Št. 8, Y Ljubljani, 30. aprila t
Leto XY.
Obseg-: Zborovanje sadjarjev v Novem Mestu. — Škropljenje trt, ktere zaradi te ali one uime letos ne bodo rodile. — Priprosta drevesna povez. — Prenavljanje vinogradov. — Kajenje v vinogradih proti spomladnim mrazom. — Novi davčni zakon. (Dalje.) — Zakaj moramo rastlinam gnojiti? — Novi civilno-postopni zakoni, (Dalje.) — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld., na '/, strani 5 gld, in na >/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe '^Sglp5'. Vojvodine kranjske,
Zborovanje sadjarjev v Novem Mestu.
Dolenjska je ustvarjena za sadjarstvo. Te besede se pogestema čujejo iz raznih ust. Dasi bi morala imeti Dolenjska v resnici vsaj po nekterih okrajih pravo podobo raja, vidimo vender, da ne kaže tistega lica, kakor ga kažej o druge dežele. Mnogo je okrajev po Dolenjskem, kjer je sadjarstvo še čisto zanemarjeno. Nočemo preiskovati in navajati vzrokov temu dejstvu, trditi pa moramo, da smo Dolenjci glede sadjarstva še mnogo zaostali za drugimi deželami in da nas čaka še mnogo dela, predno despemo s sadjarstvom na tisto stopnjo, ki je potrebna za zboljšanje gmotnih naših razmer.
Za povzdigo sadjarstva sta v zadnjem desetletju največ delovali kmetijska šola na Grmu in kmetijska družba v Ljubljani, in sicer poglavitno s tem, da sta na tisoče sadnih dreves razdelili med Dolenjce. Tudi Ijudsko-šolskim in zasebnim drevesnicam se imamo mnogo zahvaliti, da naše sadjarstvo polagoma napreduje. B'ago-dejen uspeh tega delovanja se kaže že sedaj, a pokaže se še očitneje v nekoliko letih.
Da se pa povzdigne naše sadjarstvo kar najprej mogoče na tisto stopnjo, ktera mu pristoja po njegovi važnosti in po ugodni legi naše pokrajine, je bode treba v bodočnosti še bolj pospeševati kakor doslej, zlasti pa pospeševati po gotovem načrtu. Delovati bo treba posebno na to, da se drevje ne bo sadilo samo po vaseh, kakor je to sedaj običajno, ampak tudi po polju, in da se bodo pridelovale v pripravnih krajih v veliki meri enake vrste takega sadja, ki imajo veliko vrednost za kupčijo. Le potem se bo mogla razviti živahna kupčija tudi po naših krajih in sadjarstvo postane dobičkonosno. Ugodna prodaja sadja v dobrih
letinah bo tudi vnemala gospodarje k pridnemu zasajanju sadnega drevja in bo pripomogla s tem k uspešnemu razvoju sadjarstva, kakor vpliva sedaj dobra prodaja vina na povzdigo našega vinstva. Da se pa sadna kupčija lahko prične, pričeti moramo s pridelovanjem takega sadja, ki je pripravno za kupčijo. Kakor hitro bodemo imeli zadosti enakovrstnega in dobrega sadja za prodajo, najdemo tudi kupce za svoje sadje.
Ker se sedaj po raznih naših drevesnicah vzgajajo mnogoštevilne msnj in bolj priporočljive sadne vrste, treba bo v bodeče postopati bolj enotno in po določenem načrtu. Takisto bo treba delati na to, da se bo pospeševalo sadjarstvo posebno po onih krajih, ki so za to najbolj pripravni.
Da se dolenjsko sadjarstvo v tem zmislu povzdigne in da se poprimemo tudi pri nas po določenem načrtu te prekoristne kmetijske panoge, sklenila je kmetijska podružnica novomeška v zadnji odborovi seji, povabiti vse veščake in pospeševatelje sadjarstva, da naj pridejo v četrtek po binkoštih, t. j. 2 dr.e junija t. i. v Novo Mesto na skupen posvet*), pri kterem se bodo obravnavala sploh vsa vprašanja, tičoča se povzdige sadjarstva in sadne kupčije na Dolenjskem.	V. R.
Škropljenje trt, ktere zaradi te ali one uime letos ne bodo rodile.
V zadnjem času smo čuli z mnogih stranij, da ne-kteri vinščaki ne mislijo škropiti trt, ki zaradi te ali one uime letos ne bodo redile. Temu je vzrok z ene strani nevednost, z druge pa tudi revščina in obup.
Če vinščak pravi, da trt zato ne bo škropil, ker uže tako ne bo grozdja in je torej vse eno, potem je temu vzrok nevednost. Ni vse eno, ali se trta škropi ali ne, kajti glede grozdja je res vse eno, nikakor pa ne glede na trte same in na njih bodočo rodnost. Zaradi uime same uže dovolj poškodovane trte bodo po pero-nospori še veliko več trpele; rast zaostane uže meseca avgusta, mladike bodo slabotne, slabo olesenele in les bo sploh bolan. Taka trta tudi prihodnje leto ne bo obilo ali sploh ne bo nič rodila, zato moramo letos vse trte škropiti, če bodo rodile ali ne, ako hočemo prihodnje leto kaj prida pridelati. Škropljenje poškodovanih trt je torej neobhodno potrebno, saj dolenjski vinščaki vidijo, kako so se povsodi trte okrepile (seveda če še ni trtne uši), koder se je zapored več let škropilo, kako čvrsto rasto in kakšen zdrav les imajo. Na delo torej, in ne ob upati; le če bomo delali, t. j., škropili, nadejati se smemo drugo leto pridelka.
Marsikje je pa tudi revščina vzrok, da se ne bo škropilo, kajti vinščak, ki vidi, da mu je glavni pridelek vničen, s strahom misli na dolgo zimo in prazne žepe ter se ogiblje vsakega troška, ki se mu zdi nepotreben. Trošek za škropljenje pa ni nepotreben, in zanj se mora dobiti denar, kjer koli si bodi. So pa tudi tako ubožane občine, v kterih večina vinščakov res nima sredstev, da bi si kupila modro galico za škropljenje; za take kraje je pa hitra pomoč neobhodno potrebna. Naj se vse one osebe in zastopi, ki jim je kaj mar za našega kmeta, kmalu pobrigajo, da pride pomoč pravočasno. Z nekte-rimi stotaki se da veliko doseči, in zato pozivljemo gg. duhovnike, občine, podružnice, da prosijo naš slavni deželni odbor za brezplačno galico za take revne posestnike, kajti prepričani smo, da deželni odbor vinščakov v tej veliki zadregi ne zapusti in bo vzlic velikim troškom, gotovo mogel dati te krajca^e iz deželnokulturnega zaklada, ki je i tako namenjen v take s vrhe.
Na delo torej — Bog nam je vzel, a Bog nam bo dal, če bomo delali in molili.
še videli pravilno privezanega drevesa. Glede kolov omenjamo, da delajo tako visoke, kator je drevo s krono vred. Kol naj sega do prvih vej krone, kakor kaže podoba 22., a nikdar naj ne gre skozi veje. Če je kol previsok, drgnejo se veje ob njega, posebno ob vetru, in dobe rane, ki škodujejo. Sploh pa vsak človek lahko previdi, da drog, ki sega skozi veje, nima prav nobenega pomena.
Tudi je drevo največkrat napačno privezano h kolu; največkrat vidimo drevo kar s kako trto ali beko (vrbo) prav priprosto privezano h kolu, tako da se deblo drgne ob kol. Povez mora biti tako narejena, da gre v podobi osmice (8) okoli debla in kola, a se križa med kolom in deblom Pod povez na deblu in med deblo in kol deni tudi mahu, tako povez in kol ne moreta drgniti debla.
Podoba 22. pa kaže slamno povez, ki se da hitro narediti in ne potrebuje nič mahu, ker je slama sama na sebi dovolj mehka. Ta povez je sadjarjem prijavil gospod vodja grmske kmetijske šole Rihard Dolenc in jo tako le popisuje: Kakor kaže podoba, je povez narejena iz slame a, ki je ovita okoli debla ter pritrjena z beko (vrbo) b na kol. Za oko ta povez res ni posebno lepa, a je prav dobra in ima prednost, da je drevesna lubad varna vsake poškodbe. Razven tega se dado take povezi narediti zelo hitro, ali pa nadomestiti z novimi ter skoraj nič ne stoje.
Priprosta drevesna povez.
