padati a za točko ugodnosti, ki jih melo delavstvo v prejšnjih ribah ie leta sem. Na vedno ivljajoče se pritožbe delav-je družba izjavljala, da reže prav nobena Tako je nastalo brezpogod-i «tanje. 1. aDrilom 1926 je znižala ba takratne plače povprečja 21 odstotkov. Vsi prote-n prošnje delavstva so bili m j. Družba se je vseskozi «vala na slabo konjunktu-[zvedla je v tem latu racio-tacijo obratov, pri čemer ja pomislekov odpustila iz be 3600 delavcev, a še ostali ktlaii z reduciranimi šihti. tanje je postalo za rudarje Ulje bolj neznosno. Rudarji i« vdali v svojo usodo, de-80 in garali, a pri tem ku-ili življenjske potrebščine iredit pri trgovcih, da so se preživeli. banje v 1. 1927 za zboljša-položaja je ostalo brezu-ino, in sicer prvič rAdl'rttz- enosti rudarjev samih, dru-pa zaradi odpornosti druž-[i ne je izgovarjala, da ima delavcev preveč. V tem po-u se nahajjajo rudarji še Izjema je samo ta, da itos vsi polno zaposleni. Ali i, ki »o se rudarjem zadale tih 1925 do 1928 z zmanj-mi delovnimi dnevi in globo-nižanimi plačami, so Še ved-dprte. Vsesplošna potreba daj, ne samo v interesu prilega delavstva, temveč z dr-m in gospodarskega in tlno kulturnega stališča ». da se popravi položaj, ki udarji prenašajo že par let. malnja temeljna dnevna i rudarja-kopača znaša 40 učnega kopača 35 Din, ata-w vozača 30 Din, mUjši H m Htarejše ženske zaalu-251)in, a mladoletni delavske 20 Din dnevno. »' «edaj odbijemo od naj-*w.de, ki je 1040 Din, še ke. i>ott*m ostane le še 980 »esečno za preživljanje in Zadnji čas pa aprejema *. posebno na zunanjih ob-v delo novince, ne glede m surost ali stan po 26 dnevno, ^ more delavec pri tako ^ delu. kjer porabi poleg * veliko obleke in čevljev, »'Jati «ebe in družino? O »jboljšo pričajo izkazi in 'lU "Glavne bratovske skla-> v I-iubljaniM ln pa izjave mikov rudarjev: "Za vas JMjše zdravilo dobra in "n* hrana." ¡* asmo to, da doprinaša delavstvo ogromne L* P°*enjkanjn, doprina-J® °zromne krvne žrtve na ""fcla in blagostanja Tako j« bilo leta 1926 i in l.*25 težjih in laž- £ :1927 7 •«rt* m 'n l^jih „Mgod. L mrXnih iB 1247 težjih nezgod. "" ** je družba uvedla «'"tema, s katerim » pr, delu, 4« ogromne mor*" Plačati ^ "T* rudarji; I 1926: klenih 2.^.690 Din; leta 1927 : 7262 zaposlenih 218,-416 Din; leta 1926 pa 7825 zaposlenih 248,364 Din. Vsemu temu je delavstvo odgovorilo s tem, da se je v polni meri odzvalo v svoji storitvi. Tako je znašala letna produkcija na moža v L 1924 186 ton, 1928 pa 218.5 ton, kar bo 1. 1929 še visoko prekoračeno. Stanje rudarskega delavstva je pod sedanjimi pogoji nevzdržno. Rudarji upajo, da bodo javnost in merodajni krogi to razumeli ter Šli rudarjem na roko, da ae bo vsaj malo zboljšalo obstoječe stanja v prid prizadetega delavstva. Zakaj zavedati se moramo vsi, ki nam je na srcu dobrobit splošnoHti, da je le v zdravem in zadovoljnem narodu zlaati pa delavstvu zdrav in soliden temelj države in družbe. Ugotoviti pa je treba, da delavstvo pri tem giibanju jako tresno misli, in da hoče sahte-vati samo najminimalnejše, za Vzdrževanje svoje ln svoje družine. Žepni tat v vlaku. Ljubljana, 7. oktobra. — Vlake od Zagorj* do Ljubljane in nato v smeri proti Rakeku apreihlja že nekaj časa predrzen iepar, ki se ume "iko spretno slurivati, da ga ne orq dobiti v.j^st ne naša in ne zagrebška policija. Tat, ki je obiti