Veselje prešinja človeka, ko vidi, kako lepo napreduje med našimi kmetovalci sadjarstvo. Ni pa še vse narejeno ako kmetovalec drevo samo vsadi, potem je pa prepusti Bogu ter, roki navskriž držeč, čaka dobre sadne letine. Malega dela, ki je imaš vsako leto z drevesom, nikdar ne zamujaj, poplačano ti bo vselej stoterokrat. Uže marsikterikrat smo v tem listu poučevali, kako je treba zvrševati to delo, in tudi z današnjim sestavkom namerjamo opozoriti na nektere take reči.
Mlada drevesa morajo imeti kole, h kterim se pri-vežejo. Koli in povezi so pri nas največkrat napačno narejeni, in skoraj bi smeli trditi, da na Gorenjskem nismo
Prenavljanje vinogradov.
Na interpelacijo poslanca Pfei-ferja in tovarišev glede postopanja davčnih organov na Kranjskem glede troškov za prenavljanje po trtni uši poškodovanih vinogradov, ktero interpelacijo smo prijavili v zadnji številki ,,Kmetovalca", je finančni minister dr. K a i z 1 tako-le odgovoril:
Gospodje poslanci Vilj. Pfeifer in tovariši so stavili v seji te visoke zbornice 29. dne marcija t. 1. name vprašanje, v kterem z ozirom na to, Podoba 22.	da davčni organi na Kranjskem tro-
škov za prenavljanje po trtni uši poškodovanih vinogradov ne odštevajo pri računih za osebno dohodarino, vprašajo, ali hočem dati navod davčnim uradnikom, da se dotični troški po zakonitem določilu v zmislu postave s 25. dne oktobra 1896. 1. odračunavajo. Na to odgovarjam: Interpelacija podobnega obraza, ktero je poslanec Pfeifer stavil v seji kranjskega deželnega zbora 1. dne februvarija t. 1, je bila povod, da so se v tem oziru zahtevala poročila od finančnega vodstva v Ljubljani in v Gradcu. Na podlogi teh pojasnil sem izdal nastopni razglas, ki naj služi vsem davčnim uradom in cenilnim komisijam kot navodilo pri določevanju osebne dohodarine:
Glede vračunjanja troškov, ki se porabljajo za prenavljanje po trtni uši poškodovanih vinogradov, se sledeče določa v ravnilo: Ako oni vinogradniki, ki so do-tične vinograde imeli že poprej, preden jih je ukončala trtna uš, prenavljajo tak vinograd, tedaj je troške prenavljanja odračuniti pri osebni dohodarini. Pri onih, ki
80 si že opustošene vinograde kupili kot pašnike ali prazen svet ter jih sedaj prenavljajo, se iz tega navstali troški kot porabljeni za zboljšanje in pomnoženje premoženja v zmislu zakona s 25. dne oktobra 1896. I,, ne odračunajo.
Kakor je razvideti iz te naredbe, bo davčna oblast pri odmerjanju osebne dohodarine s posestniki po uši opustošenih vinogradov, najbliže razlagajoč zakonita določila, postopala tako prizanesljivo, kakor to žele gospodje interpelantje. Pri onih pa, ki vsled opustošenja nizke cene vinogradov v to porabljajo, da take prostore kot pašnike itd. po ceni kupujejo ter jih s precejšnim denarjem zopet spreminjajo v vinograde, se ne morejo troški odštevati pri odmerjanju davka, ker se v takem slučaju ne gre za investicije, pri kterih bi bilo mogoče odrafunavati. Za take, ki sami niso trpeli nobene škode, marveč le vsled izgube drugih upajo pridobiti ugodno priliko za dobiček, pa tudi ne veljajo one ozira vredne razmere, na ktere se interpelacija sklicuje.
Kajenje v vinogradih proti spomladnim mrazom.
Ne kmalu kak stan se mora boriti s tolikimi ne-prilikami, nesrečami in uimami kakor stan vinščakov. Zlasti so pa vremenske nezgode, ki mu delajo največ skrbi in škode. Komaj trta prične kazati spomladi nekoliko življenja in se brstje napenja, pa se vinščak trese pred mrazovi, ki navadno nastajajo v pričetku maja, in komaj čaka, da pratika naznani konec dobe „trijakov". Kmetskega vremenskega pravila o trijacih pa ne smemo zasmehovati tja v en dan, ker ima dckaj resnice v sebi. Učenjaki so dokazali, da je spomladanski povratek k mrazu nekaj v vremenski vedi utemeljenega in da ti mrazovi nastopajo skoraj redno vsako leto v prvi polovici meseca maja. Kmetovalci so tudi opazili to ter so ta pojav spravili v zvezo s svetniki, kterih god se praznuje nekako ravno ob času, ko največkrat pritisne spomladanski mraz, to je na god sv. Pankracija (12. maja), sv. Servacija (13. maja) in sv. Bonifacija (14. maja) Te svetnike imenujejo Slovenci „trijake", Nemci pa „ledene može".
Spomladanski mrazovi morejo trtam silno veliko škodovati ter so skoraj hujši kakor toča; kajti ti mrazovi posmode vinograde celih okrajev ali celo celih dežel, dočim toča navadno pobije le ožje pokrajine. Spomladanski mrazovi pa niso uima, proti kteri je kmetovalec brez sredstev, temveč se more proti njim prav uspešno boriti. Tako sredstvo je kajenje sli tvorjenje dima. Spomladanski mrazovi namreč nastanejo, kadar se vreme po hladnih deževnih dneh razjasni in je gore vnovič zapadel sneg, ker ponoči oddaja zemlja svojo toploto više stoječim mrzlim zračnim plastem. Ako v taki noči, ko pade toplomer do ledišča (0°) ali še niže, ne preprečimo dalj-njega ohlajevanja zemlje, oziroma nižjih zračnih plastij, potem nežni deli ozelenelih rastlin pozebejo. Tako ohlajevanje se prepreči z zažiganjem tvarin, ki goreče tvorijo veliko dima, da se vleže čez vinograde kakor kaka odeja, ki uspešno zadržuje ohlajanje. Mladim rastlinam pa ne škoduje samo mraz, ampak tudi solnce, ako hitro z vso svojo toploto posije na otrple rastline; zato se ob meglenih ali oblačnih jutnh ni bati slane in zato tudi proti gcrkemu solncu pomaga gosta megla dima.
Kajenje proti spomladanskim mrazom je nekaj pre-skušeno dobrega in je na Francoskem in Nemškem po vinorodnih deželah dobro urejeno. Urejeno pa mora biti,
ako naj pomaga, kajti posamezniku ne pomaga delati dima, če ta ne naredi megle čez celo mrazu izpostavljeno gorico. V obrambo proti mrazu se torej morajo zediniti posestniki cele vinske gorice.
Da bo kajenje uspešno, nanese naj se kadilo na take kraje v vinogradu, ki so po skušnji najbolj podvrženi pozebi. Iz kadila naj se narede kupci, ki naj so k večjemu po 15?» narazen. Kdaj naj se kadilo prižge, zavisi od topline; če pade toplomer na 2» ali 1° zjutraj od 3. do 4. ure, porem je nevarnost za mraz, in kupci naj se zažgo.
Za kadilo naj se porabijo take gorljive reči, ki tvorijo veliko gostega dima, na pr. sveže vejevje igli-čevja, ali trske sploh, žaganje, pezdirje, slama i. t. d., ktere tvarine se poškrope s katranom, ki dela posebno veliko gostega dima.
Katran se dobi v tvornicah za plin, a tudi naša družba ga rada priskrbi svojim udom po 3 gld. za 100 kg. Družba oddaja katran le v množinah po 200 kg. Sod je treba posebej plačati in stoji 2 gld 50 kr., a se ne zaračuna, če se vrne v teku tedna nepoškodovan in franko.
Novi davčni zakon.
(Dalje.)
III. Osebna dohodnina.
Po novem davčnem zakonu uvedene osebne dohodnine ni zamenjati s starim dohodninskim davkom, kteri se je plačeval poprej od obrtnih in trgovinskih podjetij, stalnih plač, nektere vrste glavničnega dohodka i. t. d. Slednjega nadomestujejo sedaj po različnosti posameznih vrst davku zavezanih prejemkov pridobnina, rentnina in pa plačarina. Osebna dohodnina pa je čisto nova vrsta davka in se razločuje od drugih neposrednih davkov zlasti v tem, da zadeva ves, od koder koli izvirajoči dohodek ene osebe, ali prav za prav ene družine, v enaki meri. Drugi davki se nakladajo le na prejemke posameznih donosnih virov in v jako različni izmeri, na pr. po 1 Va % °d doneska hranilnih vlog, a po 22'7 % od zemljiškega dohodka.
V obče je osebni dohodnini zavezan vsak, kdor ima več kakor 600 gld. dohodkov na leto. Osebe pa, kterih vsi dohodki na leto ne presegajo zneska 600 gld., so osebne dohodnine proste.
Kot dohodek se tukaj smatra čisti dobiček, kterega donaša kako premoženje po odbitku troškov in bremen, zvezanih s pridobitvijo tega dobička. Ako prejema lastnik kake hiše recimo 2000 gld. najemšfine na leto, je ta najemščina donesek hiše, kteii je podvržen najemninskemu davku. Od te hiše pa bi imel plačevati 600 gld. hišnega davka in 900 gld. obrestij od vknjiženega dolga, za popravila in druge troške, torej ostane kot dohodek hiše le znesek 500 gld.
Dotični hišni posestnik bi bil prost osebne dohodnine, ako bi ne imel nikakih drugih dohodkov več, ker njegov letni dohodek ne presega 600 gld. Nasprotno pa bi se moral dohodek od hiše prišteti drugim dohodkom, bodisi od zemljišč, obrtov, stalne plače ali od vžitka itd. iste osebe ter vsota vseh dohodkov vzeti za podlogo ob-dačbi, čeprav posamezni dohodni viri ne donašajo čez 600 gld.
Vidi se torej, da bodo morali dohodninski zavezanci navadno plačevati dvojen davek, namreč od vsake vrste dohodka posebej: zemljiški, hišni, pridobninski, rentni davek ali plačnino, in potem še od vseh dohodkov
skupaj osebno dohodnino. Ta dvojni davek bode občutno zadel le premožnejše sloje Navadni kmetovalci in obrtniki pa z ozirom na dohodninsko oprostitev za osebe z dohodkom, 600 gld. ne presegajočim, in na v uvodu omenjeni davčni popust v obče ne bodo plačevali več, kakor dosedaj, čeravno se temu ali drugemu predpiše tudi osebna dohodnina, ktera je, kakor bodemo pozneje videli, od manjših dohodkov primeroma jako nizka in brez vseh doklad.
Osebni dohodnini je zavezan skupni dohodek posameznih oseb, kteremu je treba prišteti tudi dohodke njihovih družinskih udov.
Kot družinski udje ali, kakor jih zakon imenuje, pripadniki hišnega gospodarstva, so zlasti zakonska žena, potem po davčnem zavezancu preskrbovani roditelji, otroci in vnuki, pastorki (pastorke) in rejenci (rejenke), tasti in tašče in pa zeti in sinahe. Postranski sorodniki predstojnika hišnega gospodarstva, kakor so bratje in sestre, bratranci i. t. d., potem posli, hlapci, podnajemniki i. e., še ne prištevajo k pripadnikom hišnega gospodarstva.
Dohodka žene in otrok torej ni obdačiti posebej, ampak skupno z onim hišnega gospodarja.
Izjema je le tedaj, ako ti dohodki niso na razpolago skupnemu gospodarstvu, na primer, ako je zakonska žena ali otrok pod drugim varstvom ali kuratelo, ali ako dorastli otroci ali druge, med družinske ude vštete osebe niso v oskrbi gospodarjevi.
Za dohodke velja vsota vseh v denarju ali denarni vrednosti obstoječih prejemkov posameznih davčnih zavezancev, vštevši najemno vrednost stanovanja v svoji hiši, ali drugačnega prostega stanovanja, in pa vrednost za svoje gospodarstvo poraljenih pridelkov svojega kmetovanja in izdelkov svojega obrtovanja, kakor tudi drugačnih davčnemu zavezancu morda prihajajočih prirod-ninskih (naturalnih) dohodkov. Izredni prejemki iz ded-ščin, zavorovanja za življenje, daritev i. t. d. ne veljajo za davku zavezane dohodke. Dobičke iz prodaje imovinskih predmetov (zemljišč, hiš) je samo tedaj prišteti dohodkom, kadar se opravlja prodaja kot obrt ali špeku-lacijsko podjetje.
Pri pozvedbi davku zavezanih dohodkov je od prejemkov odbiti te-Ie stroške:
1.)	Vse stroške, uporabljene v dosego, zavarovanje in vzdržavo dohodkov, zlasti stroške za upravo, obrat in vzdržavo.
Za obratne in vzdržavne stroške je zlasti šteti stroške za vzdrževanje in obnavljanje gospodarskih poslopij, delavskih stanovanj in drugih gospodarskemu obratu služečih ali zagotovljajočih ga stavbnih naprav (jezov, zidov, plotov, potij, mostov, vodnjakov, vodovodov, zatvornic, razmakalnih naprav) dalje za vzdržavo in dopolnitev živega in mrtvega gospodarskega inventarja.
2.)	Zavarovalne premije za vse vrste zavarovanja zoper škodo in za zavarovanje življenja.
3.)	Prispevke za blagajnice v zavarovanje bolnikov, zoper nezgode, za starost in onemoglost, za vdovske, si-rotninske in pokojninske blagajnice ali enake zavode.
4.)	Vse neposredne davke, izvzemši osebno dohodnino, potem deželne, okrajne, občinske in drugačne do-klade ali nje nadomestujoče skladne prispevke za javne namene.
5.)	Obresti (ne pa povračila glavnice) od opravilnih in zasebnih dolgov in pa drugačna na posebnih pravnih naslovih sloneča, dohodke trajno zmanjšujoča bremena, kakor so na pr. izgovorjeni užitki in preživitki.
Odbijati se ne sinejo zlasti:
1.)	Uporabe za zboljšavo ali pomnožitev imovine, kakor so glavnične naložbe, naložbe za razširjenje, opravila, odplačilo dolgov in pa poprave, kterih ni šteti samo za stroške, ki jih terja dobro gospodarstvo in ki se zalagajo iz obratnih prejemkov.
2.)	Izgube, ki zadevajo samo imovinsko osnova.
3.)	Obresti za lastno glavnico davčnega zavezanca, naloženo v kakem podjetju.
4)	Stroški za stanovanje in hrano davčnega zavezanca in pa njegovih svojcev in poslov, ki jih ima on za osebno strežbo, vštevši denarno vrednost za te namene porabljenih izielkov in blaga lastnega kmetijskega ali obrtnega obrata. Prehrano v lastnem gospodarstvu trajno uporabljenih družinskih udov pa je vračuniti med obratne stroške. Istotako vse stroške za posle in pomožne osebe, kteri se uporabljajo pri obdelavi zemljišč, izvrševanju obrtov ali pri drugih podjetjih davčnega zavezanca.
5)	Darila, darovi in podpore, v kolikor so prostovoljni in se ne morejo računiti med stroške, ki so v zvezi z dosego dohodkov.
(Dalje prihodnjič.)
Zakaj moramo rastlinam gnojiti?
Znano nam je, da potrebujev rastlina ravno tako živeža za svojo rast, kakor živina. Čim boljšo krmo daješ živini, tem veS koristi imaš od nje; če pa živino slabo rediš, ne moreš od nje kaj prida zahtevati. Ravno to velja tudi za rastline, če morajo rastline po njivah le životariti ob slabsm in nezadostnem živežu, ne smemo pričakovati bogatih in dobrih pridelkov.
Kadar rastline požanjemo, odvzamemo zemlji vse tiste snovi, ktere so rastline po »žile iz zemlje. Po vsaki žetvi postane torej zemlja revnejša na vseh tistih snoveh, ki se nahajajo v požetih rastlinah. Ko bi le sejali in želi, morala bi zemlja v malo letih tako opešati, da bi po stala čisto nerodovitna.