že nešteto žrtev za razne dragocenosti, je Slovenec ln ie mlad mož. Je izredno podjeten in uren žepar, pri tem pa tako previden, da prihaja v železniške vozove vedno v drugačni o-bleki, po potrebi pa spremenil tuai obraz. Za to uporablja razne trike in se poslužuje vseh mogočih kozmetičnih sredstev, šmink, škarij in britve. Na spretnega uzmovica je bi* lo opozorjenih že več najboljših zagrebških in ljubljanakih detektivov, ki jim je pa lopov do-slej še vedno odnesel pete, daai-ravno se je nekajkrat nahajal v prav hudih škripcih. To ga je tudi nekoliko ostrašilo, da par dni več tako podvzeten, kakor jfbii sicer. — Podoba je, da .se je za nekaj časa umaknil v "privatno življenje" in da živi od u-spehov prejšnjega delovanja, Če ni na preži za tatinskimi prilikami kje v mestu bodisi v Ljubljani, Zagrebu ali pa na deželi, kjer obiskuje razne sejme, iščoč priložnosti za svoje eksperimenta. Pred par dnevi se je vozil iz Rajheniburga v Ljubljano v posebnem vagonu spremljevalec perutnine Pavel Badinka. Nenadoma so se odprla vrata in mlad človek je milo poprosil Ba-dinko, če se sme peljati v njegovi družbi do Ljubljane, kjer da ima opravka. Badinaki, ki mu je bilo samemu potovanje dolgočasno, se neznanec ni zdel prav nič sumljfv, zato mu je rada volja dovolil, da spleza v vagon. Mad njim fo neznancem, starim kakih 28let in čedno o-blečenim, se jelonalu razvil živahen pogovor. Nesnanec mu je pripovedoval fantastične zgodbe 0 svojem življenju, da išče dela ki ga bo morda 40MI v Lj ubija ni ln o življenju v Zagrebu. Skratka, možakarja sta se skoro spoprijateljila. Neznanec Je slednjič izjavil, da je doma iz ljubljanske okolice in da ima do doma le kakih 5 km ic mesta Malo pred Ljubljano je črni p*, nik izročil Badinki večji zavoj, v katerem so pozneje rtašll dvp okrašeni veičani sveči, dva več* ja in dva manjša cerkvena prte in nekaj drugih cerkvenih pred metov. Zavoj je bil ovit v kos papirja beograjskega dnevnik* "Politika". Nesnanec se je na kolodvoru v Ljubljani od Badinke pošlo vil, češ da skoči W na pivo v re stavracijo, in naročil, naj pazi na zavitek. Vlak pa jf jel Ia-odhajati, a tujca še ni bilo na 1 ¿pregled. Ko je vosil vlak še proti Bresovici, * pa je Badinka vee prestrašen in nemalo raao-/aran ugotovil, da je okraden Nesnanec mu je odnesel listnico z večjo vsoto gotovine, duplika» tovornega lista in potni list. Okradenec je zamogei prijavi ti svoj nesrečni doživljaj šele na obmejnem komisar*jato aa fta keka. Drznega": lopova so pričeli zasledovati, vendar ss mož. kakor rečeno, doslej še vedno spretno skriva. Dva velika požara. Novo me sto, 7. oktobra. Ko so se sinoči Novomeščani vračali od popol danskih sprehodov domov, jih j» presenetil gla« sirene, ki je a. larmiral gasilce k požaru. Požar je izbruhnil ob 8. zvečer v Gotni vasi pri posestniku Aloj-siju Stihu na podu ter ae s veli kc naglico razširil na gospodar-ska poslopja njegovega brata Antona. Novomeški gasilci so se takoj odpeljali z društvenim avtomobilom ln motorno bri-zgalno na mesto požara. Po dveh urah napornega dela je bil o-genj lokaliziran. Pri gašenju so pomagala tudi gaailna društva iz Stopič, Smihela in Smo-lenje vasi. Bratoma*Antonu in Alojziju Stihu so pogoreli pod, hlev ln skedenj. Živino so pra vočasno rešili, dočlin ja zgorelo tudi nekaj kokoini ter vsa krma ia živino. Brata Stih