Če bi vzrastle rastline ostale na mestu in zopet strohnele in segnile, tedaj bi zemlja ne opešala, temveč bi celo obogatela na rastlinskem živežu, in sicer zaradi tega, ker bi prišle v zemljo na ta način tudi vse tiste snovi, ktere so rastline dobile iz zraka. In res nahajamo tako rodovitno zemljo še v krajih, kjer je zemlja dolgo časa neobdelana ležala, in kjer so jo začeli še le sedaj obdelovati, kakor na pr. na Ogerskem, Ruskem in v Ameriki. Po teh krajih je zemlja tako bogata na rastlinskem živežu, da dobivajo gospodarji na njej najboljše letine brez vsega gnoja
Toda pri nas nimamo takih zakladov v zemlji. Če bi zemlji ne vračali tistih snovij, ktere smo ji odvzeli v pridelkih, opešala bi nam popolnoma. Res je sicer, da se zemlja neprenehoma razkraja in da nastajajo pri tem vedno nove redilne snovi, a vender se na ta način dosti premalo živeža pripravi. Zategadelj je treba, da porabljeni živež zopet nadomeščamo, in to se godi z gnojenjem. Gnoj je rastlinski živež, kajti z njim spravljamo v zemljo vse tiste snovi, ki so potrebne za rastlinsko rast.
Vse snovi, ktere potrebuje rastlina za življenje, mora dobiti v se, da se zgradi njeno telo. Kakor potrebuje zidar različnega gradiva za zidanje, namreč kamenja ali opeke, pe3ka, apna in vode, in kakor se njemu delo ustavi, če mu zmanjka le ene ali druge snovi, ravno tako je tuii pri rastlinah. Če jim zmanjka v zemlji ene ali druge redilne snovi, ki je potrebna za življenje, pa ne morejo dalje rasti.
Nekterih redilnih snovij se nahaja toliko v zraku in zemlji, da jih nikoli ne zmanjka za rastline. Zaradi takih snovij seveda ni treba zemlje gnojiti. Zelo važne za nas so pa vse tiste redilne snovi, kterih se v zemlji in zraku malo nahaja, kterih pa naše rastline veliko porabijo, tako da jih hitro zmanjka.
Zaradi ogljika, vodika in kisika ne gnojimo, ker je teh prvin dosti v zraku, vodi in zemlji. Na nje ge torej ni treba ozirati. Vse drugače pa je z dušikom, kterega dobivajo rastline v podobi amonijaka in so-litrove kisline. Ker nastajata ti dve snovi le iz gnijočih rastlinskih in živalskih tvarin, torej iz gnoja, zato moramo zemljo tudi gnojiti, da dobe rastline dovolj tega živeža.
Med redilnimi snovmi, ktere smo našli v pepelu, je posebno važna fosforova kislina, ker se te v zemlji prav malo nahaja, rastline pa je veliko potrebujejo; posebno veliko je potrebujejo rastline, ktere pridelujemo zaradi semena, na pr. žito, sočivje, lan itd. Ko bi z gnojem ne dodajali zemlji fosforove kisline, zmanjkalo bi je hitro v zemlji. Razven fosforove kisline rabijo rastline tudi veliko kalija, kterega v zemlji tudi rado zmanjka. Veliko kalija rabijo posebno tiste rastline, ki imajo dosti listja ali perja, kakor krompir, pesa, repa, trave itd.
Vseh drugih redilnih snovij je pa dosti v zemlji, tako da jih nikdar ne zmanjka. Edino le apna, kterega ljubijo posebno stročnate rastline, kakor fižol, bob, detelja itd., je v nekterih zemljah premalo, tako da ga je dobro dodajati za te rastline.
Koliko najvažnejših redilnih snovij odvzamemo zemlji v letnih pridelkih, nam kažejo sledeče številke:
Če pridelamo 10 q (meterskih centov) pšenice in 20 q slame, odvzeli smo zemlji s tem okoli 30 kg dušika, IT kg kalija in 12% fosforove kisline.
V	100 q krompirja (brez vštete krompirje vke) odvzamemo zemlji 34 kg dušika, 58 kg kalija in 16 kg fosforove kisline.
V	10 q sena odvzamemo zemlji 15 kg dušika, 16 kg kalija in 4 kg fosforove kisline, v ravno toliki množini domače detelje pa 19 kg dušika., 18 kg kalija in 5 kg fosforove kisline.
Ker rastline teh treh redilnih snovij, namreč dušika, kalija in fosforove kisline, največ porabijo, v zemlji ge jih pa le malo nahaja, zato moramo skrbeti, da jih v gnoju zopet povrnemo zemlji. To je torej glavni namen gnojitve. Ko bi teh snovij zemlji ne vračali, postala bi v malo letih popolnoma nerodovitna.
Z gnojenjem pa zemlji ne vračamo le najvažnejših redilnih snovij, zato da jo ohranimo rodovitno, ampak dandanes moramo gledati, da rodovitnost zemlje kolikor mogoče povečamo. V sedanjih časih, ko se ljudje vedno bolj množe, moramo na majhnem prostoru veliko pridelati. Zato pa je treba, da tako gnojimo, da najdejo rastline dosti živeža v zemlji, ker le pri bogatem živežu bodo tudi bogato rodile. Torej gnoj in zopet gnoj! Nikdar ga ni preveč pri gospodarstvu, čeprav se sem ter tja naši gospodarji hvalijo, da ga imajo dosti. To ni res! Mogoče je, da ga imajo dosti za njive, toda kje so pa travniki in druga zemljišča?
Lahko trdimo, da je gnoj najdragocenejša tvarina v gospodarstvu, kajti po njem se ravna množina in kakovost letnih pridelkov; čim več je teh, tem lepši so gospodarjevi dohodki.
Novi civilno-postopni zakoni.
Piše Ivan Kavčnik, c. kr. sodni tajnik.
(Dalje.)
2. O postopku, a) O narokih (Tagsatzungen) in rokih (Fristen).
Iz zgodovine nam je znano, da se je v vsakem narodu v prvotnih časih, ko veda pisanja v njem še ni bila razvita, sodstvo vršilo ustno. Tako je v naših pra-dedih, starih Slovencih, župan z 12 sodniki sodil spore med členi svoje župe ustno, ter je glasove, ktere so v svrho razsoje oddali sodniki za tožnika ali proti njemu, začrtal na nrovaš" *), na to pa odločil po večini glasov, ter razglasil solbo. Ko pa so narodi napredovali in se je veda pisanja in čitanja vedno bolj širila, tedaj se je ta prvotni kulturni element porabil luli v soistvu. Pravde so začeli pisati in izdajati pismene sodbe. Ustno3t je popolnem izginila. Le, kar je bilo zapisano v spisih, to je veljalo, drugega nič. (Qaod non est in actis, non est in mundo). Na tem stališču je bil tudi naš stari civilno-pravdni red. Uže začetkom tega stoletja, da, celo uže ob postanku starega našega pravdnega reda leta 1791., pa so se začele oglašati zahteve za usten postopek. Najprvo so si ga ustvarili Francozi, zatem Nemci. Mržnja proti pismenosti je bila tolika, da so jo Francozi in Nemci iz pravd skoro do cela izrinili. Pravdnih govorov strank skoro nič ne zapisujejo. Le sodba se izia poleg ustne razglasitve na zahtevanje tudi pismeno. V njej pa je v posebnem oddelku naveden stvarni položaj pravde, kakor izhaja iz navajanj strank.
Naš novi pravdni red pa tega principa ni docela sprejel, ampak je spojil ustnost s pismenostjo. Dejanske navedbe strank in prič se morajo zapisovati. To pa zategadelj, ker se v prizivnem postopku (t. j., ako vsled pritožbe proti sodbi prvega sodnika pride pravda pred prizivno sodnijo) razprava ne vrši Čisto na novo, kakor v Nemcih in Francoz,h, ampak le na podlogi dejanskega položaja, kakor ga je dognal prvi sodnik.
Trije znaki so, ki prevevajo vsako ustno postopanje, in tako tudi postopanje po našem zakonu: ustnost, neposrednost, javnost.
Pomen ustnosti je, da mora za razsojo veljati samo tisto, kar se je navedlo v ustni razpravi. Če bi se torej kaka okolnost, ki v razpravi ni prišla na dan, nahajala v spisih, ki se sestavijo, ali ktero stranki podasta tekom pravde, onda se pri razsoji ne sme upoštevati. Neposrednost je to, da stranki neposredno (to je ne s sredstvom spisov) razpravljata sporno stvar pred sodnikom, in javnost, da sme razpravam prisostvovati vsak odrastel človtk. Ti trije znaki so bistven del novega postopka. Javnost se sme izključiti samo tedaj, ako oziri na javno nravnost (na pr v pravdah zaradi ločitev zakona) ali javno varnost to zahtevajo, ali pa če je nevarnost , da bi se javnost v svrho motenja razprave utegnila zlorabiti.
Za vršitev ustnih razprav se določa narok (Tag-satzung), t. j. dan, ob kterem se stvar razpravlja. V prejšnjem takozvanem ustnem in v sumarnem postopku smo tudi imeli naroke, ob kterih pa se ni ustno razpravljalo, ampak samo zapisovalo na dolgo in široko, kar je navajala ta ali ona stranka. Ti naroki so se morali pričeti še le uro po določenem času. Če je bil torej narok določen na 9. uro dopoldne, pričel se je še le ob 10. uri. Sedaj pa se naroki pričenjajo točno ob tisti uri, na ktero so določeni. Če stranka ne pride ob tej uri,
zadenejo jo nasledki kontumaca, To je potreba naglašati, da se nikdo ne bode več zanašal na takozvano uro čakanja, ampak da pride točno k razpravi in se tako izogne kontumaciranju. Po starem pravdnem redu je bilo običajno, čeprav v zakonu ne povsem utemeljeno, da sta stranki naroke poljubno prenašali. To je bil glavni vir dolgotrajnosti in draginji pravd. Odvetniki so čestokrat po 10 in večkrat prenesli narok, ki je bil itak določen na precej oddaljen čas. Tako prenašanje pa je sedaj do cela izključeno. Niti na obojestranski soglasen predlog strank se narok ne sme preložiti. Možno preložiti ga je le v teh le slučajih:
1.)	Če kaka stranka k naroku vsled nepremagljive ali pa vsaj zelo odvažne ovire priti ne more, osobito če bi stranka vsled nepreložitve trpela škodo, ktera se ne more več popraviti;
2.)	če sodnija vsled drugih neodložljivih opravkov, ali pa v obče iz tehtovitih vzrokov naroka ne more vršiti;
3.)	če je treba provesti dokaze, kterih sodnija ne more takoj dognati (na pr. če je treba ogleda na lici mesta, ali listin, kterih ni pri roki, ali zaslišavati priče, kterih stranki nista privedli k razpravi);
4.)	če sodnija tudi sicer pri določenem naroku razprave ne more dognati.
Vidi se torej, da stranki iz svoje volje prav nič ne moreta vplivati na vršitev razprave, ampak da je prenos razprave mogoč le iz zelo važnih, od volje strank popolnem neodvisnih razlogov.
Če stranki nimata pravice, naroke poljubno prelagati, vender pa je tudi mogoče, da vplivata na njih vršitev. Saj bi bilo vender prestrogo, da bi se pravda, ko je tožba vložena, morala dognati, često se dogodi, da se toženec, dobivši tožbo v roke, začne s tožnikom pogajati. Taka pogajanja pa pogosto trpijo dalje časa in bi se do naroka, kteri se mora določiti najdalje za 14 dnij po vloženem spisu (tožbi), ne mogla dognati. Uvažujoč take odnošaje pa zakon dopušča, da smeta stranki skleniti, da naj pravda počiva (Ruhen des Verfahrens). Ta svoj sklep morata naznaniti sodniku. Počivanje pravde ima to posledico, da se pred pretekom treh mesecev ne sme obnoviti. V tem času pa se izvensodna pogajanja gotovo lahko končajo, in če so ostala neuspešna, se bo nadaljevala pravda. Počivanje pa nastopi tudi tedaj, če k naroku ne pride nobena stranka. Če torej stranki pravde nočeta takoj končati, obrezuspešita narok, in pravda počiva 3 mesece. —
Povedal sem uže, da naš postopek ni popolnoma usten, ampak deloma tudi še pismen. Prav zaradi tega pa so v posamičnih položajih pravde dopustni spisi, ktere stranka vloži pri sodniji. Tako na pr. odgovor na tožbo v postopku pred sodnimi dvori. Za take spise pa so določeni roki (Fristen), v kterih se morajo vložiti. Trajnost teh rokov je ali uže po zakonu določena (na pr. priziv proti sodbi ali rekurz proti kaki odločbi se mora vložiti v 14 dneh po dostavitvi sodbe ali odloka), ali pa jih določi sodnik (na pr. rok za odgovor na tožbo). Prvo navedeni roki se ne morejo nikdar podaljšati, drugo navedeni pa samo tedaj, ako stranka spisa vsled nepremagljivih, ali pa vsaj zelo važnih ovir, osobito, ako bi nastopila nenadcmestna škoda, v določenem roku ne more vložiti.
Če si narok ali rok zamudil, potem si kontuma-ciran, to se pravi, izključen si od oprave tistega pravdnega čina, za kterega je bil narok ali rok določen. Ako pa dakažeš, da je zamudo zakrivila nenadna, ali neodvračljiva ovira, potem se na tvoj predlog dovoli, da se pravda postavi v prejšnji stan, in zamujene
pravdne čine bodeš mogel opraviti naknadno. Vender pa bodeš moral povniti nasprotniku stroške, ktere je imel vsled postopanja o postavitvi v prejšnji stan.
(Dalje prihodnjič.)
Razne reči.
—	Nov škodljivec sadnemu drevju. Ni dosti, da imamo že celo krdelo sadnih škodljivcev ; iz Amerike preti našemu domačemu sadjarstvu nova nevarnost, in sicer gre tukaj za neko rastlinsko uš, tako zvani San Jose-ov kfipar (Aspi-diotus perniciosus), ki se močno piikazuje v Zedinjenih državah in zlasti v Kaliforniji, se naglo plodi in sadna drevesa uniči v treh letih. Ta kapar, kterega neveščaki zbok neznatne barve le težko spoznajo, se razvija in plodi, ko je prezimil na drevesni skorji, že prav rano spomladi in da 4 do 5 zarodov. Mlade uši se naselijo tekom leta po vseh drevesnih delih, tvoreč majhne ščite, in začnejo svoje pogubno delo. Uš živi po vsakovrstnem drevju in jagodičastem grmičju in 3e razširja le na ta način, da se prenese, ker uši niso krilate. Ker San Jose-ov kapar napada vse drevesne dele in se nahaja tudi po listju in sadju in ker se vsako leto izvozi veliko ameriškega sadja v Evropo, preti nevarnost, da se ta nova kuga zatrosi tudi k nam Posebno nevarno pa je prejemati blago iz drevesnic imenovanih okuženih krajev. Ker je dcbro blago tako blizo ter potrebna drevesa in cepiče lahko dobivamo iz domačih drevesnic in sadovnjakov, zato tudi ni sile, da bi se obračali v daljnjo tujino Posestniki drevesnic pa bodo morali biti v takem slučaju na svojo korist in na korist domačega sadjarstva prav previdni in oprezni.
—	Stara moka. Znano je, da moka, dlje časa v vrečah ali drugih posodah hranjena, povzroča posebne pojave, če se povžije. če se moka, ki je najmanj eno leto stara, izčrpa z etrom in se izvleček pusti, da shlapi, zaostane neka tolšči podobna snov kisle reakcije s prav neprijetnim duhom in rezkim okusom. Ako se ta snov obdeluje z vodo na toplem ter se potem vodena tekočina, ko se je ohladila, odtoči kaže ta tako reakcijo, kakor ob pričujočnosti alkaloidov. Etrov izvleček, z vodo in novo moko pomešan, daje testo, ktero ima smrtonosen učinek, če je bila moka 18 mesecev stara, na primer pri vrabcih, dočim je nova moka sama čisto neškodljiva Po raziskavah Balland-ovih izvira škodljivost stare moke najbrž od izpremenjenega lepiva; zategadelj je treba previdnosti, če se porablja stara moka, ki naj se, če mogoče, sploh ne vživa
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 71. Na svojem mareličnem drevju opazujem letos bolezen, ktera sicer ni nova, a letos nastopa tako močno, kakor ni poprej nikdar. Lanski poganjki, ki so sedaj bujno ozeleneli, kar naenkrat ovenejo, listje je poparjeno in slednjič se poganjek posuši in na vejici se naredi kaplja smole. Prikazen sem natančno opazoval, a nisem opazil nobenega škodljivca Napadeno je pa staro in mlado drevje Kakšna bolezen je to in kako se zdravi? (A. Ž. na L)
Odgovor: To bolezen, ki je lastna tudi breskvam, povzroča gliva „cytospora rubescens" Ono, kar Vi imate za kapljo smole, je gruča glivičnega trosa. Ta bolezen se zatira s skrbnim porezavanjem vsega uže suhega in napadenega lesa (ki se izdaja z zarjavelo barvo). Vsi odrezki se morajo požgati, da se zapreči razplojevanje glive.