imata vsak po 50.000 Din škode. Anton je bil zavarovan ia 10.000 Din, A lojzij pa sa 8.000 Din. Ni se Še poleglo prvo ratbur jenje in gašenje v Gotni vasi še ni bilo povsem končano, ko je ob pol 28. ponovno klicala sirena na pomoč. Ognjegasci, izčrpani in premočeni do kože, so takoj odhiteli na mesto požara. Gorelo je pri posestniku Josipu Jermanu v Ločni 28. Jerman in njegova družina so že trdno spali, ko je bil krov nad njimi v plamenih. Požar je aavsel velik obsega ter ao mogočni ognjeni zublji švigali iz.štirih gospodar-skih objektov in stanovanjake hiše 80 m visoko v zrak. Vročina je bila neznosna in reševalna akcija zelo otežkočena. Po brzih navodilih gasilskih starejšin gg. Rajca, M rum a, Berkmana ml. ter orožnikov pa so bile cevi na^ glo napeljane h Krki ter je motorna brizgalna takoj pričela črpati vodo In metati po štirih ceveh močne curke v plamene Tudi pri tem požaru so poleg novomeških gasilcev pomagali gasilci iz Smihela in Smolenje ,vas|. Qa#ilpl so delali neumorno ter tudi ta požar lokallzirali po triurnem naporu. Le njihovemu trudu se j^ zahvaliti, da se ni razširil ogenj na vso vas in postal zanjo katastrofalen. Jermanu so pogoreli hiša, hlev, pod, šupa, svinjak ter ves letošnji pridelek, žity, slamnoreznica, par volov, dve kravi in par prašičev. Revež ima nad 150.000 Din škode. Zavarovan je bil pri Slaviji samo za 9000 Din. Samomor 16-letnega dekleta. Osjek, 7. okt. — Danes ob 2 popoldne js skočilo neko mlad«, dekle z mosta v Dravo. Na mo < »tu je pustila plašč a pripetim listkom, v katerem se poslavlja od staršev ter jih prosi, naj Ji oproste, ker gre prostovoljno v smrt. Obenem pravi v pismu, da ne bo nihče nikdar zvedel vzroka njenega dejanja. Policija je ugotovila, da ja samomorilka 161efna Ema S^hAffer, blagajn ičarka v neki slaščičarni. Tudi starši ne morejo navaatl vzroka, zakaj je izvršila samomor. Zemake ostanke škofe dr. Ma- hniča bodo prenesli 8. novembra v Zagrebu iz Mirogoja v cerkev Franje Kgaverskega. Nov« bani so odšli v Beograd da ae javlio v predsedstvu vlade In prisežejo. Primorski grobovi ' V Voičah je nenadoma umrla Marija Mikuž-Bukovec, učiteljica. Bila je zelo priljubljena. V Prvačnl je zatisnila oči osemdeset let stara Frančiška ftušmelj. Na Planini je breMna zasula go-«podarja Franceta Pipana. Na Votivljah je umrla gospodinja Antonija UšaJ. It *t Mavra je umrl v neki franaoski bolnici 40-letni Pigelj Jožef. Na Ponikvah je končal dolgo svoje življenje 81 letni Janez Pisk. V Zagrebu je utonil 1« letni mladenič Maksimilijan Brez. Brez bolesni jo Je privlekel do smrti «i letni Jakob Kavčič. V letih letih je umrl tudi v Idriji Anton Vončina, vpok. pašnik. Rudarska vdava Ana Jereb je umrla na Zemlji pri Idriji. V nabražinsklh kamnolomih je zaleti la smrt it lat-nega kleaerja Dominika naro. itoliMti l4žiitzM(i konja" Od Imenih in šeleanih tirnic do stroja na paro. — Stephen-uooova lokomotiva. — Znameniti dnevi v Uverpoolu. — Roeket, pramatl našega hlapoma Dne 8. oktobra letos je minulo ato let, ko ae je odločila usoda železnic. Poprej obsojene dolga leta na ponižno životare-nje po manjših in večjih angleških in drugih rudnikih, so postale železnice tako rekoč kar preko noči eden najvažnejših narodnogospodarskih Činitaljvv na svetu. K temu jim je pripomogel silni duh Georga Stephen-sona, ki je s svojim izumom življenja