Vprašanje 72. Ali ni prepozno še sedaj saditi špar-gljeve korenine; ali velja še saditev meseca maja? (A. K. v Š ) Odgovor: Tudi sedaj se dado špargljeve korenine, ali bolje rečeno rastline saditi, toda ravnati je treba skrbno, kakor
pri presajanju ozelenelib rastlin sploh, drugače uspeh ni zadosten. Ker rastline v tem času uže rastejo, pazite, da med presajanjem ostanejo sveže, in ne zabite na primerno zalivanje.
Vprašanje 73. Imam letos kuhano žganje, ki leži uže od srede meseca februvarija v čisti posodi, pa se ne očisti. Nekaj žganja se je tudi prismodilo in ima zoprn duh po dimu. Kako naj žganje očistim, oziroma, ali naredim prav, če je Se enkrat prekuham? (J. K. v P)
Odgovor: Vsako žganje, razven čiščenega (rafiniranega) Špirita, ima v sebi snovi, ki so raztopljene v zadosti močnem alkoholu. Ce žganje ni dovolj močno, t. j., če ima v sebi premalo alkohola, potem je kalno in drugega sredstva ni, kakor prekuhati je, t j. narediti je močnejše Tudi žganje, ki je izkuhano iz prismojenih tvarin, morete s prekuhanjem popraviti, oziroma, zboljšati, vender kuhajte to posebej, ker je mogoče da preide v novo žganje vender nekaj onih kemijskih enovij, ktere se so stvorile, ko se je žonta prismodila.
Vprašanje 74. čujem, da je neke vrste šotnica, ki se nemški zove „Torfmull", dobro sredstvo za razkuževanje in odpravljanje smradu po straniščih. Kaj je ta šotnica, kako se rabi in kje se dobi? (m. l. pri sv. a.)
Odgovor: To je skoraj kot moka droben in presejan šotni drob, ki se prav priprosto rabi za nastelj v straniščih. Učinek je jako dober. Pri Ljubljani je tvornica za Šotni drob. Zalego ima Lenče na Laverci pri Ljubljani.
Vprašanje 75. Na lepem travniku se mi je zaplodila konjska meta, podobna konoplji, ki se širi kakor predenica, ter travo zatira. Kako se zatre konjska meta ? (J E v K)
Odgovor: To, kar Vi imenujete konjsko meto, more biti gozdna ali pa povodna meta Obe vrsti rasteta le na vlažnih tleh, zato se najhitreje zatreta z osušenjem dotičnega zemljišča. Pomaga pa tudi pridno ruvanje.
Vprašanje 76. Kako se zatira bramor na zelenjalnih gredah? (F. Z v K.)
Odgovor: Bramorja ni lahko zatreti; največ pomaga še krt. Eazna sredstva, ktera priporočajo za njega zatiranje, ne veljajo mnogo. Največ se še opravi, ako se poišče gnezdo in se hkrati zatre vsa zalega Gnezda ni težko najti, ovadijo je vsihajoče rastline.
Vprašanje 77. Kje se dobi mrčesni klej, kterega priporočate v odgovoru na 66. vprašanje kot sredstvo za zatiranje zmrzlikarja? (J. B. v Š)
Odgovor: Mrčesni klej prodaja v Ljubljani C Ilolzer na Dunajski cesti.
Vprašanje 78. Po tukajšnjih vinogradih se je letos pokazalo silno veliko gosenic ktere objedajo trsne oči in mlade poganjke. Ali je ta gosenica zelo škodljiva in kako se zatira? (BI. T v GH
Odgovor: Poslana škodljivka je gosenica metulja, ki se zove grozdni sukač ali kiseljak (tortrix ambiguella) Kiseljak more postati v vinogradih silno škodljiv. Spomladi, navadno meseca mhja, prilezejo iz prezimtlih bub majhni rumenkasto-rjavi metuljčki, ki se čez dan skri.ajo pod trtnim listjem, po noči pa letajo okoli Oplojena samica izleže 30— 40 jajčec v grozdke, in iz teh (meseca maja in junija) izlezle gosenice pri-predejo nekoliko listkov k grozdu, kterega pojedo Te gosenice se čez 3 — 5 tednov zopet zabubijo in iz njih izlezejo julija ali avgusta meseca drugi metuljčki, ki potem ležejo jajea na že zoreče jagode. Iz teh jajčec izlezle gosenice se zavrtajo v jagode in srkajo iz njih sok, pustivše za seboj luknjico skoz ktero pada blato. Tako prevrtana jagoda se v toplem vremenu posuši, v vlažnem pa začne gniti. Ena gosenica prevrta mnogo jagod. Jeseni se ta gosenica zabubi in kot taka prezimi Koder je teh škodljivcev malo, se pokončujejo s tem, da se maste gosenice, predno cveto trte, pozneje napadene jagode pa se obi-
rajo in parijo z vrelo vodo. Kjer pa se kiseljak leto za letom pokazuje v velikem številu, poškrope naj se s škropilnico v debelih curkih vsi grozdki, in sicer pred cvetjem, z zmesjo iz 3 kilogramov mazljivega mila, ktero se razstopi v gorki vodi, potem iz l1/^ kilograma mrčesjega prahu ali 8 litrov toba-kove vode, v kteri se je skuhalo 1 — 2 kg tobaka. Ti zmesi se doda toliko vode, da je vsega skupaj 100 litrov. Ta zmes pomori vse gosenice. Mnogo metuljev se tudi pokonča, ako se ponoči v vinogradu napravi ogenj Metuljčki lete proti svetlobi in se ožgo.
Vprašanje 79. Sejal sem uže večkrat borovo in je-lovo seme, a vselej brez uspeha. Kdaj in kako naj sejem, da mi seme vzkali? (M T. v L.)
Odgovor: Da Vam seme ni vzkalilo, bo bržkone vzrok slaba kakavost, ker sta pri Vas zemlja in podnebje prikladna. Sejte seme zgodaj spomladi v vrste v zrahljano zemljo. Ko začne seme kaliti, naj se mu pomaga, ako se je naredila na površini skorja, vsled česar kaleče rastline ne morejo na dan. Kjer se rada nareja skorja, in to je na vaši težki zemlji, tam je dobro, gredice pokriti precej po setvi z mahom ali s protjem, da se zemlja ne more tako lahko osušiti; ko začne seme kaliti, se mora seveda ta odeja odstraniti.
Vprašanje 80. Telica, ki stoji v hlevu zraven kobile, ji je zgrizla rep, da je kobilo grdo videti in se ne bo mogla braniti muh Kaj naj sto, im, da pospešim kobili rastrepa? (A K. v B)
Odgovor: East žime na repu Vaše kobile pospešite, če rep sploh čedite, kolikor mogeče, t. j ga večkrat dobro operete, in zlasti koži pod žimo skrbno snažite Pri tem delu se je pa posluževati le čiste vole in ščeti, nikdar ne štrigla. Da se žima ne zaplete skupaj, kar otežuje snaženje in se tudi pri snaženju žima izpuli, morete ob času, dokler ni muh, rep spletati.
Gospodarske novice.
* Uvažanje saharina (cukerina) je prepovedano.
C. kr. vlada je prepovedala v dogovoru s kr. ogerskem mini-sterstvom na podstavi zakona s 25 dne maja 1. 1892. uvažanje saharina in enakih z drugim imenom zaznamovanih sladil (na pr. metil saharin, sukrol, cukerin, dulcin, kristaloza i. t. d ), kakor tudi s temi tvarinami pomešanih sirupov. Za taka umetna sladila se štejejo vsi kemijski izdelki, ki niso ogljikovi hidrati Ta prepoved pa ne zadene lekarnarjev, ki inoiejo dobivati te izielke pod posebnimi uveti Prepoved je stopila takoj v veljavo
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
vsem sadjarskim veščakom, vnetim sadjarjem in sploh po-speševateljem našega sadjarstva, da se blagovole v prid dolenjskega sadjarstva udeležiti
zborovanja sadjarjev,
ktero priredi kmetijska podružnica v Novem Mestu v četrtek po binkoštih, t. j. 2. dne junija t. I. ob 19. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Novem Mestu.
VZPORED:
Razgovor o vseh vprašanjih, zaievajočih povzdigo sadjarstva na Dolenjskem, zlasti pa o sledečih vprašanjih:
1.) Kteri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni za pridelovanje sadja in kako bi bilo po teh krajih razširjati umno sadjarstvo in pospeševati sadno kupčijo?