in dela qpoaobne lokomotive šele dal železnicam ono sredstvo, ki tvori, «družfno z Želez- K cesto, šele kompletni Železni-i ustroj. Iz želesniške zgodovine je znano, da so se posluževali že v srednjem veku nemški In kasneje tudi angleški rudarji najprej lesenih in nato šeleanih tirnic, da so lašje po njih prepeljevali s premetom in drugimi rudami naložene jamske voafcke. Tudi na površju zemlje sq bili položeni stični tiri in konji so vozili več skupaj spetih vosov na oni , kjer te je izvršila rude pre-orltev na ladje ali vozove, ač pa je manjkalo tem drobnim icam one Živa in velike sile, ki naj bi sama od sebe preva-po tirih veliko število vosi-ov cenejše in hitrejše od konjske vprege. " > / Misel, uporabiti parno silo za Opisani namen je izšla še od t lavnega učenjaka ln fizika It^-a Newtona, toda uresničila se dotedaj še ni. Ko pa je po mnogih brezuspešnih poskusih mnogih slavnih mož stopil na plan Stephenson okoli lata 1818. in nato dolga leta pripravljal in izboljšal svoje stroja, je vse kazalo, da te bo le poarečllo ustvariti "železnega konja". Leto za letom so se kazali boljši uspehi in ob otvoritvi prva večje rudniška želsanico ia gtocktona v Darlington je dokazal Stephenson s svojo "Lokomotion", da nI yeč daleč čas, ko bo postala železnica vse kaj več, kakor navadno rudniško pruvospo sredstvo. To dsjstvoja privedlo uvidevne može Is Liverpoola in pa sosednega Mancheatra do ideje, spojiti obe mesti po 48 km dolgi In cslo dvotlrni železniški pro-kjer naj bi pogon vlakov oskrbovale Stephenspnove lokomotivo na paro. Poverili ao slednjemu tudi vso gradnjo šelesniaa, takoj so varovali trdno v uresničenje njihovega aaanutka. Proga je bila leta 1089. dokončana in nastopu ja čas, ko je morala paati zadnja, toda definltivna odločitev glade obratovanja vlakov. Ker ta ja pa poleg Stepbentoua pričelo bevitl t izumom "železnega konja" tudi še nekaj drugih priznanih mehanikov, se je konsordj dograjene proge odločil, da pripusti h konkurenčnemu boju tudi druge lokomotiv-ake konatrukterje, da ss točno prevari vsa javnost in seveda v vrati strokovni krogi, kateri Izmed graditeljev lokomotiv je sestavil sposobnejši stroj. Razpisana ja bila v ta namen nagrada in določane točne sm< rnlee, kako velike, močne in težke naj bodo konkurenčne lokomotive. V dneh od 6. do 8. oktobra lata 1829. ae je vršH odločilni boj mad posameznimi konkurenčnimi stroji na ravnini pred Raln-hiliom tik Uverpeola, kjer leži proga vodoravno ln premo v dolžini preko 8 in pol kilometra. 2e takoj prvi dan sa je pokazalo, da je MU edino ttepheneonovs Roeket" popolnoma dorasla vsem sahtevam konsordja. Ko pa ja Lekuibrs dosegla povprečno brzino preko 48 km na ure In je vlekla potniški voz a «0 potniki a bralno 40 do a km na uro tar 9 ton letak tovorni vos z 811 km m ara, jo padla odložitev. Konsordj ja soglaeno in brst aa-tophentonovi Ur takoj nato, brst <«Iletenja naročil še 8 nadaljnjih strojev, da Jih kaene je porabi m r«*drn promet na novi progi. la lako jo bilo kronano dolgo-letno delo akromnega ia ško pot je nkstoptl lz radaraklh vrst. preživel je svojo mladenk ško dobo kot preprost strojnik toda zdrava misel ln smisel sa uatvarjanje mu je vlivala po premnogih neuspehih vedno novega poguma, dokler ga ni privedla do popolne zmag«'. Vstal je iz priprostega toda zdravega naroda ter je dal zopet