2.) Ktera sadna plemena in ktere vrste sadja naj se po teh krajih zasajajo v veliki meri. da se povzdigne sadna kupčija in sadjarstvo postane bolj dobičkonosno ?
Odbor kmetijske podružnice v Novem Mestu, 21. dne aprila 1898.
V. Rohrman s. r., načelnik
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Begunjah, ki bode v nedeljo, 8. dne maja 1.1. popoldne po večernicah v šolskem poslopju.
V Z P O R E D :
1.)	Poročilo o stanju podružnice.
2.)	Poročilo o računih.
3.)	Predlogi za občni zbor v Ljubljani.
4.)	Volitev podružničnega zastopnika za občni zbor v Ljubljani.
5.)	Različnosti.
Ker bodo tudi pogovor o sadjarski zadrugi, vabi odbor uljudno vse, tudi neude, kteri se zanimajo za stvar.
Kmetijska podružnica v Begunjah (Gorenjsko),
21. dne aprila 1898.
Val. Zavrl s. r., načelnik.
Št. 5864.
Razglasilo.
Na podstavi 2adnjih uradnih izkazov o nalezljivih živinskih boleznih na Ogerskem in Hrvaško-Slavonskem in zadnje čase zanesenih kužnih boleznij e. kr. deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, v zmislu razpisa visoktga c kr. ministerstva za notranje stvari s 16. dne aprila 1898. Iet8, štev. 11.776., ukazuje nastopne zaporne odredbe zoper uvažanje prežvekovavcev in prašičev na Kraiijsko.
A. Proti Ogerski.
1.)	Zaradi plučne kuge
je uvažanje goveje Živine prepovedano iz komitatov: Orava, Liptov, Nitra, Požunj (izvzemši ozemlje otoka Čalokez), Sepeš, Trenčin in Turec, kakor tudi iz sodnih okrajev Dolnji Vacov (Gedelov) in Gornji Vacov komitata Pešta-Piliš-Šolt-Kiškun, potem iz sodnega okraja Iiajka komitata Moson in iz kraljevega svobodnega mesta Požunj;
2.)	zaradi svinjske kuge
je uvažanje prašičev prepovedano a) iz komitatov: Bereg, Fejer, Nograd, Pešta-Piliš-Šolt-Kiškun
(z izvzetim svinjskim piiališčem K6banya [Steinbruch]), Sabolč,
Satmar, Tolna, Torottal, Vesprim in Zertplen, potem V) iz kraljevih svobodnih mest: Komarno, Maroš-Vašarhely in
Šopronj.
B. Proti Hrvaško - Slavonski.
1.)	Zaradi svinjske kuge je uvažanje prašičev prepovedano iz kraljeve velike županije Belovar-Križevci in iz mestnih okrajev, ležečih v tej veliki županiji;
2.)	zaradi kužnih ovčjih koza je prepovedano uvažati ovce iz velikih županij Modruš-Reka, Lika-Kibava in iz mestnih okrajev, ki leže v teh velikih županijah.
Določila o uvažanju zaklanih prašičev v nerazkosanem stanju, tako da se jih drže še ledvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostajajo še nadalje v veljavnosti.
Iz ostalih neokuženih komitatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavonske je uvažanje prežvekovavcev v obče, pitanih prašičev (z najmanj 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno.
Te nove odredbe stopijo v veljavnost
2 3. dne aprila 1 898. 1
ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom s 14. dne marcija t. 1., štev. 4054., in so s tem razveljavljene, razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznujejo po zakona s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak, št. 51., odnosno po § 46. splošnega zakona o živinskih kugah in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 20. dne aprila 1893.
Št, 5591.
Razglas.
Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kngah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temn dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih oze-nelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer;
Iz vladnih okrajev Devin, Straisund, in Merseburg v kraljevini Pruski;
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z 11. dne fcbruvarija 1898. 1., §t. 4784., oziroma vsled tuuradnega razglasa s 17. dne februvarija 1898. 1., št. 2697.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 11. dne aprila 1898. 1., št. 11.460., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 35. in 36. iz 1. 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 14. dne aprila 1898.
Listnica uredništva.
Fr. V. v V. Obrnite se na tvorničarja L. Grilca v Zgošah pri Lescah.
G. R. v K. Sno?anje majhnih zavarovalnih društev proti nezgodam pri živini Vam kar najtopleje priporočamo. V to svrho Vam priporočamo, poslužiti se preskušenih pravil takih društev na Nemškem in ne ustrašiti se njih strogosti. Strogost je posledica skušnje. Pravila, kakeršna imajo enaka društva na Primorskem, se nam zde preveč popustna in bojimo se, da ta društva izuči škoda. Končno Vas moremo opozoriti, da tako zavarovalno društvo brez tesne zveze z živinozdravnikom ne more uspevati. Od odškodnine izključite škodo po kužnih boleznih in po napetosti (žabčnosti).
J. P. v V. Drevje Vam gloda krtica, ktero zatirajte po navodilu, ki je objavljeno v zadnji številki »Kmetovalca" med vprašanji in odgovori.
B. P. Postavljanje prodajalnih miz, lop ali šotorov ob semnju ali drugih prilikah na zasebna tla ni dovoljeno brez dovoljenja lastnika dotičnih tal.
R. v G. P. Duh po karbolineju v ledenici se bo dal odpraviti le s prezračevanjem, seveda, kadar bo ledenica prazna.
A. P. na J. Dvakrat od ene in tiste reči ne more nikdo tirjati od Vas užitninskega davka.
J. M. v Z Dotični mrčes je krvava uš, ktero zatirajte, kakor smo uže opetovano pisali v tem listu.
J. P. v D. Ob presajanju takega mladega drevja Vam bo dober mešanec ali pa dobra vrtna zemlja bolj služila kakor umetni gnoj.
M. L. pri Sv. A. Vino se čisti z želatino na način, kakor smo ga uže večkrat opisali.
Št. 8. Y LJubljani, 30. aprila 1898, Leto XY.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. uCitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijska družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na Vs strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe "^Sip' Vojvodine kranjske.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	LJubljani, 30. aprila 1898. (Izvirno poročilo.)
Seaiena: Domača detelja novo blago gld. 30.— kr. do gld. 36 — kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 45,— kr. do gld.66,— kr.; gorenjska repa gld. 30.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.86 kr.; kuminovo seme gld. 25,— kr. do gld. 26 60 kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 8 — kr.; urdeči Hrvat gl. 8.—kr.; prepeličar (koks) gld. 11.60 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiSčenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe če&plje: v dimu sušene gld. 16,— kr. do gld. 16.50 kr. „ ., brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 22,— kr.
Orehi domači: gld. 22,— kr. do gld. 24.— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 27,— kr. do gld. 28,— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33,— kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40kg „ „ 27,— , „ , 28.— „ » lahke	„ „ 28,- „ „ „ 29.- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.)
Telečje kože: 50 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.70 kr. do gld. —.90 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 35 kr. za kg.
Druge vrste 20 do 23 „ , „
Kože lisic po gld. 3.50 do 3.50 | , kun „ „ 9,- , 10.- J za „ dihurjev , , 2.60 „ 3.— [ F „ vidr „ „ 9,— „ 10.— |
Kože zajcev po 14 do 16 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 30. aprila 1898. Pšenica gld. 13 40 kr., rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. 8— kr., oves gld. 7.80 kr., ajda gld. 9.50 kr., proso gld. 7.— kr., turšica gld. 6.80 kr., leča gld. 14— kr., grah gld. 14,— kr., fižol gld. 12,— kr., seno gld. 1 96 kr., slama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na DunaJI, 30. aprila 1898. Pšenica gld. 14.20 kr., rž gld. 10.35 kr., ječmen gld. 8.90 kr., oves gld., 7.86 kr., turfiica gld. 6.39 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramom.)
Opravnika
posebno živinarstva ter poljedelstva popolnoma veščega išče podpisano vodstvo.
Letna mezda 380 gld. av. velj. Namestek za kurjavo 20 gld. na leto. Stanovanje in svečava (petrolej) prosta. Deputat: mali ze-lenjadni vrt, en liter mleka, ter en liter domače pijače na dan.
Nastop službe 6. julija t. 1.
Prošnje, opremljene s spričevali, pošljejo naj prositelji naj-dalje do 6. junija t. 1. podpisanemu vodstvu.
Kdor se ni na kaki kmetijski šoli izšolal, naj za to službo ne prosi.	(49—1)
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Rudolfovem
dne 28. aprila 1898.