angleškemu narodu vse, kar je mogel. Po vsej pravici ga je svet uvrstil med one rpdke kulturne pionirje, ki so s njihovim delom ustvarili sa ves svet popolnoma nove smernice v gospodarstvu, kulturi in socljalni strukturi. Železnica obsega danes ves svet Ni je dežele, nt ga predela pod božjim solncem, kjer ne bi p!skal hlapon svojo železno pesem ln pripravljat pot civilizaciji ln rodnemu gospodarstvu. V milijone kilometrov aegz dolžina Železniških prog. potomk male "Roeket" pa je preko pol milijona. V vseh pa vidimo Še danes vzor njihov* prababice, ki stoji že dolgo vrsto let lopo ohranjena v Kensington muzeju v Londonu. Število pre voženlh oseb ln tovorov presegt milijarde. Vtl pa smo danes ene misli, da si današnjega gospo-darskega ln kulturnega življenja brez Železnic, brez lokomotiv, parnih ali drugih niti misliti ne moremo. In v tenj, tiči globoki pomen naše stoletnice. V. S. prvo NtMir j» t Mi J Ianabiti ae želi avojega krstne- ga deteta. Senat ae jt uprl njegovi želji * Wathlngton.—(F. P.) — Me-sarjertje carinske predloge v senatni zbornici očivldno daje veliko skrbi predsedniku Hoover-ju. Ko je sprevidel, da tt administracijo ni doetl upanja, da bi senat popravil svoje "amote," Jo ukazal voditeljem atare gaitfe o-zlroma senatu, naj zavrže carin sko predlogo v celoti. Ko je bila sporočena predsednikova Želja zbornici, so vodlts. 1JI demokratično-progresivne ko-alicije sporočili Hooverju, da jo boljše za njeg*, sko se ne vrne-šsva v delo senata. Krivdo zn predlogo, ki jo je skrpucal nstni finančni odsek in katera je absolutno v rokah velecari narjev, so zvalili na rame pred sednika, ker je dopustil, da jo bila izdelana najbolj goroatasna carinska predloga v zgodovini Združenih držav. Senator Robinson, ki te ga go tovo ne more prižtevtt! med pro grativce, je rekel, da bi bil Hoo-ver lahko preprečil skrpuaanje U predloge, ako bi jI na bil na ki on jen In ako bi bil držal baae-do, katero Ja dal farmarjem tekom kampdnje. In ker ja bilr izdelana t njegovo vednoetjo, ako ne z njegovim odobranjem, mora nositi vso odgovornost u njo. Sttra garda se je pričela bati lastnega deteta. Boji aa, da bo vprašanja carine igralo glavno vlogo pri prihodnjih kongros nih volitvah. Ksr Je do sedaj doživela poraz pri vseh glavnih volitvah, Jate pripravljena prad-logo zavreči v celoti. Ker Je pa koslicijs vlovila debelega zajca gz naravno ne bo Izpustila. O tam sa Je odprto izrazil senator RohinHon. Boj proti carinski predlogi je tudi eden glavnih vzrokov, da Je senator Borsh odklonil Iti na londonsko konferenco meseca januarja. Ker je koalicija odklonila zavreči predlogo, jt na vidiku dolgt debata o njej, ki so zna vleči It Miai!irf)t Spot' a tfam« «n mi>i*t$kv av •()• à* v«d«o ni ponii'MOH Juf>«a«fc< pnael) K h Kit HHtkuHV pWjwiW*;« v lUMfofWM Manku u tvojih vtiêik 1* režimom. Dajejo jim namreč ré- ski uradniki Živo s svojimi ženami kaj veselo ln da obilno tro- šijo denar. Ruska vlada skrbi, da dobivajo tako visoke plftč«, kakor so jih imeli pod carskim M a ud i u rije, kfmr «o triili kitajuki i» prezontacljske dodatke k običaj runki ¡nttr—L njm p|Mfgni( ki njihove prejemki Odkar js maršal Cangtsolin v (znatno zvižajo, tako da jih lah-maju 1. 