I 0
l o
Ž o
o
Zavarovanje proti škodi po toči!
prevzame
po najcenejših, stalnih premijah Glavni zastop v Gradcu
(pisarna: Kaiserfeldgasse, 21)
(Franco - Hongroise).
Vse škode se pošteno obračunajo in točno izplačajo. Na posebno željo se premija more še le jeseni plačati.
Družba je dosedaj povrnila nad OO milijonov g-old. svojim zavarovancem.
Zarad sprejema zastopov se je obrniti na gorenji glavni zastop, kamor je tudi poslati objave, če kedo hoče zavarovati.	(46-1)

JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja zgodnji rožni krompir; nadalje prodaja vsakovrstni semenski krompir kakor: pravi češki onejl-dovec, ogerski „lmperator" potem „Schneeflock", pravi ribniški in angleški rumeni krompir, kakor tudi izvrstno jedilno čebulo in mali okrogli čebulček za saditi. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah in pa črno in belo
čmeriko.	(13—7)
0000000000000	o o o o oooooooooooo
1	Jajca za valjenje9
O	od plemenitih kur 123—6)
O prodaja Ivan Kranjc, veleposestnik v Št. Ilju pošta O	Velenje na Štajerskem in sicer:
O Bralima eno po 10 kr., plymouth rocks po 15 kr., lioudan po 20 kr., domači fazan po 25 kr., kokin-kina rumene po 25 kr., pegatke po 15 kr., domače štajerske kure po 10 kr. in dorking po 20 kr.
iOODOO0090900O O O O 00000DOOOOOO
Detelj no seme.
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena.
Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 55 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. j. štajerske, rodeče detelje stoji 50 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov.
Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo.
Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena «brez predenice*. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti	(2—8)
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane ceRe!
Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11-8)
IG. HELLER na Dunaju
II/S Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Vnovič znižane cene!

Zastopniki se iščejo.
Da se preprečijo vse prevare, imam odslej io oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pristen
Balsam
(Tinctura balsamica)
dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana intrgovinskosodno protokolirana
tovarna balzama
lekarnarja
A. Thierry-ja
v Pregradi pri Rogatcu.
Pristen samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno znamko.
Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev.
Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost Mesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd.
Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom:
Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je z zabojem vred:
12 malih ali (i dvojnih steklenic.....4 krone.
<30 » »30 » »	.....13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 kr. več.
Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo (4 i— 8)	preganjal sodnim potom.	(10)
Lekarna angela varuha
Schuhengel-Apotheke
Jedino pristno
Centifotijsko mazilo
(balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vseh še
tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, — vsaj najmanj zboljšanje in olajšanje bolečin prouzrojoče. Manj nego dve škatljici se ne raz-desATHi ERRTln Pošiljati; razpošilja se jedino le proti PREGRADA poprejšnjemu nakazu ali proti po-vzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 lončka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamo in firma »Schutzengel-Apotheke des A. Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom:
Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska.
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Belger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtaiee - v Gradci.
(Ta ditresnica pripoznanakot ena najT3čjihin najbolj rredjenih t ATatriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Trtnlo,visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnateaa in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag sa priillkoToe j Jagodnega sadja; lepotlžnega drevja in grmovja, dreTja (12—7)	za drevorede Itd,
Raapošlljatev pravilno imenovanih oepiisv vsih vrst sadja. Cenike |e dobiti zastonj In franko.

Važno za kmetijstvo!
Milna štupa za kuretino,
edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev samo 1 gld.
Milna štupa za prašiče.
Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld.
Milna štupa za živino,
za konje, rogato živino in
ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi. ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko.
Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld
Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (44 -2)
v apoteki Trnkocz-ya v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.


Oddaje ruskega lanenega semena.
Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo ru3ko laneno seme in sicer
ivilojL*-!-«i,in po 14 lir-.
Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo.	(3—7)
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in ■icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Itevilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi »aznanili" po B kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Vsakovrstna lanska in starejša naravna istrska in dolenjska vina
(cviček), kakor tudi pristno vinsko žganje iz Prosekarjovih tropin in vsakovrstna druga žganja ima vedno v zalogi J. C. Roger, trgovec v Ljubljani, Žitni trg št. 2.	(51)
Lepega pristnega ribniškega fižola za seme ima naprodaj po nizki ceni Jakob Lavrenčič, trgovec in posestnik v Sodražici pri Ribnici.	(68)
Sveža račja in gosja jajca se dobe pri Al. Bergantu, posestniku v Št. Jurju pri Kranju.	(80;
Občinski tajnik išče službe pri kaki slovenski občini. Kdo, pove upravništvo tega lista	(81)
Išče se najemnik za žago, mlin itd. Več pove Anton Drobnič, posestnik v Adamovem, pošta Vel. Lašče.	(82)
Učenca, 14 do 15 let starega, kteri ims veselje do čevljarske obrti, ter je priden in pošten, sprejme takoj Rud. Merčun, čevljarski mojster v Ljubljani, Florjanske ulice. Vse drugo po dogovoru. 83)
Še nekoliko vina in tropinovca, domači pridelek, garantirano pristno in naravno, prodaja Alojzij Bratina, oskrbnik v Dubrovniku, Dalmacija.	(84)
Za vinogradnike zelo koristna je knjižica: „Perenospora ali Strupena rosa", ki v lahko umljivem jeziku na drobno razpravlja o navedeni trtni bolezni ter o načinu, kako se je iste mogoče iznebiti. Delce se dobi pri pisatelju Anton Kosi-ju, učitelju in posestniku v Središču na Štajarskem, za majhni znesek 12 kr. (s poštnino vred) Vinogradniki, omislite to knjižico svojim vi-ničarjem; korist bode le Vaša!	(85)
Živinsko sol, kilogram po 6 kr. prodaja Mihael Malik, trgovec v Ajdovščini in na Slapu pri Vipavi.	(86)
Posestvo je naprodaj v Notranjih Goricah hiš. št. 23. Več pove And. Šuštar v Kamniku pri Preserji	(87)
Konja, 2 leti starega, 168 cm visok, želaznobele barve, brez napak, ima naprodaj Franc Štrel, posestnik v Žireh.	(88)
Strojarija s sedmimi kadmi da se v najem. Več pove Franc Železnik, posestnik v Črnem potoku, pošta Šmartno pri Litiji, (89;
200 do 300 mernikov deteljnih plev ima naprodaj Janez Sajovic, posestnik v Velesovem, pošta Cerklje na Gorenjskem. Cena po dogovoru.	(90)
Psico, izvrstna za lov za kosmatino in za zajce, 3 mesece stara, proda za 10 gld. Janez Arh v Bodeščah pošta Bled. (91)
300 smrek od 9 do 20 palcev debelih, ktere kupec lahko odbere na določenem prostoru, proda Anton Kržišnik, posestnik v Bukovem Vrhu št 26, pošta Poljane nad Škofjo Loko. (92)
C, kr. priv. tvornica
R. A. SMEKAL
Čeh kot Prostjeva	Praga — Smihov
Moravska.	Češka.
Podružnica: Zagreb
priporoča	(45—1)
vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mfatilnice
i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške stroje. — Lastni proizvod z jamstvom.
Gene primerne, podružnice in prekupoi dobe izdatni popust, 'jp
Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči,
Novoiznajdene ..brzostrelne in varnostne možnarje",
kterih ni treba nič zabijati,.pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hitrejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnice z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple i. t. d. i t. d.	(4-8)
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v naj-temeljitejšo in cenejo popravo.
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. Tovarniško ceno.
Velika razstava
vseli poUedelsMh strojev,
kakor:
posebno izvrstnih škoporeznic in mlatilnic ročnih in na gepelr vsakovrstne gepelne, mline za trenje žita, travniške brane, trijerje5 rebljače, pluge itd., itd., kterih je nad
150 komadov
vedno v zalogi po najnižjih cenah pri
KAROL KAVŠEK-u
Ljubljana, Dunajska cesta št. 18.
Ako več posestnikov ene občine na enkrat naroče ali kupijor dobijo orodje po najmožno nizkih cenah.	(15—3)
Tudi imam veliko zalogo jeklenih cevi za vodovode vedno na razpolago in po najnižjih cenah.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zapri čel v Trstu trgovino za
komisijonalno in špedicijsko poslovanje.
Naročila in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg, po pošti in od 30 kg naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.	(48—1)
Razpošiljal bom razen kolonjalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prijemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplaeila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Pegan,
v ulici S. Francesco štev. 6.