1921. Okoristil stavko ko tovariši v Rusiji po pravici sa-ruskih železniških straž na vzho- vidajo. dni kitajski progi (slušbeni na zlv severno manrižurske železnice), razorožil ruske straže in jih nadomestil s lastnimi ljudmi, se Rusi nenehohma protužu-Jeje o hujskajočem in sovražnem vedenju kitajskih vojakov. V vagonu 8. razreda na vlaku, ki vozi iz Tsitsikarja v Harbin, je bilo razen mene 28 potnikov, med njimi 80 Kitajcev — 15 vojakov In 5 civilistov. Z izjemo enega samega civilista so imeli vsi potni Ust. Ko je hotel ruski kondu-kter pregledati potns liste, so se j tli kitajski vojaki musati in ga saničljivo opazovati In po dolgom prerekanju so mu prezirljivo ln s žaljivkami pomolili svojo listine pod nos. Kajkrat se sgodl, da ruskegs sprevodnika dejansko napadejo. - Pred 80. leti, ko je v Mandžu-riji gospodovala oarska Rusija, jt bilo ntrobt: Potoval som takrat po tej profl in bil priča sirovemu vedenju hiških uradnikov natprotl Kitajcem. Danes ss Je vetsr obrnil in Kitajci se skuša jo maščevati Rusom. Tpko na staja v Mandšurljl tlstp napeto ozračje, ki vedno preti s konflik wz V dneh, ko je v Hankavu ia vladal ruskemu boljševizmu prijavni režim, člffar tajni svetovt lec ln vodja jt bil znani ftoro din, Ja ruski ugled na južnem Kitajskem takoj poskočili v Mandžuriji so Kitajci na mah postali obširnejši nasproti Rusom. Kitajske straže In uradniki vshodns kitajske železnice, ki 10 sa po revoluciji leta 1917, nava dlll, da mergo Ruse od zgoraj navzdol, so začeli srsčavati Ruse nekako spoštljivo. Toda Bo rodlnov rešim Je trajal malo ča sa. Brž ko ss je v Mandšurljl izvedelo, da je strmoglavljsn, te Jo sačela prejšnja pesem: Rusi morajo sopst prenašati kitajski* zlostavljanja ln nasilja. V Mandžuriji biva kakih 180-000 Rusov, med toml samo v Harblnu 80 tisoč, Nekatsrl so prepričani "rdeči", drugi so se že precej naturalizlrali, največ pa Je bežencev, ki so zapustili domovino od strahu pred revolucijo. Večina "rdečih", če ne vsi, so uradniki aU nameščenci vzhodne kltajsks železnice, ker je so-vjetom uspelo, da je med osob-jem te železnice temeljito poms-la "bele". Emigranti Žive po večini v zelo bedni okoliščinah; o. pravljajo najnižja dela in Često beračijo prad vrati obogatallh Kitajcev In Japoncev. Skoraj vsak dan stori v Harblnu kak Rus samomor: tako se reši gladu In ponižanja. Emigranti v Harblnu veljajo na zunaj sa "rdsde", Čeprav nI težko uganiti, da so na znotraj "beli". Vsak se skrbno izogiba, pokasati svoje prepričanje, boje! se, da ga ne isienejo Iz dežele, »'slo verjetno Je, da bi "rdeči", ki so uslužbeni na višjih mestih prlsrno verovali v sovjetske 1-(kale. Preveč Jih izdaja njihovo sasebno življenje. V Harblnu je vsakomur znano, da ti sovjet- Osobjo v sodno kitajsko želva-niče je seloštevilno: samo uradnikov in namežčencev krog »0.000, ismed teh 75 odst. Rusov. Sovjetaka Rusija j« kmalu po revoluciji obljubila Kitajcem, da bo izročila mandžursko železnico popolnoma pod kitajsko u-pravo. Toda to je bila samo ge-sta, ki naj bi vsbudila Kitajcem večje veselje, da prisnajo sovjet-' sko vlado. Danes se sovjetska vlada celo trudi, da si pridobi pravice, ki jih je Imela Rusija pod carskim režimom na tej progi. V ravnateljstvu železnice sta Rusija in Kitajska sastopani e-nako močno, vendar je pravo vodstvo v ruskih rokah. Za vla-kovodje in sprevodnike sploh ne iprajemajo Kitajcev. Skoraj vsi <>ostajnJ načelniki so Rusi. Rusi iskupujtjo vse železniške potrs-liščint; med tehničnimi eksperti ie samo nekaj Kitajcev. Tudi o-jratna in računska tlužba je v ruskih rokah; tako jt mogoče, da tvorijo Kitajci komaj 25 odst. t'*eh naatavljencev. Računa se, da Ima vzhodna kitajska železnica 80 milijonov ru-iljev dobička na leto, kar Je mogoče samo tako, da so zelo ma-'0 potroši u nabavo novih votli. Dobiček si dtllta sovjetska In inukdenska vlada na polovico. Kitajci si telo prizadevajo, da bite na temotemlju čim trdneje zasidrali. Tako so si prisvojili mastno upravo v Harblnu, Polastili so se ondotne tehnične visoke šola, in bi radi prevztli tudi itarbinski ruski muzej. Pred nekaj leti so aretirali ruskega generalnega ravnatelja vzhodna kitajske Železnice, ker nI maral zastonj. pvvvašati čet maršala fiangsollna. Rusi tt morajo u-raikati ; korak m korakom odstopajo pred Kitajci. Poleg boja med npvjstsko vla-Jo ih Kitajsko sa premoč v Mandžuriji je aa me najpomembnejši pojav stalno naraščanje kulture maka, ki ga sade sa pridobivanja opija. Baš v zadnjih letih te je v Mandžuriji silno rasširllo pridelovanje opija. Vsllc vsem omejitvam in uradom zz boj zoper opij pospešujejo oblasti same v pokrajini Foantlen In nt ostmlju DŠthol tajanje maka, ki prlnašt tudi oblastim prtcej dohodkov. Da bi vlada v Mukde-nu, ki JI je po Oangtollnovl smrti nt čelu njtgov sin čanghsu-liang nastopila sopar to naraščajočo povodenj opija v Mandšurljl, nI verjeti, ker Ja mladi predsednik mukdensks vlade sam velik častilec opija in Ja sploh na glasu kot rasvratnlk. Gospa perici: "Kaj, vi se Inl drznete računati sa srajco, katero ste tgubilIT" Perica: "Da. saj sem Jo prej oprala, potem šele agubila." s e "Ali bi hoteli posUtl moja še-na7"—VOd srca rada I"—"Zaenkrat hvala lapa. Stavil bom še nekaj ponudb in potem vam bom dal določen odgovor." naznanilo in zahvala prijatelj«» Brttpatslal delavec aaM emrt Btaion. — Peter W, Gordon eter 44 in oženjen, jt bU tri motate brat dola. Bil je upoeleo na železnici dolgo vrsto lat. Ko se je isrtbil, gt jo družba odpuatlla In radi ovoja starosti nI mogel dobiti drugje dela. Zadnji teden je šel na progo, da nabers neko-liko na tleh ležečih drv. Pri tam ga Je zadela lokomotiva In ga rešila pomanjkanja in nagoto-voeti. Bil Je na mestu mrtev. Trgovec potniku: "Edino, kar more mod Vas vsoti, aj.... častna beseda, da ml •vojo živi jen ne boete nikoli ponujali blaga.' TOREK, 29. OKTOBtJ Pojsaailo društvenim ^ kom glede norega sistema i čevanje naročnine za d^ Ust Prosvsta. Vaak član, y j da na naroči po novem hujt» mora najprej pUčati ves i dolg do 30. junija 19», uki kaj dolžan aa nazaj na m« ni, In ssls potem od prve» li ja naprej ee lahko ma* rafalno po aavsm «interno.} ae mora naročiti ZA CELO] TO. V nobenem slučaju ae sme prlAtetl reč kot TRI k enemu dnevniku. Vsak ročnik mora plačati najp $2.40, ako želi po novem S mo npofttetl naročnino, torej čuti ae mora $4.80 in «n kj dva $2.40 In tri tednike. V mora zapisati poleg one» | na, ne katerega sspišete * nina, tudi društveno itevj ime ali Imena onih dmgik nov, ki dajo sraven svoj («j Vsi morajo biti od ene drsi lahko ao pa od dveh društev, primer žena ed ženskega is' od moškega in hči od nh draga drnštvs, ampak as biti vSi is ene družine. Z se lahko zapiše na kos M «raven sli pa sdzsdej u | aa kstersmje plesno ime ročniks. Provizijo smejo \ r smisla spsfsmiin tajniki «astopniki Is od ooe svetel